tNištniaa plažMia v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IM SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1'50. TRGOVSKI LIST Časopis; za trgovino^ industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, | mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. LETO X. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, 3. septembra 1927. Telefon št. 2552 ŠTEV. 101. Fr. Zelenik: Brez denarja. Brez denarja se ne more nič kupiti. Ta stavek je veljal nekdaj, da-Pes pa nima več veljave, ker imamo odjemalce, ki toliko več in tolik© lažje kupujejo, čimmanj denarja imajo. Kupujejo pač na upanje ali kakor pravimo na kredo. Za tako kupčijo sta seveda potrebna dva, ©den ki Brez denarja jemlje, drugi pa, ki brez denarja daje. Odkar pa svet stoji, so bili vedno ljudje, ki so radi jemali brez denarja in dokler bo svet stal, bo redil take odjemalce. Ako bi hotel takim odjemalcem dopovedati in dokazovati, da je jemanje na upanje neugodno, ker se z denarjem mnogo cenejše kupuje, bi govorili gluhim ušesom. Odjemalci imajo različne vzroke, da jemljejo na upanje. Eni si hočejo prihraniti obresti, ker imajo denar naložen na obresti, trgovcu pa dolgujejo dalje časa in mu ne plačajo obresti, drugi nimajo denarja in od-l avcl]jejo po malem, zopet drugi si nočejo prihraniti vso kupnino, ker sPloh ne nameravajo plačati. Tudi ta- j h ih je precej, kar bi nam znali povedati naši trgovci. Takim odjemalcem zelo dobro nese jemanje na kredo in zato poskušajo dobiti blago vsepovsod. Neka bodoča trgovka je pisala veletrgovcu, da namerava začeti trgovino, nima po potrebne glavnice, ’< zato prosi, da hi ji zaupal. Plačala bi, ko bi blago prodala in upa, da ji bo šlo dobro. Ni mi znano, kako so rešili 1 to naročbo. Jemanje in dajanje na upanje je že zavzelo neverjetno široke meje. Raz-upavanje ubija našo nadrobno trgovino in veliko 'težav povzroča tudi trgovini na debek). Izgube, ne samo na obrestih, ampak tudi na glavnici, postajajo vedno večje in vse to podražuje nam vsem cene in življenje. To postaja vedno bolj občutno, pa bo neobhodno potrebno, da se o tem razmišlja in kaj ukrene proti tej nepotrebni nepriliki. Znano je, da obstoje v velikih mestih drugih narodov velike blagovne trgovine, katere prodajajo le za gotovino in te velike hiše dosegajo naravnost ogromen promet in dajejo dokaj cenejše kot morejo dajati trgovine, ki prodajajo na kredit ali celo one, ki se pečajo s trgovino na obroke. Kdor razupava blago, mu grozi vedno nevarnost, da izgubi blago in denar pa tudi prijateljstvo, ker dolžnik ki ne misli plačati, ne pride več blizu. Tega članka pa nisem zapisal le radi tega, da bi bil tiskan, ampak zato, da bi se razmišljalo o škodljivosti naravnost že ubijajočega kreditiranja in da bi prizadeti trgovski krogi začeli razpravljati, kako bi se nepotrbno in vsem škodljivo razupavanje po možnosti omejilo. Posebno bi se morali trgovski krogi združiti tako, da bi se omejilo, če ne omogočilo, dajanje blaga takim odjemalcem, ki povsod ostajajo dolžni in si iščejo vedno novih žrtev. Trgovski list je vedno na razpolago za zadeve, ki se tičejo naše trgovine, kakor je to sploh njegova naloga, zato se obračajte nanj s predlogi in nasveti. Gotovo bo tudi Trgovsko društvo Merkur in vse naše poklicne trgovske organizacije pomagale in ukrenile vse potrebno, ako bi se pokazala volja in želja trgovskih krogov, da se o zadevi razpravlja in sklepa. Sedem zapovedi nakupne tehnike. V pretekli dobi je bilo poslovanje nadrobne trgovine neredno, popolnoma brez sistema in ni imelo nobene trdne tehnike. Vse je bilo odvisno le 0(1 trenutne odločitve in nihče ni mislil na to, kako bo potekla razprodaja. Časi so se pa spremenilL Dandanes mora vsak trgovec voditi svojo .trgovino sistematično, da ne zaostaja. Uporabljati mora razpoložljiva sredstva tako, da mu donašajo kar največ haska. Čestokrat so njegova sredstva le zato nedostatna, ker jih ne zna pravilno uporabljati. Smotreno gospodarsko poslovanje je še marsikateremu trgovcu premalo znano. Uspešne in sistematične metode poznajo velike trgovine s podrobno prodajo blaga, ki pa jih smatrajo za trgovsko tajnost in jih skrbno skrivajo. PreJ. kratkim časom pa je začela izdajati a Zaloga za gospodarstvo in to?1? . Jt Stuttgartu« (Verlag fur Wirtschaft und Verkehr Forkel Ko., Stuttgart, Fizerstrasse št. 7) zanimivo revijo »Gospodarsko poslovanje v podrobni trgovini« k j j0 ureja p0 najnovejsih načelih dr. H. Walter. Smoter revije je, seznaniti trgovstvo z najuspešnejšimi metodami času primernega gospodarskega poslovanja v nadrobni trgovini. Iz prvega zvezka posnemamo sledeče zapovedi: 1. Ne kupuj blaga, ako ga temeljito ne poznaš in ne veš, kako se bo razprodalo. 