DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 33
Sreda, 22, aprila 1936
Leto XI
Po poti konsolidacije naprej I
H pokrajinski konferenci svobodnih delavskih strokovnih organizacij v Ljubljani.
Dne 19. aprila se je vršila v Ljubljani v dvorani delavske zbornice četrta pokrajinska konferenca svo- j bodnih delavskih strokovnih organizacij. Na konferenci je bilo zastopanih 85 podružnic svobodnih strokovnih organizacij v dravski banovini. Razen teh so bile zastopane razne delavske ustanove in mandatarji delavskih organizacij v socialnopolitičnih ustanovah. Navzočih je bilo tudi 18 gostov. V celoti 96 udeležencev.
Prvi je pozdravil konferenco s. Bogdan Krekič v imenu URSSJa. Ka-zoč na razmere v državi je poudaril, da je delavsko gibanje v dravski banovini agilno in iniciativno- Politične razmere ovirajo razvoj v državi. Meščanske stranke vlačijo delavstvo v svoje vrste. Vendar mora delavstvo vedeti, da je njega zaščita le v svobodni strokovni delavski organizaciji, ^ ki jo mora čuvati in krepiti. URSSJ želi, da svobodne delavske organizacije ostanejo tudi v bodoče vzor strokovnega gibanja za vso državo.
V tem zsmislu želi konferenci najboljši uspeh.
S. Sedej pozdravlja konferenca v imenu Delavske zbornice. Položaj je težaven, plače padajo, narašča nezaposlenost, rudarska kriza prekipeva na vrhunec, lesna industrija trpi, grozi pa kriza tudi kovinski in tekstilni industriji. Vse to pada na ramena delavstva. i ■ < i. ..*».* .'.i.i Kriza sili delavstvo v akcije. Boj se mora nadaljevati, zato je potrebna v delavskem gibanju neomejevana iskrenost in solidarnost.
S, Cerkvenik pozdravlja konferenco v imenu Cankarjeve družbe. Družba ima namen, pospeševati pravilno usmerjenje delavskih organizacij. Družba se Strokovni komisiji zahvaljuje za podporo ter želi konferenci najlepši uspeh.
Došlo je tudi več pozdravov, tako od oblastnih odborov v Novem Sadu, Zagrebu in Sarajevu itd. Navzoči so bili centralni tajnik kovinarjev, predsednik kluba delavske zbornice, član uprave pokojninskega zavoda, tajnik delavske zbornice ter zastopnik »Delavske Politike«.
V	predsedstvo konference so bili izvoljeni s. Fr. Leskošek, Krč (Kranj) in Ivan Mlinar,
O gospodarski politiki in položaju delavstva je v izčrpnem, jako polju-dem referatu poročal s. Uratnik. O njegovem referatu bomo še izprego-vorili.
O sanaciji bratovskih skladnic, o stanju katerih smo tudi mi poročali, je govoril s. Pliberšek. Orisal je krizo, ki grozi, da bodo v dveh letih rezerve bratovskih skladnic izčrpane. Za sanacijo bi morala poskrbeti tudi država, kakor je storila Cehoslovaška, Vzrok propasti je pravilnik. Sanacija je mogoča le z obdavčenjem rudnikov in državno subvencijo.
S. Jakomin je poročal o nezaposlenosti in poslovanju borz dela. Novi pravilnik, ki je bil odrejen nekako avtoritativno, se izpremeni v zmislu zahteve in sklepov ankete, ki se je vršila. Delavstvo po stoji obenem na stališču obveznega zavarovanja za nezaposlenost.
S. Čelcšnik je podal kratek pregled stanja socialnega zavarovanja ter navedel vzroke, ki tudi socialno zavarovanje spravljajo v težak položaj. Zaostanki na prispevkih so veliki (pri nas 16 milijonov), med katerimi
je polovica delavskega denarja.. Državnih subvencij ni. Zahtevamo volitve v socialne zavode in uvedbo splošnega starostnega in onemoglost-nega zavarovanja. Niti pametni delodajalci niso proti uvedbi tega zavarovanja.
S. Petejan je poročal o razširjenju pokojninskega zavarovanja za nameščence v zmislu tozadevnih resolucij. Pripomnil je, da se mora sporedno uvesti tud splošno starostno zavarovanje.
Dalje je poročal s. Petejan o delavskem tisku in delavskem gibanju v daljših izvajanjih. Delavsko gibanje mora sloneti na. lastni moči in na mednarodni solidarnosti. Prav mednarodni delavski solidarnosti se imamo zahvaliti, da pri nas reakcija ni bila hujša. Več posredovanj je bilo, ki so nas obvarovala pred najhujšim. Imamo svojo taktiko in svoje smernice, ki so bile sklenjene na konferencah URSSJa. Vsi pa imajo vstop v našo sredo; načela in taktika so pa obvezna za vse. Danes je najaktual-neja borba proti fašizmu. V tej borbi nas vrlo podpira strokovni in drugi delavski tisk, ki je poleg dobro vzgojenih funkcionarjev najvarneji pomo-ček v našem boju tudi v najkritičnej-šem trenutku.
Važnejše resolucije k posameznim referatom še objavimo.
V	razpravi je priporočal s. Pliberšek, da naj se nujno organizirajo tečaji za organzacijske funkcionarje
S. Bricelj poroča, da so stavbeni podjetniki sestavili »črno« listo, na katerih je 400 do 500 stavbinskih delavcev, ki so zahtevali odškodnino za odpovedni rok po § 219. Ta akcija stavbenikov je grda in kaznjiva. — Omenja težko krizo v lesni industriji in industriji s kamnom.
S. Tome apelira na konferenco za pomoč. V malih obrtih je organizi-
Vsemu delavstvu!
Mednarodna Strokovna Zveza v Amsterdamu je objavila vsemu delavstvu prvomajski proglas, v katerem pravi:
Zvesti tradicionalnem pomenu Prvomajske proslave pozivamo vse delovno ljudstvo, da močneje kakor kdajkoli, poudari svoje zahteve:
ZA MIR,
ZA TAK DRUŽABNI RED,
v katerem bo delo zavzemalo tisto mesto, ki mu pripada.
Še nikdar niso tako očitno in absurdno prišla do izraza GOSPODARSKA IN POLITIČNA NASPROT-STVA KAPITALIZMA, kakor nes. Tehnični napredek in kopičenje bogastev pomeni danes za delavce in nerede povečanje siromaštva in še hujšo bedo. še nikdar ni bil tako' o-grožen notranji mir v posameznih deželah in sporazumno skupno življenje vseh narodov.
Delavci! Velike grozeče nevarnosti zahtevajo, da podvojite svoje napore in da povedete široke ljudske množice na pot k uresničenju naših socialnih in gospodarskih zahtev.
Da bi se enkrat za vselej napravil
KONEC SVETOVNI KRIZI, je treba družbo iz temelja preobraziti, treba odpraviti kapitalistične monopole in njihove predpogoje. Za-
ranje raztresenih delavcev mnogo težje kakor v industriji. Tam tudi ni odškodnine za nadure. Peki se že leta in leta bore za odpravo nočnega dela; toda vsa borba je zastonj.
Vršila se je daljša debata o delovanju Strokov, komisije in nje poslovanju, ki je izzvenela skoraj nemoteno v konsolidačnem duhu in v želji, da se svobodne strokovne organizacije pojačajo v prid delavskih interesov, tako, da lahko rečemo, da je zavednost in volja našega delavstva povsem zanesljiva in solidna.
Predložena poročila strokovne komisije in resolucije je konferenca sprejela na znanje in odobrila.
Iz poročila posnemamo še, da so strokovne organizacije v dveletni poslovni dobi pridobile v dravski banovini nad 2200 članov, tako da štejejo danes okoli 12.000 članov. To je jako razveseljiv napredek v dobi krize in redukcij plač, ki tako silno grene položaj delavstva in izpodkopavajo splošno narodno gospodarstvo. O ostalem delovanju strokovne komisije smo itak sproti poročali v našem listu.
Konferenca je dosegla, da je delavstvo vedno pripravljeno manifestirati svojo solidarno enotnost.
Izvršni odbor:
Leskovšek Franc, predsednik; Čelešnik Rado, - podpredsednik; Bricelj Niko, tajnik; Jakomin Lovro, blagajnik; Čamernik Ivan, Arh Jurij, Prezelj Anton, Margetič Slavko, Be-šter Alojzij; kontrola: Vidmar Franc, Koman Ivan, Svetek Franc.
