TRŽIČ	LETNIK XIV	ŠTEVILKA 4	APRIL
Pogovor z Janezom Kališnikom-direktorjem finančnega sektorja
Tokrat smo za sogovornika izbrali direktorja finančnega sektorja, Janeza Kališnika, ki je znan v našem kolektivu kot dober poznavalec celotnih razmer in še posebej kot finančni strokovnjak, ki zna zapletene finančne izračune in rezultate približati vsakemu delavcu na preprost način, tako na sestankih kot tudi v našem Čevljarju.
Kaj na kratko lahko rečete o finančnih rezultatih v lanskem letu in prvih mesecih letos?
Za podjetje kot celoto so bili rezultati v preteklem letu zadovoljivi, čeprav ne moremo biti povsem zadovoljni z rezultati posameznih delov podjetja. Skupno smo dosegli za 20 % večji dohodek, masa
osebnih dohodkov se je povišala za 15 %, ostanek za sklade podjetja pa za 18 % v primerjavi z letom 1972. Če iste kazalce uporabimo posebej za proizvodni del podjetja se je dohodek povečal za 34 %, sredstva za osebne dohodke za 13 % in sredstva za sklade 81 %, kar pomeni, da so bili rezultati slabši v prodajni mreži, kjer smo dosegli za 1 odst. nižji dohodek, za osebne dohodke smo porabili za 22 % več sredstev, vsled česar so se sredstva za sklade znižala za 54 %. Kot posledica navedenega so se izplačani osebni dohodki na zaposlenega v tovarni povečali za 22 %, v prodajni mreži pa le za 12 odst. Ob pregledu rezultatov moramo posebej poudariti,
da so se osebni dohodki gibali v okviru meril samoupravnega sporazuma za našo panogo in še posebej, da smo kljub porastu zalog v prodajni mreži za poprečno 64 %, le-te pokrivali iz lastnih in drugih dolgoročnih virov sredstev, ter tako očuvali investicijsko sposobnost podjetja.
Prvi podatki iz letošnjega leta, ki pa še ne morejo biti karakteristični za vse leto, ker smo v prodajno mrtvem obdobju, kažejo obrnjeno sliko. V proizvodnji smo imeli velike težave z oskrbovanjem in ne dosegamo predvidenih količin, poleg tega pa predvsem v naših vzporednih dejavnostih nastopajo velike podražitve surovin, kar vse
trenutno vpliva in poslabšuje rezultate v tem delu podjetja. Nasprotno pa se giblje prodaja zelo ugodno, čeprav niti čas niti vreme, takih gibanj nista pospeševala. Izgleda, da bomo morali vso pozornost posvetiti v letošnjem letu oskrbovanju s surovinami in proizvodnji, v prodajni politiki, pa če bodo gibanja taka kot v začetku leta, bodo potrebno izkoristiti priliko za radikalno znižanje zalog izdelkov.
Kakšna je trenutno naša likvidnost (plačilna sposobnost)?
Kljub temu, da smo v mrtvi sezoni v pogledu likvidnosti, zaradi takih gibanj kot sem jih navedel v prvem odgovoru, nimamo posebnih te-
žav. Veliko olajšavo v pogledu likvidnosti pomeni tudi ukinitev predpisa, po katerem smo morali uvoz plačevati v naprej, dočim v letošnjem letu plačilni promet za uvožene stvari teče enako kot doma, torej v dogovorjenih rokih med dobaviteljem in nami.
Kako je s pokrivanjem obratnih sredstev s trajnimi viri sredstev?
Ugodna stopnja likvidnosti in s tem plačilna sposobnost je posledica naše dolgoletne skrbi za lastna obratna sredstva in tudi naše usmeritve v izvoz, ki nam je omogočila v lanskem letu konverzijo kratkoročnih izvoznih kreditov v dolgoročne. To pomeni, da (Nadaljevanje na 2. strani)
Slike so s tekmovanja na Zelenici, o katerem lahko berete na zadnji strani. 1. progo je bilo potrebno utrditi, 2. start mlajših članov in mladincev, 3. cilj žensk, veteranov in starejših članov, 4. Vinko Švab — najuspešnejši tekmovalec v zadnjih letih.
Pogovor z Janezom Kališnikom ..
(Nadaljevanje s 1. strani)
smo velik del izvoznih kreditov, ki smo jih mogli najemati le za krajša obdobja, spremenili v dolgoročne kre-ditez odplačilno dobo do 25 let.
V kakšni meri je naša delovna organizacija udeležena pri finaciranju splošne in skupne porabe?
Točni izračuni za sedaj še niso znani, ker dokončni sporazumi z interesnimi skupnostmi še niso podpisani, prav tako še niso sprejeti proračuni občine in republike (marca opomba pisca). Po do sedaj znanih instrumentih bo naše podjetje obremenjeno z za 15 % višjimi prispevki kot v letu 1973, kar pa seveda ne pomeni, da to velja za vsa podjetja. Doslej je bila namreč osnova za obračun prispevkov za splošno porabo le izplačani osebni dohodek, v letošnjem letu se prispevki iz osebnih dohodkov znižujejo, zato pa se uvaja kot nova osnova dohodek podjetja, vsled česar bodo podjetja z večjim dohodkom tudi močneje obremenjena. V našem primeru pomeni ta sprememba večjo obremenitev, zato ker 35 °/o dohodka razporejamo v sklade, in bodo tudi ta sredstva obremenjena s prispevki.
Smatram, da je taka sprememba upravičena, ker naj tisti, ki več ima, tudi več prispeva za splošne potrebe. Prispevki za skupno porabo so bili doslej v glavnem predpisani z zakonom, v letu 1974 pa s posameznimi interesnimi skupnostmi, ki bodo koristile sredstva iz prispevkov, podpisujemo samoupravne sporazume. V bodoče bo potrebno, da tudi v podjetju skrbno zasledujemo dohodke teh skupnosti, predvsem pa, kako in zakaj se ta sredstva trošijo. Pri tem lahko kot posamezniki vplivamo na potrošnjo, ker se kot delavci v gospodarstvu pojavljamo v dvojni vlogi, in sicer kot pla-čevalci prispevkov in kot potrošniki dobrin iz skupne porabe.
Janez Kališnik pa ni samo strokovnjak za finančna in druga poslovna vprašanja, temveč tudi dolgoleten amaterski delavec na področju telesne kulture, kjer je s svojim nesebičnim delom veliko pripomogel k razvoju te dejavnosti v Tržiču, zato je eno izmed vprašanj tudi:
Kaj menite o naši telesni kulturi?
Menim, da bi morala telesna kultura postati življenjska potreba vsakega človeka, na žalost pa smo pri nas še daleč od tega in me predvsem čudi, da mladina s svojo organizacijo na čelu, ne spozna te potrebe. Za Tržič si upam trditi, da je že pred drugo svetovno vojno, telesna kultura pomenila posamezniku več kot danes, čeprav je takrat živela brez vsakih dotacij in je vsak posameznik prispeval svoja sredstva za svoje telesno-vzgojne potrebe. Verjetno na tako stanje vpli-
va večja življenjska razgibanost današnjega časa, vendar to ne bi smelo biti opravičilo, kajti brez skrbi za pravilen telesni razvoj in za stalno rekreacijo, človek ne more sprostiti vseh svojih sposobnosti. Tudi sedanje generacije bi morale spoznati staro izročilo naših prednikov: »zdrav duh v zdravem telesu«. Mislim, da je ravno sedaj primeren čas, da vse or-
ganizacije, pričnejo z organizirano akcijo na področju telesne vzgoje, ker ravno š samoupravnimi sporazumi, o katerih sem že govoril v pogovoru, zagotavljajo tudi primerna finančna sredstva za telesnovzgojno dejavnost. Želel bi omeniti še to, da smo v zadnjih letih v Tržiču dogradili več lepih športnih objektov, kakor tri nove telovadnice pri vseh osnovnih šo-
lah, smučarsko vlečnico na Novini, rokometno igrišče, kar vse naj bi bilo namenjeno čim širši uporabi, seveda v primernih organizacijskih oblikah.
Kakšna pa je po vaši oceni perspektiva naše delovne organizacije?
Mislim, da osnovnih konceptov na naše poslovne politike ni potrebno bistveno spreminjati, stalno pa je treba spremljati vsa svetovna gospodarska gibanja in tem prilagajati tudi konkretne poslovne odločitve. Trenutno je
potrebno posvečati večjo po zornost in vlagati sredstva v širjenje tržnih možnosti, vzporedno s tem pa skrbeti tudi' za skladno rast produktivnosti v vseh vrstah proizvodne dejavnosti. Pri tem pa mislim, da bi tudi v bodoče morali spoštovati naše dosedanje pravilo, »da se lahko stegnemo le toliko, kolikor je dolga odeja«, kar pomeni, da ne bi smeli iti preko svojih objektivnih možnosti, kljub trenutno drugačni splošni tendenci.
Božidar Meglič
Razgovor sa Janezom Kališnikom-direktorom finansijskog sektora
Ovog puta za razgovor iza-brali smo direktora finansijskog sektora, druga Janeza Kališnika, koji je u našem kolektivu poznat kao dobar poznvaoc celokupnih razmera a naročito kao finansijski stručnjak, koji ume kompli-kovani finansijski izračun 1 rezultat približiti svakome radniku na jednostavan način, bilo to na sastancima ili u našem listu »Čevljar«.
šta možete ukratko reči u vezi finansijskih rezultata prošle i nekoliko meseci ove godine?
