5 obertnijske Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicerlfl,30kr Ljubljani v sredo 3. decembra 1856. Malega gospodarja bogastvo. (Dalje.) Mnogo dcbička donasa gospodarju, naj je kodar koli, . kar reja presicev. Pri vsaki hiši odpada to iu uno Obertnijstvo. Od sivánk kaj. Marsikdo bo morebiti mislil, da šivanke malo delà po Al tekne prešićem za živež; škoda je tedaj, ako se vse to v trebujejo, ker so celó majhne, drobné in dober kup. prid ne oberne. in ravno zatega voljo rečemo: gospodarji temu ni tako. Vsaka šivanka, preden je za prodaj dodelana i in gospodinje! nikar ne zanemarjujte reje prešičje. Kaj pa gre skozi roke 100 do 120 delavcev. Le ker .e šivank na je bolje, ali domá si izrediti prasce za rejoalijih kupiti milijone prodá, imajo tako nizko ceno. Vsakemu delavcu in kupljene pitati? na to vprašanje, dragi moji, vam ne mo- v fabrikah je že posebno, pa celó kratko delo odločeno, kterem jez odgovoriti, — to morate po svojih okoljšinah presoditi vi sami, ker veste naj bolje, kaj bi vam utegnilo rega je dobro vajen, da ga urno in ročno opravlja. Sivanke se delajo iz jeklenega svila, ktero mora prav naj bolje kazati. Kdor ima poleti paše za svinje, pozimi verlega žerna biti. V nekterih fabrikah delajo šivanke tudi pa tudi dostojne piče za-nje, bi mu svetovali domaće reje iz gol železnega svila, toda jih potem kalijo ali terdijo. Je-se deržati. ker pri ti vé, kakošno blago si bo izredil. Pri kleno svilo za izdelovanje šivank dobijo fabrikanti že v ko-domaci reji je pa na to gledati, da si napravi gospodar tako lačih zvito iz druzih železniških fužin. Napředen šivanke pleme, ki se rado spita z malim, zakaj med plemenom delati začnejo, poskušajo svilo natanko tako: Na vsakem in plemenom je velik razloček. Gotovo znamenje, da se koncu kolača odščenejo konček prase dobro spitati (odebeliti) dá je to i da gré pri njem škem ognji, in ga v merzli vodi svila, ga razbelijo v kova skalijo ; skalene konce raz povžita pica bolj v meso in mast kakor pa v kosti, zatega lomijo za skušnjo, po razlomu se pokaže voljnost ali pa pu voljo so drobna glava in drobne noge, okrogel soba svila ; iz voljnega ali mehkega delajo prav tanke si život, široke persi (plečnate) in širok herbet in vanke, iz pustejšega pa debeleje. križ večidel gotove znamenja, da se take živinčeta dobro spitati dajo ; prasci z o z k i m križem kakor grebenom, moč nimi kostmi in ozkimi persi niso za pitanje nič prida. Svilo se po svoji tankosti in debelosti za vsako sorto sivank posebej odbera. Pervo opravilo je svilne kolace raz-motavati, k temu imajo posebno pripravne motavila. Svilo Tudi kuretnina in sploh perutnina zamore kme- pa se takole razmotava: Delavec nasadí svilni kolac na le sen krog, kteri je na zgubo obdělán (konisch), da se veči tom mnogo dobička donašati zlasti v takih krajih, odkodar se lahko v mesta prodaja. V tem bojo železnice marsikte- ali manj kolač na-nj natakniti more, raz tega kroga mota remu kraju veliko pomagale. Vožnina po železnici ni draga delavec svilo na osmerovoglasto motavilo; štirje vogli mo tavila so premakljivi, da se namotano svilo lahko izsname; in v malo urah se pride deleč. Tudi č bel orej e ne smemo pozabiti. Kolikšni kupi te motavila so zlo enake našim domačim motavilom, ki jih medu in voska ležé v cveti i ca h mnogoterih zeliš in dre- za prejo motati imamo. Izsneto svilno střeno postriže drug vés, ki jih je mila