V	plenumu so še:
Ropret Ivan, Kralj Ignac, Hriber-šek Avgust, Krč Franc, Karner Edo, Vuček Viktor, Pliberšek Franc, Košak Franc, Petejan Josip, Pibrovec Rudolf, Dermastja Jakob, Bučan Fr., Šušteršič Franc, Ovsenjak Miško, Brezar Štefanija in Skrij Pavle.
to zahtevajte IZVAJANJE 40-UR-NIKA kot prvi korak na poti družabne preosnove.
Da bi mogli končno prebroditi
fašizem in vojne nevarnosti, ki iz njega izvirajo, se moramo pogumno boriti PROTI VSEM FAŠISTIČNIM DIKTATURAM, ze, demokracijo, svobodo in pravice delavstva.
Že danes se lahko reče, da je reakcija, ki se ji je v zadnjih letih posrečilo, da je pavladala v celi vrsti dežei, že na umiku. Počasi toda sigurno osvajajo spet nazaj zgubljena področja demokratične sile, ki so postale bolj bojevite in organizirane, .lasno je, da moremo najnovejše militaristične pustolovščine in vojne nrmere fašističnih diktatur smatrati za poskus, da si obvarujejo prestiž, ki je očitno ogrožen.
Sile svodobe, miru in socialne pravičnosti morajo zmagati nad to zadnjo grožnjo s svetovno vojno.
Zmagali bomo, akt bomo odločno nadaljevali delo, ki nas združuje v neemajenem prepričanju.
Naprej v boj za obrambo naših pravic, za ustvaritev boljšega in pravičnejšega družabnega reda, za zagotovitev svobode, demokracije in vzpostavitev trajnega in pravičnega miru med narodi!
Mir je ogrožen
Abesinija doživlja zadnjo dejanje svoje tragedije. H-ti,.	.	■>-. ....
• '	•	•	Energični ukrepi
Društva narodov, oslabljeni po diplo-matičnih intrigah in sporih med Francijo in Anglijo, mobilizacija in koncentracija angleškega brodovja v Sredozemskem morju, vojaška pripravljenost v Egiptu so izvenele v nekako opereto ali če hočete tvorile so le kulise, ki naj dajo »	•	-	.t
tragediji zaokrožen okvir.	•
>' Diplomati evropskih velesil so ponovno podlegli premoči generalnih štabov in vojnih liferantov, ki so dobavljali materijal na obe strani, kod se je to dogajalo med svetovno vojno, Z njihovo pomočjo je zmagal duce, zavojeval ali po njegovem osvobodil ogromne teritorije, katere bo koloniziral z obubožanimi delavci in kmeti iz Italije, t 5 t	n	i	^
i * • -M .*	r.	«** t
•	• ------*-•-  Tuja zemlja
in petrolej. Fašistični režim v Italiji je za daljšo dobo utrjen. Med tem bo duce premišljeval o novih pohodih. Njegovi apiteti po premogu niso neznani. Gospodstvo nad Sredozemskem in Jadranskim morjem je najbližji cilj rimskega cezarizma. Predpriprave za novo krvavo žaloigro so deloma izvršene. Klerofastična Avstrija in Hortijeva Madžarska sta tesno povezani z Rimom. Sklenitev tiranskega pakta je Albanijo spravila v popolno odvisnost od italijanske lire in ducejevega generalnega štaba. Bolgarija stoji še vedno izven balkanskega pakta. Obroč okoli Jugoslavije je skovan iz rimskega železa in tega gospodje Sušniki in Gombo-si niti ne prikrivajo. Proglasitev vojaške obveznosti v Avstriji je posledica okrepitve Mussolinija po zmagah nad Abesinijo. Mala antanta protestira in je uvedla diplomatično akcijo na Dunaju in v Ženevi. Kako končajo take diplomalične akcije in posvetovanja raznih odborov trinajstih nam dokazuje Abesinija in zadnja londonska konferenca. Laval se ni mogel sporazumeti s gospodom Edenom, danes se pa ž njim ne more sporazumeti g. Flandin. Napori Litvinova da dvigne avtoriteto Društva narodov in ustvari fronto demokracije proti fašističnemu imperializmu so do danes ostali brezuspešni. Gotovo pa je, da je Japonska ekspanzija oslabila sovjetsko diplomatično aktivnost v Evropi in jo angažirala na Iztoku.
V	tej čudni atmosferi in razdvojenosti bivše antante cordiale, to je Anglije, Francije in Rusije, je vstala nova velika nevarnost za mir v Evropi: Hitler. Njegov izstop iz Društva j narodov, proglasitev vojaške obveznosti v Nemčiji, ponovna militariza-cija Porenja in zadnji »plebiscit« v Nemčiji zgovorno kažejo na obnovitev revanšne politike junkerske Velike Nemčije. Tretji rajh je z brezobzirnim cinizmom pogazil vse mednarodne dogovore ■. . *	.	. ..te
i *	\	i t t f,	k...
Kje je tista tajna sila, ki je zmešala jezike francoski in angleški diplomaciji, da so se med seboj sprli, od kot tisto nerazumljivo javno mnenje, ki je zaslepilo močan socialistični blok Francije in delavske stranke Anglije, da se ne upreta tej zgrešeni zunanji politiki svojih vlad? Ali je mogoče prišla vojna industrija vsled svojih prevelikih zalog v krizo? Ali je mogoče v zaprtih prostorih nekaterih generalštabov dozorel načrt nove razdelitve Evrope?
Nesolidarnost velikih in malih demokratičnih držav je postala naravnost sumljiva. Korak za korakom napreduje fašistični imperijalizem, dan za dnevom postojajo gospodje »fiihrerji« bolj predrzni in trgajo na mednarodnih pogodbah in rušijo stabilnost evropskega mira, Posamezne države tekmujejo med seboj v oboroževanju javno in tajno. Izgleda, da je ni sile, ki bi preprečila bližajočo se katastrofo, ki naj uniči cele narode in njihovo kulturo. Društvo narodov in poklicna diplortiacija ni zmogla preprečiti sedanjega položaja v Evropi.
Mislim, da bi bila dolžnost vseh onih narodov, ki so proti vsaki nasilni in osvojevalni vojni, ki so za popolno demokracijo, da napravijo radikalen poizkus direktnega sporazuma med narodi.
Skliče naj se medparlamentarna konferenca vseh onih držav, ki hočejo odkrito in odločno preprečiti pretečo vojno nevarnost ter kulturno in socialno katastrofo. Narodi naj potom svojih predstavnikov direktno povedo, da je nasilje nad demokracijo vojna nevarnost in da vojne nočemo,	ls.
Kaj porota »Rdeči križ" o strahotah v Abesiniji
Abesinski poslanik Volde Mariam je poročal mednarodnemu »Rdečemu križu« v Ženevi, da so Italijani napadli postaje in bolnice »Rdečega križa« z bombami 13krat, bombardirali nezavarovane kraje 30krat, izvršili tudi 7 plinskih napadov, kar je v nasprotju z določbami ženevskega protokola v dne 17. junija 1925.
Po Sueškem prekopu so Italijani prepeljali v Abesinijo v času od 25. junija 1935 do 25. decembra 1935 45 ton iperita, 265 ton dušljivih in strupenih plinov ter 7483 plinskih bomb. Dne 4. januarja 1936 so pripeljali v Abesinijo z ladjo »Sicilia« 4700 bomb s solzilnimi in dušljivimi plini, s parnikom »Mavda« 185 požigalnih bomb in s parnikom »Antonietta 400 tisoč dum-dumkrogel.
Jako malo je verjetno, da bi Italijani tega blaga ne rabili v vojni, marveč ga prevažali v Afriko samo za šport v afriških pustinjah.
Človek, ki ne razpolaga z nobenim prostim časom, človek, ki mora ves čas žrtvovati za delo kapitalistu, je manj kakor tovorna živina. Tak človek je zgolj stroj za ustvarjanje tujega bogastva, telesno zlomljen in duhovno poživinjen. In vendar kaže vsa zgodovina moderne industrije, da bo kapital delal na tem, da poniža ves delavski razred na to najnižje živalsko stanje. Kapital bo skušal to doseči brezobzirno in neusmiljeno, če ga ne ubrzdamo. K. Marx.
Ogromni dobički rudnika v Boru
Naši delavci na stopnji beračev. — Rudnik pa izkazuje 87 milijonov dinarjev dobička. — Ves naš izvoz v Francijo znaša 62 milijonov Din, francoski delničarji pa odnesejo od nas iz enega samega rudnika 100
milijonov Din dobička.