Finansijski rezultati bili su za preduzeče kao celinu za-dovoljavajuči i ako to ne mo-žemo tvrditi za pojedine pogone u preduzeču. Ukupan prihod je za 20 % veci, fond ličnih dohodaka povečao se za 15 % a ostali fondovi pre-duzeča su za 18 % veči u po-redjenju sa 1972. Ako iste pokazatelje upotrebimo isključi-vo za proizvodni sektor pre-duzeča, onda ukupan prihod poveča za 34 %, fond ličnih dohodaka za 13 % a ostali fondovi za 81 % što znači, da su finansijski rezultati u pro-dajnoj mreži u opadanju: tu je bio ukupan prihod za 1 % manji, za lične dohotke utro-šili smo za 22 % više sredsta-va, usled čega su se sredsta-va fondova smanjila za 54%. Iz toga proizlazi, da su lična primanja u proizvodnji porasla za 22 % a u prodajnoj mreži samo za 12 %. Uz pregled rezultata moramo naglasiti, da su se lična primanja kretala u granicama odredje-nih mera samoupravnog dogovora za našu granu i još posebno, da smo uprkos porasta zaliha u prodajnoj mreži za prosečnih 64 % ove mogli nadoknaditi iz vlastitih i drugih dugoročnih izvora sredstava i tako očuvati investicij sku sposobnost preduze-ča.
Prvi podaci za ovu godinu a koji još ne mogu biti karakteristični za čitavu godinu j er se sada nalazimo u »mrt-vom« periodu pokazuju obr-nutu sliku. U proizvodnji je bilo velikih poteškoča opskr-bom i tu ne dostižemo pred-vidjene količine a pored toga
se u našim sporednim delat-nostima javljaju velika po-skupljenja sirovina što s ve momentalno utiče i slabi rezultate u ovom delu predu-zeča.
Nasuprot torne je kretanje prodaje vrlo povoljno i ako ni vremenski uslovi nisu ova kretanja ubrzali. Možemo tvrditi, da čemo ove godine morati svu pažnju usmeriti opskrbom sirovinama i proizvodnji a u politici prodaje, ako če biti kretanja kao u početku godine koristiti prilike za radikalno smanenje zaliha proizvoda.
Kakva je trenutno naša likvidnost (platna sposobnost)?
Uprkos tome, da smo u mrtvoj sezoni u vezi sa li-kvidnošču, kretanja pomenu-ta več u prošlom odgovoru ne prave nam nekih poteškoča. Olakšavajuči okolnost u vezi likvidnosti znači i uki-danje propisa plačanja uvoza unapred, dok u ovoj godi-ni platni promet uvoza jed-nak je kao unutar zemlje, dakle u ugovorenim rokovi-ma izmedju dobavljača i nas.
Kako stalni izvori sredsta va pokrivaju poslovne fondo-ve?
Povoljni stepen likvidnosti a s time platna sposobnost proizlaze iz dugogošnje brige za vlastite poslovne fondo-ve kao i iz naše preorientaci-je u izvoz, koja nama je u prošloj godini omogučila kon-verziju kratkoročnih izvoznih kredita u dogočne. To znači, da smo veliki deo izvoznih kredita, koje smo najmili samo za krači vremenki period promenili za dugoročne kredite sa otplatom do 25 godina.
U kojoj meri naša radna organizacija učestvuje u finansiranju celokupne i za-jedničke potrošnje?
Tačan izračun za sada još nije poznat, jer konačni dogovori sa interesnim zajed-nicami još nisu podpisani a i opštinski ni republički proračun nisu podneti (mart mesec, op. p.). Po tome uko-liko smo do sada time upo-znati, naše preduzeče imače za 15 % više doprinosa nego u 1973 god. a što ne znači,
da ovo važi za sva preduze-ča. Do sada je naime osnova za obračun doprinosa celo-kup potrošnje bio samo lični dohodak, a pošto su u ovoj godini doprinosi na lični dohodak smanjeni uvodi se nova osnova prihod preduzeča, usled čega če biti preduzeče sa večim prihodima jače op-terečena. Ovakva promena znači promenu opterečenja i za nas jer če se 35 % prihoda razporediti u fondove pa če i ta novčana sredstava biti pod doprinosom. Lično smatram, da je ovakva promena opravdana, da onaj koji više ima i više daje za opšte potrebe. Doprinosi za fond za-jedničke potrošnje dosada uglavnom propisivali su se zakonski a u ovoj 1974 godini pojedinačne interesne za-jednice, koje če sredstva koristiti iz doprinosa, same podpisuju samoupravni dogovor.
Ubuduče biče potrebno, da i u preduzeču brižljivo pra-timo prihode tih zajednica a pre svega kako i u koje svr-he ta sredstva troše. Ovde možemo kao pojedinci uticati na potrošnju jer se kao rad-nici u privredi javljamo isto-vremeno u ulozi potrošača dobara iz zajedničke potrošnje i kao ratinici koji doprinos plačaju.
Drug Janez Kališnik nije samo stručnjak za finansij-ska i druga poslovna pitanja nego je i dugogodišnji amaterski radnik na fiskultur-nom području, gde je svojim samopregomim radom mnogo doprineo razvoju ove de-latnosti u Tržiču. Uputili smo mu sledeče pitanje:
Kakvo je vaše mišljenje o našoj fiskulturi?
Mislim, da bi fiskultura morala biti jedna od životnih potreba našeg čoveka a smo na žalost još daleko od toga i mnogo me čudi to, da naša omladina predvodjena svo-jom organizacijom ne oseča niti zna za tu potrebu. Mogu tvrditi, da je u Tržiču več u doba pre drugog svetskog rata fiskultura značila poje-dincima više nego danas i ako je tada ova delatnost bila bez ikakvih dotacija i
svaki pojedinac je doprinosio vlastita sredstva za potrebe telesnovaspitnog odgoja. Ve-rovatno na ovakvo stanje utiče dinamičnost života sa-dašnjeg vremena ali to ne mora da bude opravdanje, jer bez brige za pravilan fi-zički razvoj i staimi rekreacijo čovek ne može da razvije sve svoje sposobnosti. I sadašnja generacija pre svega morala bi znati več pozna-to pravilo naših predaka »zdrav duh u zdravome telu«. Mišljenja sam, da je sada pravi trenutak, da sve organizacije a pre svega omladina i sindikat te organizacije te-lesnog vaspitanja počnu sa organizovanim akcijama na području fiskulture jer se baš samoupravnim dogovori-ma koje, smo več spomenu-li, mogu obezbediti finansij-ska sredtsva za fiskulturnu delatnost. Želim dodati još to, da smo u poslednje vreme u Tržiču sagradili više sportskih objekata kao npr. tri nove fiskulturne sale kod sve tri osnovne škole, skija-šku žičaru na Novini, ruko-metnu igralište u nameri, da sve ovo služi što široj javnosti razumljivo uz odgovara-juče organizaciske oblike.
I	na kraju: Kakva je prema vašima ocenama perspektiva naše radne organizacije?
Mislim, da osnovnoj koncepciji naše poslovne politike nije potrebna nikakva bitna promena ali je potrebno neprekidno pratiti sva pri-vredna kretanja u svetu u torne i prilagodjavati konkretne odluke poslovanja. Trenutno moramo posvetiti veču pažnju i uložiti više sredstava u proširenje tržnih mo-gučnosti a uporedno time pobrinuti se za skladno povečanje produktivnosti u svim granama proizvodne de-latnosti. Pri tome imam u mislima, da bismo i ubuduče morali poštovati naše dosa-dašnje pravilo: »ispružiti se možemo samo toliko, koliko je dugačak pokrivač« što znači da ne možemo preko svojih mogučnosti i ako su mož-da trenutno opšte tendencije drugačije.
Poliuretan — pojem in njegova uporaba
Že od leta 1937, ko je prof. Bayer razvil poliuretan, zlasti pa v zadnjih letih ga uporablja v vedno večjih količinah čevljarska industrija. Navkljub temu, da kaže poliuretan precej zamotane kemične procese, je možno razložiti pojem PU na enostaven način. Zaradi tega se bomo skušali na kratko seznaniti z »ABECEDO PU«, brez porabe komplicirane terminologije in pa kemičnih simbolov.
Uvod
Poliuretan ali PU kot se ga v skrajšani obliki označuje je izdelek kemične industrije, ki po svoji mnogovrstnosti in pa možnostih uporabe zavzema levji delež pri uporabi plastičnih mas. Lahko se predeluje v različne oblike in iz podatkov je razvidno, da so ga v letu 1972 samo v Nemčiji izdelali 180.000 ton. Gledano dolgoročno pa je možno računati, da se bodo te količine povečale in presegle.
Kemizem
Za proizvodnjo izdelkov iz PU se uporabljata dve tekoči komponenti poliolna in izo-cianatna, katere je potrebno zmešati v natančno izračunanem razmerju. Tako nastane reakcijsko sposobna zmes, ki takoj po zmešanju reagira, se upeni expadnira in zasede celoten prostor, ki ji je na razpolago. PU je polimer, katerega makromolekula (velika molekula) se sestoji iz večjega ali manjšega števila metanskih skupin. Uretanska skupina nastane pri reakciji OK-skupine (alkoholne skupine) z izocianatno NCO skupino.
Pri zroizvodnji PU potrebne kemične vezi dajo najmanj molekul in to z dvema OH skupinama (di ali poliol) in molekula z izocianatno skupino (di ali poliizocianat).
Reakcija OH skupine z NCO izocianatno skupino se imenuje v kemijski terminologiji poliadicija (sestavljanje, seštevanje = adicija). Posebna prednost te reakcije je v tem, da lahko združi med seboj določeno veliko število kemično različnih gradbenih elementov ali OH skupin ali izocianatnih skupin in tako nastane PU s svojim zelo različnimi fizikalnimi lastnostmi.
Zveza
med lastnostmi PU in njegovo kemično strukturo
Tehnično najvažnejša izhodna materiala pri poliolih sta: poliesterol in polieterol.
Polieter-ol nastane pri poli-merizaciji propilena (etilen oksida) z začetno spojino, ki vsebuje 1 OH alkoholno skupino.
Poliesterol pa se dobi s kondenzacijo dikarbonskih kislin pretežno aditinske in gli-kolov npr. butanciola.
Molekularno težo poliola je potrebno nastaviti tako, da
se dobi tekoči izdelek. Molekularna teža (mt. je med 400 in 6000). Polioli imajo kot končne skupine OH, ki so nujno potrebne pri reakciji (poliadiciji) z di — ali poli-izocianati.