natora va-nje položila, pridnim čbelicam delavec z močnimi na «toi uděláními železnimi škarjami na v hrano (živež)! Ko bi naši kmetiči se hotli čbeloreje bolj dva enako po 8 čevljev dolga kraj ca, v kterih je po 100 poprijeti, koliko cukra bi si přidělali z medom, in koliko svilnatih nit; te sopet drugi delavec povezuje v pušlje, in s več a ve bi si zamogli kupiti za prodani vosek, ki so mu jih daje ga marljive čbelice nabrale! Priložnosti pa se podučiti konce drugemu, kteri jih na krajše, za dvé šivanke dolge prestrižuje; do 800.000 šivank se po ti vizi na dan To se vé, da namotano svilo dá nekoliko zakřiv v čbeloreji, se ne manjka skor nikjer, ker skor povsod je postriže. kak umen čbelar, pa tudi dobrih bukev se nam ne manjka, Ijenih koncov, ki se morajo poravnati; delo to je prosto in ktere razlagajo umno čbelorejo. Poslednjič imamo omeniti v se lahko, ki ga spet drugi opravlja. On zveže več sto odstri-neke druge živalice, s ženih svilnih koncov vkup, jih opáše terdo z železnimi ktero si tudi mali kmetič lahko pečá, če le hoče ta živa obroci; tako opasane butarce podaja drugemu, kteri jih v kovaškem ognji meliko beli ; ogrete butarce ukladajo spet vé da kdor hoče živino rediti, si mora poprej klaje osker- drugi delavci pod težke železne plohe, in jih z napravljeno lica so svilni ali žid ni čer v i či ali s vil op rej ke. Se beti 9 taka je tudi s s vil op rej kami. Pervo je tudi, da si kmet okoli svoje hiše ali na vertu ali kje drugod kakih murb zasadí, kterih povsod lahko dobí, ker v vsaki naših slovenskih krajev se pečajo kmetijske družbe z izre-jevanjem murbinih drevés, ki jih prodajajo skor po nič. Ce si je zaredil kakih 20 ali 30 dajale dosti perja, murb, mu bojo i mašino semtertje povalujejo. da se šivanke lepo zravnajo in žlindre očistijo. Zdaj pristopi delavec, ki pasi razvezuje, in podaja raz-vezane šivanke zbrusevavcu; ta prime 50 do 60 šivank v roke, jih med pavcem in kazincem po brusu ročno sukaje en kadar zrastejo, okroglo ošpičuje in brusi. Brušenje gré urno od rok 9 da si bo mogel potem sviloprejknih sam priden delavec zbrusi na dan 15 do 30.000 sivank jajčk omisliti, ki mu jih bo tudi kaka kmetijska družba Brusi so mnogoterih krogov, od 6 do 30 pavcev visokih i če si zraven kupi še bukvice, ki prav na-kako se svilni červiči redé, bo počasi tudi s oskerbela, tanko učijo to rejo si pridobil marsikteri goldinarček. po 4 do 5 pavcev pa debelih. Za vsako sorto šivank je poseben brus odločen 9 pa tudi lesene kroge za ličiti in gladiti imajo po fabrikah, kjer Tako bo tu in tam kaj dobička, in vsega skupaj pa šivanke delajo. Brusi, kamnati in leseni, večidel na vodi tekó; ta jih tako naglo podi, da se brus 18 pavcev viso-kega kroga 30krat v eni minuti okoli in okoli oberne; brus 6 pavcev visokega kroga se v eni minuti čez 60krat oberne. se več. Dobrotljivi Bog nam podaja po mili natori toliko pripomočkov, da si zamoremo dohodke pomnožiti, ako bi le hotli po njih seči! (Dalje sledi.) 