174
Narodno blago.
Prislovice in reki iz Istre.
Zapisal J. V. *)
Zemljica, sestrica, ti hraniš mene, ja ću tebe; iz zemlje sam prišal, u zemlju ću pojt'.
Nijedan se neće rodit, ki nima nevolju gojit.
Na dobro su vsaka usta milostiva.
Kega beseda ne udre, neće ga ni palica.
Ki oči ima, a slep hodi, slabo za njega.
Sam hodil po kratici i po daljici (povsod).
Vsak ima svojega vuka (bolezen, nesrečo); kemu se prvo, kemu kasnije javi.
Tko se ne smije, zdrav nije.
Dobro rabiš, dojdi i jutri (se reče vsaki dobri stvari).
Bolje je tovaru (oslu) živemu, nego konju krepanomu.
Veći glas nego klas (Viel Geschrei wenig Wolle).
Bogu na bradu plukat (nehvaležen mu biti).
Ki se ruga, rug je sam.
Gustodih, redkohod (bolan).
Ca slep ne vidi, si gluh pridomisli.
Pusta mu brada, kemu žena vlada.
Stari naprave, mladi razprave«
Greh (ako se ne spokori) i dug (ako se ne plača) va-vek rastu.
Pri meni je vse jednako, ali petak ali svetak.
Ako se rastuće žito preore, zemlja sedam let plače.
Ako se maloga otroka prvikrat vidi, se ga za nosić prime i reče: Vse zlo ti nahudilo, koliko ti ja nahudim.
Skuhal] se zove, kar se enkrat skuha; z a čavka ti, prašati (ča = kaj); cembati se, cembalica, guncalica; kračina, koder se težko hodi, nego samo korača; petula, bela pesa.
Nekada se je reklo, ko seje počelo žeti: Sv. Ivane i sv. Krste! čuvaj mene i moje prste, prekrižajoč sebe i zemljo; a na večer se je reklo: Hvala tebi dobri Bože i tebi sv. Ivane i sv. Krste, ki ste učuvaii mene i moje prste, današnji dan, da bite i jutršnji dan, i od vsakega zla i od smrtnega greha; pak se je prekrižalo, kakor v jutri i šlo domov.
Ostriženi vlasi se hitu na vetar, da ih tiči najdu, gnezda pletu i Boga hvalu.
Jajne lušpine (lupine) trebi strti, da se štriga (co-prnica) na njih ne prevozi čez more.
*) Hvala lepa za zanimivo narodno blago.          Vred.
Za zdravom Marijom se ne sme švikati (žvižgati), da se Majka božja ne plače.
Sava je prostemu Istranu vsaka velika tekoča voda, ako vlih nič ne ve o kranjski Savi; a savin mu je belosivkast vol.