2. Ne kupuj, ako dobro ne poznaš stanja svoje zaloge. 3. Ne kupuj, dokler ne veš, koliko boš potreboval. 4. Nikdar ne kupuj več, kakor potrebuješ. 5. Svojim naročilom daj trdno in sigurno obliko, da se izogneš prepirom. 6. Nadzoruj sam vsa naročila. 7. Nakupuj novo blago le, ako poznaš njega sedanji promet. Vsaki zapovedi je pridejana utemeljitev in zanimiva razprava, iz katere je razvidno, da zahteva vsako nakupovanje blaga posebno tehniko. Želje odjemalcev se pač vedno izpreminjajo in težko jih je s sigurnostjo predvidevati vnaprej. Tudi temu vprašanju posveča članek posebno pozornost. Pri nakupu blaga ne zadošča torej le trgovska nadarjenost, temveč potrebna je tudi dobra tehnika. O tej pa podaja navedena revija zelo poučne izčrpne razprave. ZIMSKI VOZNI RED. Dne 1. oktobra stopi na naših železnicah v veljavo nov, tako imenovani zimski vozni red. Radi ureditve priključkov z inozemskimi železnicami se vrši v teh dneh v Budimpešti konferenca delegatov železniških direkcij vseh srednjeevropskih držav. Na konferenci se razpravlja o prometnih težkočah, zlasti v voznem redu, ki so se doslej pojavljale, ter se 1 odo zaradi tega izvršile nekatere iz-premembe. Racionalizacija t nemški industriji čevljev. V modnem odboru nemške industrije čevljev so se dogovorili o pomladni modi 1928. Najprvo so se sporazumeli glede barv in so sestavili nekak barvni zemljevid; barv je 28. Nato so določili smernice za pomladanske vzorce za cestne čevlje in za družaDne vevlje, zlasti še glede materiala. Dogovorov so se udeležili Centralna zveza nem. ke usnjene industrije, Državna zve-za nemške čevljarske industrije, Zveza nemških veletrgovcev s čevlji in Državna zveza nemških trgovcev s čevlji (de-taljisti). ŠVICARSKA CENTRALA ZA POSPEŠEVANJE TRGOVINE. Pred kratkim se je osnovala v Curihu potom fuzije institucija »Schweizerisches Nachvveisbureau fiir den Bezug und Ab-satz von Waren« v Curihu in >Bureau Industriek v Lausanni večje podjetje z naslovom: Švicarska centrala za pospeševanje trgovine. Ta institucija, ki je su bvencijonirana s strani švicarske konfederacije, raznih javnih udruženj, sre-dišnjih organizacij trgovine, obrta, poljedelstva in industrije in končno tudi privatnih podjetij, ima tudi na letošnjem zagrebškem zboru svojo oficijelno informacijsko pisarno, ki ima namen, da z informacijami podpira zbližanje trgovskih krogov Švice s trgovskimi krogi naše kraljevine. N0V0VRSTN0 ZAVAROVANJE ŠPEDITERJEV NA NEMŠKEM. Med vodilnimi organizacijami nemške industrije in med nemškimi špediterji se je sklenilo 10. avgusta špeditersko zavarovanje na novi podlagi. Špediterji vseh držav so se že od nekdaj pritoževali, da odškodnina, ki jo dobijo, ni v prav nobenem razmerju do prevzete odgovornosti. Špediter je zaupano blago lahko zavaroval proti ognju, tatvini itd., pa vseeno ni bil krit proti vsaki škodi; lahko nastopijo namreč slučaji, proti katerim ni bilo doslej nobenega zavarovanja in ki ga razen v Nemčiji sedaj tudi še nikjer drugod ni. Riziko takih izgub, ki leži v številnih slučajih na ramah obeh podpisnikov, je prevzelo sedaj 12 nemških zavarovalnic proti plačilu prav majhnih premij; za 1000 mark zahtevajo 1 pfenig, a najmanj 10 pfenigov za vsako pošiljatev, s čimer je krita že vrednost 10.000 mark. Pristojbino pa plača stranka, ki blago odpošilja, špediter je samo posredovalec zavarovalnice in sprejema denar. Če stranka noče plačati te majhne pristojbine obvezne špedicij-ske zavarovalnine, če torej zavarovanje odkloni, razbremeni s tem špediterja; in se zna zgoditi, da ne dobi nič, tudi če je napravil špediter hudo pogreško. To novovrstno zavarovanje se tiče vsake tvrdke tudi izven Nemčije, ki mora delati z nemškimi špediterji, in sicer celo tedaj, če se vrši to na primer s posredovanjem domačega špediterja. Tudi domači špediter bo torej odklonil jamstvo, če tvrdka ne bi hotela plačati omenjenega malega zneska. Da ne nastane kakšno nesporazumljenje, je treba poudariti, da gre tu samo za ono škodo, ki je nastala po krivdi nemškega špediterja in ki ni krita z drugim zavarovanjem. Vse druge nevarnosti, ki jim je izpostavljeno blago med transportom ali v skladišču (požar, tatvina, polom itd.), morajo biti slejkoprej posebej zavarovane. IZGUBE V VREDNOSTNIH LISTINAH V AMERIKI. Nenavadno velike so v USA izgube, ki nastanejo vsako leto s prodajo ničvrednih ali dvomljivih vrednostnih listin. Po podatkih National Surety Co-e v Newyorku znašajo te izgube na leto več sto milijonov dolarjev. Federal Tra-de Commission se bavi že več let z raziskovanji o sleparijah z delnicami, ki so se v tako velikem obsegu pojavile prav za prav šele takoj po vojski. Poročilo komisije bo služilo kongresu kot izhodišče za zakon