388 Brusní kamni se ne smejo močiti, ampak na suhem se mo- vendar toliko pohaja tje in sem . da nimajo ne Nemci ne rajo šivanke brusiti, na mokrem bi zarijevele. Ker se tedaj Madžari ne .Slovani pravega nvojega zbirališča. Da bi bil na suhih kamnih ke brusij se od katnnov grozno praši; tezek prah delavcóm na pljučah škoduje. Umen fa brikant je , ta nadležni prah odpraviti, takole napravil povsod prostor za veselje enega kot drugega naroda ka kor je na priliko, na Dunaji, tega tukaj manjka; narod na vodi zVaven brusa je napravil meh , kteri včs prah od de- lavca opihuje; vsi drugi fabrikanti mu za to umno znajdbo hvalo vedó. narodu kmali veselje grení. (Dalje sledí.) Ogled po svetu. Kraj in življenje na bregovih ogerske Donave v Budi in Peštu. v v # Spisal Simen Hubic h koncu oktobra 1856. Jezikoslovne drobtinčice. Liburnske prislovice in besede. Mladih ne sudi, mertvih ne budi. Kemu pomanjka, ima mnogo misal, a ki vzeme, samu jednu (namrec skriti) (Dalje.) Ki je nic doma, je i od domi. Ki da terbuh, da i kruh. (Gibt Gott das Hasel, so gibt er auch das Grasel). Silo Kakošno mora biti tukaj življenje med trojnimi narodi? Ki prodava je jedno oko dosti; a ki kupuje, treba, da mično bi bilo natanko ogledati delà, ki izvirajo iz njih ima dva raznega vlastja, pa smo še prekratek čas skupaj, da bi se Kada se odtače, ga pije ki priskače že tako natanko poznali. Toliko se pa koj pozná , da slo S ki sam se rugala, s tim sam se d • V (umožila) vanska naroda ništa terpela toliko na svojem vlastji kot Da bi se oči bojale kako ruke, nebi se delo nikdar spravilo « « -- m.. - _ ^ à. aâl nemški. Ziveti z mogoenim ljudstvom, čigar je tako rekoc Bolje prazan dvor, nego vrag (nesreća) v njemu dežela, pa ostati zvest vlastju svojega naroda: to je zna- Kada je lepo vreme, vzemi plaše; kada je daž, znaš ca me nje terdnega in krepkega narodnega življenja. In to se zamore brez napetnosti od Slovanov na Ogerskem reci. delaj. Magla sv. Vida i turska ojska vse vzame Kar je tukaj Slovanov v Josefstadt-u in v Razner- Bog vas zla očuvaj í (Behuť euch Gott!) temuc govore ve Pamet svet uživa. stadt-u, ne govoré le samo materni jezik, čidel vse tri: slovanskega domá in med svojimi ljudini, mad- Sladko je meso polhovo, ali je kerhko drevó bukovo (i do žarake ga in nemškega pa med drugim ljudstvom. Nemci bro je pogibelno). v Budi se jim čudijo, rekoč : „tam v Josefstadt-u pa že otroci Dugo kako gladno leto. govoré tri jezike u Ogri tudi lomijo nemškega, razumejc Prodati za mertvo (brez moči odkupiti). nekaj slovanskega kakor Nemci, ravno toliko, da morejo s Zemlja na mok (morastig gelegener Boden). Slovanom kupčevati. Oger gospodari tukaj s svojim bo- Zemlja na proced (durchschiessig gelegener Boden), gastvom in Ijubeznijo za domovino, Ncmec s kupčijo po Bačva pahne (das Fass hat einen ublen Geruch). vodi in po naselitvah, Slovan pa povsod po svojem med Nemci in Madžari, ker se vé lotiti vsakterih opravil; njega bistroumna glava mu pomaga brez poduka. da lahko izhaja med tem in unim narodom, da se pošteno živi in da zvesto ohranuje svoje vlastje. Ko bi Slovani ne ohranili serene Liburnske mestne prislovice. Na Volosko po gospodsko. Ijubezni do svoje domovine, do svojega naroda, oj! kadaj bi bili že zgubili svojo narodnost iu svoj jezik, ker so že to- V Iku kade ribe riču. (Ričem, rikati, sich regen, v veli vrulji). ' V Lovran po kostanj. (Onde je mnogo marúna). V Mošćenice po košćice. (Oljčne peščice; onde mnogo likanj stisk prestali, odkar živé tukaj. Dolgo dolgo casa oljke raste). so bile zauemarjene njih narodne pravice, da bi se po svoji šegi omikovali v svojem jeziku in po svojem duhu; saj Slo Besede. Svčii (od svinuti), Gliedverrenkung, vani v Josefstadt-u do leta 1848 niso imeli nikamur svojih Baumstock, — z a mák, Winkelgegend, u h ko, feucht, uhko seno, otrok v šolo pošiljati. ceno