S pomočjo variiranja polio-lov (kemična struktura, molekularna teža, reaktivnost) in v kombinaciji z odgovarjajočimi di ali poliizocianati je mogoče dobiti široko paleto od mehkih do trdih poliure-tanov.
Nadaljnji pomemben izhodni material pri proizvodnji PU je nizkomolekularni di ali poliizocianat. Kot npr. Dife-nilmetandiizocianat (MDI). V zadnjem času je bila odkrita možnost kemičnega spreminjanja — modifikacije poli-izocianata (MDI) tako, da je pri vseh upenjenih elastome-rih mogoče uspešno vplivati na fizikalne lastnosti.
Upenjenje PZ
Prednost poliadicije polio-lov in di ali poliizocianatov ni samo v tem, da se lahko izdelujejo trdi materiali, odgovarjajoče elasticitete in trdote elastomere, temveč, da se dobi lahko tudi penasti material.
Izocianati reagirajo z vodo, pri čemer se sprošča ogljikov dioksid, ki deluje kot sredstvo za napenjanje (tvorba por). Nadaljnje sredstvo za napenjanje je npr. triklor-flormetan. To je tekočina, ki se pri eksotermni reakciji med poliolom in izocianatom (reakcija, pri kateri se sprošča toplota) upari. Z ozirom na uporabljene izhodne surovine nastanejo odprto ali zaprto celični izdelki. Gostoto je mogoče z ozirom na količino uplinjevalca (sredstva za napenjanje) uravnavati. V peni, pri kateri je dobljena zaželjena celična struktura so primešani še omreževalci in pa stabilizatorji. Hitrost reakcije se lahko uravnava z dodatki posebnih katalizatorjev. Za čevljarsko industrijo se pripravljajo osnovne komponente z vsemi dodatki tako, da so obstojne za skladiščenje. Za to industrijo se uporabljajo dvokomponentni sistemi, pri katerih so obe pri-pripravljeni za takojšnjo uporabo.
Oblike, v katerih se pojavlja PU
Z ozirom na sestavo reakcijskih zmesi se lahko pripravijo pene različnih kvalitet.
—	grobo, srednje ali fino porasta, odprta, mešana ali zaprto celičasta struktura
—	v različnih stopnja trdote od mehke kot perje do ekstremno trde
—	z različno prostorsko težo od 20 do 800 kg/m3.
Poleg penastih, ki nastanejo z dodatki uplinjevalcev se dobe tudi kompaktni poliuretanski tipi: elastomeri, termoplasti, elastične plošče, sistemi za izdelavo lakov na
osnovi PU, ki pa se vsi obsežno uporabljajo v industriji-
Območje uporabe
Mnogostranost oblik, v katerih se PU material pojavlja in pa široka paleta lastnosti, ki se lahko vnaperj določijo, to so prednosti zaradi katerih se uporablja PU v mnogih industrijah.
Tako lahko PU izdelke z uspehom uporabljajo. Npr.:
—	v izdelavi pohištva: za
izdelavo vzmetnic in ostalih mehkih vzmetnih delov, za trdo integralno peno, stole, fotelje, mize, lupinje itd_
—	v tekstilni industriji za podlaganje tekstila
—	v industriji embalaže, za različna embaliranja; vedno tam, kjer je potrebno blago zavarovati pred vlomom in udarci
—	v elektronski industriji za izdelavo raznih ohišij za radio aparate, TV kompjuto-re itd....
—	v gradbeništvu ima PU vedno večjo uporabo. Uporablja se za izdelavo trdih plošč za opažanje, za toplotno in zvočno izolacijo, kot dekorativne elemente za oblačenje sten in stropov, ki služijo kot toplotna in zračna izolacija
—	v hladilnikih za izolacijo sten pri frižiderjih, kjer
Obisk
To pravzaprav niti ni bil obisk na katerega bi se posebej odpravljal, kajti v tiskarni sem vsakdanji gost.
V tiskarni tiskamo naša Cevljar-jeva obvestila, ki pa so le drobec dela, ki ga v tiskarni opravijo. Podatek, da so lani natiskali 4 milijone izvodov različnih obrazcev in drugih pisanih stvari, je dovolj zgovoren. Letos pa so do
Anton Podgoršek
sredine marca 850 tisoč izvodov. S temi podatki me je seznanil Anton Podgoršek, ki nekako pooseblja tiskarno, s katero je kot pravimo »gor zrastel«.
»Začetki so bili skromni«, je začel Anton Podgoršek, »danes je že mnogo bolje, a še zdaleč ne moremo biti zadovoljni z našo opremo, medtem ko se obseg dela stalno veča, zahteva pa se tudi boljša kvaliteta. Trenutno se najbolj zatika pri risanju obrazcev in pri pripravi sploh. Nujno bi bilo nabaviti
že tanka plast trde PU pene ohrani nizko temperaturo (toplotna izolacija)
—	v industriji športnih naprav se izdeluje razne telovadne blazine, blazine za skoke in pa športne obloge na telovadiščih, tekališčih npr.: tartan. Take obloge so uporabne tudi za otroška igrišča, za sprehajališča in fizioterapevtske steze
—	v industriji motornih vozil za izdelavo avtomobilskih sedežev, ki so izbrizgani iz mehke pene, raznih blažilcev na armaturnih ploščah in pa drugih elementov za notranjo varnost, ki so izdelani iz poltrdih elastičnih integralnih pen. Iz enakega materiala so izdelani še odbijači na avtomobilih, razni zunanji blažil-
ci itd___ Torej vedno tam,
kjer je potrebno ublažiti udarce oz. udarno silo.
V strojništvu se iz PU ela-stomera izdelujejo razna tesnila, fitingi, zobata kolesa in pa številni drugi mehanično ali kemično obstojni deli. Zaradi enostavnosti in cenenosti in izboljšanih fizikalno kemijskih lastnosti npr. elastičnost, visoka odpornost na obrabo, ki jim zagotavlja daljšo življenjsko dobo, imajo vsi ti izdelki prednost pred enakimi iz drugih materialov.
To so tudi lastnosti, ki so potrebne pri dobrem podplatu.
30-letne izkušnje
30 let zgodovine PU, iz izkušenj in spoznanj pridobljenih iz mnogostranske uporabe, se bo uporabilo pri razvoju novih sistemov za nova področja uporabe. To velja tudi za razvoj upenjenih PU materialov, ki nadomeščajo podplate. Čevljarska industrija uporablja PU v različne namene: lepila, umetno usnje, tekstilni izdelki prevlečeni z PU materiali, podplati. Svetovno pomanjkanje surovin na tržišču usnja zahteva iskanje novih materialov. Eden izmed mnogih novih materialov je tudi nitrocelularni poliuretanski elastomer za podplate. Na osnovi širokih spoznanj in raziskav s področja PU je mogoče razviti nove vi-sokokvalitetne kemične umetne sisteme za izdelavo PU podplatov, ki se bodo uspešno uporabljal iin tekmovali z običajnimi podplatnimi materiali. Po drugi strani pa se odpirajo tudi v modni industriji obutve novi pogledi, tako v desenu kot v oblikah, katerim pa lahko zadostijo le podplati iz PU, zaradi svojih mnogostranskih fizikalno mehanskih in oblikovnih lastnosti.
v naši tiskarni
kseroks (stroj za izdelavo papirnatih matric), ki bi nam mnogo olajšal delo, pa tudi priprava tiska bi bila cenejša zaradi uporabe papirnatih matric namesto kovinskih, ki so nekajkrat dražje. V prihodnosti pa bo potrebno misliti na nov ofsetni stroj, ki bo zamenjal starega. V zadnjih dveh letih se je delo v tiskarni podvojilo. V tiskarni smo trije zaposleni in vsi trije priučeni delavci, zato bi bilo potrebno, da dobimo tudi kvalificiranega tiskarja«.
Med najinim pogovorom so prihajali naši strokovni delavci v tiskarno, da bi prefo-tokopirali vsemogoče. Pogledal sem na števec in komaj da verjel številki 104.780. En izvod fotokopiranja nas stane 0.65 din, kar ni mnogo.
Pogovor sem zasukal v drugo smer. Zanimalo me je,
kakšni so njihovi osebni dohodki in kako so z njimi zadovoljni. Anton Podgoršek, kateremu je svoje mnenje pridružil svoje mnenje tudi Janez Dacar: »Naše delo v tovarni ni posebno cenjeno, čeprav vsi zahtevate od nas, da vam takoj napravimo uslugo. Trije delavci, ki neposredno delamo v tiskarni smo razvrščeni v peto, deveto in deseto grupo. Res je, da mi direktno ne proizvajamo čevlja, vendar mislim, da je naše delo prav tako pomembno kot vsako drugo, zato naj bi se tako tudi cenilo.«. Naši delavci niso kvalificirani, vendar opravijo vsa kvalificirana dela v redu. Njihovi osebni dohodki pa so precej manjši kot v kateremkoli izmed grafičnih podjetij za enako delo.
Božidar Meglič
Janez Dacar
Poslovalnici v Ilirski Bistrici in Postojni
Ko smo se odločili, da obiščem naši poslovalnici v Ilirski Bistrici in Postojni, še nismo vedeli za namero italijanske vlade, ki je v svoji noti obudila apetite nad bivšo cono B. Zato sem še z večjim zanimanjem odšel na pot.
Med Postojno in Ilirsko Bistrico sem srečal več kolon težkih tovornjakov naše armade, ob strani ceste so se večkrat pojavile čete naših vojakov, v zraku pa so brneli helikopterji in avioni. Cas mojega obiska se je soupadal z vojaško vajo, ki gotovo ni bila slučajno. V takih trenutkih človeka nekoliko stisne pri srcu. Kaj ni bilo dovolj žrtev ob prvi in drugi svetovni vojni v teh krajih? Nikoli ne bomo dopustili, da bi kdorkoli posegel po koščku naše domovine, pa četudi me-
ja ni bila mednarodno pravno verificirana. Dovolj veliki žrtvi sta naši manjšini v Italiji in Avstriji. Ob takem razmišljanju sem prispel v Ilirsko Bistrico.