proti slepariji z delnicami. Tozadevni zakonski načrt je bil kongresu predložen že pred leti, pa so čakali na zaključek raziskovanj imenovane komisije. Povojne konjunkture. Potek gospodarskih konjunktur v povojni dobi se ni vršil po znanih pravilih in zakonih, katere je postavila narodnogospodarska veda po izkušnjah zgodovine zadnjega stoletja. Konjunkturno valovanje je tedaj kazalo v glavnih obrisih sledečo regularnost: Vsakih 8 do 10 let so si sledile gospodarske krize v več ali manj ostri obliki, po vsaki krizi je nastopila dolgoletna perijoda depresije, katera se je le polagoma skoro nevidno razvila v ugodno konjunkturo. Ta rastoča konjunktura je bila vedno na višku, ko so vse kupčije dobro obetale in so ljudje sploh začeli pozabljati na slabše prošle čase, popolnoma nenadno prekinjena od izbruha gospodarske krize, na kar je zopet skozi 10 let sledil nov gospodarski ciklus: depresija, živahna konjunktura in kriza, in vedno tako dalje. Ker so si že skozi eno celo stoletje redno sledili ti gospodarski ciklusi in je bila tudi njihova življenska doba vedno približno enaka dolga, 8 do 10 let, jih je tedanja gospodarska znanost smatrala kot nekaj karakterističnega novodobnega gospodarskega sistema. Tudi po vojni se menjavajo najugodnejše gospodarske konjunkture in gospodarske krize in depresije, vendar je njih potek jako hiter. Cesto se dogodi, da zadobi po enem letu celokupno gospodarstvo popolnoma drugačno sliko. Po vojni živimo hitro, za slični gospodarski razvoj od enega leta po vojni bi bila potrebna pred vojno večletna doba. Povojna doba se razlikuje od predvojne dobe tudi v tem, da je sedaj dosti zunanjih momentov, kateri vplivajo na potek konjunkture in kateri so pri tem popolnoma odločilni in vodilni. Ti so v prvi vrsti valutni problemi, katerih predvojna doba ni poznala in kateri v povojnih letih popolnoma obvladujejo gospodarsko življenje. Proučevanje gospodarskih konjunktur po vojni bi moralo biti obenem tudi proučevanje valutarnih gibanj. Vsi vzroki za ves razvoj gospodarskih povojnih konjunktur se pač morajo skoro brez izjeme iskati v oscilacijah in razvoju valutnega trga. Pred vojno je imela znanost o konjunkturah povsem drugo lice, gospodarske konjunkture so se tedaj razvijale nekako same iz sebe in zato tudi jako polagoma, ni bilo tako dolgotrajnih in odločilnih zunanjih vplivov. Tako je vsaka započeta ugodna konjunktura morala imeti v sami sebi dovolj sno- vi za uspešno razraščenje in razvija- • nje. Ako je n. pr. industrija delala dobro, so se začele graditi nove tovarne, ker so obetale velike dobičke, nova podjetja, nove železnice; gradba novih tovarn je zopet dajala novih zaslužkov že obstoječim tovarnam, radi boljših zaslužkov in večjih trgovskih dobičkov se je zvečala kupna moč prebivalstva, kar je bilo tudi hrana za nadaljnje razvijanje ugodne konjunkture. Tako je ugodna konjunktura morala rasti sama od sebe, a se je morala naenkrat prekiniti, ko je zmanjkalo novih kapitalov za gradbo vedno novih tovarn in drugih investicij. Tedaj se je nenadoma pokazalo, da je bilo dosti konsuma umetno zvišanega in je moralo priti do izbruha gospodarske krize. Gospodarska kriza je trajala navadno par mesecev in se je kazala v mnogih polomih ravno v času visoke konjunkture najbolj cvetočih tvrdk in bank. Ko se je po krizi gospodarstvo umirilo, je sledila. večletna stagnacija. Ta doba je pa imela dobro stran, da se je gospodarstvo radi večje konkurence posebno tehnično dosti izpopolnilo in da se je nabralo dosti prihranjenih kapi-talov, ki so pozneje tvorili podlago za novo boljšo dobo. Ves ta razvoj se je tedaj vršil nekako sam iz sebe brez posebnih zunanjih vplivov, vsaka pe-rijoda je nosila v sebi hrano za lastni razvoj in pbenem ,kal bplezni, ,ki jo je _ morala uničiti in napraviti prostor ‘ drugi perijodi. V povojni dobi pa je potek konjunkture, kot rečeno, drugačen, ker ga obvladuje popolnoma valutno vprašanje in z njim zvezanih nebroj vprašanj. Vendar se da tudi tukaj ugotoviti nekaj pravilnosti- Ugodna konjunktura je v času inflacije, ko procvitajo privatna podjetja, se rodijo novi bogataši čez noč in skoro vse prebivalstvo več konsumira. Šele valutna sanacija ustavi to silno drvenje. Zanimivo je tudi ugotovitev, kako se ugodne gospodarske konjunkture vrstijo med različnimi državami. Ugodne konjunkture so takorekoč na potovanju iz ene države v drugo, nikdar ne obiščejo vseh držav naenkrat, ampak samo posamezne ali valutno sorodne. Kadar vlada v eni državi ugodna konjunktura radi valutnega »dumpinga«, je v drugih državah z višjo valuto gospodarska depresija. Izgleda, kot da se živi na račun deflacijskih depresij v drugih državah. Če sledimo povojni gospodarski