vino, p o d a n e k, odtok, odto- b a 1 o g, Kuh- Kar se tiče tukajšnega družnega življenja, imajo po íladen, onoditi, krajuski ongaviti, tudi ta nečit i > V t a n e k i ongav, deželi in po mestih zberalisca za kratkocasne večere. Peštu je dvoje gledišč, v enem igrajo Madžari, v drugem razmet, Repartition. p o d e r k i, abgetragene Kleider i pa Nemci, pa imajo Nemci pozimi tudi v Budi svoje posebno gledišče, toda precej zapušeno je: v Peštu je pa že Povedala je V ze v ristria" in za njo „Zora Dalmatin imenitneji, ker še ptuji sloveči igravci dohajajo tje, iz Dunaja nem , iz Draždane ali Berlina itd. Tukaj se očitno vidijo, kaj so razločki narodovnosti. Vsak v svoje gledišče tiší in če pride Madžar gledat kakega bolj imenitnega igravca v nemško gledišče, rad skazuje po mnogih potih svojo ne- ska" leta 1846, stran 147., da je isterski vlaški jezik, kakor ga sami in drugi Istrani, pa nikdar čiški, imenujejo preobernil mnoge (romanske) korenske n in 1 v r, na pri- i liko: un vlaški ur, vin r u i la 9 r a, basilica v i r 9 pan pere, lui basir i ka itd. d rage m u igravcu na vém nič Ako maši > jevoljnost, v tem ko Nemci svojemu čast veseli ploskajo. Od ogerskega gledišča se ne povedati; hvalijo se posebno s svojimi spevoigrami. so pa viže tako sladké kakor v nedeljah pri šolarski me ne mika jih slišati. Kakor da bi po kamniti grapi derva pohal, se zaletje in prekrehuje, da cloveka za ušesa skerbi. K sreči pa nam le ob nedeljah ušesa nadležjejo s svojo slad-kostjo; ob delavnikih jo pa šolarji sami kaj ljubo pojó, posebno kadar se dobro poprimejo tenki glasovi spodnjih šol. Kakor da bi veter napenjal šumeče valove, se vzdiguje Govoril sem pred nekimi leti z nekim starim Zejancem zavolj vlaškega jezika (čir i bi rski mu drugi za rug pravijo), ki mi je rekel: „našega naroda je še mnogo nekde pod Turkom, in pripoveduje se v Zejanah pravlica, da so pred kakimi 700 leti od ondot semo prišli". Ali bi ne bilo mogoče, da so jih Tartari iz Vlaske pripodili, ter da so iz Grobuiškega polja, ki ni deleč, pobegnili, nekteri v Ci-čarijo, mnogo veči del pa v takrat še puste kraje okoli Cepiskega jezera J. V. množica cverstih glasov, in iz vsakterih doni po cerkvi, pa se spet poseda in jenjuje glasov ti viža polna glasovi i da ti Kako naj se pišejo slovenske lastne imena ? Menda bo vsak paraeten in pošten clovek na to odgo morajo zadeti tvoje serce, naj ima strune napete ali pa ne. voril: da s slovenskimi pismenkami. Ce ima slovenski je- življenja , kakor so ga vajeni zik svojo pisavo, je menda vendar naravno, da ee pišejo Od drugega družnega sorodni ljudjé po večjih mestih, pa tukaj ne pride dosti na slovenske imena po njegovi In vendar, bodi Bogu milo! dan. Kjer se shajajo Nemci, tje ne hodijo Madžari, pa jih kako se s pa kuj ej o imena ne Ie po nemski pisavi temuc 389 tudi po laški in vémo za nektere, da se celó po francozki! spoznali, kako potrebne so nam takošne vaje. Toliko tištim Ali je člověk, ki po ptuje m obrača imé svojega očeta, gospodom, ki se teh vaj nikakor nočejo udelcževati, ako- morebiti zatega voljo kaj vec vreden? Ali ni marveč ža ravno so jim potrebne kot ribi voda. Slovenskih bogo lostno tako ocitno kazalo, da se sin sramuje svoje matere? slovcev je letos skupaj 27. — Letos je na tukajsni gimnazii, Tù in tam imajo v šolah navado , da učitelji predelujejo kjer je, kakor veste , vsako leto tudi dosti slovenskih dija- imena