Čeprav je naša poslovalnica v Ilirski Bistrici na glavni cesti, sem jo vseeno najprej zgrešil in šele po nekaj zastonjskih kilometrih sem ustavil pred njo. V lepo urejenem lokalu sem se najprej pozdravil s pomočnico Lorko Saftič in vajenko Antonijo Nikoletič, ki sta pridno stregli kupce. Nekoliko kasneje se je v trgovino vrnila tudi naša poslovodkinja Karolina Muha, ki dela v naših poslovalnicah že 25 let. S poslo-vodkinjo Karolino Muho sva najprej stopila v skladišče, kjer mi je pokazala sorazmerno precejšnje zaloge. Posebno je bila zaskrbljena nad
modeli Jasna in Sabina v svetlih barvah, ki jih je dobila kot dodatek k temu, kar je naročila. Rekla je: »Želela bi, da mi v tovarni ne pošiljajo modelov, ki sem jih že predisponirala v naše druge poslovalnice, ker pač pri nas niso šle v promet.« Lani so napravili v poslovalnici za 1.32 milijona din prometa, letošnji plan pa je 1.36 milijonov din. Prvi meseci kažejo, da je prodaja precej boljša kot lani, tako da so že napravili v prvih treh mesecih za okrog 70.000 din več kot lani v tem času. »Promet, glede na ne preveč ugodne vremenske prilike v tem obdobju, ni bil slab, zanima pa me, kako delajo v drugih poslovalnicah?« Pojasnil sem, da podobno kot pri njih v večini naših poslovalnic dosegamo boljše rezultate kot
Poslovalnica v Ilirski Bistrici
Poslovalnica v Postojni
Z leve proti desni: Zorka Saftič, Karolina Muha in Antonija Nikoletič
Dragica Krapež in Stana Tljenič
lani v tem času. To vprašanje mi navadno postavijo v poslovalnicah, ker nimajo telefona. Nisem se zmotil, tudi v Ilirski Bistrici ga nimajo, gotovo pa bi ga potrebovali. Prav zanimivo je, da poslovodkinja Karolina Muha raje odpotuje na Reko za kakšno zamenjavo obutve itd. kot v Postojno, pa nam očitajo, da smo Slovenci sami vase zaprti.
Pogovarjali smo se tudi o dogodkih v zvezi z italijansko noto in njihovo željo po našem ozemlju. Obsodili smo ravnanje italijanske vlade in s ponosom zrli skozi ozka, a lična izložbena okna v naše vojake, ki so korakali mimo naše poslovalnice.
Tudi jaz sem »odkorakal« kmalu za njimi. Kmalu bi bil zgrešil pot v Postojno. V strogem delu centra je nasproti velike trgovske hiše tudi naša poslovalnica, kateri pa že nekaj časa grozi, da se bo morala preseliti v drug lokal. Poslovodkinja Stana Tijanič mi je zagotovila, da bo poskušala vse da obdržimo lokal v tej hiši kot je danes in še celo več, skušala bo urediti vse potrebno, da bomo pridobili nove skladiščne prostore na dvoriščni strani hiše in v njenem prvem nadstropju. Tisto dopoldne je bilo v trgovini nenavadno živahno, tako da sta poslovodkinja Stana Tijanič in pomočnica Dragica Krapež komaj uspeli ustreči zahtevnim in izbirčnim kupcem. Pomočnik Kostja Tijanič, mož naše poslovodkinje, je bil na do-
pustu, vajenka Ivanka Šturm pa je ta čas hodila v šolo.
Lani so v poslovalnici zabeležili precej lep uspeh, saj so prodali za 2.06 milijona din obutve in s tem močno presegli letni plan, ki je bil za to leto 1.62 milijona din. Močno pa so narasle zaloge in jih je poslovodkinja Stana Tijanič, v času mojega obiska, ocenila na 6 tisoč parov oziroma na 1 milijon vrednosti. Letošnji plan 2.15 milijona upajo, da bodo dosegli, še več, skušali bodo prodati več kot ta plan predvideva.
Poslovalnica je sorazmerno majhna in bi s primerno adaptacijo veliko pridobila. Njen promet bi se zagotovo precej povečal. Njena velika prednost je, da naša poslovodkinja rojena Postojnčan-ka pozna večino kupcev in jim zato lahko ustreže.
Poslovodkinja Stana Tijanič je izrazila svoje veliko ogorčenje nad italijansko vlado, ki bi spet želela priključiti del našega ozemlja. »Dovolj smo pretrpeli pod italijansko vlado, pred in med drugo svetovno vojno in nihče izmed nas ne bi želel, da se ti časi povrnejo«, je rekla poslovodkinja Stana Tijanič.
Kakšnih posebnih težav v poslovalnici nimajo. Najpomembnejše je, da se blago prodaja.
Ob odhodu iz obeh poslovalnic sem našima kolektivoma zaželel še nadaljnje uspehe, oni pa so me povabili naj jih ob prvi priložnosti spet obiščem.
Božidar Meglič
Samoupravna
kontrola
O samoupravni kontroli ali delavski kontroli v zadnjem času veliko govorimo in pišemo. Gotovo ne brez vzroka, s tem novim vzvodom samoupravljanja naj bi se še povečal nadzor nad upravljanjem z družbenimi sredstvi. In kako je s samoupravno kontrolo v našem podjetju?.
Prva dilema, ali jo sploh potrebujemo, je bila razblinjena ob enotnem stališču družbenopolitičnih organizacij, da mora biti. V samoupravnem sporazumu, ki smo ga podpisali konec lanskega leta, smo precej dobro definirali njeno vlogo. Zapisali smo, da samoupravno kontrolo sestavljajo po trije delegati TOZD in SSSS, ki pa morajo biti po svojih moralnih kvalitetah neoporečni. V samoupravno kontrolo ne morejo biti izvoljeni delavci, ki so po svoji funkciji in delu dolžni skrbeti za izvrševanje sklepov organov upravljanja, ali ki razpolagajo z materialnimi in finančnimi sredstvi. Samoupravna kontrola ima, kot smo zapisali v sporazumu naslednje pristojnosti:
—	nadzira izvajanje določb tega sporazuma, samoupravnih aktov in zakonskih predpisov,
—	nadzira uresničevanje samoupravnih pravic delavcev,
—	kontrolira izvrševanje sklepov vseh samoupravnih organov,
—	nadzira materialno-fi-nančno poslovanje delovne organizacije in TOZD ter opozarja pristojne organe na eventualne nepravilnosti,
—	spremlja in nadzira uporabo družbenih sredstev delovne organizacije,
—	opravlja nadzor v vseh drugih zadevah, ki mu jih daje ta sporazum, statut in drugi splošni akti.
Samoupravni kontroli smo v samoupravnem sporazumu zagotovili dostopnost do vseh podatkov in določili, kaj lahko ukrene, če se je ugotovila kakšna nepravilnost.
Samoupravno kontrolo smo na zadnjih volitvah samoupravnih organov tudi neposredno izvolili. S tem pa je bila dana možnost, da začne s svojim delom. Čeprav smo načelno dovolj dobro poznali, kako naj bi delo steklo, začetek vendarle ni bil lahek. V marcu smo se člani samoupravne kontrole zbrali na prvi seji. Najprej smo skušali najti najprimernejše načine in oblike dela, nato pa smo na predloge posameznih članov sprejeli naslednje sklepe:
—	odgovorna služba podjetja naj poskrbi, da bodo samoupravni akti delovne organizacije usklajeni s samoupravnim sporazumom o združitvi TOZD najkasneje do 30. 6. 1974, kot to sporazum določa;
—	člani tega odbora sprejemajo zadolžitev, da bodo spremljali in poročali o delu samoupravnih organov in iz-
vrševanju sklepov v posameznih TOZD, predsednik in podpredsednik pa prevzemata enako nalgoo za odbore in SDS;
—	do prihodnje seje naj se pripravi poročilo, zakaj se do sedaj še niso sestale vse komisije in odbori in ukreniti vse potrebno, da se delo sa-moupravih organov pospeši;
—	odgovorne strokovne službe naj do prihodnje seje pripravijo detajlnejše poročilo o zaključnem računu za leto 1973 in predlog delitve sredstev (premoženja) med TOZD;
—	strokovne službe morajo pravočasno pripravljati predloge za reševanje posameznih zadev tako, da bo tajništvo samoupravnih organov lahko posredovalo materiale za seje obenem z vabilom, najkasneje 24 ur pred sejo;
—	odgovorne strokovne službe morajo redno obvešča-
ti ta odbor o obiskih in ugotovitvah zunanjih inšpekcijskih služb;
— do prihodnje seje naj odgovorna služba pripravi odboru poročilo, kateri člani delovne organizacije prihajajo na delo v kasnejših urah (7.00—8.00), vzrok za to in kdo jim je to odobril.
Upoštevali smo tudi pripombo delegata iz TOZD po-liuretan izdelki, ki je predlagal naj se uredi izdajanje izhodnih listkov za nočno izmeno. Delegat iz TOZD izdelava zg. delov Trbovlje je predlagal, naj se enotno uredi plačevanje odsotnosti z dela zaradi udeležbe na sejah samoupravnih organov. Predlog je bil sprejet s pripombo naj se ovrednoti tudi delo samoupravnih organov v popoldanskem času.
S tem sem na kratko opisal, kako je z delavsko kontrolo v naši delovni organizaciji. Prepričan sem, da bo njeno delo kar najbolj uspešno, če bomo v njej sodelovali vsi delavci naše delovne skupnosti.