zgodovini, vidimo najprej padec vseh evropskih valut, tudi angleške in valut nevtralnih držav. Zato vlada v celi Evropi kratek čas precej bujno življenje. Prve nastopijo pot sanacije valut nevtralne države in Anglija. To jih privede do nemožnosti konkurenčne borbe s konkurenti z inflacijsko konjunkturo. Tu zavlada torej dolgotrajna depresija, cene padajo, izgube v trgovini se kupičijo, produkcija se manjša, brezposelnost raste, vsi znaki akutne depresije. Obratno je cvetela gospodarska konjunktura v drugih državah, kot v Franciji, Belgiji in posebno v Srednji Evropi. Brezposelnost je padla, cene vsaki dan višje, lahki dobički itd. V poznejšem razvoju pa je padec srednje-evropskih valut, posebno avstrijske in nemške, prekosil daleč v tekmi onega antantnih držav in tako se je nekaj časa inflacijska konjunktura izselila v te kraje. Povsod drugod je bilo večje ali manjše mrtvilo. Koj ko je sledila sanacija teh valut, je tamkajšnja ugodna inflacijska konjunktura zbežala v ostale kraje z nizko valuto, posebno v Italijo in Francijo. Medtem ko je v Nemčiji zavladala močna gospodarska kriza, med katero so celo milijardna podjetja kot Stinnes, morala likvidirati in je brezposelnost, ki je med inflacijo padla skoro na ničlo, zavzela velikanski obseg, narastla na preko 2 in pol milijona docela brezposelnih, je zacvetelo v Italiji, Franciji in Belgiji nad vse bujno gospodarsko življenje. Prišel je čas, ko so tudi te države morale začeti sanacijo svojih valut, kar se je po dramatičnih perijodah tudi popolnoma posrečilo. Tudi sedaj ni izostala tukaj ona sanacijska kriza, katero so prej doživljale šrednje-evropske države in prej tudi Anglija. Vse ko-njunkturne številke jo izkazujejo, sicer pa ne v istem obsegu kot pri prejšnjjh sanacijah. Zanimiva je pri tem ugotovitev, ko sta potem Srednja Evropa in tudi Angleška nekako podedovale ugodno konjunkturo teh držav. V Nemčiji je brezposelnost padla od 2 in pol milijona na 450.000. Kurzi akcij na borzah so se več kot podvojili. Konjunktura se je tako ugodno razvijala, da je Nemčija z lahkoto plačala letošnji večji obrok vojne odškodnine. Nekaj bolj počasi, vendar pa v zadnjem času posebno očitno se je zboljšalo gospodarsko stanje tudi v Avstriji in posebno v Češkoslovaški. Tudi Angleška občuti zadnje čase precejšnje izboljšanje konjunkture po dokončanem generalnem štrajku. V kratkem pa si bodo stali v mednarodni konkurenčni borbi nasproti vsi enaki, držav z nestabilizirano valuto v Evropi ne bo več, prišli bomo torej spet polagoma v prejšnje predvojne razmere. Živeli bomo spet bolj počasi in ne bo več tako burnih hitrih konjunkturnih sprememb, tako velikanskih borznih oscilacij itd. Valutno vprašanje bo eliminirano. In s kakšno perijodo konjunkture se bo tedaj pričela nova doba? Nelegalno trgovanje z molitveniki. Na dopis g. B., priobčen pod gornjim naslovom v št. 97 našega lista, smo prejeli od Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani prošnjo, da priobčimo naslednje ugotovitve: »Ni res, da je Katoliško tiskovno društvo organiziralo po duhovnikih razpečavanje molitvenikov, res pa je, da duhovniki ne prodajajo nobenih molitvenikov ne za Jugoslovansko knjigarno ne za Katoliško tiskovno društvo. Ni res, da bi Jugoslovanska knjigarna dajala duhovnikom od molitvenikov isti popust, kakor ga imajo trgovci, res pa je, da ni Jugoslovanska knjigarna tozadevnih molitvenikov niti izdala, niti založila in jih tudi duhovnikom ne razpošilja. Anonimnemu avtorju neresne polemike bi sicer to moralo biti znano, ker je založništvo molitvenikov (Katehetsko društvo, Ljubljana) kot tako po-vsodi označeno. Kes je dalje, da mora Jugoslovanska knjigarna tozadevne molitvenike, v kolikor jih rabi za podrobno prodajo, kupovati in plačevati pri založništvu s prav istim popustom, katerega dovoljuje založništvo vsakemu drugemu legitimnemu trgovcu.« Poleg tega smo prejeli tudi dopis g-Simona Blatnika, trgovca v Velenju, v katerem piše: Znano je, da je knjigo- tržništvo koncesijonirano in se je smatralo prodajo molitvenikov po trgovinah z mešanim blagom za šušmarstvo ter so založniki knjig dajali istim manjše popuste kakor knjigarnam. Mogoče je sedaj drugače. Ako je pisec članka v imenovanem listu, trgovec B., knjigotržec, potem je tudi napisal vedoma netočnost in tudi on natolcuje duhovščino, ako je pa trgovec z mešanim blagom, je pokazal nevednost in napravil slabo reklamo za tovariše, posebno na deželi. G. Zabret ni trdil pavšalno, da so vsi molitveniki šund, kateri niso izšli iz »Jugoslovanske knjigarne«, on ve in tudi vsak knjigotržec mora vedeti, da imenovana knjigarna izdaja malo molitvenikov, pač pa trguje z njimi in tudi tam se dobi vmes šund. Med manjvredno blago se pa