kakor se jim poljubi (exempta sunt odiosa!) in tako kov, izročen nauk slovenščine nekemu učencu tehnike. Žalostno, se je že přiměřilo, da se sinovi enega očeta pišejo vsak da vsako leto je drug učitelj in da se pri nas ne more tako drugač. Nekteri morebiti še kakošno posebno zaslugo Bog delec dognati, da bi bil tukaj kakor drugod s t a n o v i t e n u c i- V četertek 27. t. m. so vé kakošno — v tem išejo, da čisto slovenske imena štulijo v telj staro- in novoslovenscine. ptujo pisavo. Kako bi se Nemec jezil in res po pravici, ako naš svitli knez in škof Otokar Maria grof Atems kerstili in *>i se njegovo imé pokvarjalo po francozki pisavi ! Slovenske zajedno tudi birmali tište tri zamurke , ktere je zmladletka lastne imena pa se oblačijo v opravo, kteri se na vseh gosp. Olivieri tukajšnim Uršulinarcam izročil. Kumovale so krajih vidi, da ni za nje narejena; polne č, s, ktero se v enem imenu včasih po dvakrat ponavlja, da se Ditrichsteinova. Kaj lepo so se obnašale deklice in na vse v z imena naših rodbin so jim pri kerstu: grofinja Meranova, zl. gosp. Švarcelnova iu kako okorno se jim podaja tsch, sch, žl. g. Romanova, pri birmi pa grofinje : Strasoldova, Aternsova, ne vidi nič drugega kakor tsch in tsch in tsch! Boh o řič je našo pisavo drugač zavil, pa napravil tako da je vprašanja svitlega kneza in škofa prav gladko v nemškem jeziku odgovarjale, kar živo pricuje, da imajo dobre glavice, uganjka vsakemu ptujcu pa tudi domaćemu, ki ima z in ker so se v tako kratkem casu ze toliko naučile, pa h brati za č, dvé čerki stiskati v en glas! s in pa h za ž; f pa h za š, ker mora J. Tonekov. Iz Gornjega grada na Štaj. 28. listopada. — 9. dan Da se nemške lastne imena (Eigennamen) pišejo po t. m. bila je za Gornjigrad velika in vesela slovesnost, kajti novi zvonovi, kakoršnih ni v čelem nekdanjem celjskem nemško, je prav, ker tako se daje ,,vsakemu svoje m to je povsod pošteno pravilo, da pa se slovenske okrozji, so po gornjegradskem dolu zapeli. Saj se pa tudi imena pišejo po ptujem, je narobe svet. spodobi toliki cerkvi kakor je gornjegradska, kteri gledé na Pisava slovenska je uterjena sedaj do dobrega; naj- velikost in zidarsko umetnost menda v celi stajarski krono-višja vlada sama jo je poterdila v svojih zakonikih, vini ni para, da tudi lepe zvonové ima. Lánsko jesen so in ni misliti, da bo kadaj drugačna. Ne more tedaj ne po za fajmoštra tù sem prišli prečastiti gosp. Jožef Flor- šolah ne nikjer drugod veljati kak izgovor, da se nimajo jan ci c in so spoznali potrebo naših zvonov, in farani njih lastne imena slovenske pisati po slovensko. Ne bod mo šalobarde!" pravi naš Presern. so bili berž pripravljeni k napravi. In glejte ! 7. t. m. že pripeljejo iz Ljubljane dva nova drugi pa 19 centov tehtal, Za življenje kaj. Prikloni se ! Pred nekimi leti sem bil v mestu po svojih opravkih v hiši nekega imenitnega gospoda. Ko opravim opravilo, mi reče hišni gospod, da se po stari šegi po eni strani v hišo noter, po drugi pa iz hiše hodi in mi veli tedaj po drugi poti iz hiše iti, ne pa po tisti, kodar sem v hišo přišel. Ko do pervih vrat pridem, mi gospod 10 centov težkim, prav lepo zvonová, kterih pervi je 31, in ktera sta z ostalim starim, ubrana ; četertega, ki bode 5 že, razun drugih lepih reci t3 1 zaklice: „přikloň i s e ! centov vagal in bo tudi nov, bodo pa še le h koncu t. m. dobili. Pač so hvale vredni častiti gosp. fajmošter, ki