Božidar Meglič
Klimatsko zdravljenje
Cim ustreznejša in temeljita rekreacija zaposlenih delavcev postaja iz dneva v dan važnejši faktor pri razreševanju vprašanj življenjskega standarda ljudi. Dopust naj bi za vse zdrave delavce pomenil ali predstavljal zares nabiranje novih sil za ponovno intenzivno vključitev v delovni proces. Hiter tempo življenja pa povzroča pri posameznikih določene motnje v zdravstvenem pogledu, tako telesno, kot duševno. Zato je za nekatere delavce priporočljivo, da preživijo vsaj del dopusta pod nevsiljivo zdravniško kontrolo in ustrezno terapijo v okolju, ki pomirjujoče vpliva na psiho in vrača telesno zdravje. Tudi v interesu vsake delovne organizacije je skrb za delovno sposobnost zaposlenih in s tem v zvezi skrb za dobro počutje slehernega člana kolektiva. Za omenjeno veliko kolektivov odvaja določen del sredstev. V naši delovni organizaciji je bilo, v lanskem letu s pravilnikom o delitvi oseb-
Še enkrat — seminar za aranžerje
O seminarju za naše aranžerje smo že poročali v eni izmed prejšnjih številk našega Čevljarja. Zunanji sodelavec tov. Stane Megušar, ekonomski propagandist, ki je bil eden izmed predavateljev na tem seminarju nam je poslal obširnejši zapis o njegovih vtisih s seminarja. Zaradi pomanjkanja prostora ta zapis objavljamo v skrajšani obliki.
»Nikdar ne pozabite, da s svojim delom v izložbi stopate pred javnost — pred družbo, saj tako kakor je trgovina družbena je družbena tudi izložba in vse kar je v njej. V njej pa se ne prikazuje samo gospodarski ,ampak tudi družbeni in kulturni razvoj ter napredek. S svojim delom v izložbi ne smemo nikdar pozabiti, da je ista v sestavu trgovine. Osnova družbene trgovine pa je zaupanje, od katerega zavisi progresiven in uspešen razvoj ne le trgovine, ampak celotnega gospodarstva. Rezultat neštetih analiz je, da si trgovina s primerno urejeno izložbo krepi ugled in zaupanje, ter si tako utrjuje položaj, ne le gospodarski, ampak tudi družbeni. Zato je potrebno, da so izložbe in trgovski lokali urejeni tako, da vzbujajo zaupanje do trgovine in do gospodarske proizvodnje, ki je z njo v zvezi. Izložba pa ne seznanja mimoidočega potrošnika samo z določenimi dobrinami, ampak ga tudi vzgaja, da sam izbira sredstva, ki zadovoljujejo njegov okus ter ustrezajo njegovim potrebam in željam. Navajajo ga tudi k uporabljanju določenih proizvodov in tako vidijo in urejajo splošno potrošnjo. S pomočjo izložb se seznanja potrošnik z blagom, z izdelki in novostmi, primerja jih med seboj, spoznava njihove lastno-
sti, kvaliteto in praktične vrednote. Napisi ga seznanjajo z izdelavo, izvorom, uporabnostjo in s cenami blaga. Prikazovanje kvalitetnih proizvodov, vzbujanje zanimanja zanj i n tudi povpraševanje, se pravi doseči pravi namen in smoter izložbe. Prav zato, ker sta trgovina in izložba ne samo družben, ampak tudi poleg gospodarskega, še velik kulturen pomen, zato mora biti vse v izložbi prikazano na kulturen način. V ljudstvu sta zrasli potreba in želja, da si ogleduje privlačne izložbe deloma zato, ker lepota razveseljuje človeka ter poživlja njegovo razpoloženje, deloma pa zato, da ga seznanja z novostmi, z napredkom in modo ter vsem, kar je v zvezi z njegovimi življenjskimi potrebami in željami. Izložbe imajo lahko močan vpliv na naš okus. Medtem ko primerjamo razstavljene predmete.
jih že tudi ocenjujemo, kateri so lepši in prijetnejši od drugih. Polagoma začnemo spoznavati lepoto oblik in barvnih kombinacij, pri tem pa se nam krepi čut za red, urejenost, ubranost in za vse, kar razveseljuje naš pogled. To navado prnašamo v naš dom, v naše delovne prostore in tudi v naše izdelke. Samo okusno urejena izložba je lahko privlačna tako, kakor vse kar je lepega. Kakor vljudnost in uslužnost pomembno zbližujeta ljudi s trgovino, tako vzbujajo okusno urejene izložbe ugodna razmerja med razstavljenimi predmeti in človekom. S samo lepoto pa tudi ne bi mnogo dosegli, kajti v izložbah mora biti nekaj več kot lepota in bleščeči učinki, nekaj kar ljudi prepričuje vzgaja in vodi k gospodarskemu udejstvovanju, k miselni izbiri in kupovanju.«	Božidar Meglič
Namesto cvetja
V našem kolektivu, ki ga sestavljata dve tretjini žensk in ena tretjina moških, smo tudi v letošnjem letu nad vse slovesno počastili praznik žensk. Kot že lani, je v matični tovarni, tudi letos, nastopil Koroški akademski oktet, ki je navdušil s svojim izbranim programom. V TOZD poliuretan izdelki pa je nastopil Tržiški oktet. Tako smo našim ženskam namesto šopka podarili slovensko pesem.
Veliko besed, pohvalnih in grajajočih smo slišali na račun izbire letošnjega darila. Kakorkoli že vsem okusom in željam ne bo mogoče nikoli ustreči. Mnogi, posebno
mlajši člani kolektiva so se povsem upravičeno spraševali na podlagi česa je bila opredeljena populacija žensk. Ce že moramo napraviti neko
nega dohodka, namenjeno
20.000,00 din, za klimatsko zdravljenje zaposlenih.
S temi sredstvi smo pomagali kriti stroške klimatskega zdravljenja 18 zaposlenim, ki so v podjetju zboleli zaradi težkih ali nezdravih pogojev dela, ki imajo kronična obolenja ali trajnejše okvare nekega organa in se morajo zaradi tega zdraviti v klimatskih zdraviliščih oziroma v drugih usterznih rekreacijskih centrih. To je namreč pogoj za njihovo uspešno zdravljenje in s tem za čimprejšnjo »zdravo« vrnitev na delovno mesto.
Pomoč so dobili praviloma tisti, ki zaradi slabega materialnega stanja niso mogli sami plačati vseh stroškov takega zdravljenja, torej zdravstveno in obenem socialno ogroženi člani delovne skupnosti. Ob tem smo upoštevali načelo soudeležbe vsakega kandidata, kajti s tem je bil zagotovljen odhod na zdravljenje. Soudeležba je znašala nekaj manj kot 10.000,00 din.
Merila za pridobitev pravice do delnega kritja stroškov klimatskega zdravljenja sta, po Navodilu, 5-letni neprekinjeni staž v delovni organizaciji in točkovni sistem, ki obsega: zdravstveno stanje, poprečni dohodek na prosilče-vega družinskega člana, delovna doba v podjetju, delovno mesto (delovni pogoji: stopnja določena po analitski oceni delovnega mesta), udeležba v NOB in opis socialnega stanja.
Lani je od 28 kandidatov za klimatsko zdravljenje komisija za kadrovska in socialna vprašanja v tovarni, v okviru razpoložljivih sredstev odobrila prispevek 18 prosilcem, in sicer: 4 za morje, 4 za Rogaško Slatino, 5 za Laško, 3 za Dobrno, 1 za Čatež in 1 za Bohinj.
V letošnjem letu pa je odbor za družbeni standard odobril klimatsko zdravljenje od 30 predlaganih 21, in sicer: 5 za Rogaško Slatino, 7 za Dobrno, 3 za Laško, 5 za Bohinj in 1 za morje.
Marija Frelih
mejo, kar pa po mojem sploh ni potrebno, saj so vse zaposlene žene in dekleta, proizvajajo in imajo enake pravice, potem bi edinole lahko starost 18 let postavili kot mejnik, ki loči ženske od nežensk.