vsekakor mora prištevati ono iz velike založbe v Vimperk-u in Newyorku ter Beču, katerih se pa po trgovinah največ dobi, ker so te knjige lepe zunanjosti in poceni. Ako pa du-hovska oblast spozna knjigo za dobro ali slabo, se mora pač pameten trgovec prilagoditi, saj mora šolske knjige tudi voditi tiste, katere so predpisane, in ne takšne, pri katerih bi trgovec bolje zaslužil. Nadalje moram izjaviti, da se takemu protestu, pisanem v tako pikrem, da ne rečem žaljivem tonu, ki ni običajen v trgovini, ne pridružujem. Gospod Zabret trdi deloma prav, ker očita, da trgovci silijo tudi z drugimi molitveniki, kakor jih duhovniki priporočajo, resnica pa ni vselej, da bi trgovec vedno več zaslužil pri teh, res pa je, da ako jih že ima, jih mora prodati dostikrat tudi z izgubo. Vsak ni tako previden, priporočati bi bilo pa, da bi vsak trgovec, ki namerava naročiti molitvenike, vprašal dušnega pastirja, kake bi mu on priporočal. Seveda, ako kdo postopa kakor gosp. B. v svojem članku, ne sme računati na naklonjenost teh gospodov. Tukaj naj še povem, da so v takih posameznih slučajih dostikrat trgovci sami krivi, da dobijo v svoj kraj kako prodajno zadrugo ali konsum, ker so si merodajne faktorje ali vsled strankarske zaslepljenosti ali osebnih nasprotstev napravili za nasprotnike. Pripombi gosp. Zabreta, da duhovniki od prodaje knjig nimajo dobička, moram tudi vsaj deloma pritrditi. Znano mi je, da so dobili od kaplana vsi prvo-obhajanci čedno knjižico kot spomin na prvo sv. obhajilo. Dostikrat pa obdaruje tak gospod pridnega učenca z lepo knjigo. Še jaz sam hranim en tak lep spomin. Znano je tudi, da država te gospode zelo slabo plačuje ter ni mogoče, da bi iz svojega te izredne izdatke, ki so zvezani z njihovo katehetsko službo, krili, zato jim mora človek popust založnikov knjig privoščiti. Ker je pa vsakomur dovoljeno, da sme za kako knjigo zbirati naročnike — koliko se na ta način proda raznih brošur in knjig — sem mnenja, da je bil omenjeni članek gosp. B. le pljusk v vodo in da je bil napad na g. Zabreta neopravičen. Imamo v trgovini druge, nevarnejše škodljivce in teh bi se v prvi vrsti morali lotiti!« •Temeljna načela novega obrtnega zakona. (Referat g. Krpana, načelnika ministrstva trgovine in industrije, na konferenci zbornic v Splitu 1927.) (Nadaljevanje.) 0 obrtnem pomožnem osobju. Vsa obstoječa zakonodajstva vsebujejo izčrpne predpise o pomožnem osobju v obrtih. Ti predpisi so imeli dvojni namen: na eni strani zaščititi pomožno osobje pred brezvestnim izkoriščanjem s strani poslodavca, na drugi strani vzgajati to pomožno osobje za bodoče dobre obrtnike in trgovce. Slednji namen je v tesni zvezi s predpisi o dokazu usposobljenosti. Zadnji čas je pa postalo vprašanje zaščite pomožnega osobja predmet specialne zakonodaje. Tako je bilo iztrgano iz organske zveze z obrtnim zakonom. Ker to socialno zakonodaj-stvo ne računa prav nič z drugona-vedenemu namenu odgovarjajočimi predpisi, namreč s predpisi o vzgoji pomožnega osobja za samostojne obrtnike in trgovce, vsled tega tudi ni mogoče preiti preko tega vprašanja v novem obrtnem zakonu. Neprilike in težkoče so v tem, ker se predpisi za usposobi jen je in vzgojo obrtnega naraščaja morejo le težko popolnoma ločiti od predpisov o zaščiti delavcev. Novi zakon bo moral vsekakor skrbeti tudi za ureditev vprašanja učencev (vajencev), ki je v sedanjih zakonih urejeno še precej soglasno. Vsi ti zakoni predvidevajo učno dobo naj-manje dveh let. Edinole obrtni zakon, ki velja za Hrvatsko in Vojvodino, ni dovolj precizen v predpisih glede učne dobe, tako da se je ta mogla v praksi skrajšati na povsem nezadostno mero. V vseh zakonih je predvideno sklepanje pismene učne pogodbe med poslodavcem in učencem. Formalno in materijalno - pravni predpisi ne kažejo v pogledu vsebine te pogodbe nikake posebne razlike in prav tako tudi ne predpisi o predčasnem razruSenju pogodbe. Razmerje med vajencem in učnim gospodarjem je urejeno po približno enakih principih. Tudi novi zakon bo moral vzeti za ureditev tega vprašanja iste principe kakor dosedanji zakoni. Ako bo treba pri tem nekaj malega urediti drugače kakor predpisuje zakon o zaščiti delavcev, se da to upravičiti z interesom vajencev samih. Najznatnejša razlika bi bila glede predpisov o starosti za nastop dela kot vajenec. Zakon o zaščiti delavcev predpisuje brez izjeme, da se mladina pod 14 leti ne sme zaposliti. Uverjen sem pa, da najresnejši razlogi govore za to, da se mladina, ako fizično ali duševno ni zaostala, sprejema v uk pri rokodelcih in trgovcih, čim dovrši obvezno osnovno-šolski pouk. Po naših zakonih preneha obvezen obisk osnovne' šole večinoma z dovršitvijo 12. leta. Nujno potrebno je zato, da se mladini, ki se namerava posvetiti kakemu obrtu, omogoči, da začne z uče- L I $ T E K. Dr. R. Andrejka: Qrjs sedanjega stanja našega društvenega prava. 