Da, bogata je naša zemlja, .vsa mogoča bogastva skriva v sebi. Kapitalisti vseh narodov ustanavljajo podjetja, da izkoriščajo ta naša bogastva. Delavci so plačani po 2 in 3 Din, delajo po 10 in 12 ur, da je še več brezposelnih, ki jih hočejo nekateri spraviti v koncentracijska taborišča. Kapitalisti pa še cinično tožijo dan za dnem o strašni krizi, ki da jo preživljajo. V resnici pa vedno znova vidimo, da se posamezna kapitalistična podjetja okoriščajo s krizo in bedo ljudstva tako, da si u-stvarjajo bajne dobičke, ki so bili mogoči samo še pri špekulantih in liferanti med svetovno vojno.
Pravijo, da delavcem ne morejo
plačati več, da sploh zaposlujejo delavce iz socialnega usmiljenja, po drugi strani pa beremo dan za dnem: družba N. je izplačala delničarjem KVodstotno dividendo, družba B. 20-odstotno, a vse je menda prekosila francoska družba »Mineš de Bor«, ki izkorišča istoimenski rudnik bakra v Srbiji.
Družba bo izplačala svojim delničarjem 160-odstotno dividendo. Njen čisti dobiček znaša v enem samem letu 87 milijonov Din, dočim je plačala državi samo 2,700.000 Din davka. Dobiček te družbe je za 20 milijonov Din višji od vrednosti vsega našega izvoza v Francijo.
f V -S i
cJl
Boj proti fašizmu v Španiji
Delavstvo je zahtevalo prepoved fašističnih organizacij in je to tudi
doseglo.
Dne 17. t. m. je bil v Madridu pogreb svetnika, To priliko so porabile fašistične zveze za demonstracijo proti demokraciji in za izzivanje delavstva.
Delavstvo Madrida je odgovorilo na to izzivanje z enourno protestno stavko ter zahtevalo, da vlada takoj razpusti fašistične zveze. Še tisti dan je ministrski svet razpustil fašistične zveze ter aretiral okoli tisoč fašistov.
Fašisti se strasno bore proti le-
Afrika in Angiiia
V	Ženevi so sklenili, da ne izvedo ostrejših sankcij proti Italiji, ker bi ne zalegle. Italija vztraja na kapitulaciji Abesinije, ko dosežejo Italijani glavno mesto Adis-Abebo, ki so ga Abesinci že evakuirali.
Italijanska poročila govore zopet' o veliki zmagi na somalijskem bojišču, kjer so porazili Nasibujevo vojsko na levem krilu ter se ic jako približali Harrarju in Džigdžigi.
Abesinci imajo še okoli 120.000 mož vojske. Mnogo več je najbrže sploh niso imeli, vsaj ne sposobne. Pritožujejo se pa Abesinci, da Evropa Abesincem noče dobavljati vojnega
vičarski vladi, ker hoče obnoviti vso socialno zakonodajo, ki jo je diktatura ukinila ter je izvedla agrarno reformo. Delavci vseh smeri podpirajo vlado in je verjetno, da fašistična horda ne bo ovirala demokratičnega razvoja Španije.
Iz tega poročila je tudi razvidno, kje so vzroki nemirov v Španiji. Očeta teh poizkusov sta reakcija in fašizem.
materijala, čeprav ni sankcij proti Abesiniji, dočim ima Italija vsega v izobilju.
Po nekaterih vesteh zbirajo Angleži večjo vojsko v Sudanu, da varujejo svoje interese v Abesiniji. Z zavlačevanjem postopka proti Italiji pred Društvom narodov pride končno do izvršitve pogodbe med Anglijo, Francijo in Italijo glede delitve Abesinije iz leta 1906, dasi so te države ves ta čas prisegale na mirovno pogodbo in na vojni pakt. Če kaj nočem storiti, pač odlašam, da me razvoj prehiti.
V	tem mednarodnem vprašanju — je bilo tako.
Pred veliko stavko rudarlev v Franciji
lakaj protestira Gii Robles?
Ob priliki pogreba poslanca so fašisti v Madridu povzročili krvave spopade. Delavstvo je s protestno stavko zahtevalo razpust fašističnih organizacij. Vlada je zahtevi ustregla in zaprla voditelja fašizma.
Gil Robles sedaj odločno protestira pri vladi proti preganjanju njegovih ljudi. Ta Gil Roblesov korak jako zbuja sum, da gre mnogo krvavih dogodkov v Španiji na rovaš teh ljudi.
Preloma med Londonom in Parizom ne bo
Z ozirom na mednarodne dogodke (Nemčija, Italija, Abesinija), sta se Anglija in Francija zedinili. Obe države sta uvideli, da bi separatistično postopanje zrušilo Društvo narodov. Zato sta se zedinili, ne da bi v načelo opustili mednarodnih korakov v Afriki in proti Nemčiji, vendar v okvirju Društva narodov. Nemčija bo povabljena v Ženevo.
Odkrito priznanje avstrijskega kanclerja
Nameščenska zveza v Avstriji, ki je pofašistena, se je pritožila (v zvezi s Phonixovim polomom) zaradi razveljavljenja kolektivne pogodbe. — Kancler je deputacijo zavrnil ter med drugim izjavil: »Vem, da je za vlado le 10 do 15 odstotkov prebivalstva, zato pa vladamo diktatorično.«
Ta izjava dovolj jasno pove, kakšen nezmisel so diktature.
4807 kandidatov v
Franciji
Za francoske parlamentarne volitve dne 26. aprila in ožje dne 3. maja ! je prijavljenih 4807 (kandidatov. — Mandatov je 618. Volilna borba se razvija razmeroma mirno.
Vsaj enega
novega naročnika
bom nridobil vsak teden za
»Delavsko Politiko"
V	severnem francoskem premogovnem ozemlju so rudarji zahtevali neznatno zvišanje mezd in enako ravnanje z rudarji v rovih in na dnevu. Med organizacijama delavcev in delodajalcev se vrše pogajanja že nad tri mesece, toda brez uspeha.
Organizacija je končno sklenila, da stopijo dne L maja rudarji teh revirjev v stavko. Rudarji so opozorili
na to gibanje vse ostale rudarske revirje in njih organizacije v državi ter jih pozvali k solidarnemu nastopu. Tako se utegne zgoditi, da vstopi dne. 1. maja okoli 140.000 francoskih rudarjev v splošno stavko.
Ali si že poravnal naročnino? Ako še ne, izpolni svojo dolžnosti
To mora biti trden sklep vsakega zaupnika, vsakega zavednega oroletarca.
Sodrug! Ako boš to izvršil, uspehi ne bodo izostali!
B. Traven, Bombaž
II. Knjiga
PreTaJp TiId*
72
Senjor Doux naju ni prav nič izpraševal, čemu odhajava. Mnogo se jih je že ‘tako naglo poslovilo. zato se ni razburjal. Prav tako ni naju vprašal, ali bi morda vendarle ne hotela ostati. Zavedal sc je pač dobro, da bi bilo prav tako brezuspešno kakor vselej, kadar se je kdo poslovil.
Stopi! je k blagajni, kjer je sedela njegova žena in vzel denar za naju. Potem ga je prinesel k najini mizi, ga položil nanjo in zopet izginil za buffet, ne da bi kaj zinil in ne da bi naju sploh še enkrat pogledal.
Potem sva šla k neki indijanski stojnici za kavo, popila kozarec kave in vprašala žensko, ali bi ne mogla svojih vreč do. jutra shraniti pri njei. Zjutraj bi se vrnila, zajtrkovala pri njej in vzela zopet vreči.
Nato pa sva odšla zopet k senjoritam, kjer je bile prijetneje kakor v pekarni.
Ko sva drugo jutro najprej posedala po klopeh na trgu, sva odšla v caso de luiesped.es, kjer sva. naročila vsak posteljo po petdeset centavov, vreči pa sva oddala v shrambo.
Če rečem posteljo, to docela ne drži. Večina postelj je bilo takih, kakršne smo imeli v pekarni; bile so viseče postelje iz platna. Midva pa sva do-
bila boljši postelji. Imeli sta žična vložka, ki pa sta bila tako preležana, da si ležal v postelji kakor v jami in te je tiščalo, da si komaj dihal. Podloga je bila tako tanka, da si čutil skozi njo žico, in ker nisi imel mnogo mesa na kosteh, sc je žica za-žrla v kosti. To je bilo, kajpak, zelo prijetno. Te postelje bi bile kaj pripravne za mučilnico.