Božidar Meglič
Nagradna literarna križanka
Literarni kotiček J©S©I1 smo več prostora namenili našim literatom ali bolje Sonce se je počasi dvignilo izza gora bi L V prvi zgodbi lahko zasledimo nešteto misli In "}JO> j.. .£ Se fremala. V gozdu, ki je bil oi o samo, da premalo cenimo naše življenje. „0 tančico, so se začele oglašati ptice in ;em sestavku mlada avtorica opfeuje jesenski dan. dan. Meglica se je počasi dvignila :e odraža velika ljubezen avtorice do Jesenske na- svojcga objema jesenske role in drevesa. V se, da je jesenski dan v naravi premalo doživet _ r0so. Jelke so stale mogočno in na njenil že nekoliko pozabljen. Urednik s£ Jeske!a!c vejike debele kapljice rose, ki kovalo sonce. Pod jelko, ki je zrasla viso m ^S mm grm, na katerem so se, od rose umite, la KNBCr ElVir maline. Tik pod grmom je pogledal iz zen, rjav ■jurček. Rjava glavica se mu je bleš nemir J ubil veter nosi sledove oddaljenega hrepe■ žarek padel nanj. Iz majhnega grma je p °gT£ia rnr£ča ™ fantazija, sanje sanje. Sonce mežikal z očmi zaradi«^™***$* grTš čer volie m čutiš tok krvi po žjlah. čutiš čam ie stal m s svonm ošd,emm gobčki							CUPEW MIRO		RUDOLF LAU5ECAR	TAVČAR ANA	VZOR, SMOTER	KRAVA CIKL3A	KRILO RIMSKE LEGIJE	IVAN IVAClC	NIKOLA TE5LA	POJAV NA RAZBURKAN! VOD)	lil »ifil	SPREMLJEVALEC grškega boga SAKHA	NRAV0- SLOVJE	KNJIGA i MAŠNIMI PESMIMI
							►													
							►													
Literarni kotiček M M _ _ V zadnji Številki Čevljarja smo objavili prvo črtic ■ I ||TW rendar obetajoče avtorice. Danes objavljamo nje ■ W ■ egodbo, ki je vsebinsko nasprotna prvi, vendar tvori							ep MOSKVy 9 /		A /" roKOs.Avro	OTROŠKA USTANOVA	►			II DEBLA IZDOLBEN ČOLN NA VZHODU	NATISK POMEMBEN TR. PESNIK (PIERREDE)					
Kje si.. Včasih se utrip življenja razlije po m			, ko sva bili sami bi sva uliva lijočega dneva. Gledala sem tvo/ <			j v miru in brat, obsijan i. ki se ti ie		'S § te					PAVLIHOV KOLEDAR							
			eni koi Literarni kotiček										TKANINA RATINE							
neurju. Rušijo se ideali, Zelje izguoijajo pomen, * pashmost. , , ' . ., Danes objavljamo črtico, v kateri avtorici Vsa pomladna lepota me moti, vsak žvižg drobi do materCi ki se vsa žrtvuje za svojo me razburi' „ , , , ,, • ie v črtici najti veliko podobnosti s Cankarj Matei si te nekoč želel srečo. Iskal jo je v knj. J^^ ^ vendarie v njej kaže velika prizadetost LITERARNI KOTIČEK							MAJD KIRK	A			ERIKA RlTUPER	GOSTIŠČE V LJUBLJANI				STARA PLOSKOVNA MERA	O			
							SLADKA ALK PIJAČA					B0LEIEW STEKLINA				IVAN TUMPIČ				
Konec			* Bolečina življenja				»										PREBIVALKA EMONE	SPODNJA OKONČINA	MOČ, 5ILA	PRISTAŠ STRANKE
			ALEGORIČNI PESNIK	TURŠKO GOSTIŠČE	Literarni kotiček															
ZUAČKA, emblem					KLEMENC IVANKA	♦			GR.TILOZOF (ERATOSTEN)											
					VAINO URANIV0				ADAMOVA DRUŽICA											
Človek I COLIMI ROLLAMI											VRSTA SLADICE 510V.VA5 V AVSTRIJI	B		G		GORA, (V ANGLES. ZEMLJEPISNIH IMENIH)				
OYENJEWJE ZVENITEV										Ha5 DENAR NEM.DEMM REPUBLIKA						AVAR PLANINA V BI H, ZNANA IZ NOB				
VRATARJEV IZ5TREL 20EE FRI NOGOMETU													SLOVENSK ULM 0 PSU	GORSTVO V BOSNI IM H. JEZERO V SZ	D					
BELEŽKA, W0TE S					G. ČRKA CAR, MIKAN3E		KATION		OBDELAN KOS LESA DILA						GRAŠIČ KLARA			GUSTAV NOSKE		
															IME PEVCA PESTNERJA			KRADLJIVEC		
OREL V GERMANSKI MITOLOGIJI				luCaj					RAJKO KOŠIR			NASLADIL0 AROMATIKUM								
				BOGOMIR ROBLEK					SONJA KRALJ			ANICA S1VIC								
MÀUV1SUA ^	Ì&	STARO- GRŠKI PESNIK	1							KRAJ V ZAGREBU S HOUE35WM STADIONOM	V* s						VZDEVEK GOETHEJEVE MATERE			
K						POLPA KLEMEN				VOJAŠKI ODDELEK M. POHODU	E			L			HIMALAJSKA KOZA			
Izžrebani so bili:
Tokrat je v uredništvo prispelo 120 križank. Pri žrebanju nam je pomagala Silva Kuzmič iz tehničnega sektorja, ki pa ni imela malo dela, saj je bilo veliko križank napačno rešenih. Izžrebani pa so bili naslednji reševalci:
1.	nagrada 80,00 din — Teran Milenka .nabavni sektor
2.	nagrada 60,00 din — Perko Hedvika, Pristava S9, Tržič
3.	nagrada 40,00 din — Joži Peteh, laboratorij
4.	nagrada 20,00 din — Meglič Tončka, prodaja
5.	nagrada 20,00 din — Kutin Ljuba, nabavni sektor
Izržebanim reševalcem čestitamo, vse pa vabimo, da nam pošljete rešitve naslednje križanke do 20. aprila v uredništvo.
Prišli - odšli
VSTOPI DELAVCEV
v času od 28. 2. 1974 do 28.
V TOVARNO
marca 1974
v splošni sektor: Slemec Jožef
v tehnični sektor: Peharc Marko, Zazvonil Janez, Kolman Franc
v nabavni sektor: Krpič Veronika
v modelimico:	Hafner
Franc
v izdelavo zg. delov 512: Svegelj Ivanka v montažni oddelek 520: Kovačič Ana, Marič Kata v montažni oddelek 523: Kne Drago
v izdelavo zg. delov 550: Klukej Dragica, Rajevec Marjana, Jeraj Mira
IZSTOPI DELAVCEV IZ TOVARNE
v času od 28. 2. 1974 do 28. marca 1974
prenehanje v poskusnem roku: Golmajer Nataša, Kne Drago, Tomše Marija
sporazumno prenehanje dela: Meglič Frančišek, Ahačič Sonja, česen Angelca
samovoljna zapustitev dela: Marija, Zupančič Ljudmila, Mlinarič Veronika, Krajnik Madija, Zupančič Ljudmila, Novak Darinka, Hrkalovič D juro
VSTOPI DELAVCEV
V PRODAJNO MREŽO
v času od 28. 2. 1974 do 28.
marca 1974
Kovačič Tea, PEKO Mozirje
Juntes Andrej, PEKO Sarajevo
Depoli Marijan, PEKO Ljubljana V
Tomašovič Radmila, PEKO Beograd I
Barbir Marijan, PEKO Split
Seta Ismet, PEKO Sarajevo
Kocička Gizela, PEKO Novi Sad I
IZSTOPI DELAVCEV IZ PRODAJNE MREŽE v času od 28. 2. 1974 do 28. marca 1974
Arčon Ludvik, PEKO Koper
Radojčin Milanka, PEKO Titograd
OGLAS
Vse vrste delov za ŠKODO 1000 — MB dobite po zelo ugodni ceni.
Kličite na tel. 331 — Gliha
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem sindikalni podružnici za izkazano pomoč ob moji bolezni in prav iskrena hvala vsem mojim sodelavkam za številne obiske in pozornost in darila, končno prav lepa hvala tudi za vse čestitke ob Dnevu žena.
Prejmite prav lepe pozdrave in obilo uspehov pri delu.
Justina štalec
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega ata Antona Sebanca se iskreno zahvaljujem montažnemu oddelku 523 za denarno pomoč in izrečeno sožalje.
Žalujoča hčerka Cvetka Sebanc
ZAHVALA
Ob nepričakovani, boleči izgubi mojega dragega očeta se šivalnici 512/2 vsem mojim sodelavkam iskreno zahvaljujem za njihovo izrečeno sožalje in za prostovoljni prispevek, ki so ga darovale v čast mojega očeta.
Zato še enkrat najlepša hvala.
Globoko žalujoča Bartolac Ani z družino
ZAHVALA
Vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 520 se iskreno zahvaljujem za lepo darilo in šopek, katerega so mi poklonili ob odhodu iz Vaše srede.
Vsem lep pozdrav Ivanka Jerman
Literarni kotiček
Mora 2000
V uredništvo je v zadnjem času prispelo več prispevkov, zato smo se odločili, da v tej številki posvetimo mladim literatom celo stran, kot vzpodbudo za njihovo nadaljno ustvarjanje.
Urednik
Predo je odplul s svojo barko skozi vrata gostilne in kot že neštetokrat prej, opotekajoč se z razširjenimi rokami odhajal proti domu. Mimoidoči so se mu umikali, kajti skozi megleno zaveso, ki mu jo je na oči spustil alkohol ni mogel ugotoviti, kakšna je razdalja do temnih senc., ki so izginjale, ali pa se nenadoma pojavljale pred njim. Noge je le s težavo premikal in zdelo se mu je, da niso več njegove, saj ga sploh niso hotele ubogati. Kolena so se mu tresla in naenkrat se je znašel na tleh. Na licu je začutil hladen asalt, in kar prijalo mu je tako ležati. Zaslišal je nejasne glasove, ki so jih oddajale razmazane podobe senc, zgrinjajočih se nad njim. Občutil je slabost in zdelo se mu je, da lebdi v zraku, medtem ko se vse okrog njega vrti. Nekaj ga je zagrabilo, ga dvignilo in poskusilo postaviti na noge. Zaklel bi, toda jezik se mu je neubogljivo vozlal po ustni votlini. Na dan je privrelo samo nerazumljivo jecljanje. Vzravnal se je in zakrilil z rokami ter napravil nekaj korakov. Polaščala se ga je sigurnost vase. Roke, ki so ga dvignile, so ga pustile in sam je nadaljeval. Toda kmalu so se mu noge zapletle in moral se je nasloniti na zid. V želodcu se mu je nekaj premaknilo, v grlu ga je stisnilo in že mu je iz ust pritekla brozga pomešana z vinom in ostanki hrane, ki jo je zaužil ta dan. Ko je končal, se je odvlekel naprej.
Zajemal ga je občutek zaspanosti in zaželel si je postelje zato je malo hitreje kolovratil in nevarnost da pade se je večala. Pri hoji si je pomagal z roko ki jo je moral vedno znova naslanjati na zid. Pričel je izgubljati upanje da bo sploh kdaj prišel domov in se zavalil v posteljo in spal, spal...
Saj sploh ni vedel, kje hodi, pa tudi noge so postajale še težje in nenadoma so se mu Ha izmaknila in mu poletela nasproti in ga udarila v čelo. Občutil je, kako mu oči zaliva nekaj toplega, poskusil se je dvigniti, ampak ga je tlačilo k tlom.
Nekaj časa je mirno ležal, potem pa je z rokami pričel tipati okrog sebe in prsti so mu oprijeli nekaj mrzlega nekaj kovinskega. Nekje v daljavi je odmeval čist, piskajoč žvižg. Predo se je ponovno poskusil dvigniti, toda zaman, glava mu je omahnila in v njej se je prebudila skeleča bolečina. Malo jo je premaknil in trčil ob nekaj trdega, spreletel ga je občutek udobja, prijala mu je namreč prijetna hladnost predmeta, na katerem mu je počivala glava. Občutil je vibracijo, ki je pretresala ta predmet in zaznal je ropot, ki se je naglo bližal.