so, še le komaj eno leto v Gornjemgradu za fajmoštra, pa so tri zvonové in med njimi dva tako velika, pripravili; lepše bi obletnice svoje pač ne mogli obhajati; kajti ravno to nedeljo so lánsko jesen v Gornjemgradu kakor novopostavljeni fajmošter službo božjo pervi-krat opravljali; — hvale vredna sta tudi cerkvena oskerb- p rik Ion i se !" Nisem utegnil še čisto razumeti, kaj da »ika (cehmestra) M a te v z Presecnik in Janez Pod mi hoče s temi besedami reci, in že dobim buto po čelu, krajnik, ki sta si dosti stroškov, truda in potov priza da so se mi iskre uternile, zakaj vrata so bile sila nizke. devala, kterih pervi je tudi brez vsega plačila večji zvon iz Ljubljane pripeljal;—hvale vredni so farani, kteri, kadar svetu veliko čudnih potov; ko bi ee bil přiklonil, bi "ne bii je za božj° čast kaj storiti treba, so enega duha, enih mi-bunke po glavi dobil". Ta dobri svčt, ki sem si ga bil sel, enega serca, in kteri so o poli leta brez obotavljanja takrat v glavo pa tudi v serce vtisnil, mi je bil potem ve-likokrat k priđu; v mnogih prilikah bil je mi gotov nauk potrebne ponižnosti k moji lastni sreči; celi čas mojega Na to mi reče gospod: „mlad si še , ne veš še, da je po že nad polovico za zvonové zložili, drugo polovico pa bodo v dveh letih zvonarju doplačali, kakor so se z njim pogo dili; hvale vreden je pa tudi zvonar, gospod Anton življenja mi je bil pred ocrni, in tudi sedaj se ga spomnim vselej, kadar vidim prevzetneže in napuhnjence, kteri se dostikrat zavoljo tega v nesrečo pripravijo, ker glave previ- Samasa, ljubljanski, ki je s svojim umetnim delom sopet eno rožico v venec svoje zvonarske slave vpletel. soko nosijo L c. J. Šehel. Iz Ljubljane« Za zasluženo delavnost ob koler lanskega leta so presv. cesar po najvišjem sklepu od 7. p Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Gradca 29. nov. m. podělili viteztvo Fran dr. Lude vi ku žl. Nagy-u Jožefoveg d gosp k deželnemu zdravilskemu Včeraj še le smo sopet začeli svetovavcu, in pa c. k. deželnemu sodniškemu svetovavcu z Bozjo pomocjo v tukajšnem bogoslovskem semenišču „vaje gosp. Jan v slovenskih pobožnih ogovorih", ktere so naši predniki v Radoljci Brolih-u, bivšemu okrajnemu poglava ? ti k • v z a luge gosp. F osnovali leta 1849 pod vodstvom častitega kanonika gosp. K dr. Bož. Robič-a, prof, cerkvene povestnice in prava. Vodil k bo te vaje letos častiti • v u i okrajnemu zdravniku v Senožečah b • V s k pa gosp. Janezu Ferj V , V u, županu "" vw '»)« vHuvivi gOSp. u IH «■»ofu Andreiu Hoh » napredovale in gotov dober sad rod ako le na naši wart strani ne bo merzke mlačnosti in vtragljivosti, ki se k sam svoji sramoti moram spoznati razodeva. Premisli pri nekterih le pr b V i c. k. okrajnemu poglavarj gosp Jožef D le grajanje, ki ni bilo krivično Ne č-u in pa c. k. kresijskemu zdravniku gosp. esel-u Njih cesarska zadovoljnost razodene. v letu 1844, ko so bili mesca septembra presv K a r o 1 u Kakor je F ^ V «amo stari, temuc tudi mladi propovedniki (pridigarji) so d i nand s presv. cesarico Ma rij A v Ljublj se leta 1856 tako strasen metež slovniških in govorniških gosp dr K. Ulep • V jarcov treljali, da se B * v kolčikaj izobraženemu ker- tako misli tudi gosp. dr. Et bin Kost pametnik (Denkbuch) na svetio dal __ . ____. V • v pormn ku gruzi poslušati take nespretnosti!" in goto bomo nazocosti pr cesarja F Jožefa in presv. cesarice 390 Elizabete