Na vsaki postelji je bila belo preoblečena blazina in bela rjuha. Ker pa so te rjuhe komaj vsak teden ali celo vsak tretji teden izmenjavali, niso bile rjuhe prav za prav bele, nego mastne, progaste in polne madežev. Razen tega je k vsaki postelji spadala še odeja, ki prav gotovo ni bila nikoli oprana ah' vsaj iztepena. Sploh pa postelj niso nikoli očistili od uši in nikogar niso preiskali, ali je bolan. Kdor je plačal posteljo, je smel v njej spati, pa četudi je bil poln uši, čeprav je imel sifi-lido, jetiko, malarijo, gobavost, garje, črne koze ali kaj podobnega.
Spalnice so bile v pritličju. Vrat niso imele, oziroma: videli smo samo še ostanke nekdanjih vrat. Iz dvorišča si prišel naravnost v spalnico.
V	vsaki spalnici je bilo po šest do osem postelj. Postelje so stale kar križem po sobi, kjer je bil pač prostor. Spalnica je bila pri spalnici vse spalnice so tvorile tako dolgo vrsto. Ob koncu vrste se je v desnem kotu vrstila nanjo zopet nova vrsta spalnic in na to zopet nova, tako da je bilo vse štirioglato dvorišče omejeno s samimi spalnicami. Čelna stran je imela dve nadstropji ih na
njej se je bleščal ponosni napis »Hotel Continental — Kopeli podnevi in ponoči«. Tu v prednjem poslopju je stala soba pezo; v vsaki sobi je bilo dvoje postelj. Te postelje so imele mreže zoper moškite, dočim jih cenejše niso imele.
Te mreže pa niso bile mnogo vredne, ker so imele velike luknje. Razen tega je bil v njih shranjen dih tisočerih najrazličnejših ljudi.
Kopel je bila res vso noč odprta. Bila je pršna kopel in za vsako kopel si plača! pet in dvajset centavov. Dobil pa si za to še milo in brisačo in brišelj iz bičja, ki si se z njim odrgnil. V vseh kopalnicah pa je kar mrgolelo ogromnih ščurkov. Vodovodna cev ni imela pipe, ki bi jo človek odprl, da bi začela teči voda, nego si moral prijeti za neko verižico in jo vleči. Pri kopanju si se mogel torej umivati samo z eno roko, dočim si z drugo vlekel za verižico. Če pa si se umival ali milil z obema rokama, si moral verižico izpustiti in tedaj je voda prenehala teči. Na ta način se je prihranilo mnogo vode, kajti voda je v teh krajih dragocena.
V	cenenih spalnicah je bil ves mogoči mrčes, našel si v njih najrazličnejše tropske žuželke — vse seveda v tropski velikosti, samo moskiti so bili majhni. Veliki in zoprni ščurki so tekali po posteljah in po stenah navzgor in navzdol in zdelo se je, kakor bi bile sobe njihove.
(Dalje prihodnjič.)
IZ NASffl KBATEU
Maribor
Letošnja delavska akademija
se ne bo vršila dne 9. maja, temveč radi dečjega tedna komaj dne 16.maja, kar naj vzamejo vsi interesenti na znanje.
Doma in po svetu
Ivan Pucelj — z dr. Mačkom?
Ivan Pucelj je prekrstil svojo »stranko« zopet v JNS in kakor poroča, seveda »Slovenec«, pojde z dr. Mačkom. češ, da Pucljev »Kmetiški list« obžaluje nacionalnofašistično nasilje ter se dobrika dr. Mačku. Vendar po našem mnenju to za Puclja ni nič takega, vsaj drugi delajo prav tako, pa si nič ne očitajo.
Cementni kartel, V Beogradu se je konstituirala družba »Cement«, ki bo imela monopolno pravico na prodajo vsega cementa v naši državi. Predsednik te kartelne družbe je inž. Miloš Savič, kot zastopnik TPD je v upravnem odboru njen ravnatelj dr. Vinko Vrhunc.
Konferenca balkanske zveze se bo vršila dne 3., 4. in 5. maja v Beogradu. Obravnavala bo mednarodne spore in turško zahtevo po utrditvi Dardanell.
Trgovina med Anglijo in našo državo, V petnajstih letih je uvozila naša država za 6.863.049.000 milijonov dinarjev. Trgovinska bilanca je torej pasivna napram Angliji okroglo za 5 milijard 300.000 dinarjev.
Potrdila za dajatve socialnega zavarovanja so proste kolkovine. Ministrstvo financ pojasnjuje z odlokom broj 16.777/36-111 z dne 16. marca 1936, da so potrdila o prejemkih dajatev socialnega zavarovanja, kakor hranarini, pogrebnini, prevoznih stroških itd. so v zmislu § 189 zakona o socialnem zavarovanju prosta kolkovine. Za potrdila o teh dajatvah torej ne velja t. p. 33 taksne tarife.
Poulični boji v Lvovu, Praški »So-zialdemokrat« poroča:	»V	četrtek
popoldne so se ponovili delavski nemiri od preteklega torka. Med pogrebom smrtne žrtve torkovih nemirov nekega 21-letnega delavca, katerega se je udeležilo nad 30.000 delavcev iz Lvova in okolice, je prišlo do težkih spopadov med delavci in policijo. Do prvih spopadov je prišlo v trenutku, ko so voditelji pogrebnega sprevoda proti oblastni prepovedi poskusili, da vodijo pogreb po glavnih ulicah Lvova. Policija je oddala salvo proti množici. Do spopadov je prišlo istočasno na več mestih. Policija je v štirih slučajih streljala. Krogle, policajev so ubile 6 ljudi, 60 so jih pa težje ali laže ranile. Spopadi med policijo in delavci so trajali v pozno noč. Delavci so postavili barikade.«
Socialne razmere na Poljskem, — Rdeči križ poroča, da je v petih okrajih poleskega okrožja 150.000 prebivalcev v nevarnosti, da pomro za gladjo, ker nimajo najnujnejših življenjskih potrebščin, a država daje premalenkostno podporo. Kaj se je treba čuditi potem, če se poljsko delavstvo energično bori proti groznim socialnim razmeram. Poljska je bogata kmetiška dežela, ki jo še vedno vlada poljska žlahta - •	■	' i ui
Generalni štabi so končali svoje delo. Posvetovanja francoskega, belgijskega in angleškega generalnega štaba so se po izjavah merodajnih krogov uspešno zaključila.
140 socialnih demokratov in komunistov v Nemčiji pred sodiščem.
V	majhnem mestu Zeitz blizu Essena so lani zaprli več sto ljudi (mesto šteje 40.000 prebivalcev). Od teh so jih 140 obtožili, seveda »veleizdaje«, ker so plačevali prispevke ilegalni organizaciji, širili letake in čitali prepovedan tisk. Mestece je industrijsko, ki je pa jelo pod Hitlerjevim režimom propadati. Že pred Hitlerjevem pa je bila uprava v delavskih rokah. Te dril se vrši ta proces tajno, w «*y .
Azana napoveduje socialne reforme, Sedanji španski ministrski predsednik Azana je izjavil v parlamentu, da je vlada razveljavila vse odredbe iz časa Gila Roblesa, ki je hotel preprečiti vsako agrarno reformo. Uveljavijo se zakoni in sklepi, ki jih je izdala o agrarni reformi prva levorepublikanska vlada. Prav tako se spet uveljavijo po klerikalcih razveljavljeni socialni zakoni prve republikanske vlade. Poleg tega se bo izdal nov zakon o zaščiti delavcev,
o	reorganizaciji sodstva in o mestnih *n pokrajinskih upravah.
Smrt zavednega sodruga. Dne 17. aprila t. 1. je v tukajšnji bolnici umrl sodr. Piki Anten, pekovski pomočnik, star nad 70 let. Pokojni je bil soustanovitelj strokovne organizacije pekovskih pomočnikov v Mariboru pred 40. leti, ko so vladale v tej obrti strašne razmere in so bili pekovski pomoč- * niki brezpravni sužnji. Sodr. Piki je do svoje smrti ostal zvest svojemu socialističnemu prepričanju. Bil je tudi dolgoletni .odbornik organizacije in je radi svojega prepričanja bil mnogo preganjen od strani pekovskih mojstrov, kakor tudi od strani takratnih oblasti. Več let je bil tudi član Mariborske delavske pekarne, kjer je bil zaposlen. Pokojnemu sodr. Pikl-u bomo obranili trajen spomin. — Lahka mu bodi zemlja!
Kdo organizira vajence? Pod tem naslovom namiguje neko klerikalno trobilo velikansko nevarnost, ki baje preti, ker so nekateri mladi delavci, med katerim je tudi nekaj vajencev, priredili par izletov v naravo. Niti tega skromnega oddiha ne privošči klerikalni list ubogim vajencem, zato se ! poslužuje najbolj ogabnih sredstev — denun-cijanstva, namesto, da bi se potrudil sedaj, ko soodločuje na važnih mestih, da bi se končno tudi začela izvajati zakonita določila v zaščito vajencev in mladostnih delavcev. Čuvajte se denuncijantov!
Predavanje o delavskem socialnem zavarovanju je priredila mariborska ekspozitura Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Predaval je upravnik OUZD g. Stenovec. Iz njegovih izvajanj je bilo razvidno, da se nahaja bolniško zavarovanje delavcev v velikih finančnih težavah in to prvenstveno zaraditega, ker delodajalci ne plačujejo prispevkov, ki jih delavcem sicer odtegujejo. Tako dolgujejo delodajalci, h katerim prištevamo tudi državo, delavskemu bolniškemu in nezgodnemu zavarovanju okrog 250 milijonov dinarjev Merodajne kroge opozarjamo, da ta dolg brezobzirno izterjajo, ker zavarovanci nikakor ne bodo dopuščali, da bi bila sanacija delavskega socialnega zavarovanja izvedena na njih račun.
Konferenca o finančnem gospodarstvu. Interesenti socialnega zavarovanja iz skupine delojemalcev kakor tudi predstavniki delavskih strokovnih organizacij in delavski ’ zaupniki, delavci in delavke, so vabljeni, j da se udeležijo I. konference, ki se bo vršila I v prostorih ljudske univerze v kinu »Apollo«
< v Mariboru, Miklošičeva 2, v torek, dne 28, aprila 1936 ob pol 19. uri z referatom: Ustroj in finančno gospodarstvo OUZD v Ljubljani.
Prihodnja občinska seja se bo vršila v četrtek, dne 23. aprila ob 18. uri v mestni posvetovalnici.
Pedagoška centrala v Mariboru priredi v dneh od 20. do 25. aprila 1935 v dvorani Ljudske univerze (prej kino Apolo) V. pedagoški teden s sledečim sporedom: 1. Pon-deljek, 20. aprila:	Kako ohranimo otroke
zdrave. Dr. J. Vrtovec, rav. Zdravstvenega doma. 2. Torek, 21. aprila: Pravilna zaposlitev dece v predšolski dobi. V. Rode,
Trbovlje
Produkcija in praznovanje, čuje se, da produkcija na rudarja pada. Ako povprašuje paznik ali inženjer rudarja, zakaj ni tolike storitve, dobi odgovor, da rudar vsled izčrpanosti ne zmore storitve, ki se od njega zahteva. Da je to res, pač ni treba še posebej ugotavljati. Delavec dela 12 delavnikov, zaslužek je majhen, a preživljati se mora povprečno trideset dni v mesecu. Rudar ima še povrh družino s tremi ali štirimi otroci in ženo, tako da odpade na vsakega doberšen del stradanja. Sedaj se temu izčrpanemu rudarju obeta še redukcija. Poleg stradanja še skrb za zadnji košček kruha. To je res življenje, ki ni življenje. Za boljšo zaposlenje rudarjev se je podvzelo vise kar se je moglo, i	»
.1, . iv. r v - u	t	.	,	,i
Na potu okrevanja. Teška bolezen občinskega predsednika s. Klenovšeka Jakoba je vzemirila vso trboveljsko javnost. Z radostjo pa beležimo veselo vest, da je na potu okrevanja. Zavratni bolezni se je uprl, kakor se je poprej mnogokrat uprl temnim silam, ki so hotela škodovati, kakor bolezen njegovemu organizmu, organizmu trboveljskega delavskega gibanja in skupnosti občanov. Iskreno mu želimo skorajšnjega o-krevanja, da bo lahko nastopil svojo odgovornosti polno službo, kjer ga težko pogrešamo
Senovo prs Rajhenburgu
Zveza rudarjev Jugoslavije, podružnica na Senovem, sklicuje za nedeljo, dne 26. t. m. članski sestanek s pričetkom ob 10. uri
dopoldan v Delavskem domu na Senovem. Dnevni red: 1. Položaj rudarjev. 2. Slučajnosti. Poroča s. Pliberšek iz Trbovelj. Ker je dnevni red zelo važen, z ozirom na pred-stoječe redukcije pri TPD., je udeležba za člane obvezna, somišljeniki vabljeni. Odbor.
Kranj
Predavanje za nameščence in tekstilne mojstre. V nedeljo, dne 26. aprila t. 1. se bo vršilo v dvorani hotela »Stara pošta« predavanje sodr. dr. Reismana o pravem položaju nameščencev s posebnim ozirom na tekstilne mojstre. Predavatelj se bo zlasti peča! z vprašanjem, jeli so tudi tekstilni moj-■ stri zaščiteni kot nameščenci ali ne? ter o I važnosti strokovne .organizacije za name-
nast. meščanske šole. 3. Sreda, 22. aprila: Kako naj podpirajo starši svoje otroke pri učenju. A. Žerjav, nast. mešč. šole. 4. Četrtek, 23. aprila: Težkoče domače vzgoje pri dozorevajoči mladini. S. Sila, prof. na hum. gimn. 5. Sobota, 25. aprila: Bistvo in zdravljenje govornih motenj pri otrocih. V. Mazi, strok. učit. na gluhonemnici v Ljubljani. Začetek predavanj dnevno ob 20. uri. Vstopnine ni, za kritje stroškov se hvaležno sprejemajo prostovoljni prispevki. Starši, vzgojitelji in sploh vsi, ki se zanimate za vzgojo, udeležite se brez izjeme navedenih .predavanj! Koristila bodo Vam in Vaši deci.
Razprava o Kelneričevi smrti. Minuli ponedeljek se je vršila pred tukajšnjim sodiščem razprava proti stuidenčnemu mojstru Leopoldu Kaučiču iz Gornje Radgone, pri kateremu je bil zaposlen pok. Avgust Kel-nerič, ki je 17. aprila 1935 po 3-dnevnih grozovitih mukah preminul v zasutem vodnjaku. Obtoženi se je zagovarjal, da je Kel-neriča pooblastil, da sme pod njegovim nadzorstvom opravljati za nekaj časa studenčna dela. Tudi kopanje vodnjaka na Pobrežju je obtoženi baje nadziral, pri čemur pa ni opazil, da bi ne bile varnostne naprave v redu. Kaučič je bil obsojen na dva meseca zapora radi prestopkja zoper .občno varnost ljudi.
Razprava proti morilcu Knapiču, ki je
12. februarja t. 1. na državnem mostu umoril Terezijo Konradovo, se je vršila te dni pred mariborskim kazenskim senatom. Obtoženi je zanikal, da bi bil namenoma umoril pokojno in se zagovarjal, da je izvršil napad v skrajni razburjenosti. Razprava je bila preložena radi zaslišanja prič v Gracu o okolnosti, če je bil Knapič, ko je služboval v Avstriji, radi duševne zmedenosti v opazovalnici.
Dečji teden. ,Z ozirom na razpis ministrstva notranjih zadev z dne 25. marca 1936 se od 3. do 10. maja t. 1. ne dovoljuje nobenih javnih manifestacij in zbirk, pač pa Jugoslovanski uniji za .zaščito dece in društvom ter ustanovam za zaščito in vzgojo dece, katera sodeluje pri prireditvah dečjega tedna.
Občni zbor esperantskega društva se bo vršil dne 23. t. m. s pričetkom ob 20. uri v hotelu »Orel«. Člani in prijatelji esperantskega jezika iskreno vabljeni.
Z nožem je zabodel nek neznani storilec v noči od nedelje na ponedeljek v Vetrinjski ulici trgovskega potnika Adolfa Perti-nača. Poškodovani se zdravi v bolnici.
Akvizicija inseratov za »Mariborski teden«. Uprava »Mariborskega tedna« upo-zarja vse trgovske in gospodarske kroge, da ni pooblastila nikogar za akvizicijo kakršnihkoli inseratov za »Mariborski teden«. Ob priliki letošnjega jubilejnega »V. mariborskega tedna« namerava uprava sicer izdati reprezentativno revijo, vendar bo to storila v lastni režiji.
Mariborsko gledališče. Četrtek, dne 23. aprila ob 20. uri: »Direktor Čampa«. Red B.
ščence. Dostop ima vsak nameščenec, ki se želi spoznati z našo socialno zaščito. Začetek ob 9. uri dopoldne.
Kolevje
Iz revirja TPD. Nikdar si rudarji nismo mislili, niti sanjali, da bodo rudniki v Dravski banovini izgubili naročila, s ..	i .
s ,	"■ t **	• •,» -	». .-•-*	,	»	^ v • k>*-
Delati smemo samo 2 do 3 dni tedensko.
—*, ..	Obljubilo	se	nam
je v raznih oblikih svobodo in blagostanje. Ali od besed do dejanj je daleč. — Z,Rj podružnica v Kočevju je agilna. So gotovi ljudje, ki naše delo oziroma organizacijo gledajo po strani. Posebno se odlikuje neki patron, ki je v pratikah zabeležen dne 29. junija vsakega leta. Kadar se spodtakne in pade, takrat nas kliče na pomoč, kakor hitro si opomore, pa bi ti najrajši vrat zavil. Toda še osel gre samo enkrat na led. Naše prepričanje je trdno, stalno, da ga tudi voda ne izpere, rja ne izje. Nikdar ne govorimo samo zato, da bi napravili kakšno zgago. Mnenja prečiščujemo, misli se križajo, vse 1
»Osem novih župnij nameravamo zgraditi v najtežjem času, v splošni gosopodar-
ski krizi« ... je rekel zagrebški nadškof-koadjutor dr. Alojz Stepinac. V času, ko tisoči nezaposlenih (delavcev in siromašnih meščanov nimajo kam položiti svoje glave, v času, ko brezdomci, otroci, žene, starčki blodijo po mestu iščoč odpadkov hrane in toplo zavetišče, da ne poginejo od lakote in zime, -	«	*■ ».*.«-«.	lr1ll
zagrebški visoki kler kliče meščane naj darujejo »miloščino« za zidavo osem novih cerkev in osem novih župnih dvorov in dvoran v Zagrebu. Zagrebška župnija, zagrebški kaptol in druge številne cerkvene institucije na področju zagrebške škofije ima-,0 ogromno premoženje gozdov, polja, vino- . gradov, dvorov, hiš, bank in bogatih zakladnic, pa vendar klerikalci nočejo zidati nove cerkve iz lastnih sredstev, marveč apelirajo na siromašne meščane (bogataši vlagajo svoj denar v rentabilna podjetja), da oni s svojimi revnimi dinarji omogočijo zidavo nepotrebnih, dragih palač-cerkva; 45 milijonov dinarjev je treba zbrati za zidavo novih cerkva. Delovnemu ljudstvu in mest-
! pa nas druži delo za napredek strokovne j organizacije in izboljšanje našega položaja, i Naše strokovno gibanje moramo izgraditi, da bo res lahko uspešno kljubovalo naskokom kapitalizma na pravice delavskega razreda. Vse druge strokovničarje, oz. stanov-ničarja in njihove metode pa odklanjamo. Podajmo si roke vsi, ki smo izkoriščani! Nas je večina!	Rudar.
foštanj
Delavsko pevsko društvo »Cankar«
sklicuje za nedeljo, dne 26. t. m, ob 9. uri dopoldan v Zadružnem domu važno sejo, za vse članstvo, z dnevnim redom: 1. Pozdrav in prečitanje raznih dopisov ter pravil »Vzajemnosti«. 2. Pevske vaje in izleti. 3. Razno. — Dragi sodrugi, pridite sigurno in točno ob določeni uri. Pripeljite seboj mladino, posebno pa žene, ki so voljne delati na kulturnem polju. —- Vabimo tudi člane »Zarje« iz Pesjega in Velenja k ustanovitvi »Vzajemnosti«. — Družnost!
Vsem naročnikom Delavske Politike. Poverjenik našega lista pobira naročnino in sprejema nove naročnike kakor rtudi spremembe naslovov vsako soboto od 12. do 5. ure popoldne v /Zadružnem domu. — Prosimo vse naročnike, ki so z naročnino ,v zaostanku, zlasti tudi iz okolice, da se po možnosti zglasijo v soboto, dne 25. in nedeljo, dne 26. t. m. pri poverjeniku. Seboj naj prinesejo tudi potrdilo o plačani naročnini za zadnji mesec. Naročnikom, ki so v zaostanku z naročnino, bomo sicer primorani ustaviti nadaljnje pošiljanje lista, zaostalo naročnino pa strogo izterjati. Vse redno plačujoče naročnike pa prosimo, da odslej plačujejo naročnino v Zadružnem domu, s čimer bodo znatno olajšali delo poverjeniku.	Poverjenik.
LeSe pri Prevaljah
Občni zbor »Rudarske zajednice«. V
Lešah, kjer je svojčas bilo za rudarje obilo dela in s tem vsaj nekaj skromnega zaslužka, vlada danes ibeda in pomanjkanje. Ogromna rudniška posest s številnimi stavbami in stanovanjskimi hišami je bila nedavno tega prodana na dražbi, Rudarji bi bili danes prepuščeni na milost in nemilost usodi" ki tepe tisoče in milijone brezposelnih delavcev po svetu, ako bi ne bili pravočasno mislili na samopomoč. Ko je šlo z rudniškim podjetjem h koncu in rudarji niso prejeli za svoje delo nobene mezde izplačane, so si ustanovili svojo zadrugo »Rudarsko zajednico«. Pod okriljem »Rudarske zajednice« kopljejo sedaj preostanke premoga in rijejo kakor krti pod zemljo. Kapital je zapustil pogorišče, lačni rudarji pa se borijo naprej za vsak košček premoga. Kdor ne vidi položaja na licu mesta, si zamore le težko ustvariti sliko o trpljenju in naporih, ki jih morajo često 'premagati lačni rudarji, predno nakopljejo voz premoga, ki ga nato zopet le s težavo vnovčijo, V nedeljo, dne 19. t. m. je vodstvo »Rudarske zajednice« polagalo račune o poslovanju v minulem letu. Občni zbor je ob polnoštevilni udeležbi o tvoril in vodil predsednik zadruge z, Koren, ki je podal tudi izčrpno poročilo o računskem zaključku. Posamezne postavke bilance je raztolmačil z. Topolovec, za kontrolo pa je poročal z. Stanovšek, ki je tudi predlagal razrešnico staremu odboru. Po izčrpni debati, v katero so posegli zz. Jelenko, obratovodja, Sedej, Topolovec in drugi, je bila razrešnica soglasno sprejeta. V debati so zlasti pov-darjali posamezni zadrugarji zasluge Delavske zbornice, osobito pa njenega tajnika z. Uratnika, ki se je mnogo prizadeval in pomagal pri ustvarjanju »Rudarske zajednice«. Nato je bilo v smislu pravil izvoljeno novo načelstvo in nadzorstvo zadruge. Načelstvo tvorijo zz. Koren Pavel, Bah Ivan, Perovnik Anton, Gregorc Pavel in Vrane Feliks. (Nadzorstvo >p'a:	Krebl Kristijian,
Santič Rudolf, Dretnik Ivan, Jovan Ivan in Fužir Rudolf. Občni zbor je pozdravil tudi s. Jelen iz Maribora, ki je v svojih izvajanjih zlasti naglašal potrebo složnega delovanja, da bo lahko »Rudarska zajednica« vršila vsojo težko nalogo. Ko so bila še pod točko razno rešena nekatera zadružna vprašanja, je predsednik z. Koren zaključil 1.^ redni letni občni zbor »Rudarske zajed, nice«. - Po zaključku občnega zbora se je priglasilo 15 novih naročnikov na »Delavsko Politiko«. Za tiskovni sklad pa je daroval z. Sedej Din 10.—. Iskrena hvala!
nirn revežem je treba predvsem dati kruha, možnost poštenega zaslužka, olajšati jim položaj v katerega niso prišli po svoji lastni krivdi, marveč po krivdi tistih, ki grabijo kapitale na njih račun in na njihovih hrbtih, izkoriščajoč jih neusmiljeno	r
Mi mišljenje zagrebškega proletarijata v celoti odobravamo. Zakaj, dovolj je cerkva, dovolj bede. Delovno ljudstvo Slovenije
potrebuje pa splošne socialne zaščite. Gradbena podjetnost naj se pospešuje z zidavo narodu res koristnih domov in institucij, da se preprečijo silna obolenja, da se delavstvo in reveži očuvajo lakote in mraza, katerim so neusmiljeno izpostavljeni. Naj se uveljavi splošna zahteva meščana, delavca in kmeta za razširitev bolnic, ki že dolgo ne ustrezajo zahtevi bolnikov. Dovolj priložnosti imajo tisti, ki imajo v svojih rokah ogromno bogastvo, da pomagajo naj-bednejšim, seveda ne z demagogijo, temveč z dejanjem, Putio.
Delavski pravni svetovalec
Mezda rudarjev v bolezni.
pravnega zavarovanja, torej bodisi od Bratovske skladnice ali bolniške blagajne
Slabi zdravniki so
Lajik sem. Ne torej zdravnik. Slišal sem pa že večkrat, da ima vsaka bolezen svoj izvor, svoj vzrok. Ce bi vzroka ne bilo. bi tudi bolezen ne nastopila. Zato tudi verujem zdravnikom, ki pravijo, da je treba pri vsaki bolezni preprečiti ali pa odstraniti izvor ali vzrok, pa se bolezen ne pojavi ali pa mine. Tako mi pravi tudi skromna logika in pamet.
Nekateri socialni zdravniki, ki hočejo ozdraviti človeško družbo, so pa drugačnega mnenja. Prav dobro vedo, da je človeška družba smrtno bolna. Poznajo bolezen in vzroke bolezni. Vedo, da ogromni del telesa človeške družbe ne dobiva za življenje potrebne hrane in da zaraditega odmirajo ti deli, kar končno pomeni konec družbe. Še noben zdravnik ni skušal ohraniti pri življenju samo glave, samih rok ali nog, ampak vedno celega človeka. Bedast bi bil, če bi kaj takega poizkušal.
Socialni zdravniki družabnega sistema so pa čisto drugačnega mnenja. Odkrili so posebnega bacila, ki mu dajejo tri imena. Kadar hočejo biti vljudni, ga imenujejo »socializem«, če so liudi, ga imenujejo »marksizem«, če so pa prav razkačeni, ga imenujejo »komunizem«. Tega bacila je treba pobiti, pa bo konec socialne bede, pravijo. Tudi zdravniki pravijo tako. Širjenje bacilov je treba preprečiti, uničiti jih, pa ne bo več kužnih bolezni, ki jih povzročijo. Da ne bo malarije, mrzlice, je treba odpraviti močvirja, v katerih žive hudobni komarji, ki širijo bacile bolezni. V vseh drugih primerih je treba storiti isto. Proč z bacili, da ostane človekov organizem zdrav.
Družba je tudi organizem, ki boleha na tem, da eni deli telesa dobivajo dovolj in preveč hrane, drugi pa premalo ali celo nič. Zato pa organizem peša. Njegov trebuh je sit.
Svoboden časopis je na vse strani odprto oko ljudstva, vtelešeno zaupanje ljudstva do samega sebe. govoreča vez, ki veže posameznika z ljudstvom in državo, vtelešena kultura, ki materialne boje osvetljuje kot duhovne boje in idealizira njih,
surovo materialno obliko. Svoboden časopis je brezobzirna izpoved ljudstva pred sumim seboj in znano je, da je samoizpoved odrešilna. Svoboden časopis je duhovno ogledalo, v katerem vidi ljudstvo samo sebe, in samoopazovanje pa je prvi pogoj modrosti. Svoboden časopis je politični duh, ki lahko pride v vsako bajto.	Karl	Marx.
Utrditev Dardanell
Turčija predlaga revizijo pogodbe.
Tam pri Carigradu v Turčiji je morska ožina Dardanelle (Bosporus), ki veže Jonsko, Sredozemsko in Črno morje. Pred vojno se je bila leta in leta borba za to ožino, ki je bila prepovedana za vojne ladje. Po vojni je bila demilitarizirana, to je porušene so bile močne utrdbe. V zmislu lavzan. pogodbe so prevzele jamstvo za varnost te ožine Francija, Anglija, Italija in Japonska, češ, da jo bodo ščifile z vsemi sredstvi, ki jih sklene Društvo narodov.
Turčija ne vidi več te varnosti, j Japonska je izstopila iz Društva narodov, Italija pa noče biti zvesta lo-karnski pogodbi, ki jo je kršila Nemčije če se ne ukinejo sankcije proti njej. Zato je poslala Društvu narodov in signatarnim državam predlog, da Društvo narodov zopet dovoli utrditev Dardanell, kar bi veljalo do 40 milijard dinarjev.
Velike države Anglija, Francija in | Rusija baje ne bodo nasprotovale predlogu. Utrditev se nanaša na ožino Marmarsko morje in otoka Imbros in Tenedos.
S tem se bo zopet izpopolnil pas nepremagljivih trdnjav, •	-	,v	|
antimarksisti
se redi: roke, glava, noge pa hirajo, ker ne dobivajo potrebne hrane. Pita se samo trebuh, drugi deli telesa ali družbe, ki naporno delajo, pa stradajo in hirajo. Ogromne trume nezaposlenih in slabo plačanih delavcev so ti deli. In naravni nagon je sila, da kriče po kruhu, da je treba kruh socializirati in komunizirati, da tudi oni dobe svoj potrebni delež, da bodo mogli živeti in vršiti svojo živ-Ijensko nalogo. Vsi, delavci, mali kmeti, obrtniki in intelektualci kriče po skupnem kruhu, ne iz objestnosti, ampak zato, ker kruha nimajo, ker nimajo pogojev, da bi se ohranili pri življenju.
Tedaj pa pridejo socialni zdravniki in preganjajo bacil, ki ga imenujejo socializem, marksizem in komunizem1. češ, ta je kriv, da družba propada in umira. Zavežimo jezike, zamašimo široko usta kričačev, da pogine bacil in sreča bo zasijala na svetu. Upostavitno diktaturo, avtoritativnost zadovoljnih trebuhov in bacil pogine. Če pogine bacil, ne bo več nevarnosti.
Kako so naivni ti zdravniki ali pa tisti, ki jim verujejo. Le neumna lahkovernost ali nesramna demagogija se lahko zadovoljita s preganjanjem besed, ki so popolnoma nedolžne, le besede, katerih odprav* dejanskega stanja ne more odpraviti.
Pameten zdravnik napravi drugače. On hoče in želi dati bolniku to, kar potrebuje, da ozdravi, da živi; odpravi vzroke, uniči izvore bolezni.
Ljudje hočejo živeti in imajo pravico do življenja. Omogočiti se jim mora življenje, dati potrebne pomočke za življenje. Odpraviti pa kapitalistični sistem, ki je močvirje, v katerem umira milijone ljudi. Proč z močvirjem, pa ljudje ne bodo kričali več po kruhu.
In tega demagogi ne marajo!
Mezdni davek v Nemčiji zviian za 60 odstotkov
Nacisti v Nemčiji so 1935 davčno zakonodajo izpremenili. Pred izpre-membo je vlada izjavljala, da izpre-memba ne pomeni v obdavčenju širokih množic in zlasti mezd nikakršnega poslabšanja. Sedaj pa poglejmo številke.
Od 1. aprila do 31. decembra
1934 so znašali davki 6100 milijonov mark, dočim je ta davek za isti čas
1935 znašal 7200 milijonov mark. Davek je narasel zaradi konjunkture v oboroževalni industriji. V istem času je pa porasel mezdni davek od 609 na 1013 milijonov mark (ali za Din 7,6 milijard). Ker je pa število zaposlenih poraslo le za okroglo 700.000, tedaj znači to, da se je mezdni davek zvišal skoraj za 60 odstotkov.
Dejansko je delavec v času od aprila do decembra 1934 plačal le 41 mark mezdnega davka povprečno, dočim ga je plačal v istem času 1935 skoraj 65 mark.
Pariški list dostavlja, da pa plače v tej dobi niso naraščale, ampak padale in se je življenje podražilo, moramo dobiti pač lepo sliko o »socialnopolitični zakonodaji« nemške nacistične stranke.
Posnemajte! S. Čerafin Anton iz Preserja je zbral na nabiralni ipoli Din 53-— za tiskovni sklad. Vsem darovalcem iskrena hvala.
VABILO
na redni občni zbor Splošne delavske gospodarske zadruge »Železničarski dom« v Ljubljani, ki se bo vršil v nedeljo, dne 10. maja t. 1. ob 8. uri zjutraj v zadružnih prostorih v Ljubljani, Novi trg št. 2.
Dnevni red:
a) odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora;
b) poročilo načelstva;
c) poročilo nadzorstva; č) odobritev bilance;
d) volitev novega načelstva in nadzorstva;
e) razno.	Načelstvo.