1 • • H > Ar (Nadaljevanj«.) Društva po društvenem zakonu z leta 1867. Pod ta zakon spadajo vsa društva, ki pipo po clbloči,lih tega zakona ali po ^rugih zakonitih predpisih izrecno izvzeta od vel javnosti tega zakona. Veljavnost tega zakona je torej, gefierel-na; pravna podmena govori za to, da je društvo podvrženo predpisom tega zakona, ako ni izrečno izvzeto. Izrečno so po § 2 drušjtv. zakona od veljavnosti tega zakona izvzeta: 1. Društva' m družbe, kji merijo na dobiček, potem vsa društva za bančne, kreditne m zavarovalne poste, kakor tudi rentni zavodi, hranilnice in zastavljalnice. Za pridobitna društva velja kakor že omenjeno cesarski patent z dne 26. novejmbra 185?, za akcijske družbe trgovski'zakon z 1. 1862 (§§ 173—206 in 207—240) in akcijski regulativ, odnosno za inozemske delniške družbe ces. naredba z dne 29. marca 1873, d. z. št. 42, seveda le tedaj, ako merijo delniške družbe na dobiček. Ako jim ni namen dobiček, spadajo pod društveni zakon. Glede rentnih zavodov, osobito glede osrednih in okrožnih uradov za zavarovanje delavcev velja zakon o zavarovanju delavcev z dne 14. V. 1922, Sl. N. 117., U. 1. 169. (§§ 119-158, 178 —185.) Za druga zavarovalna društva, posebno za takozvane privatne zavarovalnice, velja zgoraj omenjeni cesarski patent iz leta 1852, pri čemur pa se mora glede zavarovalnih poslov posebno vpoštevati zavarovalni regulativ (uredba avstrijskih ministrstev notranjih 6el> pravosodja trgovine in financ z dne 5. marca 1896, d. z. št. 31). Za regulativne hranilnice velja hra-nilnični regulativ z dne 18. novembra 1844, za zadružne hranilnice in posojilnice pa zakon o pridobitnih in gospodarskih zadrugah z dne 15. aprila 1873, d. z. št. 170. 2. Po § 3 društvenega zakona so nadalje izvzeti duhovniški redi in kongregacije, potem verske družbe sploh. Tu sem spadajo predvsem takozvane bratovščine, pri katerih je uprava popolnoma ali v pretežni meri pridržana pristojnim cerkvenim organom. Glavni moment za presojo, ali gre za društvo ali za bratovščino, je, ali je v tem udruženju varovano vrhovno načelo društva: prostovoljnost ih svoboda društvenikov. Prejšnja praksa je v tem oziru precej kolebala. Vobče se lahko reče, da za take bratovščine o lika društva ni povsem izključena. 3. Od določb zakona z leta 1»&L so nadalje izvzete vse obrtne zadruge in podporne blagajne obrtnikov, ustanovljene po obrtnih zakonih. Obrtne zadruge bi že po pojmu društva samem ne spadale pod društveni zakon, ker jim manjka znak prostovoljnosti, saj so prisilnega značaja. Zanje velja 7. poglavje obrtnega zakona. 4. Določbe društvenega zakona končno ne veljajo za rudarske družbe in bratovske skladnice. Za te velja rudarski zakon z dne 27. maja 1854, d. z. 1$B in zakon o bratovskih sklad- nicah z dne 28. julija 1889, d. z. 127 odnosno z dne 17. januarja 1890, d. z. 14 ai pravilnik z dne 1. decembra 1924 s. Nov. 21 U. Z. 63/23 iz 1. 1925. 5. Društveni zakon ne velja v.Kea posebnih predpisov dotičriih ^ ° nov za pridobitne in gospoda«*11 druge. (Zakon z dne 9. aprila 18/3, d. z. 70), za registrovane podporne blagajne, (zakon z dne 16. julija 1892, d. z. št. 202) in za vodne zadruge (državni vodni zakon z dne 20. maja 1869, d. z. Št. 98). 6. Pod društveni zakon tudi ne spadajo tako zvana meščanska ali strelska krdela (garde), ker veljajo za njih predpisi cesarskega patenta z dne 18. avgusta 1851, d. \ 191 • Te meščanske garde so bile ze v Avstriji le še historičen spomin na nekdanjo ustanovo narodnih gard. Njih ustanovitev je vladar pridržal izrecno svojemu privoljenju. Meščanske garde obstojajo po ujedinjenju le še sporadično. Tako jih imamo dvoje ali troje v Sloveniji- (Kostanjevica, Novo mesto, Veržej). Staro slavo hrvatsko oznanjajo še danes uniforme »varaždinske meščanske garde.« (D«H» pRh.) njem obrta, čim zanjo preneha obveznost obiska ljudske šole. V nasprotnem primeru bi obstojala nevarnost, da bi ostala ta mladina brez vsakega posla eno ali dve leti v starosti, ko se najlažje poprime kakih slabih navad in izgubi voljo do dela, kar ji gotovo ne mori koristiti. Tudi v normiranju razmerja med učencem in učnim gospodarjem ne more ostati strogo pri onih principih, katere predpisuje zakon o zaščiti delavcev glede razmerja med delodajalcem in delavcem.'Zakaj, je jasno. Ako mora delodajalec izvršiti napram učencu vlogo vzgojitelja in učitelja, za njihovo medsebojno razmerje ne morejo biti merodajni samo kriteriji dela in nagrade, temveč se morajo upoštevati v mnogo večji meri momenti, ki so važni za moralno in strokovno vzgojo vajenca. Iz teh razlogov smatram, da bi novi zakon moral izčrpno obdelati vprašanje vajencev V obrtih, dočim bi bilo treba iz njega izločiti popolnoma predpise, ki se nanašajo na ostalo pomožno osobje, ker to vprašanje spada pretežno v domeno zakona o zaščiti delavcev, odnosno takozvanega zakonodavstva vobče. Edinole v slučaju, da bi se smatralo za potrebno, da se celo vprašanje zaščite delavcev zopet povrne v njegovo naravno zvezo z obrtno zakonodajo, bi se mogli recipirati v novi zakon predpisi sedanjega zakona o zaščiti delavcev z gotovimi izpremembami. Treba pa bi jih bilo vsekakor dopolniti z raznimi predpisi, katere so vsebovali nekateri sedaj veljavnih obrtnih zakonov, pa so izostali v zakonu o zaščiti delavcev. Pri tem mislim na predpise ka-erin Ramen je, preprečiti eksploati-ranje delavcev pri zaračunavanju raznih dajatev v naravi ali pri nakupu zivljenskih potrebščin in slično. V obrtnih podjetjih je še ena vrsta nameščencev, ki so izvzeti iz zakona o zaščiti delavcev in jih tudi sedaj veljavni zakoni ne štejejo med obrtno pomožno osobje. To so takozvani nameščenci višje kategorije, katerih delo je bolj duševno, kakor fizično. Vprašanje je, da-li spada v obrtni zakon ureditev razmerja med temi nameščenci in delodajalcem? četudi so se dosedanji obrtni zakoni izogibali ureditvi tega razmerja, ga vendarle niso mogli povsem preiti, ker spadajo dejansko tudi ti nameščenci med pomožno osobje v obrtih. Nekateri predpisi obrtne zakonodaje so izrecno raz-gneni ^udi na nje, dasi njihovi od-n°saji sicer niso regulirani v obrtnem zakonu. Tu mislim v prvi vrsti na Predpise zakonodaje o obrtnih pogo-Jm, odnosno o reševanju sporov med nameščenci v obrtnih podjetjih. azmerje mec* temi nameščenci in de-lodajalci, v kolikor je sploh urejeno v Posameznih področjih, je sicer regulirano s predpisi, ki obsegajo tudi nameščence iste kategorije onih pokli-k-pX’ lci ne spadajo pod obrtni zakon, meščeOnceOv1pHb1iro, jahtno vins{co kapljico. predujmi Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ulica Stev. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavke: Kredit Ljubljana s-: :-s Telefon itev.: 2040, 2457, 2548; interurban: 2706, 2806 Peterson International Banking Code brestovanfe vlog, nakup In prodala vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, in krediti vsake vrste, eskompt in Inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safedepositi itd. ________aaa—iiiiii Na -vattko. GALANTERIJA O. H. C. prejico, diSeia mila, ilfce, vilice (pribor) alpaka, aluminlum, fkarje za prikrojevanje In obrezovanje trt, iepnl noži, glavniki, razni sukanci, dreta, svila v vseh barvah samo pri Josip Petelinčku, Ljubljana Blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. Postrežba toina. Niške cene. Na veliko. Prometni zavod za premog d. d. —-------- Ljubljana ——----------- prodala po nalugodneilih cenah Ib samo na debelo PREMOG, K VSE" KOVAŠKI PREMOG-■KOKS, SRS BRIKETE Prometni zavod za premog d.d. v Ljubljani : MMdolKeva cesta «/i ““ ^iHHMnaBBHaaiunn ■ izdelovanje oljnatih barv, firneža, lakov In steklarskega kleja. — Zaloga kemičnih in rudninskih barv. — Potrebščine ta slikarje, pleskarje, ličarje in druge, vs« v te stroke spadajoče. S« prtporoCam IVAN JANČAR Trgovina Miklošičeva cesta 4 Skladišče Vidovdanska c. 14. H I ti ■ H a Galanterija, drobnarija, parfumerija, čevljarske potrebščine, vrvarski izdelki (Šinkovec) na debelo in na drobno. DRAGO ROSINA MARIBOR Vetrinjska ulica štev. 26. I . . "■■■•■■■■■■■■■aaaeeeauai .................... ****** ^ c. 19 Vee Vrste trgovske knjige kot: amerlkan- m rid Joumali, glarvne knjige, biagaJnlSke 1 knjige, vsako*mlna ilraoe, bloke, «®Pe H kakor ftadU vse vrele Šolske svezke Vam a svojtanl parvovratnlml Izdelki noj- H '?''■"**— _ ngodm«*»' ■ M Veletrgovina , -iubljana zvezkov St» trgovskOi fcnjlo- & Ne malo l v Ljubljani V*-•'•'—"v-.. priporo*« ’■ Jpeceriiiko blago rasno vrstno Žganje, eioko In delelne pri* detke. • Raznovrstno rudninsko vodo. Lastna pralama sa kavo in mlin sa dliave s elektrilnim obratom. Ceniki na raspolago! Naročajte in širite povsod TRGOVSKI — LIST! — >KUVERTA< iiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DRUŽBA Z O. Z. tvornica kuvert in konfekcija papirja L)UBL)ANA Vožarski pot štev. 1 Karlovška cesta štev. 2. ************* Veletrgovina kolonialne in ipeceriisl«« robe Ivan Jelačin Ljubljana Zaloga sveie pražene kave, rw3e»Mi diSav In rudninske vode 1. i-i-gf Toina In solidna postrežba I Zahtevajte ceniki tovarna vinskega kisa, d. s o. z* UuWia«* nailineJši in nalokusneiši namizni kis I* pristnega vina. zahtevajta ponudbo t Tehnilno in higilenKno naimoder-cneie urejena kisarna v Jugoslaviji^ Msarnai Ljubljana, Dunajska cesta is, H. nadstr. UUBUANA OREGORtl<•¥•» W w -v — — — t- . . _.....-.-m- i_ iiMdiun Makovki. * Tiska TRG.- IND. D. O. brošure, senike, tabele, vafeSk, lepake, posetnke ^ ____L— '"rg^gko-iftdurtrijtko d. d >MBRKU1t> k<* ^ajatel}« IfatiAarja: A. SEVER, Ljubljana. MERKUR Stran 4. TRGOVSKI LIST, 3. septembra 1927. Štev. 101. m^^——ms—«*■—» 'Ji—riSIMBMBlISmSIlSBI —MBB11BIST11II—TSB—B—B——IBB—B—I1—iMTB—nBllf IIB IBTI ITITTIT vr‘jSKWHatiSMBBB——^——»-^——-^—t-[ —irmillTMirTTrilMM no sprejeli že v naprej od posebnega odbora izdelana pravila. — S 3. septembrom bo vpeljala dunajska efektna boria zopet sobotno poslovanje, a z ozirom na eedanje slabe kupčije samo od 11. do 12. ure. — Jugoslovanska vlada se zanima za'najetje večjega posojila na londonskem trgu, ki se je odprl Jugoslaviji po ureditvi odplačila dolgov Angliji. Posojilo naj se najame s posredovanjem Angleške banke in naj služi v prvi vrsta stabilizaciji dinarjevega tečaja. — 0 pogajanjih rumunskega finančnega ministra V. Bratianu v Londonu poročajo, da imajo za namen najem posojila v znesku 100 milijonov funtov potom banke Ho-vvard Kelley. 20 milijonov funtov nameravajo porabiti za adapcijska dela državnih železnic. Posojilo naj se da deloma v dobavi materiala. — Češki in poljski tovarnarji emajla so se sestali v Varšavi, da se dogovorijo o odredbah za ureditev trgovine z emajlirano posodo na balkanskih trgih ter v Latviji, Litvi in Finski. Konkurenca je postala huda zlasti v Rumuniji in izpodbijajo drug drugemu cene. Dogovorili so se, da bodo izvažali odslej v približno enakih delih. — Sindikat rumunskih tovarn špirita je sedaj ustanovljen in bo začel poslovati s 15. septembrom. Treba je urediti še vprašanje produkcijskega kontingenta, ki se bo dodelil posameznim tovarnam na temelju produkcije v letu 1924/25. — Vršili so se dogovori med Čehi in Poljaki, ti-ooči se gospodarskega zbližanja obeh držav ter češkoslovaškega eksporta potom poljskega pristanišča Gdinia in poljskega eksporta potoin češkoslovaškega pristanišča Bratislava. — V septembru se bodo pričela trgovska pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo, ki bodo imela za namen sklep dopolnitvene pogodbe k obstoječi trgovski pogodbi. Povod za ta pogajanja je dala želja Avstrije po zvišanju agrarnih carin v trgovskih pogodbah z Jugoslavijo, Švico in Ogrsko. — »Daily Telegraph« domneva, da bodo iskali Avstrijci novo posojilo najbrž v Londonu ter da ima Anglija v tej zadevi samo financielni interes im nobenega, političnega. Seveda. List pravi, da bo prišlo ito vprašanje v razpravo na prvem zborovanju Zveze narodov-, v septembru..- — Umrl je Gary, predsednik ameriške United Steel Corporation (Steel = Stahl = jeklo); to je največje kovinsko podjetje sveta. Kot naslednike imenujejo Duponta, Coolidgea, Taylora i. dr. Du-pont ima poleg drugega v svojih rokah četrtino delnic General Motors Co. Du-pont ima namen, da združi jekleni trust z General Motors Co. Garyjevo premoženje cenijo na 40 milijonov dolarjev. — Pišejo da bo prišlo vprašanje povrnitve nemške lastnine v Ameriki v jesenskem zasedanju kongresa pred vsemi drugimi predlogi na vrsto. Vladni ikrogi v Ameriki presojajo rešitev optimistično, čeprav ne podcenjujejo parlamentarnih težkoč. — Nemci so sklenili s turško vlado za dobo 60 let monopolno pogodbo o zgradbi in obratu električnih naprav v glavnem turškem mestu Angora; napravili bodo delniško družbo z glavnico 2,400.000 funtov. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. sept. t. 1. ponudbe glede dobave 600 kg firneža; do 13. sept. t. L pa glede dobave barv, lakov in prozornih šip. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 10. sept. t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg tovotne masti, 2000 kg strojnega olja; do 12. septembra t. 1. pa glede dobave 10.000 kg ovsa. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 6. sept. t. 1. pri ekonomskem odelenju Gen. direkcije drž. železnic v Beogradu (Takovska ulica 13) glede dobave ravnovrstnega lesa. — Dne 14. septembra t. 1. pri Komandi II. armijske oblasti v Sarajevu glede dobave pisarniškega materijala. — Dne 20. septembra t. 1. pri Komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu glede oddaje zgradbe skladišča. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. TRŽNA POROČILA. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 26, avgusta se je pripeljalo 272 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5 do 6 tednov stari, ikomad 100 do 140 Din, 7 do 9 tednov 150 do 200, 3 do 4 mesece 350 do 400, 5 do 7 mesecev 420 do 480, 8 do 10 mesecev 500 do 550, 1 leto 1000 do 1100, 1 kg žive teže 10 do 11.50, mrtve 15 do 16 Din. Prodalo se je 154 komadov. ’