Še enkrat je Ferdo napel vse sile, da bi se dvignil, ali pa se oprl na komolce toda moči so mu opešale in objemala ga je tema.
Opazil je medlo svetlobo ki je postajala vse bolj močna. Polaščal se ga je nemir ki je kmalu prešel v strah s kričanjem. Ropot je bil že skoraj oglušujoč in svetloba je bila tako močna, da je prodrla skozi Ferdove zaprte veke. Vpil je, se poskusil dvigniti, ubežati. Kri je špric-nica izpod poles ...	Paztar Pavel
Dve solzi
Tretja redovalna konferenca je že minila, bliža se že prvi maj, to je za nas dijake pomemben praznik, saj imamo takrat teden dni prosto. Prazniki se z nezmanjšano hitrostjo približujejo, jaz pa še zmeraj oklevam, kdaj bi, kot predsednik razredne skupnosti, sklical sestanek z razredom, na katerem naj bi se pomenili predvsem o izletu, ki ga mislimo organizirati. Vse sem moral temeljito premisliti, se posvetovati z razredom in potem bi se skupaj pomenili in odločili. Najbolj me je skrbel finančni položaj sošolcev, saj za vse nisem vedel, koliko lahko prispevajo. Organizirati tak izlet pa tudi ni šala, saj za vse odgovarjaš sam. Sklenil sem, da bo sestanek nekaj dni pred prvim majem ko bodo na urniku taki predmeti ki bodo dopuščali da pridemo eno uro pred poukom v razred, čimbolj pa se je ta dan bližal tembolj sem občutil da mi leži na srcu kamen ki ga ne morem odstraniti.
Določen dan se je hitro približal. Ob enih je bilo v razredu že vse živo. Nekaj minut čez eno je bil razred kompleten in jaz kaj takega sploh nisem pričakoval, saj .je bilo na_ prejšnjih sestankih komaj polovico sošolcev. Tudi razrednik je prišel in se vsedel v zadnjo klop in dejal, naj začnem s sestankom. Za uvod smo premleli disciplino v razredu pri posameznih predmetih in vse to je tajnik tudi zapisal. Bolj ko se je bližala točka o izletu, bolj mi je bilo vroče. Bal sem se, da tovariši ne bi bili za to, kar sem imel v mislih. Povedal sem, da lahko dobimo v Poreču počitniške hišice, seveda zastonj, za nekaj dni bivanja. To nam je obljubilo podjetje iz mesta, sami bi plačali le vožnjo. Tudi ceno sem približno nakazal in čutil sem, da je tovarišem ta zamisel všeč, ker so mi veselo pritrjevali. Tudi razrednik je bil za tak izlet. Razrednik nam je obljubil pomoč, vendar pa je rekel, naj o naših načrtih še sami obvestimo direktorja šole.
Za konec naj bi se pomenili še o finančnih pogojih, ki bi tovarišel dopuščali tak izlet. Vedel sem, da je to največji problem. Z žalostjo sem povedal, da naša blagajna premore premalo denarja, da bi krila vse stroške, šola tudi nima, saj še za potrebne stvari ni, tako da bi moral vsak od nas še nekaj dodati, približno okoli deset isočakov. Vprašal sem, če lahko dajo vsi denar. Dvignilo se je veliko rok, počasi še ostale, le ena je ostala žalostno spuščena. Pogledal sem tja in vedel, da tam sedi naša najboljša učenka Majda. Videl sem, da oči spušča in žalostno gleda v tla. Takoj sem se spomnil njenih razmer od doma. Majda ima samo mater, oče pa se je bil ponesrečil pred desetimi leti v tovarni, imela pa je še brata, ki očeta sploh ni poznal. Mati je zaslužila malo, po možu ni dobila ničesar, tako da je sina in hčer skrajno težko preživljala in šolala. Sama je nosila isto obleko in iste čevlje na nove še pomisliti ni smela. Svoja otroka je imela rada, zato je vsak dinar dala zanju. Ko je šla Majda v mesto v šolo, je bilo še slabše, 'kajti zdaj je potrebovala Majda obleko in knjige, poleg tega pa je morala plačevati še internat. Vedel sem, da mati in brat doma stradata, da Majda dobi denar, več ne more dobiti, toliko pa sploh ne, da bi plačala ta izlet. Na vse 'to sem pomislil, ko sem jo gledal, kako je žalostno sedela v kopi. Takoj mi je v glavo šinila neka misel, ki sem jo hotel povedati zato sem prosil tovariše naj molče. Počasi sem začel:
»V razredu imamo siroto, ki ne more prispevati denarja za izlet, ker pa je dobra učenka, mislim, da bi mi ostali lahko boli toliko tovariški in zbrali zanjo denar, ki je potreben.«
Potem sem opisal Majdin položaj in njeno nesrečo. Tovariši so jo pomilujoče gledali in na koncu smo sklenili, da ji vsak po svojih močeh pomagamo. Zmenili smo se, da damo še nekaj več, tako da bo imela še nekaj denarja pri sebi, saj smo si vsi lahko predstavljali, kako je biti brez ficka v žepu.
Ko sem se zvečer vračal v stanovanje, sem zaslišal za seboj hitre korake. Ozrl sem se in za seboj opazil Majdo. Hitela je, zato sem jo počakal in ko se je približala me je prijela za roko jjo stisnila in dahnila:
»Hvala ti za to kar si danes storil zame. To ne bom nikoli pozabila.«
Po licih sta ji spolzeli dve debeli solzi.	Žiga
/Qlkohol
Beton, jeklo, plastika, aluminij.
Stojim, pljuča mi polni zrak z okusom dima ki me neprijetno žgečka v nosnicah in se počasi v temnih kolobarjih vali po nebu in zakriva njegovo modrino.
Za zidovi stroji rohnijo svojo pesem v monotonem ritmu. Ljudje kot zasanjani hodijo sem ter tja ne da bi se zmenili zase. Njihovi obrazi so nenavadno bledi in zdijo se mi nekam prazni. Pod čeli jim tičijo oči, v katerih ni opaziti nikakega leska. Vsi strmijo nekam v daljavo.
»Ljudje!« zakličem.
Klic se mi nekajkrat odbije od sten, ki me obkrožajo, potem pa utone v ropotu strojev. »Ljudje, me slišite!« ponovno vzkliknem. Tokrat me nekateri od njih bežno pogledajo. Med njimi opazim tudi dekle, pogleda me, hip za tem pa že zre daleč proč.
»Ljudjee, Ijudjeee!« vpijem na ves glas, ki mi postaja hripav. Kričim da me v grlu prične boleti, toda ne dobim nobenega ■odziva. Dobivam občutek, da se vse okrog mene vrti.
»Ljudje, ljudje!« in vse hitreje se vrti.
Pred očmi mi krožijo pisani kolobarji in njih barve se med seboj počasi prelivajo. Nekje daleč, v središču tega kolobarjenja, pa zrejo vame oči, oči brez leska. Dekle gleda vame, da dekle. Na ustih ji zaigra nasmeh in oči se ji zasvetijo, toda nenadoma ji nasmeh odide z ust in oči izgubijo sijaj Počasi se oddaljuje in izginja, odhaja v nič.
»Ne, nikar...«
Tišina, mir.
In naenkrat za matto nekaj zabrni in zapiska. Prihaja vse bliže. Obrnem se, približuje se mi jeklena pošast. Ruši in uničuje vse pred seboj. V njenem ognjenem žrelu so pa (o groza) ljudje, ki se otepajo plamenov boreč se s smrtjo. Stojim in opazujem ta strašen prizor kot okamenel, potem pa mi uspe odlepiti se od tal, začnem teči. Pošast mi sledi, da bi me ujela in vrgla v svoje žrelo. Pohitim, še hitreje prestavljam noge in daleč pred sabo opazim nekaj zelenega. Občutim, da je to rešitev. Bežim, za menoj pa buči in rohni pošast. Ne upam se več ozreti, samo bežim, bežim, Tisto zeleno je vse bliže, bliže. Moram uspeti. Tu sem, noge mi odpovejo, zrušim se in zamižim.
Vse je utihnilo in se umirilo.
Počasi odprem oči in pogledam okrog sebe. Ležim v travi, okrog mene se veličastno bohotijo drevesa, na katerih žvrgo-lijo ptice. Nad mano pa po modrem nebu plujejo beli oblaki. Srečen sem in srce mi je veselo.
»Ljudje, ljudje, uspel sem ... pridite tudi vi...«
Pazlar Pavel
Dolgčas
Sonce vzhaja, sonce vzhaja, sonce vzhaja, sonce vzhaja, sonce... Fotr pravi, da pozno prihajam domov, da sem preveč kosmat. Nima smisla prepirati se z njim, gluh je namreč, gestikulirati pa ne znam.
KAVARNA
Pogrezam rit v tapicirano klop, med kazalcem in sredincem mi ugaša cigareta. Žicam za kino.
V soboto bo houseball, potrebujemo še house.
Sicer pa pišem bedarije, ker sem bedast. Rad pišem, rad hazardiram, rad sem se rodil in rad bom umrl. Najrajši živim. ČE... Pravzaprav verujem v večno življenje, kajti prepričan sem, da imam dušo in mislim, da si bo ta po moji smrti (smrti mojega telesa.) poiskala novö karoserijo, upam boljšo.
Torej moj jaz vsebuje tako-imenovano dušo. so danes več ali manj črne, DUŠE
moja je verjetno siva. Duše so večne, življenje je večno. THE BEST LOVE TO HAVE IS THE LOVE OF LIFE (Najboljša ljubezen je ljubiti življenje)
By J. Hendrix
Homo sapiens (človek) — homo nihilis
Rodil sem se s pomočjo carskega reza pod soncem ki sploh ni srečna zvezda. Kako naj bom torej srečen.
Neumnost! Strešnih zvezd sploh ni, so samo umazane duše in zato so ljudje najbolj srečni v umazaniji.
Prišel bo dan, ko bom moji duši ukazal naj me zapusti. To bo takrat, ko bo postajala pretemna.
Sploh pa predlagam referendum o samoprispevku za PRALNICO DUŠ. Glasujte ZA in svet bo srečen.
Hvala vam, tovariši.
Pod noge jemljem ulice in ceste našega malega mesta Gogi. Posiljujem se z mrazom in ugotavljam, da je najboljše sedeti v kavami, držati cigareto, jo nositi k ustom in se filati s strupom. Saj res! Kajenje škoduje zdravju, toda miri živce, če ljudje ne bi kadili, bi prišlo do revolucije.
Torej cigarete ljudstvu!
Prepovedujem svobodo govora in predlagam svobodo prdenja, a le v slučaju bolečin v želodcu itd ... sicer pa bi to čudno govorico sveta omilil s cenzurnim filtrom.
EVEN THE BAD TIMES ARE GOOD, ha, ha, ha...
(Celo slabi časi so dobri...)
Pišem neumnosti, ki pristajajo meni, sinu proletarcev, meni bodočemu truplu.
Naj živi smrt, naj umre življenje, naj...
Saj	b
ŽIVIMO DOLGČAS, DOLGOČASIMO ŽIVLJENJE
Šmira
Dvaindvajseto tekmovanje uspelo
Bojan Kranjc in Marija Meglič sta si z zanimanjem ogledala tekmovanje
Letošnje 22. prvenstvo čevljarjev, usnjarjev in gumar-jev v veleslalomu, ki je bilo 16. marca 1974 na Zelenici nad Ljubeljem, je odlično uspelo.
Prva pomladna, sončna sobota je poleg več kot 200 tekmovalcev privabila na Zelenico tudi številne gledalce, ki so stiskali pesti za svoje tekmovalce. Letos so bili tekmovalci razdeljeni v starostne skupine nekoliko drugače kot lani, tako da so tekmovali v šestih skupinah.
Letos je sodelovalo 15 ekip osnovnih organizacij sindikata: Alpine, Koteks-Tobus, Tovarne usnja Slovenj Gradec, Konusa, Kostroja, Poliksa, Tovarna usnja Šoštanj, Utoka, Tekstilnega centra Kranj, Tovarna usnja Vrhnika, Toka, Planike, Tria, Save in Peka.
Vse priznanje ze odlično organizacijo zasluži naša osnovna organizacija sindikata skupaj s Smučarskim klubom Tržič, ki je skrbel za merjenje časa in sojenje.
tudi njihovi rezultati. Z malenkostno prednostjo je zmagal Janez Perko — Trio v času 0.38,5 pred drugo uvrščenim Janezom Kališnik — Peko 0.39,5, 3. Štefe Drago — Ko-To 0.40,5, 4. Slapar Danci
—	Peko 0.42,4, 5. Peharc Anton — Peko 0.43,0, 6. Bertoncelj Edo — Sava 0.44,0, 7. Erznožnik Metod — Alpina 0.45,5. Med našimi tekmovalci se je na dobro 10. mesto uvrstil Teran Rudi v času 0,50,7, medtem ko je bil Jože Bukov-nesrečno 13 v času 2.05,1
Za veterani so startale mlajše članice do 30 let. Z drzno vožnjo je zmagala naša Milena Bogataj v času 0.37,5 pred večno konkurentko in sestrično Ireno Bogataj — Tekstilni center 0.38,8,
3.	Zajc Ema — Sava 0.45,2, 4. Perne Mira — Planika 0.50,2,
5.	Kozamernik Marinka — Toko 0.55,7, 6. Kavčič Tončka
—	Planika 0.56,2, 7. Gaber Anica — Peko 0.56,5. Na 9. mesto pa se je uvrstila tudi Majda Žagar, Peko.
Kot zadnji so na tej progi startali starejši člani (od 35 do 45 let). Ponovno smo vi-
Clanice razdeljene v dve skupini, veterani in starejši člani so tekmovali na prvi, nekoliko krajši progi, ki pa je bila še vedno zelo zahtevna in je imela 20 vratič in 150 m višinske razlike. Mlajši člani in mladinci pa so tekmovali na daljši progi, ki je bila tekoče speljana od državne meje do Sedla in je imela 38 vratič ter 250 m višinske razlike. Obe progi je tudi tokrat postavil nekdanji uspešni tržiški tekmovalec in trener Janko Krmelj s pomočjo 15-članske ekipe naše osnovne organizacije sindikata, ki je nadomeščala rat trak (Kompasov stroj za teptanje snega je bil pokvarjen).
V sklop letošnje »Šusta-riade« je štelo tudi tekmovanje v kegljanju, ki je bilo dan poprej na Zelenici. S tem je bilo športno in prijateljsko srečanje še pestrejše.
Posebno priznanje in zahvala gre vsem sodelujočim organizacijam sindikata, ki so prispevala nagrade za najboljše in krila stroške za svoje tekmovalce.
Pa si nekoliko bliže oglejmo kako je bilo na smučarskem in kegljaškem tekmovanju.
Najprej so se po progi spustile članice nad 30 let, a marsikateri izmed njih človek ne bi prisodil več kot 25. Zmagala je Zupanek Metka — Toko v času 0.52,5, 2. Žižek Albina Ko-To 0.52,8, 3. Zorc Jožica — Konus 0.54,1^ 4. Križaj Marija — Peko 0.55,7,
5.	Jerman Marjanca — Sava 1.01,7, 6. Trampuž Anica — Vrhnika 1.13,8, 7. Stritih Magda — Peko 1.58,6.
Za njimi so na isti progi Startali veterani, to je tekmovalci stari nad 45 let. Letošnja konkurenca med veterani je bila izredna, kar kažejo
Milena Bogataj
deli lep dvoboj našega Vinka Švaba in Križaj Petra Trio v katerem je Vinko že tretjič izšel kot zmagovalec s časom 0.37,6 z 1.2 sekunde prednosti pred Križajem, 3. je bil Šušteršič Viktor — Sava 0.40,5,
4.	Bahun Jaka — Peko 0.40,8,
5.	Juvan Vinko — Slovenj Gradec 0.41,0, 6. Stritih Franc
—	Peko 0.41,5, 7. Špehar Vili —Peko 0.41,7 ... 10. Ovsenek Jurij — Peko 0.46,2, 16. Tišler Jože — Peko 0.54,0, 17. Dobrin Jože — Peko 0.54,5.
Na drugi progi so najprej startali mlajši člani (od 25 do 35 let) pri katerih je zasluženo zmagal Lepšina Boris — Kostroj s časom 1.15,2 pred Zupan Andrejem — Sava 1.18,7, 3. je bil Podobnik Rado
—	Alpina 1.19,0, 4. Kramar Nande — Peko 1.19,5, 5. Meglič Milan — Peko 1.20,7, 6. Krašovec Franc — Vrhnika
1.21,9,	7. Kosmač Rajko — Alpina 1.22,2... 14. Knific Avgust — Peko 1.31,1, 25. Japelj Lado — Peko 1.52,1, 30. Nu-nar Rudi — Peko 2.10,4, 31.
V kegljanju pa je zmagala druga ekipa Peko z 261 podrtimi keglji (šphear 86, Švab 87, Kališnik 88) pred prvo ekipo Peka z 257 podrtimi keglji (Mežnar 88, Jurjevčič 96, Bahun 73 kegljev), 3. Ko-teks I. 231 kegljev, 4. Planika I. 227 kegljev, 5. Tri II. 227,
6.	Sava Kranj 223 kegljev, 7. Konus 220, 8. Vrhnika I. 210,
9.	Planika II. 208 in Trio I. itd.
Tekmovanje so se z zanimanjem ogledali tudi glavni direktor Jože Dolenc, predsednik skupnega delavskega sveta Jože Benedičič in podpredsednica osnovne organizacije sindikata Ida Ribnikar, ki je tudi podelila nagrade najboljšim.
Božidar Meglič
Z leve: Tone Primožič, Marko Peharc, Franc Komac, Nejko Meglič in Boris Lepšina
som 1.13,3 in 1.17,8, 4. Križaj Ciril — Slovenj Gradec 1.25,1,
5.	Detiček Slavko — Kostroj
1.25,9,	6. Sedej Janez — Alpina 1.26,2, 7. Mežnar Branko — Peko 1.27,1... 19. Kutin Janez — Peko 1.48,5, 25. Hladnik Andrej — Peko 2.34,5. V tej skupini je bilo kar 27 tekmovalcev diskvalificiranih ali pa so odstopili.
Pred razglasitvijo
Roblek Miro — Peko 2.10,6, 37. Valjavec Stane — Peko. Omeniti velja, da je prvi favorit Meglič Ferdo — Sava tik pred ciljem po odlični vožnji padel.
Kot zadnji so startali mladinci (do 25 let). Razrita proga je zahteval številne žrtve, med njimi tudi lanskoletnega zmagovalca Komaca — Trio in drugouvrščenega Jurjevčiča — Peko. Tudi sicer bi oba tekmovalca težko ogrozila zmago Primožič Toneta — Peko, ki je vozil na vse ali nič. Prijetno sta presenetila Peharc Marko in Meglič Nejko — Peko, ki sta zasedla drugo oziroma tretje mesto s ča-
Ekipni vrstni red
OJ
■M
."•55
oO
P. O
£
'3
) o : >n
: S» 1 43 o
)	4-»
1	Peko	83
2	Sava	63
3	Alpina	57
4	Ko-To	50
5	Slovenj Gradec	46
6—7 Trio		
	Planika	42
8	Konus	39
9	Kostroj	38
10	Toko	33
11	Vrhnika	30
12	Tekstilni center	22
13	Utok	21
14	Šoštanj	8
15	Poliks	0