enak dnevnik na svetio dati, ki bo v 4 raz- delkih obsegal: 1. popis vseh slovesnost ob nazo-čosti Nju Veličanstev v Ljubljani na poti na Laško in iz Laškega nazaj gredé, — 2. zbirko vseh oklicov, poživo v itd. ta čas, — 3. zbirko vseh pesem, ki so o ti priliki na dan prišle, — 4. natančni popis postojnske jame kakoršna je dandanašnji; — sklepala se bo pa ta knižica s pridjanim imenikom naročnikov svojih, ker ne bo prišla na prodaj v bukvarnicah, ampak se bo število iztisov ravnalo le po oglasu naročnikov. Gosp. dr. Et bin Košta tedaj pozivlja vse, ki ga morejo podpirati v tem delu, naj mu podajo , kar vejo v ti ali uni zadevi, — kar so sami lepega napravili ali natanko vidili, — kar so sli— šali Nju Veličanstev ob mnogih priložnostih govoriti itd. „Pametnik ta — sklepa gosp. doktor svoj poziv v „Laib. Zeit." — ima priča biti, kako se je krajnska dežela ob veseleni tem prigodku skazala izverstna v sjajnosti svojih naprav, v domoljubji in serčni udanosti do svojega cesarja" — tedaj je treba tudi „združene moći", slavno doveršiti to početje. Novièar iz raznih krajev. Pri odhodu iz Terst a so presvitli Cesar deželnemu gosp. poglavarju pomorskemu izrocili lastnorocno pismo, v kterem Teržanom Svojo zahvalo naznanjajo za serčni sprejem , s kterim so iznova razodeli svojo zvesto udanost, in hvalijo deželnega poglavarja za skerbno vodstvo vradnij in javnih naprav. Ubogim mestnim in teržaške ozemlje so Cesar darovali 3000 fl., Cesarica pa tudi milostnim usta-novam mnogo darov v dnarjih ; — razun tega so dovolili Cesar, da se od novega leta naprej skozi 5 let nima od napolice, ajde, koruze, reži, jecmena, ovsa, boba, lece, graha, grahore in pa slada (molca) kakor tudi od turšične moke ne pri upeljanji nobena uvožnina ali col ne na colnijah v Istri in tudi ne na kvarnarskih otok i h odrajtovati. — Bene čan i so napravljali dosihmal svoje slovesnosti Nju Veličanstvoma v čast na tergu sv. Marka in v gledišu, najsijajniše pa na morji; časnik „Gazz. di Vcnezia" pravi: „mi nimamo zelenega drevja in cvetlic za slavne oboke; naša zemlja je morje; tù pa je napravila stara gospodarica slavne Adrije svečanosti, da se lepših nihče ne spominja". — Da se žalostni nasledki od leta 1848 in 1849 zlajšajo in da bode soseski be-nečanski, buranski, malamokiški, muranski, kiodžiški in pa-lestrinski mogoče , iz nadlog razrušenega gospodarstva se izkopati, so Cesar tem soseskam miiostljivo tistih 13 milijonov in 52.800 lir odpustili, ki so jih imele na dolg za zmenjavo soseskinega papirnatega dnarja v bankovce der-zavnega zaklada plaćati. — Mesca maja bota obiskala Cesar in Cesarica Budo-Pešt in skozi 7 tednov prebivala na Ogerskem. — Iz več dežel se sliši, da se je poslednje dní terda zima začela; sneg je zapadel več krajev, da še pošte niso mogle poredoma naprej; celó iz Turškega se piše (21. p. m.), da se je oštra zima začela in je snega na debelo padlo. — 29. dan p. m. se je snidel deželni zbor v Ber olinu; kralj sam je začel zbor z nagovorom, v kterem je najvažniše to, kar o pravdi zastran Neuenburga pravi; resne besede je govoril, iz kterih je jasno, da se pruska vlada noče odpovedati pravici do te deželice , ktero svojo imenuje, Svajcarji pa tudi svojo; „sedaj se ima pokazati — pravi zato neki švajcarski časnik — da Švajca ni hiša iz kvart, ampak da je terdno poslopje, mogočno v edi-nosti svojih udov". Iz Pariza piše telegraf, da je pruska vlada