Paragraf 1154 b o. d. z. še velja. Vprašanje: Ali je z razveljavljenjem paragrafa 219 o. z. zgubljena vsa mezda rudarjev v bolezni, ali pa morda še velja paragraf 1154 b o. d. z.? Odgovor: Paragraf 219 obrtnega zakona je z novim finančnim zakonom res razveljaven za rudarje in sicer za vse rudarje v zasebnih in državnih rudnikih. Informacije, da za rudarje v zasebnih rudnikih paragraf 219 o. z. še ni definitivno izgubljen, so neresnične. Ni pa še s tem rečeno, da rudarji v slučaju bolezni nimajo noibene pravice na plačilo mezde. Do sprejetja novega obrtnega zakona in s tem paragrafa 219 o. .z., je veljalo .glede plačila v bolezni za rudarje in vse druge delavce določilo paragrafa 1154 b občega državljanskega zakonika. Tudi to določilo ipravi dobesedno enako kot paragraf 219 o. z., da mora dobiti službojemnik plačilo v slučaju bolezni ali nezgode za en teden in če je zadržan opravljati službo 'brez svoje krivde iz drugih tehtnih razlogov, ki se tičejo njegove osebe. Razlika je le ta, da sme delodajalec po tem določilu delavcu odtegniti zneske, od tedenske mezde, ki jih je delavec v tem tednu dobil na 'podlagi javno-
Razno
Kaj je z izplačilom hranilnih vlog • bivše avstrijske poštne hranilnice na Dunaju? Sedemnajst let je že poteklo, odkar je vojna minila, a ta zadeva je še vedno na mrtvi točki. Koliko je še danes ljudi, ki so za časa Avstrije v dobri nadi štedili groš za grošem in nosili v poštno hranilnico, da bodo imeli za starost. Starost je prišla in z njo revščina, a njihov pristradan denar je kdo ve kje in kdo ve v kakšne svrhe služi. Pač pa se je leta 1928. na pobudo in intervencijo takratnega našega nar. poslanca s. Petejana razglasilo po vseh občinah in poštah, da kdor ima terjatev do bivše poštne hranilnice na Dunaju, naj predloži tozadevne dokumente. Seveda je morala vsaka vloga biti kolkovana s ko-lekom v znesku Din 27.—. V 1. 1929. je bilo še enkrat razglašeno, da je do 1. septembra 1929 zadnji rok za pri-glastev. In od tedaj spi cela zadeva. Ker je pa prizadetih na tisoče ljudi in ni glas posameznika nikjer upoštevan, se je veliko teh interesentov združilo v »Društvo za zaščito interesov vlagateljev bivše avstrijske poštne hranilnice v Ljubljani«, Vemo, da je še dosti interesentov, ki za to društvo ne vedo, zato jih opozarjamo, da se priglasijo k omenjenemu društvu in tako skupno dosežemo skorajšnje izplačilo naših hranilnih vlog.
Vladimir baron Giesel von Gies-lingen je umrl v Salzburgu v 76. letu starosti. Ob izbruhu svetovne vojne je bil baron Giesel poslanik v Beogradu. Z ozirom na sarajevski umor je Avstrija stavila Srbiji nesprem-Ijive pogoje kot satifiskacijo. Kaznovanje krivcev in avstrijsko žandar-merijo ter gospodarsko eksploatacijo. Baron Giesel je ta ultimat izročil srbski vladi, ki ga ni mogla sprejeti. Tako je pričela vojna, ki je postala končo svetovna.
Društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani je zahtevalo na občnem zboru, da naj vlada da banovinam pooblastilo, da smejo odrejati višino stanovanjskih najemnin.
Anglež se pritožuje proti naši poštni birokraciji. List »South Slav. He-rald« v Beogradu poroča o križih in težavah majhne poštne pošiljke v Ameriko. Tri gramofonske plošče (narodne pesmi) je hotel poslati mož predavateljici v Zedinjenih državah za predavanja o Jugbslaviji. Kupil je plošče, ki mu jih je trgovec zavil v mo-
i	čan zavojni papir in povezal. Odšel je na glavno pošto, tam so mu povedali, da pošiljk v inozemstvo ne pošiljajo. Gre naj na pošto pri železniški posta-
OUZD.
Novi obrtni zakon izrecno določa, kateri drugi zakoni so razveljavljeni z nastopom veljavnosti obrtnega izakona. Nobeno določilo občega državljanskega zakona, zlasti ne iz 26. poglavja o pogodbah glede službovanja, torej tudi paragrafa 1154 b, pa ni z obrtnim zakonom izrecno razveljavljen. Očividno so predlagatelji člena 86 t. 9 novega finančnega zakona, ki so 'predlagali ukinitev veljavnosti paragrafa 219 o. z. za rudarje, v naglici na to pozabili. Vsled tega velja za rudarje in vse, ki so zavarovani pri Bratovskih skladnicah, v področju Dravske banovine in Dalmacije, kjer še velja avstrijski o. d. z., tudi določilo 1154 b o. d. z. V slučaju izenačenja zakonodaje so torej napravili zopet novo neenakost v so-cijalni zakonodaji, ker so sedaj rudarji izven Dravske banovine in Dalmacije v bolezni slabše zaščiteni, ko za nje ne velja 1154 b o. d. z. in imajo torej tam v bolezni od 1. aprila 1936 naprej pravico samo na hranarino, ne pa tudi na mezdo.
ji. Tam je izpraševal od okna do okna, kje prevzamejo pošiljko, toda pošiljali so ga od okna do okna in končno so mu povedali, da mora oddati zavojček na postajni carinarnici. Tam zopet zavoj ni bil pravi. Kupiti je moral platno (dobil je vrečevino). Ko je to opravil, so mu naročili, da mora biti zavoj sešit, ne povezan. Le za carinarnico mora pustiti odprtino. Ponižno in pohlevno je vse to opravil. Toda še ni dovolj. Sedaj mora izpolniti še sedem carinskih deklaracij. Tudi to je storil. Ko je vprašal za poštne stroške, so mu povedali, da znašajo 107 dinarjev, to je še nekaj več kakor je blago vredno. Takih uslug pritožitelj predavateljem ne bo več delal.
Kanibal postal doktor prava. V Oxfordu je promoviral za doktorja prava neki Hauaka, domačin iz otočja Fidži v Tihem oceanu, ki se je še kot otrok udeleževal s svojim očetom ljudožrskih pojedin, pri katerih so člani njegovega plemena povžlva-li ujete sovražnike. Ko je bil njegov oče kot plemenski poglavar kaznovan od angleških oblasti s smrtjo, sta zapuščenega dečka vzela dva angleška zakonca s seboj na Angleško in sta ga dala študirati, ker je kazal izredno nadarjenost. To je zopet nov dokaz, da načelo o superiornosti posameznih ras ne drži.
t
Zanimivosti za vsakega
Lenoba je bolezen
Zdravniška veda zelo hitro napreduje in tako je uvrstila v oficijelno patalogijo povsem nepričakovano dVe novi bolezai. Prva je lenoba, eden izmed sedmih ipoglavitnih grehov. Doslej smo mislili, da je lenoba več ali manj prehodni odpor do dela, ki pa ima izključno moralno podlago. Zdaj se je pa izkazalo, da ni tako. Eden najboljših angleških zdravnikov zatrjuje, da gre za kronično bolezen izvirajočo iz lahke možganske in mišične paralize. Če se bo znanosti posrečilo izolirati strup, ki ga izloča ta bolezen v človeškem telesu, ibo kaj lahko odkriti protistrup in potem bodo tudi največji lenuhi ozdravljivi, pravi angleški zdravnik. In tako hoče v trenutku, ko morajo množice brezposelnih po vsem svetu živeti v brezdelju, ta dobričina privesti stotisoče ,po delu hrepenečih ljudi pred vrata neobratujočih tovarn.
Druga bolezen je starost, kar pa v splošnem ni nič novega. Nov je samo način zdravljenja te bolezni, kakor ga predlaga dunajski zdravnik dr. Porges. Izguba elastičnosti I ožilja, ki je značilna za starost, baje ni posledica visokega števila let, temveč dednosti, posredne ali neposredne. Ta bolezen se da lečiti s pravilno prehrano-. Večina bolezni starega človeka je baje čisto fizična posledica debelosti, revmatizem ipa zakrivi prevelika teža telesa. Poleg tega star človek rad misli na .bolezni, o katerih je slišal, a strah, kaj pogosto sugestiven, je vzrok polagoma naraščajočega zla. Treba je torej paziti, da se človek preveč ne zredi, da ohrani duševno ravnotežje in da odganja od sebe strah, pa lahko dočaka visoko starost.
ZAHVALA
Za premnoge ižraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli cb smrti našega
ROBERTA PRAŠNIKAR, pleskar drž. žel.
kakor za mnogoštevilno cvetje in vsem, ki so ga v tako lepem številu spremljali na zadnji poti izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo DPD .Frohsinn" za odpetje žalostlnk.
Maribor, dne 19. aprila 1936	ŽaluJoJI	ostali.
Zohlevolte vedno in povsod Kruh In pečno lz Delavske peKorne v Maribora, JfSSa
Zn konzorcij Izdaja ln »rejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljaiska tiskarna, d. d. ▼ Maribora, jiredstavltelJ Josip Ošlak » Mariboru.