povabila vse velike vlade, naj ji pripomorejo k dosegi poprejšnega njenega gospodstva v Neuenburgu in naj se skliče zbor, ki bi to razsodil. Vse je sedaj na tem ležeče, k a k o š ni h misel bojo različne vlade in ali bojo edine v vsem. — Čudno je brati, kako neprenehoma sedaj zavolj turš k o- r uso v s k i h zade v nekteri franeozki časniki in pa časnik „Nord" napadajo angležke in av-strijanske časnike; čedalje očitniše je iz vsega, da fran-cozko-angležki zvezi bije zadnja ura. — Parobrodna rusovska družba si je kupila 40 parobrodov Qadij, ktere so par goni) za černo morje. An gle že m to obilno število čeravno kupčijskih rusovskih ladij na černem morji ni nic vsec, ker inislij o, da v potrebi se utegnejo kupči jske ladije v vojne spreoberniti. — Iz nove cerkvene zaveze (konkordata) med rusovsko in papeževo vlado ne bo nič, kakor se iz Petrograda piše ; rusovska vlada hoče le, da bi tista zaveza, ki je bila 15. augusta 1847 pod rajnim car oui Nikolajem sklenjena, pa je dosihmal le na papirji stala, moć zadobila; sicer pa je obljubil car Aleksander II. papeževemu poslanců, da ne bo krajšal pravíc rimsko-katoliški cerkvi.— Dva živa moža ene žene! Pred 12 leti se je v Santomislu na pruskem Poljskem oženil neki delavec z neko deklo, ki mu je povila dvoje otrok. Cez malo let se začne prepir med njima in zavolj nekega hudodelstva je bil mož na vec let obsojen v ječo. Nekega dné doíde iz jetnišnice n a z n a-nilo ženi, ki je služila in z zaslužkom svoja otroka redila, da je njeni mož umerl. Udova se čez več časa spet omožu Kar se čez 4 tedne po poroki oglasi pri policii njeni pervi mož, ki ni umerl, ampak neki drug z ravno takim kerstnim in rodovinskim imenom, in to je bilo vzrok , da se je ženi napak oznanila smert njenega moža. Policija pokliče ženo in ji pové, da njeni pravi mož živi; — ko ga zagleda, se prestraši — pa ga noče več zavolj razujzdanega življenja. Mož pa jo hoče in terdi pervo svojo pravico, — al tudi drugi terdi, da je zakon njegov po posvetnih in cerkvenih postavah veljaven, in jo tudi hoče. Vsi trije so katoliške vére. Slovenske národně pesme po Varaždinski okolici in po bližnjem Štajerskenu Nabral M. Kračmanov. 2. Dragi v Koprivnici. ^ Lepe su mi sinokoše, Gde mi rastu bele ruže. 0 Bele ruže, fiolice, Nje mi beru divojčice, Saka svomu i dragomu. Ja pak tužna nemam komu. Ja si vtèrgnem fiolicu, Pak ju pošljem v Koprivnicu, V Koprivničke bele hiže, Gde mi dragi lista piše, Niti piše nit spisuje. Nego se za menom premišljuje; V Koprivničke oštarije, Gde mi dragi vince pije, Niti pije, nit natace, Nego se za menom milo plače; V Koprivničko ravno polje, Kud mi dragi s plugom orje, Niti orje, niti pluži, Nego se za menom milo tuži. '' " 3. Mato. Ala, Mato. mamin tato, Kak si prodal lepu Katu? Za dva grozda muškatela. Jeli ti je bilo milo ? Kak da mi je bilo milo, Da je grozdje sladko bilo! Hu, hu, hu , . . . 4. Miškeo. Roža cvela, roža cvela blizo Dunaja *), Nju mi terga, nju mi terga mladi junačec, Kaj mu ime, kaj mu ime mladi Miškec, Nju mi nese, nju mi nese mladi divojki, Kaj nji ime, kaj nji ime mlada Janica, Zemi si nju. zerni si nju, mlada Janica, Buš ljubila, buš ljubila mene Miškeca. I ; A . 1jflaT ifT^MW W^Cm I • \ A"r \ îVr lJIti ** íi i « vjjHBA iltî ITH : Cal ] LJ } >; m I # r. *) Vsaka verstica se ponavlja, — Natískar in založnik : JoŽef Blaznik. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis.