Proletarci vseh dežel, združite sel PRAYICA GlaSILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE ^ __________ XI, — Štev- 273 1 Mesečna naročnina din 50 Poštnina plačana t gotovini, IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE! ------------------- Zadnji čas je, da režijske gradbene skupine prenehajo z razmetavanj eni — Pod vodstvom delavskega sveta so prišli do rekorda v vrtanju ZDA zahtevajo sejo Varnostnega sveta za vsestransko proučitev kitajske intervencije na Koreji Za izboljšanje kmetijske in odkupne evidence — Gradijo si frontne prostore Fizikulturne vesti — Dopisi — Obvestila Cena din 2.- Izhaja vsak dan razen ob petkih ZADNJI ČAS IE, DA REŽIJSKE GRADBENE SKUPINE PRENEHAJO Z RAZMETAVANJEM Republiška in lokalna gradbena ope- va sta zadolženi predvsem z grad-JMu večjih objektov kapitalne izgrad-le in družbenega standarda. Za manjše gradnje, adaptacije in vzdrževanje pa ajo posamezna gradbena podjetja svoje amostojne gradbene ekipe, odnosno ta-° imenovane režijske skupine, ki izvr-ujejo zgoraj omenjena gradbena dela. Pri bajanju teh del bi morale režijske eki-Pe odnosno njihovi operativni voditelji za to, da grade racionalno in po stoječih predpisih. Vendar posamezna dustrijska podjetja večidel grade po ^<>ie ne oziraje se na levo in desno. Tistikrat grade brez gradbenih dovoljenj * odobrenih načrtov ter proti tehničnim Podpisom. Primanjkuje jim delovne sile j z.a*° jemljejo iz svoje osnovne proizvodnje, kar dokazuje, da je imajo tam Preveč. Dela po večini niso normirana, delavci so nepravilno grupirani, pregled nad učinkom slab, kar daje povod, da Ponekod prav visoko preplačujejo de-avce. Različne vrste materialov jemljejo skladišč osnovne proizvodnje podjetij, 'n ni mogoče ugotoviti, koliko je bilo piansk0 potrošenega, na drugi strani pa ° spet dokazuje, da ga imajo industrij, »a podjetja za svoje osnovne naloge Preveč. Skoraj nikjer ni pregleda nad delfskimi stroški izvršenih gradbenih del. Režijske skupine izkazujejo samo mezde, se finančne in ostale posle pa opravljajo komerciali odnosn0 računovodstvu podaja skupno z osnovno proizvodnjo. Ponekod je celotna evidenca tako slaba, da ustvaritev vsaj, približno jasne slike o Joških gradnje nemogoča. Skratka: re- • l,*ke skupine grade stihijsko in je pod-Jetjerti glavni namen zgraditev objekta, in 0 dobesedno za vsako ceno. V podkrepitev gornjih trditev nava-lamo danes primere iz podjetij General-fe direkcije lesne industrije, ki imajo v ,etu 1950 skupno 140.560 milijonov dinar-,ey planiranih investicij, od tega 82.983 bilijonov dinarjev v lastni režiji. Do kon-ca avgusta n. pr. so izvršili 52.6%> del v Vrednosti 43,161.000 din. Ta vsota pa ni P°Polna, ker nekateri LIP-i, n. pr. Dravo-Srad, Kočevje, Nazarje, Konjice itd. ni-j lo pregleda nad potrošniin materialom •n predstavljajo porabljene vsote le tiezde delavcev. Kjer je material po 'rditvi lesno-industrijskih podjetij obra-punan, ni obračunan realn0 in v celoti, *er razmerje, 66% stroškov za mezde Proti 34% stroškov za material, ne u*'reza. Pri 11 podjetjih pa je na primer ”5* porabljenih 26,292.000 din izplačanih U04.000 din ali 82.5% samo za mezde. V času pregleda gradbenih del je bilo Zaposlenih 886 delavcev. Na en milijon farjev izvršenih del odpade toTej 15.6 "klavcev, odnosno na en milijon dinarjev Predvidenih planskih in izvenplanskih del . delavcev! Ta številka jasn0 pove, kako !e delovna sila izkoriščena, odnosno ^akšen je efekt dela, saj se normalno ačuna le 5.5 delavcev na en milijon di-arlev planiranih investicij. 30o PovPre2no u™e mezde, ki znaša .•20 din, je razvidno, da so dela pre-ačana. Preplačevanje ne izvira morda iz Weseganja norm, temveč iz napačne, pre-8lS °.e razvrstitve delavcev v plačilne p 'ipine ter nepravilnega normiranja del. 1° normah obračunavajo le dela, za ka-s?ra je Generalna direkcija lesne indu-r‘)e izdelala kalkulacije, to pa v glav- v Tuzli odpirajo nov rudnik soli pr .rPodnje leto bo začel obratovati V/1, naš rudnik kamene sole v Tuzli, ki k koP1'jeio ™ betonirajo izvozni jašek, dreV m globok. Z jaškom bodo pro-1 <^o bogatih ležišč 6oli. ki iih ceniio „a d0 bogatih ležišč soli, ki jih cenijo v J , .milijonov ton. Jašek kopljejo že 8>obini 200 metrov. NOVO PRISTANIŠČE V VUK0VARU Sjr pomembno rečno pristanišče na p* "°do do konca tega meseca izročili jj0 ^etu v Vukovaru. Kako velik pomen j >nielo to pristanišče za rečno plovbo, g0-razvidno iz tega, da bo v njem mo-v*.6 na dan naložiti in razložiti okrog Vagonov blaga. nem velja le pa cestna dela. Povprečna vrednost ene efektivne ure znaša le 68.40 din in je glede na visoke mezde še celo prenizka. Večina podjetij niti nima gradbenih norm. Delovnih nalogov ne vodijo, prav tako ne gradbene knjige. Stroškov materiala nikjer v celoti ne zaračunavajo v obračunih gradbenih storitev, in ti stroški bremene obratna sredstva podjetij. Denarna sredstva za izven-planska dela črpaijo delno iz fondov za samos bojno razpolaganje (amortizacijski 6«lad), delno pa iz obratnih sredstev. Tako n. pr. LIP Bled ne črpa investicijskih kreditov in 60 vse investicije do konca avgusta v višini 11,781.000 din krite iz obratnih sredstev. Podobno, je bilo pri LIP Kranj in Dravograd. Poleg tega so v slednjem podjetiju plačevali delavce pri gradnji žičnice Ježevo povprečno po 59.10 din, pri podaljševanju žage pa po 53.75 din na utoI Podjetje sicer trdi, da je pri tem zaračunan tudi material, ugotoviti pa tega ni bil0 mogoče. LIP Kočevje izkazuje povprečno urno mezdo z 38.80 din. Spričo tega je za planirana dela porabljenih samo za mezde že 50.5% investicij, stroški za material pa niso znani, ker je materialno knjigovodstvo v občutnem zaostanku in še to pomanjkljivo. Stroške gradenj krijejo iz obratnih sredstev in jih šele kasneje obračunavajo in kredite refundirajo. Vrednost efektivne ure znaša pri plan-skih delih 56.86 din, pri izvenplanskih pa 121.30 din. Delavci iz Hrvatske, ki 60 Jr , ^aPo®lent pri tem podjetju na cesti Volčji hrib—Jurjevo, 60 prvotno neupravičeno zaslužili po 800 din dnevno, kasneje so preplačevanje delno revidirali, vendar 60 kasneje še vedno bili plačani od 36 do 46.60 din na uro in so nekateri v 36 dneh »zaslužili« po 19.000 in tudi nad 20.000 din. Vzrok temu preplačeva-nju je bila nepravilna razvrstitev delavcev v plačilne skupine. Podobni primeri s0 tudi pri LIP Kranj in Ljubljana, kjer se povprečna mezda suče okrog 33 din na uro. V Kranju od planiranih 5,280 milijonov dinarjev in izvršenih 2,350 milijonov dinarjev ni6o ničesar krili iz investicijskih kreditov, pač pa vse iz obratnih sredstev. Za dela nimajo predračunov, niti ne sestavljajo obračunskih situacij. Ljubljansko lesno-industrijslk© podjetje je od celotnih stroškov dosedanjih gradenj porabilo kar 72.7% denarja samo za mezde. Pri LIP Maribor pa znaša ta odstotek celo 79%. Vse to dokazuje, da podjetja materiala ne zaračunavajo, odnosno. ga jemljejo iz osnovne proizvodnje in tam zaračunavajo. LIP v Nazar-jih nima nobenega pregleda nad po-trošnimi investicijami. — Delavci so nepravilno razvrščeni in poleg tega jih še preplačujejo. Nekvalificirane delavce pri gradnji žičnic plačujejo po 24 din na uro,^ pri cestnih delih pa 6o enaki delavci razvrščeni od IV. do VII. grupe, v i plač pa delavci zaradi sla- bo kalkuliranih del presegajo norme od 50 do 60/6.^ Gradbenih dnevnikov in kmjrg ne vodijo, dela obračunavajo le z mezdnimi listami. ■i P5,d1ol?noJ stanj® pri izvajanju gradbenih del je tudi v LIP Konjice, Slovenji Gradec, Straža, Ribnica. Poleg tega pri slednjem že več ko pol leta stoji neizrabljen parni cestni valjar, ker nimajo strojnika. Dejanski efekt pri posameznih podjetjih nam najbolje kaže število delavcev na en milijon dinarjev izvršenih del. Kot že zgoraj rečeno, se normalno v praksi računa pri povprečni organizaciji del in realnem obračunavanju 5.5 delavcev na en milijon dinarjev del. Lesno-industrij-ska podjetja pa imajo po tem proporcu naslednje število delavcev: Ajdovščina 34.3, Bled 14.7, Brežice 13.7, Celje 14.1, Dravograd 10.3, Kočevje. 14.1, Konjice 66.4 (II), Ljubljana 23,5, Nazarje 27.4, Ribnica 13.6, Slovenji Gradec 65.0(11), Straža 15.8. Približno realno število delavcev imajo le podjetja v Cerknici, Kranju, Mariboru in Št. PetTU. In kljub temu se še vedno čujejo glasovi, da lesni industriji manjka delavcev. Vzrok takega stanja je predvsem mnenje, da se morajo objekti zgraditi hitro in za vsako ceno, ker bo sicer v lesni industriji nastala taka in taka gospodarska škoda. Prav je, da objekte grade hitro, nikjer pa ni s tem rečeno, da je treba površno, malomarno in neekonomično organizirati izvajanje gradbenih del ter razmetavati denarna sredstva in delovno silo. Ker je tako mnenje in tak način dela pri LIP postal že navada, je potrebno, če že sama podjetja svojih napak ne vidijo ali pa zaradi šibkih kadrov ne morejo stanja izboljšati, da jim Generalna direkcija lesne industrije priskoči na pomoč. Podjetja naj vodi stalno misel varčevanja, ki po vseh zgornjih ugotovitvah pri lesno-industrijskih podjetjih na področju gradbene dejavnosti še ni našla svojega mesta. Navedeni so bili primeri iz lesne industrije, ki so najbolj značilni. Ti primeri pa niso osamljeni, kajti pri mnogih režijskih gradbenih skupinah v ostalih panogah in drugod je stanje precej podobno. Tudi o teh bo potrebno spregovoriti. Vsestranska škoda našemu gospodarstvu, ki jo povzroča taka neurejenost v režijskih gradbenih skupinah, naj bo resen opomin V6em odgovornim v podjetjih, ki še vedno razsipajo z ljudsko imovino. Maršal Tito sprejel zastopnike vojaških vojnih invalidov Beograd^ 14. novembra (Tanjug). Glede na bližajočo se zvezno konferenco Zveze vojaških vojnih invalidov Jugoslavije je predsednik zvezne vlade maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito danes ob 10. uri sprejel zastopnike Zveze RVIJ, predsednika generalnega poročnika Miloja Milojeviea, generalnega sekretarja Božo Pavloviča in člana izvršnega odbora Jo-sifa Maloviča. V razgovoru o raznih vprašanjih, ki se nanašajo na delo in živiljenjB naših invalidov, se je maršal Tito pomudil z zastopniki Zveze približno 1 uro. Komunike o razširjeni seji I00F Slovenije Dne 13. novembra je bila seja I00F Slovenije, kateri sn prisostvovali vsi člani vlade LRS. Na seji je reteriral tov. Boris Kidrič o splošnih jugoslovanskih političnih in gospodarskih nalogah. Po referatu se je razvila obširna diskusija ter 60 bili sprejeti odgovarjajoči načelni sklepi. IZID VOLITEV v osnovne organizacije Osvobodilne fronte dne 12. novembra v okrajih Celje-okolica, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Radovljica, Slovenj Gradec, Maribor-mesto Okrajni odbor OF Število članov število odbornikov in članov zbora Udeležba % Postavljenih Izvoljenih OF v osnov v okraj. v osnov. v okraj organiz zbore organiz. zbore Celje-okolica 39.439 92,5 2579 489 1824 286 Grosuplje 9.256 93,2 838 312 745 194 Kamnik 21.613 97,03 975 212 670 145 Kočevje 11.623 97,67 953 320 648 187 Krško 26.812 98,1 1919 457 1311 255 Radovljica 19.066 97,61 891 157 599 152 Slovenj Gradec 21.676 97,6 970 266 511 179 Maribor-mesto 41.579 98,58 884 556 634 417 Iz pisarne sekretariata TOOF Slovenije Pod vodstvom delavskega sveta so prišti do rekorda v vrtanju »Podjetje za globinsko vrtanje« v Ljubljani ima letos zelo velik plan. Doslej so ga kumulativno izpolnili šele 58%. Ne rečemo pa, da bi ga ne mogli več! Lahko bi ga. To delavci sami dobro vedo, zato je upravni odbor na svojih treh sejah sprejel važne sklepe, ki jih že izvršujejo. Med drugim tudi sklep o novem načinu nagrajevanja, ki je najvažnejši. Postavili so dobre in pravične norme, kdor pa jih preseže, dobi poleg plačanega efekta še odstotke na plačo. Upravni odbor ne bi dobro vodil podjetja, če bi tudi ostalih stvari ne prerešetal. Takole so nadalje sklenili: Na terenu je 24 vrtalnih skupin. Nekatere iščejo slojišča premogov, druge zopet barvane kovine, tri garniture ugotavljajo trdnost tal na kraškem planinskem polju za potrebe melioracij itd. Vendar zaradi pomanjkanja kritičnih strojnih delov, posebno obtožnih cevi, ki jih uvažamo, poltovomi avto. Z zmanjšanjem števila ekip in izpopolnitvijo obstoječih bo odpadlo nepotrebno prevažanje, znižala se bo polna lastna cena. Tudi sklepi, da se urede skladišča, izpopolnijo delavnice, delavcem preskrbijo zaščitna sredstva itd., niso brez pomena. Upravni odbor je vodstvo podjetja resno prevzel v svoje roke. Kadarkoli kje začno s čim novim, ne manjka neverjetnih Tomažev. Kdo bi le verjel, da bodo delavci kaj bolje vodili podjetje, kakor prej uprava sama? V Laškem ima podjetje tri garniture, ki iščejo novih premogovnih slojišč. Sdabo je delo napredovalo, dokler niso izmenjali nekaj ljudi. Cudnot Preden so to izvršili, so na upravi diskutirali eno leto. Sedaj so to storili v enem mesecu Z udarnikom Jožetom Sotelškom na čelu je jamska garnitura v treh dneh zvrtala 71 mnoge že delj časa stoje. V Senovem je . m,.,,,., s-arnimm v i.Sh tako ena težka garnitura stala 9 mesecev, i metrov, za kar so nreirahHi 4*™«™ v št. Janžu še stoji. Upravni odbor je , Rekord te vrsL v J^Laviji! sklenil, da se bo število ekip postopoma zmanjšalo, toda obstoječe se bodo izpopolnile, da ne bo več zastojev. Vedeti namreč moramo, da je »Ahilova peta« podjetja prevoz. Ce se na katerikoli vrtini polomi karkoli, mine več dni, preden pripeljejo nove dele od drugod. Za vse potrebe pa ima podjetje le en sam In v Senovem? Tudi tam je bilo treba malo »reorganizacije«. Ta mesec vrtajo 1 povprečno na dan v globini 500 m od 5 l In pol metra do 7 m. Povprečno preseže-j jo dnevno 6 odstotkov plana Tudi kolektivi na ostalih vrtinah nočejo zaostati, šušlja se, da bodo Senovčane kmalu prekosili. Jak Padel je sneg, posekan les v gozdovih pa še čaka voznike Ustanovitev posebnega sindikata metalurgov izraz velikega razvoja naše metalurgije Pon^?* smo v6erai poročali, se je v kon^ljek pričel v Beogradu ustanovni liQvj pil^CU v ucugiauu uai«ixv/vxi'i Cov s sindikata delavcev in nameščen- metalurgjje, je unenu zvezne vlade in CK KPJ viaH av‘l kongres minister zvezne Vm:? generalni direktor metalurgije Mičunovič. Hovjvi dv?ma — je dejal minister Miču-kata je ustanovitev posebnega sindi- Uspev1nieta1urS°v predvsem izraz velikih v0j »V dosedanjem industrijskem raz-ra2Vf>- 6 f^ave’ oziroma izraz velikega UpoJa na&e metalurgije v celoti. Če Jlas,.evarn° dosedanje delovne uspehe, bo n J*3 veliko povečanje zmogljivosti, zavzpi .Metalurgija v prihodnjih letih KeSDf>a v‘^.no mesto v Evropi in na svetu, rno je dejstvo, da pomeni ustano- vitev posebnega sindikata delovnih ljudi te tako važne industrijske panoge za našo državo izredno ugodno in koristno okolnost. Znano je, da naši delovni ljudje v rudnikih, topilnicah in železarnah delajo v težkih razmerah. Sindikalna organizacija mora reševati vprašanja, s katerimi ee ni treba ukvarjati sindikalnim organizacijam po mestih nn vaseh, kjer so pogoji za kulturno in politično življenje mnogo boljši. Sodim, da ni pretirano, če rečem, da spada Zveza kovinarskih delavcev in uslužbencev Jugoslavije med tiste sindikalne organizacije, ki morajo reševati najtežje in naj večje naloge glede na to, da se bo z izpolnitvijo prvega petletnega plana zmogljivost naše metalurgije potrojila in celo pooetvorila v primeri z letom 1939,« Čeprav leži v kočevskih gozdovih že nad 30 cm 6nega, se gozdni delavci LIP Kočevja še ne mislijo tako kmalu umakniti iz njih. Kajti še nad 15.000 m3 jelove hlodovine, ki leži posekana na suš v Rogu, Kočevski Reki, v Stružnici in v Ravnah, čaka pridnih rok, da jo razžagajo. Razen tega pa morajo izdelati še precej drv za široko potrošnjo. Ko bo zapadlo nad meter in pol snega, se bodo šele gozdarji spustili v nižine. Takrat namreč ne bodo mogli več podirati dreves, ne da bi puščali visoke panje, razrezovanje hlodov bo otežko. čeno, pretil jim pa tudi nevarnost divjih živali, ki so v zadnjih letih spet številnejše. Še to mimogrede: že v prejšnjem mesecu sta dva delavca morala v samoobrambi ubiti medvedko z dvema mladičema, ki je bila napadla dva konja ter ju uničila. Pozimi pa je »srečanje« x divjimi živalmi še bolj nevarno. Do konca prejšnjega mo6eca je LIP I Kočevje izpolnil plan sečnje s 70.2%, prevoza in oddaje lesa s 75%, pri izvoznem planu pa v bukovi celulozi z 52% in pri bukovih drvah z 38%. Te številke jasno povedo, da bo borba za izpolnitev plana še dokaj trda. Z ozirom na snežne ovire pa še hujšal 2e nekaj ča6a ie vprašanje, ali bodo kos tej nalogi. Ali bodo resni tekmeci sosednjemu LIP Ribnici, ki se bori za čimprejšnjo izpolnitev letnega plana in ima v zadnjih mesecih kar dobre uspehe? Ali bodo s sedanjim številom delovne sile uspeli razrezati vso posekano hlodovino in razen tega še pripraviti toliko metrov drv ter podreti nova drevesa? Res je, da 6o imeli povprečno skozi vse leto pri LIP Kočevje le 70% delovne sile, od tega števila pa jih je delalo povjjrečno le 52%. Toda, ali vodstvo in sindikalna podružnica nista mogla še ostalih upravičenih in neupravičenih iz-ostankarjev prepričati o ustalitvi? Zdaj, v zadnjih dveh mesecih, se slaba delovna disciplina posameznih delavcev maščuje. Kaj pa vozniki? Le-ti imajo prav tako odgovorne naloge. Še na tisoče in tisoče debel je treba izvleči iz globeli in odpeljati do kamionskih cest ali pa S?i i.atj ^ vsa) Pr°vizornih skladišč, od koder bo v zimskem času spuščanje lažje. Nič nam ne pomaga, če je les posekan, če pa ga ni na žagah, kjer ga je treba razrezati. Na direkciji so mnenja, da bi imeli vsi vozniki, kolikor jih je določenih, kar premalo dela, če bi vsi prišli. I ,LI? Kočevje ima pri gozdnih mani-I pul&cijah 145 lastnih konj. Njihova zapo-slitev je le 80-odstotna in to zgolj pri izvlačenju lesa do kamionskih cest, ne-kaj konj pa prevaža rezan les tudi do žag ozir. iz lesnih obratov do kolodvora, Vzrokov za slab učinek režijskih konj pa ni iskati samo pri konjih, ki so mar- fočev>e' Krškega zahtevajo od LIP pismeno sporočilo o delovnih po-gojih za voznike, katere bodo mobilizi-rali (še to: pismo iz Krškega je romalo do Kočevja 10 dnil). Papirnata vojna se nadaljuje: odgovor tja, protest nazaj, spet pismo, spet odgovor. Slednjič »priroma« iz Krškega dopis, naj LIP sporoči, kakšne so njihove 6tvame potrebe po voznikih. Kaže, da z vozniki ne bo nič, pa vendar, nekaj jih je Ie prišlo, čeprav % ! Les, ki ga izvažamo, pomeni: vež strojev, več novih tovarn, hitrejšo pot v socializem sikdaj slabo oskrbovani, temveč predvsem pri ljudeh, ki upravljajo z njimi. Dandanes marsikje slišiš v gozdovih kričanje nad konji ali pa vidiš celo pretepanje. Voznik ni toliko »brihten«, da bi pomagal s cepinom privzdigniti hlod, ki se je zataknil ob korenine, da bi konji laže speljali! Lepo število pogodbenih voznikov imajo zapisanih pri LIP. Toda samo zapisanih, dela ozir. prevaža hlodovine pa jih v zadnjih treh mesecih največ 70%. Poleti pa jih je vozilo samo 40%'. Taka je torej udeležba pogodbenih voznikov! Storilnost tistih, ki pridno vozijo, pa je za celih 40% večja od storilnosti režijskih voznikov. Še nekaj vrstic o mobiliziranih voznikih, za katere vodi vodstvo LIP pravo »papirnato vojno«. V preteklih mesecih je resorno ministrstvo »nakazalo« LIP Kočevje 150 mobiliziranih voznikov iz okrajev Kočevje, Krško in Ljubljana — okolica. Iz krškega okraja pa jih je prišlo le — peti In prav tu se je začela »papirnata vojna« med okrajnim poverjeništvom za lesno industrijo iz Krškega mimo okraja, kar z odločbami KLO. Končno predlagajo LIP, naj sprejme konje, ki so jih zaplenili kmetom, ker niso hoteli voziti lesa. LIP Kočevje od-klanja.. , . Pa se pred nekaj dnevi javita Prl LIP v Kočevju dva mlajša voznika rz Krškega. Določili so jima kraje za PJ"ev°z, normo, podpisala sta pogodbo, ob odhodu V gozdove pa sta izjavila, da bosta poskrbela za to, da čimprej opravita delo. Čujte, ali ni to vzoren primer, ki zasluži pohvale? Vendar v Krškem tega ne vidijo. Posledica »papirnate vojne« je bila ta, da so se v Krškem borili z LIP Kočevje, ne pa za mobilizacijo kmetov. Prehitro bo sneg popolnoma prekril kočevske gozdove in onemogočil delo v njih. GAP Kočevje pa se pripravlja tudi na to, da bodo v zimskem času obdržali kamionske ceste. Kombinirajo tak plug, s katerim bodo odstranjevali sneg od j bregov. Skušali bodo tudi s patruljnimi vožnjami obdržati sposobnost cest za prevoz lesa, ki ga bodo še v tem času vozniki napeljali h kamionskim cestam. ZDA zahtevalo selo Varnostnega sveta za vsestransko proučitev kitajske intervencije na Koreji Lake Success, 14. nov. (Tanjug). Kakor poroča Reuter, so ZDA zahtevale, da se v sredo ali četrtek skliče Varnostni svet, da bi vsestransko proučil vprašanje kitajske intervencije v korejski vojni. Korejsko vprašanje, zlasti pa poročilo generala Mac Arthurja, da kitajske čete sodelujejo v borbah v Severni Koreji, sta še vedno središče razgovorov tako v krogih delegatov, kakor tudi v novinarskih krogih v Lake Successu. Včeraj so se v kuloarjih zlasti raztovarjali o vprašanju, če bo Varnostni svet obravnaval obtožbe proti LR Kitajske po prihodu kitajske delegacije v Lake Success ali jih bo obravnaval takoj, ne da bi čakal na to delegacijo. V tem pogledu sta dve temeljni stališči. Nekateri menijo, da mora Varnostni svet brezpogojno počakati kitajsko delegacijo, ki bo odšla 14. novembra iz Pekinga. Ti krogi smatrajo, da je navzočnost kitajske delegacije brezpogojno potrebna, ako želi Varnostni svet mirno rešiti ta problem. Drugi zopet menijo, da mora Varnostni svet razpravljati o obtožbah proti LR Kitajski takoj, ne glede na to ali je kitajska delegacija prispela ali ne. Tako stališče zavzema na primer delegacija ZDA. Ameriški delegat veleposlanik Gross je imel včeraj tiskovino konferenco, na kateri je izjavil, da bo ameriška delegacija zahtevala od Varnostnega sveta, naj Varnostni svet v sredo, najpozneje pa v četrtek, prouči položaj na Koreji, ki je nastal zaradi kitajske intervencije. AmeriSki delegat veleposlanik Gross je naglasil, da mora po mnenju ameriške delegacije Varnostni svet obravnavati obtožbe proti LR Kitajski pred prihodom kitajske delegacije v Lake Success. V dokaz pravilnosti te teze je navedel zadnjo brzojavko vlade LR Kitajske, v kateri zavrača poziv Varnostnega sveta, naj bi poslala delegacijo, k bi sodelovala pri razpravljanju o obtožbi, ki so jo Združeni na- rodi vložili proti njej zaradi vojaške intervencije na Koreji na strani severnokorejskih sil. Amerišlci predstavnik je opozoril na možnost, da bodo ZDA, če bi sovjetska zveza stavila v Varnostnem svetu veto na katero koli akcijo, odstopile to vprašanje Generalni skupščini. Zapadne sile priporočajo mirno rešitev palestinskega vprašanja Lnke Success, 14. nov. (Tanjug). Delegati ZDA, Velike Britanije in Francije so predložili na včerajšnji seji Varnostnega sveta skupni načrt resolucije, v katerem se pozivajo Izrael, Egipt in Jordan, naj svoja nasprotja rešijo v skladu z njihovimi sporazumi o premirju, Z načrtom se tudi pooblašča šef organizacije za nadzorstvo nad izvajanjem premirja Raily, naj predlaga Izraelu, Egiptu in drugim araibskiin državam ukrepe, potrebne za nadzorstvo nad gibanjem Araibcev čez mednarodne meje ali demarkacijske linije, ki jih določa premirje. V resoluciji se prizadete države opozarjajo na njihovo dolžnost kot članice OZN, da morajo reševati svoje spore na miren način in da imajo sporazumi o premirju ta smoter, da se vzpostavi končni mir v Palestini. Od šefa organizacije za nadzorstvo nad izvajanjem premirja se tudi zahteva, da po 90 dneh predloži Varnostnemu svetu poročilo o načinu, po katerem se izvaja resolucija in o delu raznih mešanih komisij, kakor tudi o sklepih, ki bi jih te komisije izdale. Pritožba Tibeta VS Lake Success, 14. nov. (Tanjug). Sekretariat OZN je prejel pritožbo tibetanske vlade zaradi vpada sil LR Kitajske v Tibet. Reuter poroča, da pritožba, ki je naslovljena na Varnostni svet in obsega opis zgodovinskih odnošajev med Kitajsko in Tibetom, zahteva, naj vzame Varnostni svet v pretres vprašanje vpada kitajskih čet v Tibet. VOJNE OPERACIJE NA SEVERNI KOREJI liioroiske enote so izvedle več uspešnih sifiov Kitajsko čete so utrjujejo v korejskem obmejnem sektorju — Ponovno bombardiranje mostov čez reko Jalu pri Sinuidžiju Tokio, 14. nov. United Preša poroča: Posebna enota južnokorejske divizije »Ka-pitol« je napredovala zapadno od vzhodne korejske obale, s čimer je spravila v nevarnost bok sovražnikove fronte med Trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Belgijo Beograd, 14. nov. (Tanjug). Osmega novembra je bil podpisan v Bruslju dopolnilni protokol k trgovinskemu sporazumu z Belgijsko-luksemburško unijo od ii. septembra 1948 in protokol o investicijskih nabavkah. S prvim protokolom je urejena medsebojna redna izmenjava za dobo enega leta. Jugoslavija bo pošiljala Belgiji izdelke rudarskega in lesnega sektorja, kakor tudi nekatere industrijske rastline (tobak, konopljo, hmelj in drugo). Iz Belgije se bo uvažal val jani material, tekstilne surovine in kemikalije. Protokol o investicijskih nabavkah določa uvoz opreme za rudarstvo, črno metalurgijo, elektrogospodarstvo. cementno industrijo in barvaste kovine. Vrednost teh naibavk znaša okrog 700 milijonov dinarjev. Za Jugoslavijo je listine podpisal pomočnik ministra za zunanjo trgovino Stanislav Kopčok, v imenu Belgije pa Oliver Gerard, pooblaščeni minister. Protokol je pričel veljati z dnevom podpisa. Deklaracija nove grške vlade Atene, 14. nov. (Tanjug). Nova Veni-zelosova vlada se je včeraj predstavila parlamentu. Predsednik vlade Venizelos je prebral referat nove vlade, v katerem je — kakor poroča AFP — izjavil, da je ostalo stališče Grčije do Združenih narodov nespremenjeno. Izrazil je zadovoljstvo, da «o zapadne velesile poslale Grčiji in Turčiji povabilo za udeležbo »v obrambi Sredozemlja«, Notranji vladni program določa ekonomsko zboljšanje, da bi se tako kril primanjkljaj zaradi zmanjšanja ameriške pomoči, redukcijo državnih uradnikov In amnestijo političnih pripornikov, reorganizacijo pirejskega pristanišča in drug* ukrepe. Porast izvoza iz Zapadne Nemčije Frankfurt, 14. nov. (Tanjug). Trgovinski strokovnjaki zavezniške visoke komisije v Zaipadni Nemčiji 6odijo, da bo do konca finančnega leta 1950-51 presegel zapadnonemški izvoz vrednost 2 milijardi dolarjev. V tem letu bodo prvikrat po vojni zapadnonem-ške tovarne in rudniki dosegli svoj polni razmah. Izvoz blaga je dvakrat večji kot lani. Iz Zapadne Nemčije izvozijo z železnicami, ladjami in letali za 175 milijonov dolarjev blaga na mesec. Posebno velike pošiljke so bile v trimesečju julij — september Nizozemski, Franciji, Luksemburgu. Švici, Švedski, Danski, Italiji, in ZDA. Vendar pa 60 navzlic povečanemu izvozu uvozili od julija do septembra blaga v vrednosti •koraj 157.000 dolarjev več kot eo sedmo ameriško divizijo in mandžursko mejo. Ta enota je prodrla do točke okrog 57 km proti mandžurski meji in 40 km severovzhodno od Kapšana, kjer so znatne severnokorejske In kitajske sile. Druge enote te južnokorejske divizije napredujejo počasneje zaradi visokega fcnega na severovzhodni korejski obalii. Nasprotnik skuša še nadalje obkoliti nekatere njene enote ob reki Orjang. Prva ameriška konjeniška divizija je zasedla tri griče južno od Jongajona po 48 urnih bojih v zelo hladnem vTemenu. Kakor je izjavil predstavnik prvega zbora, so tri kitajske armade, ki štejejo okoli 90.000 vojakov, pred postojankami tega zbora. Kitajske Čete grade močne postojanke zlasti zapadno od Pekčorua. Ozemlje, po katerem napredujejo enote prvega zbora, je močno minirano. Danes je vrglo 18 bombnikov D-20 140 ton rušilnih bomb na mostove čez reko Jallu pri Sinuidžiju. Veletrdnjave so naletele na močan protiletalski ogenj z mandžurskega ozemlja in na večje Število sovražnikovih lovskih letal. Dve ve-iletrdnjavi sta se morali prisilno spustiti na letališče Kimpo. AFP poroča, da so danes ob zori gverilci napadli Mac Arthurjeve čete na odseku Fenjanf^i. Osem kilometrov severno od Seula je skupina severnokorejskih gverilcev prav tako napadla vlak, ki je vozil turške čete. En vojak je bil ubit, več pa je bilo ranjenih. NOVA MANIFESTACIJA OSVOBODILNE FRONTE ZA STO V nedeljo je bilo na sedežu OF za Tržaško ozemlje drugo zasedanje glavnega odbora OF. Na dnevnem redu tega zasedanja, ki ga je vodil tov. Branko Babič, so bila poročila najvidnejših funkcionarjev Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje. Ta poročila jasno govore o tem, da se je Osvobodilna fronta od svojega zadnjega zasedanja okrepila in številčno ojačala. To pa je dokaz, d« vodi Osvobodilna fronta v angloameriški coni pravilno in dosledno borbo za pravice slovenskega naroda in proti diskriminacijskim metodam, ki se še vedno izvajajo na škodo Slovencev na vseh področjih javnega življenja. Ta diskriminacija prihaja posebno do izraza v pogledu slovenskega šolstva. Slovenske šole se morajo boriti z vedno novimi težavami, saj odločajo še tisti elementi, ki so se že pred vojno kompromitirali kot najhujšl sovražniki slovenstva, kot verni zagovorniki asimilatorske politike. Medtem, ko se italijanske šole ustanavljajo brez večjih težkoč, pa se je število slovenskih šal celo znižalo, čeprav so bile slovenske šole v mnogih primerih bolj zasedene in obiskane kot italijanske šole. To redukcijo slovenskih šol so utemeljili s finančnimi težavami, ta kriterij pa seveda ni veljal za italijanske šole, ki so deležne vse podpore, materialne in moralne, vojaških oblasti. Tako se mora na primer tudi slovensko gledališče potikati po raznih predmestnih dvoranah, ki nikakor ne odgovarjajo zahtevam sodobnega gledališča, najmanj pa okusu in potrebam slovenskega delovnega človeka v Trstu. V poročilu o gospodarskem položaju, ki ga je podal tov. dr. Dekleva, so med drugim poudarja, da nosi delovno ljudstvo glavno breme občinskega proračuna. Kako težak je položaj v angloameriški coni Trsta, ilustrira med drugim tudi dejstvo, da Je v coni A, ki šteje kakih 300.000 prebivalcev, kar 20.000 brezposelnih. Tržaška industrija ne deila niti s polovico svoje zmožnosti. Iz poročila generala Aireya je na primer razvidno, da izkoriščajo ladjedelnice Sv. Marka komaj 7% svoje kapacitete, industrija papirja 40 do 45%, industrija barv 30 do 35%, tovarne strojev Sv. Andreja 68%. V proračunu tržaške občine predstavljajo izdatki za personal ogromno vsoto. Ti izdatki so celo višji od rednih občinskih dohodkov. To se pravi, da vsi redni dohodki ne zadoščajo za kritje teh izdatkov. Očitno je, da se nu ta način utrjuje ita-lijanstvo Trsta. V tržaškem magistratu ni mesta za slovenskega intelektualca, marveč kvečjemu za kakšnega nekvalificiranega delavca. Že delj časa se utrjuje in manifestira prizadevanje, da se tržaško gospodarstvo in sploh ves finančni sistem Trsta vključi direktno v italijanski finančno-gospo-darskj sistem — na škodo gospodarstva tega področja. V atmosferi histeričnih izpadov proti Slovencem in terorističnih atentatov na Primorski dnevnik, osrednje glasilo OF, in Slovensko narodno gledališče v Trstu je prišla še bolj do izraza diskriminacijska politika, ki jo vodijo italijanske oblasti v Trstu na škodo slovenskega prebivalstva. Na podlagi poročil in diskusije o referatih je glavni odbor Osvobodilne fronte sprejel dve resoluciji, V sklepni resoluciji se med drugim poudarja potrebo po ustanovitvi samostojne uprave za slovensko šolstvo, priporoča zgraditev poslopja za slovenske srednje šole, dodelitev primernih dvoran in subvencij za naše kulturne ustanove. V protestni resoluciji pa se protestira proti atentatom na naše kulturne in politične ustanove v Trstu, posebno ker odgovorne oblasti niso podvzele nič konkretnega, da bi ti teroristični atentati enkrat za vselej prenehali. Ni dvoma, da je iredentistična in imperialistična politika italijanskih oblasti ustvarila tisto atmosfero, ki jača šovinistične izpade tržaške reakcije. Drugo zasedanje Glavnega odbora OF je bilo mogočna manifestacija prizadevanj Osvobodilne fronte in njene borbe za osnovne pravice slovenskega naroda na Tržaškem ozemlju. ■(S£čXa^"ye. FRANCOZI PROSIJO 0RITANIJ0 ZA P0M0C V VIETNAMU Pariz, 14. nov. (Tanjug). Na izredni seji francoske vlade so proučevali poročilo ministra za Indokino Letourneauia o vojaškem in političnem položaju v Vietnamu. Na koncu prve razprave so izglasovali zaupnico vladi in sprejeli načelno resolucijo, ki odobrava pomoč ekspedicijskemu korpusu v Indokmi. Boji v Nepalu se nadaljujejo New Delhi, 14. nov. (Tanjug). Po zavzetju mesta Birgaja, ki ima 11.000 prebivalcev in leži na indijsko-nepalski meji, napredujejo pristaši nepalske stranke kongresa v treh kolonah proti prestolnici Nepala Katmandi. Reuter poroča, da je zavzeto tudi industrijsko središče Biratnagar, ki leži 250 km vzhodno od Birganja. Kolona, ki napreduje iz Birganja, je dosegla skrajno železniško postajo Amlekganj na progi, ki vodi jz indijskega me6ta Raksola. Kat-manda je> oddaljena 80 km od te postaje. Poročilo poudarja, da je nepalska vlada poslala približno 2000 vojakov proti pristašem stranke kongresa in nepalskega kralja, ki je pobegnil v Indijo. Ne. palska stranka kongresa je sestavila v Birganju novo začasno vlado. Predsednik Indijske republike dr. Ra-džendra Prasad je sprejel včeraj v New Delhiju nepalskega kralja, danes pa bo, kakor pričakujejo, dal izjavo o dogodkih v Nepalu na seji indijskega parlamenta. Na tej seji bo indijska vlada razložila svoje stališče do Nepala. Visoki britanski komisar za jugovzhodno Azijo Macdonald se mudi v Parizu, kjer se je sestal s predsednikom republike in člani vlade. Francoska vlada sodt, da je ameriška pomoč nezadostna in prosi Veliko Britanijo, naj posodi letala in patruljne ladje. Toda britanska vlada še ni odgovorila na to prošnjo. Sedaj se pogajanja z britanskim predstavnikom o splošnih skupnih ukrepih za »borbo proti komunizmu v južnovzhodni Aziji« ter o potrebi, naj bj britanska vlada posredovala pri Nehruju, da indijska vlada prizna Bao Daja. Francozi izpraznili če dve postojanki v Indokini Saigon, 14. nov. Reuter poroča, da je zastopnik francoskega poveljstva danes sporočil, da so francoske sile izpraznile še dva utrjena položaja na področju Thai, južno od Rdeče reke v severozapadnem delu Indokine. Gre za trdnjavi Pinhlu in Phonotho. Phonotho leži okrog 20 km od vietnamsko-kit aijske meje. Avstrijska zunanja trgovina Dunaj, 14. novembra (Tanjug). Avstrijska trgovinska izmenjava je znašala v prvih 9 mesecih letos 9.367 milijonov šilingov, kar pomeni, da se je povečala za 222% v primeri z istim razdobjem lani. V tem razdobju je Avstrija izvozila za 4.813 milijonov šilingov blaga, uvozila pa za 5.054 milijonov šilingov. Avstrijski izvoz v ZDA se je povečal za 358% v primeri z lanskim, v Zapadno Nemčijo za 318%, hkrati pa 6e je uvoz povečal iz Vel. Britanije, Zapadne Nemčije in Jugoslavije. POLITIČNI ODBOR GENERALNE SKUPSCINE ORGANIZACIJE ZN 0 GRŠKEM VPRAŠANJU Flushing Meadows. — Politični odbor Generalne skupščine je 14. nov. nadaljeval razpravo o grškem vprašanju. Z 52 glasovi proti 6 Je odbor sklenil, naj balkanska komisija OZN nadaljuje svoje delo še en.< leto. Jugoslovanska delegacija je glasovala proti. Izglasovana resolucija poziva balkansko komisijo, naj še nadalje opazuje položaj na severnih grških mejah in o tem poroča Organizaciji združenih narodov. Odbor je izglasoval tudi grški predlog za resolucijo, ki poziva vlade držav, v katerih živijo pripadniki grških oboroženih sil, da naj takoj vrnejo grške vojake in oficirje, ki želijo biti repatri-irani. Ta resolucija je bila sprejeta s 53 glasovi proti 5, eden pa se je vzdržal. Jugoslovanska delegacija se je vzdržala glasovanja. Delegati Sovjetske zveze, Bele Rusije. Ukrajine, Poljske im Češkoslovaške pa so glasovali proti resoluciji. Politični odbor je zavrnil sovjetski predlog za resolucijo, ki zahteva, naj grška vlada v evoji notranji politiki stori določene ukrepe, med drugim tudi razpustitev koncentracijskih taborišč in razpis volitev. Za sovjetsko resolucijo je glasovalo samo 5 delegacij, proti njej pa 51. Jugoslovanska im libanonska delegacija sta se vzdržali glasovanja. Politični odbor je nato začel obravnavati vprašanje o repatriaciji grških otrok. Zastopnika Belgije in Izraela sta govorila v prid resoluciji Avstralije, Damske, Francije in Nizozemske o repatriaciji grških otrok. Po tej resoluciji naj hi se ustanovil stalen odbor za repatriacijo grških otrok. Belgijski zastopnik je ostro napadel poljskega delgata, ki je izjavil, da je grškim otrokom bolje v drugih državah kot v Grčiji. Pri tem se je skliceval na soglasno sprejeto resolucijo Generalne skupščine, ki zahteva, naj grške otroke, ki so zbežali, vmelo njihovim staršem. Zastopnika Belgije in Izraela sta oba poudarila, da je od vseh držav, v katerih živijo takšni grški otroci, edino Jugoslavija ravnala v skladKi 6 priporočili Generalne skupščine. STOTISOCI INDIJCEV V JU2NI AFRIKI BREZ NAJOSNOVNEJŠIH ČLOVEČANSKIH PRAVIC Posebni politični odbor je včeraj začel z raapravo o položaju indijske manjšine v Južnoafriški uniji. Zastopnik Indije je poudaril, da so stotiisoči Indijcev v Južnoafriški uniji podvrženi strahoviti diskriminaciji in je podal predlog za resolucijo, ki naroča vladi Južne Afrike, naj takoj izda ukrepe za odpravo rasne diskriminacije. Indijski delegat je poudaril, da so danes Indijci v Južni Afriki broz najosnovnejših človečanskih pravic (volilna pravica, pravica vstopa v restavracije, tramvaje, avtobuse itd.). Indijska delegacija je spravila pred OZN. vprašanje indijske manjšine v Južni Afriki že v letu 1946. V odgovoru na obtožbe indijskega delegata je zastopnik Južnoafriške unije dejal, da je položaj Indijcev v njegovi državi stvar njegove vlade in da zaradi tega Združeni narodi nimajo pravice, vmešavati se v notranje zadeve njegove države. BRITANSKO POSOJILO JUGOSLAVIJI Reuter poroča, da je britanski minister za zunanje zadeve Ernest Bevin včeraj zvečer sporočil jugoslovanskemu veleposlaniku v Londonu dr. Jožetu Brileju, da je britanska vlada privolila v to, da dš Jugoslaviji takoj 3,000.000 funtov šterlingov posojila za omiljenje posledic letošnje suše. V uradnem sporočilu, ki ga je izdalo britamsko ministr- stvo za zunanje zadeve, je rečeno, da 1 posojilo namenjeno za nakup živil, blag3 za široko potrošnjo im podobne potrebe. SEDMA AMERIŠKA DIVIZIJA ODDALJENA * DO 50 KM OD MANDZURSKE MEJE - KITAJ SKE IN SEVERNOKOREJSKE SILE SE ZBIRAJ0 NA PODROČJU KAPSANA V poročilu glavnega žtnba generala thurja je rečeno, da je 6. južnokorejska <*1 zija znova zasedla del ozemlja, ki ga je v P nedeljek izgubila, enote sedme iužnokorejs divizije pa so napredovale nekaj kilometrov J*, področju Voldongsana, pri čemer »o naj®.*® samo na slabši odpor. Na področju Jon8d^. hu enote ameriške 1. konjeniške divizije nflPL dovale več kilometrov proti severozapa^ • Enote ameriške 24. divizije in britanski brigade so napredovale 3 km na odseku And*« Tokčon. „ . V poročilu je dodano, da skušajo »9vra^? kove sile obkoliti južnokorejsko divizijo »*■ pitol«. V teh bojih je ameriško letalstvo u“ čilo 3 tanke. Na drugih odsekih je bilo patrolno delovanje, v zaledju pa so Še n ' jiauinuu vitiui nu je, * pa o« .. dalie očiščevalne akcije na zavzetem ozena*Jf ' United Press poroča, da je ameriška 7* “.“j vizija prekoračila na severovzhodni Koreii Upgi in Judžiko in ie sedaj oddaljena okoli J do 50 km od mandžurske meje. Opazili A znatna zbiranja kitajskih in sevemoKorejsK* sil na področju Kapsana, komaj 16 km od riških enot, lei napredujejo proti mandŽurs* meji. VČERAJ JE STAVKALO V ITALIJI 5 MILIJO" NOV INDUSTRIJSKIH DELAVCEV Včeraj je v Italiji 5 miliionov industrijski delavcev začelo s 4-urno stavko. Stavko so spj0-žili tramvajski, avtobusni in trolejbusni lavci in uslužbenci, ki so se jim pridružili f, delavci, ki skrbijo za vzdrževanje avtobusni prog, in tudi drugi industrijski delavci. Sta ^ so se udeležili člani vseh sindikalnih organi*®' cij, ne glede na politično pripadnost, in v znamenju protesta, ker pogajanja med s1®' dikati in zastopniki delodajalcev že delj ca* trajajo, niso pa še pokazala nobenega uspe*1 * VLADNA KRIZA NA FINSKEM Agencija France Presse poroča, da je konservativna stranka sklenila odtegniti svoj podporo Kokenenovi vladi in je s tem P°v*rlu čila vladno krizo. Med razpravo v parlament o podelitvi izrednih gospodarskih poobU8* vlaai, je zastopnik konservativne stranke Pre. lagal resolucijo za nezaupnico vladi. Rekel r' da Kokenenova manjšinska vlada ni zmo^u. zagotoviti gospodarske in finančne stabilo0*. in da je zaradi tega najpametneje, če se razširi. O INFORMBIROJSKEM KONGRESU PRISTAŠEV MIRU V SHEFFIELDU Sheffieldski kongres pristašev miru, org£ niziran pod okriljem Informbiroia, je v P0Dfj deljek končal svoje delo po eni tajni ter e javni seji. Na tajni seil, lcl je bila 13. t. & dopoldne, so obravnavali samo vprašanje PrfJ selitve kongresa v Varšavo. Za preselitev bile storjene velike priprave in je P°[J vlada poslala posebno ladjo za prevoz deleč, tov. Tisku je bilo sporočeno, da bo polJj-vlada Izdala vstopne vize vsem delegatom zastopnikom tiska, ki so bili akreditirani kongres miru v Sheffieldu. ^ Kolikor se je dalo videti na tem okrnj®nC kongresu, so podali delegati in njihova Ja pravljenja jasno sliko o tem, kar vodstvo gresa in tega gibanja pravzaprav predstav^ — navadno oroaje v rokah Informbiroja. ‘,0 reditelji kongresa so posebno skrbeli z a j da ne bi delegati po naključju prišli v st‘pflX povprečnimi državljani Velike Britanije. * zili so tudi na to, da se ne bi kakšen £ nlk tiska sestal in delj časa razgovarjal * 5 stopnikl delegacij vzhodnoevropskih drža*; tem so hoteli doseči, da ne bi prišlo do ® i malnega stika z novinarji, ki so pri»‘* u Sheffield iz v«eh krajev sveta, oziroma da fc izognili stikom z navadnimi Angleži, ki I' Včlanjeni v to informbirojevsko gibanje, j0 prav si žele miru. Delegati so edino noč, ko bili v Veliki Britaniji, prespali v zdravil** -za revmatične v Baxtonu, ki je odda»| ^ 40 km od Sheffielda. Tu si le težko prišel njih ali pa sploh ne. Pred začetkom taine seje snemeicisicega gresa je Conny Zilliacus poslal delegatom. ^ so prišli v Veliko Britanijo, odprto pism°» ^ katerem obsoja stališče tega gibanja na s p v i ciiivu Miiiniiijvi uu|n p.«. -Ml obsoja stališče tega gibanja nasp f Jugoslaviji In podvrženost njegovih voditeU ,0 politiki Sovjetske zveze. Med delegati je razdeljeno tudi gradivo o stališču Jugosla nasproji temu gibanju. r Ob sklepu te konference so bili glavni vornikl Pablo Picasso, John Rogge, cantef-^, ryjski dekan Johnson In sovjetski deleg«* S|| levoj. John Rogge je odkrito in ostro oh.5(%« politiko blokov in razdejitev sveta na vpij. „ področja in pri tem dejal: »Zato »m v i«- podpiral staliiče^ Jugoslavije^ ker^ se J**®’** vija nikoli ni hotel? pridružiti bodisi en« : ali drugemu taboru.« Sovjetski delegat je napadel Johna Roggeja laradi njegoveg« * e liCča na tej konferenci. Trdil je. da je baje poskučal razbiti (ribanje pristaSev ™ .j| na svetu. Velik del svojega govora je zatrjevanju, da izvaja ZSSR miroljubno P" j tiko. Čeprav pa so kongres začeli z zven ec gesli »Prepove naj se vsaka vojna pr<’PaK*?.j,j idr., Polevej Se besedice ni omenil o tem, k v misli sovjetska vlada prenehati s svojo vratno propagando zoper Jugoslavijo. Kongres v Varlavi bo 16. novembra. AKTIVNOST FRONTNIH ORGANIZACIJ V LJUBLJANI V IV. rajonu so izvolili že 15 stanovanjskih svetov r> . . ... . . , -J J TL Zadnje volitve v terenske frontne odbore so znatno razgibale in oživele delo po vseh 25 terenih IV. rajona. N« predvolilnih sestankih 60 6e frontovci zlasti pogovorili o tem, kako bi dim več ljudi pritegnili k sodelovanju pri reševanju raznih gospodarskih vprašanj. Na nekaterih terenih so pri mesarijah, mlekarnah in trgovinah že izvolili potrošniške svete, ki uspešno opravljajo svoje naloge. Na terenu Večna pot so pred kratkim zasledili, da dobrvajo potrošniki v eni izmed trgovin tega terena na vse krušne odrezke belo moko, v drugi trgovini pa samo enotno moko. Posvetovali so se z ljudsko inšpekcijo, ki je pregledala delo poslovodij in stvar sporočila tudi poverjeništvu za trgovino in preskrbo. Ugotovili so, da je poslovodja, namesto da bi dvignil enotno moko, izdajal belo moko, ki mu je ostala še iz prejšnjega meseca. Seveda so prodajo bele moke takoj ustavili. Uspešno delujejo tudi sveti potrošnikov pri mlekarnah. Doslej so bile mlekarne odprte od 6 do 11, večina mlekarn pa je dobivala mleko šele ob 8. uri, tako da si ga mnogi, ki so bili v tem času že v službi, niso mogli nabaviti. Na željo potrošnikov »o delovni čas spremenili in bodo mlekarne odprte tudi popoldne od 16. do 18. ure. V večini mlekarn so razpravljali tudi o delitvi viškov mleka in sklenili, da bodo viške dobivali starčki in mladina od 14. do 18. leta. Na 15 terenih tega rajona so v pomoč poverjeništvu za stanovanjske zadeve izvolili tudi stanovanjske svete, med katerimi je najagilnejšt na terenu Rožna dolina. Frontovcj tega terena so se na množičnem sestanku pritoževali glede ne- pravilno zasedenih stanovanj in staj1 j vanjski svet je odšel takoj na delo. drugim 60 ugotovili, da je imela dvoč'®. ska družina zasedeno komfortno dvoso no stanovanje, petčlanska družina Pa ' živela v enem samem prostoru. To 0 pravilnost so takoj javili na P°vcr*se ništvo za stanovanjske zadeve, kjer j pa niso do6ti zmenili. Stanovanjski sV . 1'e drezal dalje na politične forume 0 ;ontrolno komisijo. Po težki borbi j vendarle dosegli, da je stanovanjski ur® izdal odločbo in zamenjava se je že vršila. Rajonski Izvršni odbor je na * ^ jem zasedanju sklenil, da lahko v bod°^ stanovanjski 6veti v sporazumu s P°v® jeništvom samostojno ukrepajo pri menjavah. fl. Mnogo bolj kot doslej sc odgovtf^, sti do skupnosti zavedajo tudi člani II® ske inšpekcije. Doslej so imeli v tem f jonu vse premalo'pomoči od rajonske* odbora OF in s0 razne nepravilnosti r ljali le kontrolni komisiji. Ker j® Okrajni kontrolni komisiji zaposlen 'e človek, jim seveda na vse pritožbe ni mogel odgovoriti. Tako so ljudsk* * 0 špektorji na nekaterih terenih enosta prenehali delati z izgovorom, da se ™ novi predlogi ne upoštevajo. 0 Vse drugačno pa je njihovo delo ^ zadnjih volitvah. Na množičnih sestafl < izvedo razne nepravilnosti, potroŠnl sveti jim sporočijo o nepravilnem r ,Ci deljevanju predmetov široke polroW stanovanjski sveti pa o nepravilno sedenih stanovanjih Z vsemi terni Pjj datki se člani ljudske inšpekcije n'^. ne obračajo le na kontrolno kotm5^ temveč takoj na poverjeništva, ki *°. govorna za pravilno poslovanje in **" vajo, da se te atvari tudi takoj reši)0* Za izboljšanje kmetijske in odkupne evidence ... V zvezi z izboljšanjem našega kme-Jstva, s povečanjem kmetijske proiz-°flnje ter pravične in pravilne obremenitve za oddajo kmetijskih pridel-t°Vi, sKuPnosti, jc izredno važna kme-‘Jska ir, odkupna evidenca. V vsakem rajevnem ljudskem odboru bi morali oSu*' k°misijo za.uvedbo kmetijske in ,akupne evidence ter človeka, ki bi se izključno z vodenjem gospodarit *n Skupnih listov. Med krajevnimi ljudskimi odbori, ki o ze uvedli tako evidenco, jih je prav J1®*0, pri katerih bi bila ta evidenca |SaovoIjiva. Pohvale vredno je delo M-0 Loška gora in Konjiška vas v ni S Poljčane, KLO ,Zg. Kungota v Maribor-okolica, KLO Gradišče v ^LO Murska Sobota in KLO Brengova 7 t)LO Radgona. V glavnem pa Krast'?* 'iudski odbori niso dovolj po-srbeli za pravilno uvedbo kmetijske n odkupne evidence, za kar pa so so-fll!ovorni tudi okraji. Prvi vzrok za doslej slabo uvedeno y?oenco lahko iščemo v okrajnih kopijah, ki ponekod, kakor n. pr. v “LO Novo mesto, do 26. IX. še sploh j!1 oila sestavljena. Krajevne komisije j??^ikje ali ne delajo, kakor n. pr. v kMJ Polzela v okraju Celje-okolica, dela le evidentičar, ki ne ve, da »staja komisija, ali pa da delajo sa-nekateri člani komisije; n. pr. v šti-!h Pregledanih KLO-jih okraja Celje-j^olica delata samo predsednik in evi-d«ntičar. Okrajne komisije bi morale predani dajati navodila krajevnim komi-!Jam, k; marsikje svoji nalogi niso do-‘aMe. Tako do septembra evidenca v ecir,i KLO-jev ni bila na tekočem ali p je bila nepopolna. Ponekod vpisujmo podatke v evidenčne sezname iz /arih spisov, ne da bi preverjali nji-?0vo pravilnost s sodelovanjem krajane komisije. V Retečah, okraj Kranj-Kolica, so imeli 18. sept. še v zavojih pu.pne liste. V KLO Murski Črnci, Kraj Murska Sobota, evidentičarka ni ,°aua evidence, češ da ve iz glave, « ,k° je kateri kmetovalec realiziral ?0ie obveznosti. V KLO Št. Rupert, jjfsj Trebnje, so v gospodarskih in j^upnih listih izpolnjene samo glave, so ostale rubrike bile prazne. V Mirna v istem okraju so podatke Pisali v gospodarski list iz raznih po-y,s°v. ne da bi predhodno njihovo nra-toost preverjali na terenu. V celjskem okraju so zemljiško strukturo in velikostne skupine vpisovali v gospodarske liste brez sodelovanja krajevnih komisij. Gibalna sila vsake krajevne komisije bi moral biti evidentičar. Če je evidentičar zaposlen samo s tem delom, potem ga res lahko brezhibno vodi. Marsikje pa nalagajo evidentičarjem še druge naloge, ki nimajo nikake zveze z evidenco, n. pr. delitev živilskih nakaznic, kurirske posle itd. Odkupna podjetja bi morala redno Eoročati krajevnim ljudskim odborom, ako so kmetje z njihovega področja izpolnili svoje odkupne obveznosti. Le tako bi bila evidenca ažurna in bi bilo iz nje razvidno, kateri kmetovalci so izpolnili svoje obveznosti do skupnosti in kateri ne. Odkupna podjetja pa marsikje teh poročil ne pošiljajo evidentičarjem. Tako n. pr. v KLO-jih v območju Ilirska Bistrica po 2 meseca niso dobili poročil odkupnih podjetij o izpolnjenem odkupu. Zelo važni so tudi odnosi evidenti-čarjev do voljenih članov ljudskih odborov. Na Dolenjskem so ponekod evi-dentičarji samovoljno spreminjali razne predpise o oddajah in s tem kršili odločbe KLO ter rušili avtoriteto voljenih krajevnih organov oblasti. Razumljivo je, da naloga evidentičarja ni spreminjati oddajne obveznosti, temveč voditi evidenco o njih. Na drugi strani pa tudi odborniki KLO gledajo na evidentičarje, ki so okrajni uslužbenci, kot na nekakega kontrolnega organa, ki ga je okraj postavil za kotnrolo dela krajevnega ljudskega odbora. Tu moramo poudariti, da je evidentičar okrajni uslužbenec, ki dela na krajevnem ljudskem odboru ter ima v tem svojstvu iste dolžnosti in pravice kot vsak drug krajevni uslužbenec. Odredba o uvedbi gospodarske evidence na krajevnih ljudskih odborih določa, da bi morala biti ta evidenca organizirana že do 15. junija 1950. Do septembra bi morala biti vsaj točna evidenca o oddaji masti. Pri tem smo delno opravičeno, še bolj pa neopravičeno mnogo zamudili. Na okrajnih in krajevnih komisijah je sedaj, da vse zamujeno čimprej nadoknadijo ter da k izpolnjevanju gospodarskih listov pritegnejo tudi kmetovalce. Kmetovalci sami so za pravilno evidenco zelo zainteresirani ter bo njihovo sodelovanje pogoj za točne in pravočasne podatke. ZGLEDEN BOREC ZA VIŠJI DONOS Kmeta Stanka Zupaniča iz Sp. Haj-poznajo do mala vsi kmetje v majorski okolici. Poznajo pa tudi njegove CVe, na katerih vsako leto raste naj-pšenica, koruza in krompir. Nje-^ hektarski donos je največji v okolici, j Zupanič je borec za višji hektarski °®os, h kateremu mu pomaga jesensko o oranje, stalno kolobarjenje zem- *ie »kii in dobro gnojenje. Z dobrim Mev- ®1m gnojem gnoji vsako leto, za dodatek 4 Uporablja še umetna gnojila. » Letos je že izpolnil obvezno oddajo, oddal okrog 3000 kg, krompirja 17.000 kg in od tega 7000 kg semenih et?a. Vso skrb posveča tudi dvigu živi-jjr®je. V svetlih in higieničnih hlevih K,a 10 glav živine, ki jih ima razporejene J“J*, da so mlekarice ločene od plemen-Mlekaricam poklada boljšo krmo, j6 ne upada moilznost, kajti z mlekom jjj *!es neka j v zaostanku in bo moral za-^Jeno nadoknaditi. Do izpolnitve plana j^lka le nekaj litrov. Da bo laže pre-los *iv,in0 preko zime, je napolnil si- * Zmogljivostjo 25 kubikov. i# i n oddaje mesa je letos presegel o^krog 700 kg Žive teže. Maščobe je ja a* že -v mesecu septembru skupno ie hSe. '*e*o: 140 kg. Kmet Zupanič pa Hi i' v P^^vanju davkov prvi. Preit, [/* ]eto je plačal davek za leto naprej, ^ le doplačal le nekaj tisočakov. njj^a krajevnem odboru poznajo Zupa- • Pravijo, da vse, kar odda, da z za- ^ -L.--------------------------------------- vestjo, da dela za skupnost. Pri njem ne slišiš nikdar pritožb. Sam preračuna, koliko rabi zase, koliko za delavce. Posebno še iletos, ko je občutnejše pomanjkanje živil, je kmet Zupanič gledali, da pridela čimveč, in zato je tudi lahko presegel plane predpisane količine oddaje. V slabih skladiščili bo krompir slabo shranjen V letošnjih pomladanskih mesecih se je v nekaterih gostinskih obratih in menzah v Ljubljani zgodilo, da so na tisoče kg krompirja zvozili na gnojišča. Zakaj? Glavni vzrok je bil ta, ker se upravniki in ekonomi niso dovolj brigali, da bi v jeseni krompir pravilno vskladiščili. Nekatere upravnike ta velika izguba krompirja v letošnji pomladi ni prav nič izučila. Kontrolni organi so v gostinskem podjetju Savica (Keršič) ugotovili, da je bilo na dan 25. oktobra 6000 kg mokrega krompirja zmetanega v klet, ki za vskladiščenje krompirja, ni bila pripravljena. Stene iu tla niso bila obložena z deskami, niso uredili zračnikov, pa tudi ne pripravili apna za razkuženje. V ta/kem stanju je bil krompir še pred nekaj dnevi, ko so kontrolni organi ponovno pregledali skladišča. Prav tako malomarnost so ugotovili pri gostinskem podjetju Figovec, kjer so istega dne dobili 15.000 kg krompirja. Prevažali so ga v dežju in seveda mokivga zmetali na 2 metra visok kup v klet. Po 10 dnevih je bil krompir še vedno tako vskladiščen. Nihče se ni pobrigal, da bi pa osušil in nato pravilno vskladišfil Enako »tanje so našli tudi v skladišču gostinskega podjetja Rio. Upravniki teh podjetij se bodo zaradi svoje malomarnosti zagovarjali pred sodiščem. Gotovo je, da omenjena podjetja niso edina, ki niso ukrenila vse, da bi se krompir, ki ga zaradi suše že itak primanjkuje, ne pokvaril. Prav zato naj bi v najkrajšem času člani ljudske inšpekcije po terenih in ustanovah pregledali vse zaloge krompirja in ukrenili vse potrebno, da bo krompir stkrbno vskladiščen. Primere nevestnega vskladiščen ja pa naj javijo Kontrolni komisiji. POSPEŠIL JE PROCES ŽGANJA APNA V Siveriču, kjer je tudi znani dalmatinski premogovnik, je kmet Marko Odak začel na svoj način žgati apno. Posrečilo se mu je pospešiti proces žganija apna od 8 na 3 dni, porabo premoga za pod-žiganje pa zmanjšati od 2 m8 na 3 do 4 kg. S tem se je pospešila proizvodnja za 60%, proizvodni stroški pa za 30%. Razen tega je žgano apn<> boljše. UNIČEVANJE VOLKOV V BOSNI IN HERCEGOVINI Letos so ubili v Boemi in Hercegovini nad 900 volkov in podivjanih psov, ki eo povzročili veliko škode kmetom v republik k Samo lani so volkovi uničili okrog 30.000 glav živine v vrednosti 60 milijonov dinarjev. V gozdovih Bosne in Hercegovine je po mnenju gozdarjev še okrog 2000 volkov. Njihovo uničevanje 6 pogoni, zastrupitvami in na različne druge načine se bo nadaljevalo tudi pozimi. Na teren so že putlaili 9000 ljudii. Z zastrupljanjem bodo začeli, ko bo zapadel prvi sneg. GRADIJO Sl FRONTNE PROSTORE čudna so pota žveplenk in zobne paste Ali mislite, da v Ljubljani res ni mogoče kupiti vžigalic in zobne paste? Te dni sem šla po Gosposvetski cesti. Kar naenkrat zagledam neko žensko, ki je, imela žepe nabasane s škatlicami vžigalic, pa še v roki jih je imela nekaj. Vprašam jo, kje je vendar kupila toliko vžigale, ko jih pa že precej časa v nobeni trafiki ne dobiš. Pokaže mi Prva vrata na desno. Takoj smuknem skozi ta vrata in vprašam prodajalko po vžigalicah. In resi Vžigalico so tu, lahko jih dobite, kolikor hočete. — No, deset škatlic bo zaenkrat dovolj. Zelo sem bila zadovoljna. Še bolj pa sem bila zadovoljna, ko mi je prodajalka povedala, da lahko kupim tudi sobno pasto. Saj je tudi zobna pasta stvar, ki je v Ljubljani ne moreš zlepa dobiti, o čemer je bilo že govora tudi v naših časopisih. Tudi pa6to za čevlje imajo v tej trgovini. Kaj mislite, kje je ta trgovina? Trafika? Špecerija? Koloniale? — Zastonj ugibate. To je tista trgovina, kjer se je včasih reklo pri Bizjaku — pred vojno so tam prodajali kekse, zdaj pa ta trgovina nosi firmo »Delikatesa«. V njenih izložbenih oknih vidiš likerje in ribje konzerve, včasih prodajajo tam tudi piškote in bonbone. Kdo bi si mislil, da imaijo tudi zalogo vžigalic in zobne paste ter paste za čevlje. In še to: v trafikah že dolgo časa ni nobenih vžigalic, kadar pa jih imajo, jih ne moreš kupiti, kolikor bi hotel. Tu pa eem jih dobila kar deset škatlic. Zadnje dni tudi vseh navadnih vrst cigaret ne dobiš v trafikah. Nedavno sem bila v treh trafikah. V prvi so imeli sa mo »Drava«, v drugi samo »Drina«, v tretji pa spet samo »Drava«. Ali bodo morda tudi cigarete »Kosmaj«, »Ibar »Durmitor« in druge med »Drava« in »Drina« začeli prodajati pri Bizjaku oz. v »Delikatesi«? Kaj pravijo na to sveti potrošnikov in ljudska inšpekcija? —a 99 NOVI SVET" (Nadaljevanje In konec) Alijjfatika je obravnavala zbirke novel Grsk* i. &ege, Janeza Gradišnika in Karla t}4r, e. lška. Kriteriji kritikov (Vladimir Lino Legiša in Ivan Potrč) 60 -° različni. Vladimir Bartol smatra, Milan Šega v zbirki »Balada o la-v j /' pokazal eno plat slovenskih ljudi P&sivr.1. narcKlnoosvobodilne borbe: njihov *ir. heroizem. Lino Legiša karakteri-Hojja Grabeljškovo zbirko »V novi ohjavV. "rav bi bilo, če bi »Novi svet« še skupno oceno vseh letošnjih Pov*/?* novel mlajših slovenskih pri. Orat,eV-)OV!. Še««. Gradišnika, Godine, ,s*a im Koprivca. Vsi ti avtorji po-8Wa.- T isti čas, njihove zbirke so izšle ' .Počasno in potrebno bi jim bilo q, mesto po enotnem kriteriju. 'Irj*.. .Premieri »Operacije« v ljubljanski tilti M.'e pisal Vladimir Kralj »O drama-je 're ucove« (št. 7-8). Vladimir Kralj nenavadnega kritičnega •»e, k* .®0'! ali manj neodvisno od dra-obravnava, si je zgradil svojo ’ *®k?na naj bi bila drama iz na-5?'1 je°f’v°krKitlne borbe. In ta koncept Ktajj P°tem služil že skoraj kot recept, fratra, da je osnova drame Mire ® spopad nasprotnih političnih ideo- logij. Zato sta mu v drami odveč dr. Do-nat in dr. Romihova, osebi, »ki nista v drami potrehni, niti po njenem akcijskem zapletku, niti po njenem idejnem konfliktu«. Kraljeva kritika počiva na dokaj majavih tleh. Z isto upravičenostjo lahko namreč smatramo, da je idejna vsebina »Operacije« dejstvo, da v narodnoosvobodilni borbi ni mogel nihče stati neopredeljeno ob strani in da sta potemtakem dr. D on at in dr. Romihova osrednji osebi drame. Oba sta nepolitična in oba hočeta ostati gluha za vse pozive Osvobodilne fronte. Ljubezen dr. Donata do zdravniškega poklica, edina zavest družbene odgovornosti, ki je v njem še živa, odloči njegovo pot k ljudstvu. Na drugi strani pia je dr. Romihova človek, ki misli le na svoje ugodje in to jo vodi v narodno izdajstvo. V konceptu Vladimirja Kralja je ovadba dr. Permetove in smrt dr. Donata res samo »budoarska spletka« in apolitičnost dr. Donata res »ni toliko karakterna kot situacijsko potrebna«. Treba bi bilo le, da bi kritik odstopil od svoje konstrukcije in sprejel zamisel drame, pa bi prišel do čisto drugih zaključkov. Prav tako ne ustreza Kraljevemu kon. ceptu bolnišnica kot pozorišče drame. Tu bi namreč po kritikovem mnenju lahko pričakovali satiro na bolniške in zdravniške razmere, ne pa ideološki boj med okupacijo, za katerega bi bilo ustrezno pozorišče družina kot osnovna celica družbe. Ne vidim upravičenosti take kritike — ki je bolj šablona in manj kritika — za čas, ko 6e je borila OF za ljudi na vseh področjih od družine pa do šole, bolnišnice, pisarn m zaporov. Zamisel izrazito politično-idejne dra; me po Kralju tudi zahteva, da »si morata biti nasprotnika v igri enakovredna, to je, v našem primeru, na isti intelektualni višini«. Prav, toda zahtevati, da se je ta »zakon o pesniški pravičnosti« uveljavil v naši stvarnosti, v spopadu Osvobodilne fronte in bele garde, v 6popadu ljudstva in izdajalcev, bi se reklo zanikati dejstva zaradi bolj ali manj samovoljno pojmovanega zakona. Dejstvo je namreč, da niso bili okupatorjevi sodelavci niti za hip moralno ali intelektualno enako vreden nasprotnik Osvobodilni fronti. V tem primeru je Kralja njegova metoda zavedla, da je iskal slabosti drame tam, kjer jih ni. Njegov koncept »Operacije« kot »izrazito politično-idejne drame« ni slonel na razumevanju drame Mire Pucove. Za kritika je to vselej nevarna pot v šablono. Slabost »Operacije« ni toliko v njeni zasnovi, kakor v umetniški izvedbi pravilne zamisli. * Upravičen bo očitek temu časopis nemu poročilu o »Novem svetu«, da sem izpustil mnoge članke, ki bi zaslužili, da bi o njih dnevni tisk več pisal. Res je, toda namen časopisnega poročila ni, da bi nadomestil revijo, niti da bi zgolj našteval objavljena dela in njihove avtorje. Omejiti sem se moral na neke probleme, kar pa vsekakor ne more biti ocena prispevkov, ki so v tem poročilu zajeti le sumarično. Lev Modi« N* (jradlbdšču v Slomškovi ulici je sleherno popoldne zelo živahno. Od vseh strani prihajaio frontovci. Grosmanov Vlado, ki obiskuje gimnazijo, je pripeljal kar celo četo mladincev. S samokolnicami privažajo gramotz, pribijajo deske, ravnajo žeblje in pomagajo povsod, kjer je pač treba. Predsednik ZB Potokar in tovariš Brodar sta od vseh najbolj požrtvovalna, Ne ustrašita 6e nobenega težkega dela Z veliko težavo sta odstranila staro sprhnelo tramovje im ga s pomočjo mladincev zamenjujeta z novim. Kmalu bo vse pripravljeno za ureditev stropa. »Glej jih tudi pionirji prihajajo,< 6e razveseli že starejši možakar, ki ga visi spoštljivo nazivajo >očka<. Kmalu se viti polno otrok okrojj starejših in pomijejo se, da bi tudi ona pomagali. Nekaj so jih dodelili k ravnanju žebljev, drugi gredo z vozički po ostanke opeke na otroško igrišče v Resljevo cesto, nekateri pa mešajo malto. Veseli živžav se razlega po gradbišča. Vsi tekmujejo. Vendar wasih delo zastane. Med mladinci se razpleta razgovor o strelski družini. Vlado, ki je v gimnaziji navdušil več mladincev iiz drugih terenov za pomoč pri gradnji dvorane, veselo pripoveduje, da jim je terenski frontni odbor pred kratkim kupili pravo zračno puško. Povabil jih je za nedeljo, da pridejo tudi oni na streljanje. Kakšno veselje, če zadene v sredino tarčeI Veselijo se nedelje in še z večjim navdušenjem zagrabijo za delo. Vsepovsod, kjer nastanejo težave itn je _ treba nasveta, kličejo tovariša Adamiča, Naj bo stvar še tako zapletena, on bo našel izhod. Čeprav bo imel že kmalu sedeni križev za seboj, g anajdeš vedno pri delu. Zdaj stika za vijaki zdaj zia deskami ali opeko, da Imajo prostovoljci vse pri rokah. Po vsej pravici pravijo ljudje s terena: »on_ je duša terena — naš- očka.« Zmotila eem ga, ko je ravno koval načrte, za koliko bo treba dvigniti strop, koliko desak bo treba še za pod v veliki dvorani, kje bodo postavili oder itd. Postrani me je pogledal, češ kaj te je zavedlo v našo četrt. Kmalu pa se je omehčal in med nama se je razvil prisrčen razgovor. Govoril mi je o svojih velikih doživetjih v NOB, o hrabrih borcih, ki so v neizmernih težavah vzdržali na vsakem položaju, o dragocenih izkušnjah mi je pripovedoval, ko so iz nič, le 6 pridnimi rokami ustvarili vse najnujnejše, kar so potrebovali. Zaiskrile 6o se mu oči: »Veš, tovarišica, teh izkušenj nam nihče ne more vzeti. Tudi danes 6i bomo zgradili vse, kar potrebujemo.« Bil je major JA. zdaj pa je v pokoju. Toda ne. Nikoli ne miruje. V srcu je mlad, kakor da mu je šele trideset let. Z mladostnim temperamentom govori, kako rad bi vsaj del teh Izkušenj prenesel na svoje frontovce, mladino ln pionirje. Hudo mu je bilo, da teren nima svojih prostorov, kjer bi 6e sestajali in zaživeli pravo družabno življenje. Tuhtal in tuhtal je, kaj bi se_ dalo ukreniti. Letošnjo pomlad pa je prišel na odrešilno misel. Slomškovi^ ulici že več let nikakor ni v okras nizko podrto skladišče. Kaj pa, če bi na tem prostoru zgradili frontni kotiček. Na sestanku vseh množičnih organizacij je sprožil svojo misel, jim razložil, kakšne koristi bodo imeli od tega, in glej, vse se je navdušilo. Sklenili so, da bodo vsi pomaigali s prostovoljnim delom. Tudi na sta n o; vamjskem uradu je e težkimi borbami končno dobil dovoljenje za gradnjo. Nič hudega sluteč, sem ga še mimogrede vprašala, koliko kredita so za- ;rosili za ta svoj načrt. Iznenaden me e pogledal: »Kakšen krediti Sramota bi bila, da bi mi prosili za kredit, ko se država bori s tolikimi težavami v gospodarstvu. Niti dinarja nismo zaprosili.« Hudoval 6e je na razna kulturno-umetniška društva, ki zapravljajo kar stotisoče za urejevanje raznih dvoran, ki bi jih brez težav lahko z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom uredili. Ni bilo treba več izpraševati. Sam je pripovedoval, kako ves teren že vse leto pridno zbira odpadni material, žene in pionirji prirejajo kulturne prireditve in denar, ki ga zberejo, porabijo za nakup najnujnejših potrebščin za gradnjo. Za delo, seveda tudi strokovno, do danes niso izdali niti dinarja. Sami tesarijo, betonirajo, zidajo. Povabil me je, da si ogledam prostore, ki so jih že uredili. Vstopila sva v prijetno predsobo, iz katere vo- Frontovci desetega terena pri gradnji svojega kotička diio vrata v manjšo, že lepo urejeno 6obico, kjer imajo svoje seje in sestanke. Stene so lepo opremljene 6 slikami. V omari pa hranijo dragocene terenske dokumente iz časov predapriil-ske Jugoslavije, ko so tu delali znani javni deilavci, in dokumente iz NOB. Skozi velika trodelna zastekljena vrata sva nato prišla v večjo dvorano, ki so jo v tekmovanju tik pred volitvami dogradili. Na steni viisi lepo izdelana barvana slika maršala Tita. Ob njej pa velika sitenska slika prikazuje pionirje, ki za svojo pridnost prejemajo košarico lepih velikih rdečih češenj. Se nedokončana je slika delovne matere, ki v svojem naročju nežno varuje otroka. »Tudi te slike so prostovoljno delo našega požrtvovalnega slikanja Antona Demšarja,« mi pojasnjuje tovariš Adamič. Iz te dvorane sva prišla v dvorano, ki Še ni dograjena. Veseli živžav nas je obkrožil. Tovariš Adamič ima polno glavo načrtov. V tej veliki dvorani nameravajo montirati kinoaparaturo na ozek trak. Za pionirčke bo kmalu uirejeno lutkovno gledališče. Uredili bodo tudi dve delavnici igrač in ko bodo dopuščale razmere tudi 4 kopalnice. _ Največje veselje ima tovariš Adamič s pionirji. Pred kratkim so Adamiča izbrali za člana pionirskega starešinskega sveta. Veliko otrok je že zbral okoli sebe. Zvedeli so, da je bil v Ameriki, Afriki in drugih deželah. Vsako nedeljo dopoldne prihaja vedno več otrok v terensko dvorano. Ob toplo zakurjeni peči posedajo okrog Adamiča in poslušajo. Vprašanj nikoli ne zmanjka. Tovariš Adamič jih v duhu popelje v Ameriko, v Afriko, na Kitajsko, Japonsko in drugam. Sleherni-krat pa jim pripoveduje tudi resnične zgodbice iz osvobodilne borbe, pogosto o junaških kurirjih, ki so kakor veliki borci raje dali življenje, kakor da bi izdali vojaško tajnost. Tako pripoveduje o junaštvu malega Slavka, ki se je z nadčloveškimi napori rešil in preplaval Savo ter e zadnjimi močmi prinesel važno poročilo. Od prevelikih naporov je močno obolel in ni bilo pomoči... daroval je svoje življenje domovini. Mali pionirji zadržujejo dih, ko spremljajo pripovedovanje, svetle solze se zabliskajo v očeh, nič več jih ne morejo zadržati. V malih 6rcih raste ljubezen in spoštovanje do velikih žrtev... do domovine. — md —* Zapeljivka New Orleansa" 99 Vsaka šola nekaj stane. Tudi tale z »Zapeljivko« nj poceni. Pri izhodu iz kina se dogajajo pravcate tragikomedije. Potem ko je vse dopoldne stal, da bi jo »večer razveselil z vstopnico, ga zdajle, ob koncu predstave, niti ne pogleda. »Dve uri fclabe voljo in še eno, da si odpustim tako nemarno zapravljeni čas«, to je vse, s čimer ga je nagradila. Kako prihraniti v bodoče podobna razburjenja? Prilika je nehvaležna: »Zapeljivka«, porečete, »in še Marlen Diet-rich»l pa »režiser Rene Clair«!? Misel na vaJ čas, na ta dragoceni ele.nent, na katerega se tako radi sklicujete, mi daije pogum ne glede na dejstvo, da ga zna človek ceniti no navadi šele takrat, ko ga po nepotrebnem izgublja. Da ne pozabim — »Saj je brez vsake vsebine«, je dekle še stisnilo ekozi zobe. Nerodno, bolj v lastno opravičilo kot v obrambo filma, je on zajecljal »Zgodba o poročni obleki vendar«. Nestrpno in sovražno je zamahnila z roko. Zgodbe mi torej ne kaže obnavljati. Nekaj »posebnosti« naj pa vendarle omenim. Rot prvo n. pr., da gre za morda najbolj pogosti motiv filmskih dogajanj, za stari, znani ljubezenski trikot. Navidezna grofica — prevejana kurti-zana izbira med starim, degeneriranim bankirjem in mladim, robustnim mornar- jem. Ta, zadnji, ji tako ne uidej preden pa se bo odločila zanj, bo temeljito omrežila uglednega denarnika, gospoda Girauja. Tako pridemo k drugi »posehno-sti«, t. j. trikom, kako vloviti bogatega ženina. Klari se bo to posrečilo najprej z omedlevicami, ko pa te postanejo sumljive (pričelo se je nekaj šušljati o njeni preteklosti), si bo izmislila in tudi zaigrala pokvarjeno sestrično, ki ji jemlje ugled. Tretja »posebnost« je nemara pičla in še to primitivna komika: pomežiko-vanje, šepanje, zamenjava cilindrov, iMra-bitev s kočijo. O vrlinah filma »Zapeljivka New Orleansa« ne mislim govoriti. Po vrsti naštete jih dobite v šesti številki časopisa »Film«, kjer 6e je pisec kritike resno potrudil, odkriti v banalni, sentimentalno-romantični komediji »parodijo na osladne filmske melodrame«. Naj je v njegovih opazkah o režiserjevi virtuoznosti tudi delček resnice, tako na primer, kako mu uspe s pantomimo nadomestiti dialog in pospešiti zaplet, zlasti pa, kako mu je brezvsebinskost teme pristrigla peroti — film ni zaradi tega nič lepši, nič boljši. Namesto »komedija« ga kvečjemu lahko označimo kot »tragedijo« slavnega fran. coskcga režiserja Rene Claira, ki v hoIly- I vvoodskih ateljejih ne najde vsebine svoji 1 blesteči formi. M. V. Tesneje soddovanle lizhulturnth organizacit in Ikk borcev bo izboljšalo predvojaško vzgojo Drugi plenum Zveze borcev Jugoslavije je poudaril, naj republiški in krajevni odbori v smislu predvojaške vzgoje posvetijo posebno pozornost fizkulturnim organizacijam. Prav tako je dolžnost tizkultumih organizacij, da v telesnovzgojno delo vključijo vse elemente vojaške vzgoje, ki so več ali manj sestavni del fizkul-ture in športa ali pa so z njima tesno povezani. Bes je, da telovadba in vadba večine športnih panog že po svoji vsebini razvija in krepi moralne in psihofizične lastnosti, vendar so lahko le te, čeprav dobro razvite, 1 akorekoč brez haska, če nam ne koristijo v vsakdanjem življenju. Alpinistu, smučarju. lovcu itd., ne bo pomagala tehnika, če se ne bo znal orientirati na terenu. Prav tako še tako dober športnik ne bo dober vojak, če bo slab pešec, strelec ali pa če ne bo znal premagovati raznih tehničnih in naravnih ovir. Se 6labše se mu bo godilo, če se ne bo znašel na terenu, pa čeprav bo imel pri sebi zemljevide ali kompas, katerih pa se predhodno ni naučil uporabljati. Vojaškemu obvezniku ne bo koristilo kolo, niti kakršnokoli drugo prevozno sredstvo, če ne bo znal le teh v primeru okvare popraviti. • Delo fizkulturnih organizacij ni samo v tem, da pripravljajo svoje Crvena zvezda—Partizan 3:3 (3:1) Prijateljsko srečanje med nogometnima moštvoma »Crvene zvezde« in »Partizana«, ki je bilo včeraj na igrišču »Partizana« v Beogradu pred 2000 gledalci, se je končalo neodločeno s 8:3 (3:10. Igra je bila živahna in zanimiva samo v prvem polčasu, drugi polčas pa je potekel v glavnem v nevezanih akcijah. Igralci obeh moštev so igrali brez poleta. Italijanski tisk o teniškem igralcu Branoviču Milano, 14. novembra. Italijanski dnevniki in športni časopisi so ugodno ocenili igro jugoslovanskih teniških igralcev Mitiča in Branoviča na pravkar končanem turnirju v Milanu. Časopis »Libertži« posebno poudarja izvrstno igro Milana Branoviča, za katerega trdi, da bo v kratkem času postal »trd oreh« za najboljše evropske teniške igralce. Tudi »Corriere della Sera« se zelo laskavo izraža o Branoviču. »Corriero Sportivo« pa prinaša Branovičevo sliko in poudarja, da je pokazal v Milanu izredno dobro igro in je upravičeno mnenje, da bo z uspehom zamenjal Mitiča in druge izvrstne jugoslovanske teniške Igralce. članstvo v tej ali oni športni panogi na tekmovanje, temveč da ga tudi praktično pripravijo na obrambo države. in sicer s tem, da povsod tam kjer je možno sodelujejo s krajevnimi odbori Zveze borcev in z drugimi množičnimi organizacijami v predvo-jaški vzgoji naših ljudi. Vendar bo največji uspeh v tem smislu zagotovila le samoiniciativnost in razumevanje odgovornih fizkulturnih funkcionarjev za predvojaško vzgojo. Velik pomen in nujnost delovanja fiz-kulturnih organizacij, tako športnih zvez, kot telovadnih društev v tej smeri, je znova naglasil zadnji plenum Fizkulturne zveze Jugoslavije. Toda le redke so organizacije oziroma društva, ki so ali samoiniciativno ali pa po navodilih pripravljale svoje članstvo v predvojaški vzgoji bodisi s pomočjo krajevne organizacije Zveze borcev bodisi brez nje. Mnoge fizkul-turne organizacije (n pr. športne zveze in društva v Ljubljani) ee pa pritožujejo, da pri odborih Zveze borcev ni bilo odziva na njih želje po sodelovanju. Vendar je bilo v Ljubljani nekaj prireditev, ki so jih organizirala društva skupaj z Zvezo borcev ali s pomočjo Ljudske milice. Mnogim je še v spominu uspešen nastop obveznikov predvojaške vzgoje na igrišču Krima v Ljubljani v katerem so večinoma sodelovali člani omenjenega društva, ki je tudi pomagalo pri organizaciji prireditve. Kolesarska društva so priredila več voženj »čez drn in strn« in patrolnih tekmovanj (tako na pr. pred dnevi SD Železničar in SD Miličnik) na katerih so se morali tekmovalci poleg vztrajne vožnje izkazati tudi v streljanju, tovariški pomoči in disciplini. V predvojaški vzgoji so bile najbolj uspešne strelske družine, od katerih so bile nekatere zelo aiktivne. O tem nam pričajo tudi številna sobna tekmovanja v zimskem času. A poleg tega so si nekatere družine zgradile lastna strelišča. Vendar je delo strelskih družin le preveč omejeno na streliščne prostore. Za nje bi bilo zelo priporočljivo sodelovanje s planinci, s katerimi bi se pomerili v streljanju in v orientaciji, v okviru raznih taborjenj, pohodov in izletov. Široko področje dela v 6mislu predvojaške vzgoje imajo planinci, na kar je opozoril tudi plenum PZJ. Naša planinska društva so sicer organizirala večje število tur in izletov, vendar pri vsem tem niso dovolj stremela, da bi članstvo seznanila in ga naučila ravnanja s sredstvi, katerih uporaba je potrebna vsakemu planincu in vojaškemu obvezniku. Kar se tiče markacij so planinska društva v Sloveniji opravila uspešno delo. Vse to pa ni samo naloga planinskih organizacij, temveč predvsem telovadne, kot najbolj množične telesnovzgojne organizacije in seveda športnih zvez. Doslej so v tem pogledu poleg strelske in planinske zveze največ storile smučarska, kolesarska in Zveza za konjski šport, čeprav je šele na začetku poti k svojemu cilju. Jasno je, da bodo zveze, kot na pr. rokoborska, plavalna, zveza za hokej in drsanje, boksarska in druge, razvijale one elemente predvojaške vzgoje, ki so njih panogam najbolj blizu. Znano je, da imajo tudi druge države zelo razvite telesnovzgojne in športne panoge, katerih vsebina dela temelji na predvojaški vzgoji (razne planinske organizacije, skavtizem in njemu slične organizacije). Mnogo je držav, ki imajo to vrsto telesne vzgoje mnogo bolj razvito kot pri nas. Na švedskem na pr. obstaja športna panoga, ki se ba-vi v glavnem z orientacijo na neznanem terenu. Ta športna panoga deluje v okviru zveze, ki šteje 300.000 članov. Tudi Fizkultuma zveza Slovenije bo v bodoče še bolj približala svoje delo predvojafiki vzgoji. Tako bo na pr. še letos za zgled in primer posameznim telovadnim društvom organizirala množični pohod v bližnjo okolico Ljubljane. Na tem pohodu bodo imele posamezne skupine udeležencev določene naloge v zvezi z orientacijo s pomočjo kompasov, zemljevidov, daljno- § ledov itd. Pred tem množičnim poho-om bo Zveza organizirala za poskuš-njo študijski pohod, na katerem bodo sodelovali vsi ljubljanski fizkulturni učitelji in fizkulturni delavci. Z množičnimi pohodi in sličnimi prireditvami pa bomo dosegli zaželjenl cilj le v primeru, če bomo udeležence nanje pravočasno in dobro pripravili, to je, jih naučili čitanja zemljevidov, risati skice, ravnati s kompasom in drugimi orlehtaci jakimi sredstvi. Kako gospodarimo? Ljubljana, 14. nov. Na Vodovodni cesti v Ljubljani Je poleg osnovne šole velika jama, ki je že skoraj zasuta. Semkaj vozijo kamioni in vozovi vsak dau iz raznih delov mesta različno odpailke, smeti in material, ki ni več za nobeno rabo. Vendar bo našel pozornejši iskalec v jami pngostoma prav dober, če že no nujen material, ki ga potrebuje naša industrija. Pred nedavnim Je pripet ljal avtomobil nekega podjetja v jamo svežnje lepega papirja, raznih tiskovin, starih obrazcev itd., ki jih je veter raznašal po bližnjih ulicah. Razen tega so v jami različni stekleni Sredmetl, krpe, velike količine železa, akra. Jekla, brona itd. Vso to so dogaja zaradi neodgovornosti In brezbrižnosti odgovornih ljudi v tovarnah, podjetjih In ustanovah. Vsekakor naj podjetja odpadke zbl Avto-moto krožek je najboljši V podjetju »Kamnik« že drugo leto uspešno delujeta avtomoto ln fotoama-terski krožek. Njima so se sedaj pridružili še radioamaterski krožek in krožek modelarjev, jadralcev in padalcev ter smučarska sekcija: zlasti zanjo se zelo zanimajo. Iz avtomoto krožka so Izšli doslej že mnogi šoferji, dva pa sta se usposobila za Inštruktorja.'Da Je krožek tako uspel, je predvsem zasluga njenega Inštruktorja tov. Otona Vlbrlhar-ja, ki mu ni žal časa ln napora za pouk tečajnikov. Tov. Vibrlhar je predaval tudi po vaseh, pripravil je tekmovanje Kamnika z Domžalami, Virom In Mengšem. V februarja pa bo pripravil nov tečaj. Fotosekclja Ima 25 članov, ki so sl doslej naredili že aparat za povečevanje ln kupili fotoaparat, ki ga poso- rajo na določenem mestu, jih teme- | Jajo članom. Zaradi pomanjkanja ma ljito pregledajo ter od časa do časa oddajo vredni material Odpadu, s čimer bo dobila naša industrija nov dotok surovin, podjetja sama pa bodo prejela v zameno lepo denarce. — Fer. terlala je ta krožek začasno manj aktiven. V okviru aerokluba bo delovala sekcija za modelarstvo, jadralstvo ln padalstvo. Ko bodo prejeli material In Nušičevi »žalujoči ostali« v ptujskem gledališču Ptuj, 14. novembra. Nekateri razlagajo, da se človek smeje zato, da opominja tistega, ki se ran smeje, na napake. Po tej razlagi bi bila naloga smeha odpravljati najiake. Tudi Nušlčeva komedija »Žalujoči ostali« Ima to nalogo. S smehom ima ramen opozarjati na tiste napake, ki so zelo običajne pri navadnih smrtnikih: lakomnost, pohlep in sebičnost. Vičar Je nastopil v vlogi Agatona Arslča, sreskega načelnika, ki Je Igro, kakor z masko, postavil na oder res pravega sreskega načelnika, ki Je prišel na oblast s polltlkanstvom lil ne z znanjem. V Igri Je — temu so bili vzrok obiskovalci, ki so se preradl smejali — zašel v nekaterih trenut- S A H Jesenska megla ogroža varnost prometa Z nastopom jesensko megle registriramo vsako leto močan porast prometnih nesreč. S pravočasnimi zavarovalnimi ukrepi je mogoče preprečiti materialno škodo in zagotoviti varnost pešcev in vozil, v zadovoljivi meri. Opozarjamo našo javnost, predvsem pa naj poostrijo nadzor nad obratovanjem lastnih prometnih sredstev na primeren način. S kolektivno, zavestno disciplino bomo uspeli doseči najlepše uspehe. Vsi oni, ki objestno, domišljavo ali sovražno prezirajo take varnostne more in s tem ogrožajo javno varnost, pa S? v najstrožji meA okusijo težo'zl, njene predpise javnega prometa, ki jih je nujuo predvsem v takih izrednih prilikah dosledno upoštevati. Vozniki motornih vozil in odgovorne osebe voznih parkov naj skrbijo za pravilno osvetlitev vozil po obstoječih predpisih. V kolikor se ob normalnih vremenskih prilikah, is objektivnih razlogov, večkrat dovoljuje promet z vozili, ki ne izpolnjujejo v celoti predpisov o potrebni osvetlitvi, mora v izrednih vremenskih prilikah držati pravilo, da vozilo brez predpisane osvetlitve ne sme v promet. Isto velja za ostale osnovne varnostno-tehnične naprave vozila. Iz tega sledi, da odgovorne osebe ne smejo puščati v promet motornih vozil z eno prednjo lučjo, brez zadnje signalne luči itd., kar velja analogno za vsa ostala vozila. To naj velja za dnevni in nočni čas, saj vemo, da je v gosti megli tudi podnevi luč edino sredstvo uspešne signalizacije vozila pešcu in nasproti vozečemu vozilu I Kolesarji naj ob takih prilikah, zlasti ponoči v gosti megli, ne vozijo brez luči in kontrolnih stekel na zadnjem kolesu. V kolikor jih nimajo ali jim ne delujejo, naj dvokoles ob takih prilikah ne uporabljajo. Ce jih nujno morajo uporabljati, naj na posebno nevarnih, zelo prometnih točkah in sektorjih, gredo peš. Zvočni znaki za take prilike ne zadostujejo, ker ustvarjajo navadno zmedo in ovirajo splošno orientacijo. Podobno velja za konjske ln živalske vprege. Vozniki takih vpreg morajo voditi živali na povodcih in sicer peš. To pa še ni opravičilo, da smejo voziti brez lučil Posebna nevarnost preti ob takih prilikah ročnim vozičkom, ki običajno niso osvetljeni. Uporabnik takega vozička mora biti v težki megli posebno previden. Kreta naj se čimbolj od-dvojeno od ostalega javnega prometa. Doslej še nismo uspeli vzgojiti v zadostni meri med našimi pešci potrebne prometne discipline, v pogledu prečkanja ulic na označenih in običajnih prehodih, hoje po pločnikih in sprostitve cestišč za vozni promet in predvsem upoštevanje desne strani kot edino pravilne ln obvezne prometne smeri, moramo pa zahtevati, da se vsaj v posebnih okolnostih vsakdo strogo ravna po obstoječih cestno-pro-metnih predpisih, ker to zahteva njegova osebna varnost in splošna varnost prometa. Javna varnost ln druge naprave, ki naj opozarjajo voznika in pešca, znaki nevarnosti, železniški zapornice, zapore cest, prekopi cestišča itd., morajo biti primemo osvetljeni in tudi sicer posebno zavarovani. Primernost se ocenjuje v pTimerl z vidljivostjo. Absolutnega merila za tako prilike ni, 8ač pa morajo odgovorne osebe upo-:evati pri ocenjevanju dejanske prilike! kona. — Prometna Ljudska milica ima za take primere potrebna navodila. Ii pisarne poverjeništva za notranjo zadeve glavnega mesta Ljubljane. Mednarodni turnir v Amsterdamu Rossolimo vodi 2. kolo: dr. Trifunovič—Kottnauer 1:0, Foltys—Pirc remi, dr. Euwe— Stahlberg remi, Najdorf—Gutmundson 1:0, DonneT—Reshewsky 0:1. Van den Berg—Van Scheltinga remi, Rossolimo —Pilnik 1:0. Golombek—Szabadoš remi: partiji Kramer—dr. Tartakower In O Kellj'—GiigorM sta prekinjeni. Iz 1. kola dr. Trifunovič—Van den Berg 0:1. Stanje po 2. kolu: Rossolimo 2. Van den Berg, Reshewsky. Najdorf, Stahlberg 1 in pol, Pirc, Gligorič, dr. Trifunovič dr. Euwe, Golombek, Van Scheltinga po 1, Itd. EKIPNO PRVENSTVO FLRJ V ponedeljek 13. t. m. se je začelo ■v dvorani Matice hrvatskih obrtnikov v Zagrebu ekipno prvenstvo države. Tekmovanja se udeležuje 8 moštev ki so pri žrebanju dobila naslednje številke: 1. Partizan, 2. Zagreb, 3. Novi Sad, 4. BSK (bivši Metalac1), 5. Horac (Cačak), C. Krim (Ljubljana), 7. BUSK (Beograd), 8. Mladost (Zagreb). Postave posameznih ekip so: Partizan (Milič, Matanovič. Božič, Andrič, Gruber, Krstič, Hamovič, Petrovič. Fla-njek. Markovič), Zagreb (Udovčič. Filipčič, Subarič, Avirovič, Bonert. Horvat, dr. Pravdič dr. Licul, dr. Dumič, Lužaič), Novi Sad (Tot. Kulžinskl, Longer, Marič, 2. Popovič, Vilovski, Canji, 'Letič. K epi.k, Milovanovič), BSK (Bora Kostič, Karaklajič, Djaja, Zivanov, DjuraSevlč, Kažlč, Sahadoš, Muždeka, Molerovič, Boškovič) Borac (Majstorovič, Kovačevič, Čirič, Spa-sovič. Ješič, Jovanovič, Milovanovič, Jovčič, Nikolič, Zaja), Krim (ing. Vidmar, Puc, Germek, Prajnfalk, ing. Tekavčič, Mlinar. Slokan. Sušnik. Levačič, ing. Sikošek). BIISK (S. Nedelj-kovič, .Tanoševič. M. Markovič, S. Vukovič. Trajkovič, Smederevac, B. Pavlovič, Petrovič, Ludaič M. Kostič), Mladost (Fuderer, Bertok, Tagirov, Ing. Kindij, ing. Jerman Timet, Uhlif, Miholič, Andjelkovič, Bayer). 1. kolo: Partizan—Mladost 3:2 (3), Zagreb—BUšK 2:3 (2), Novi Sad—Krim 2:4 (2), BSK—Borac 2:2 (4). Posamezni rezultati Krima so: Tot—ing. Vidmar 1:0, Puc—Kulžimski prek.. Longei*— Germek remi Marič—Prajnfalk 0:1, Z. Popovič—ing. Tekavčič remi. Mlinar —Vilovski prek., čanji—Slokan 0:1, Sušnik—Letič 1:0. 2. kolo: Mladost—Borac 4:1 (3), Par-tlzan—Zagreb 4:3 (1), BUftK-Novl Sad 3:1 (3), BSK—Krim 4:2 (2). Posamezni rezultati Krima so: Bora Kostič—ing. Vidmar remi, Puc—Karaklajič 0:1, Djaja—Germek 1:0, Prajnfalk—Ziva-nov prek., DjuTaševič—Slokan remi, Sušnik—Kažlč 0:1. Sahadoš—Levačič 0:1, ing. Sikošek—Muždeka prekinjeno. 3. kolo: Zagreb—Mladost 1:5 (2), Novi Sad—Partizan 2 In pol : pol (5), BSK -BUSK 0:3 (5). Borac-Krlm 2 in pol : 2 ln pol (3). Posamezni rezultati Krima so: Majstorovič—ing. Vidmar prekinjeno, Kovačevič—Germek prek., Čirič—Prajnfalk remi, Spasovič—ing. Tekavčič 1:0. Ješič—Mlinar 0:1, Jovanovič—Sušnik prek., Milovatnovič—Levačič 1:0, Jovčič—ing.Sikošek 0:1. kih v burkavost, ko ozmerja pokojnikovo sliko In ko hlini sočutje nezakonski hčerki rajnkega. Lenartlč nam Je to pot kar zadovoljivo predstavil trgovca Tanaslje Dlmltrljevlča. Zadovoljiv je bil mlmlčno In tudi glasovno, motilo Je lo včasih njegovo sekanje stavkov. Nekaj posebnega Je hotel po kazati tov. Gunžer s Proko Pnrlčem. 2c njegova obleka, drža In maska so poudarjale njegovo težnjo, da bi kar najbolj predstavil lik Nušlčeve osebe. To mn Ja uspelo v toliko, kolikor ni bil prehrupen In preveč viden. Trlfu-na Spadlča, nezaposlenega meščana Je interpretiral tov. Šugman, ki Je z glasovno močjo ln pripravljenimi kretna-ml uspel podati človeka, ki domuje v gostilnah, barih In Igralnicah. Nekoliko preuren v Izgovorjavi, na škodo čistoče razumljivosti glasov In v kretnjah ponavljajoč Je bil tov. Matjašič Stanlmirovlč, ki pa je od svojih zadnjih nastopov pokazal precejšen napredek. Dr. Petrovič v zasedbi tov. Milkoviča, je bil sicer sproščen In prikupen, vendar v trenutkih s soigralko nekoliko okorel ln trd. Tovarišice: Bajgotova A., Modrinjakova, Koroščeva In Dolinarjeva so dale vse Iz sebe, da bi prikazale prave Jnžna-ške temperamente soprog že predstavljenih mož. Hvalevredno je. da niso posamezno ženske vloge Izstopale lz celotne koncepcije dela, kar se posebno pri ienskah rado dogaja. Prvič Je nastopila In se skrbno pripravila BaJ-gotova N. kot Danica. Prijetno presenečenje Je bila doživeta soigra vseh igralcev. Lepo Je, da niso posamezniki Izstopali ln bil! preveč vidni med ostalimi. Razumljivo Je, da bi moralo biti v komediji več rutine, da hi morali hiti liki bolj doživeti ln tako zunajl In hrupni, toda za gledališče, ki obstoja kot poklicno šele drugo sezono z osmimi poklicnimi Igralci In enim samim profesionalnim režiserjem. Je druga premiera v sezoni 1953-51 lep napredek In pohvale vreden uspeh. —k— GABERJE. — Med neštetimi grobovi pod Gorjanci, ki so bili prekopani 2e prvo leto po osvoboditvi, so še našli grobove petih neznalh borcev. Pred kratkim so jih prekopali v Ga-berje. Zveza borcev, ki Je prekop organizirala, Je pripravila Tfff sTe4Ssiiost kulturni program. načrte, bodo pod vodstvom tovariš* Franca Primožiča izdelali jadralno letalo »Vrabec«. . O delu krožkov Ljudske tehnike pr1' pravlja podjetje »Kamnik« razstavni ki bo zaradi tehničnih ovir sicer o#‘ prta z zamudo, nedvomno pa bo vzDu‘ dila veliko zanimanje zlasti še *a*0' ker tov. Božo Ravnikar pripravil* razstavo miniaturne električne žel*"1' ce z usmerjevalno ploščo, ki naj dl zanimanje za ustanovitev elektro-strojne sekcije. Promet nad 80 nsjnNj-dernejših vagončkov na mnogih tirnicah in križiščih ln mimo mpderneg* lepo razsvetljenega postajnega posloP' Ja, bodo brezhibno usmerjali na maj“' ni usmerjevalni plošči, srcu promet«- Razstava bo nedvomno prltegn'1* mnoge odrasle In male obiskovale^' hkrati pa bo verna slika dela marll*' vib članov sekcije Ljudske tehnike T podjetju »Kamnik«. "• MODERNA KONJEDERNICA Ljutomer, 14. nov. V neposredni bližini Ljutomera erl' dljo moderno konjedernlco, ki Je pr” te vrste v Sloveniji. Ta novi prepotrebni sanitarni objekt je grajen l’° sodobnih Izkustvih veterinarske zna&°,‘ stl. Načrt za graditev je Izdelalo okraJ no gradbeno podjetje v Ljutomeru ' strokovnimi nasveti okrajnega vet«" rinarja tov. Gregorja Jaklja. ki J® razen OLO tudi glavni pobudnik ’® gradnje. Graditi so začeli že lani. I1®" tos pa sta zidarja s pomočjo veterinarskega osebja pri OLO Ljutomer dogradila stavbo. V stavbi je soba sekcije s seclrno mizo. ki Je z žele1" nlml vrati ločena od Jame grobnic®-Do seclrne mize se pride čez šlro* prehod z vozom In Je veterinarskem11 hlgleničarju (šlntarju) prihranjen® večkratno prekladanje mrhovine. drugi strani prehoda je prostor.kjer bodo lahko kuhali milo. In skladišč®' prostor za delovno knjigo ln sekcij«*1 Instrumentarlj. Stavba je pod eni® ključem, tako da je onemogočen «®‘ stop do mrhovine tujim ljudem In *** valim. DosedaJ je tukajšnji veterinarski hlglenlčar bil prisiljen zakopavati vso mrhovino v breg za svojo n1' šo, zdaj pa bo preprečeno vsako razširjanje živalskih kužnih bolezni, r*-zen tega pa bodo lahko ekonomično I*' rahljali nenžltne maščobe za kuhani8 mila. — T. J. Ovirali so delo odkupovalca Postojna, 14. nov. Pred okrajnim sodiščem v PostoJ® so se te dul zagovarjali Ivan Možin* ln Franc Sever, sinova večjih kme*°T v KLO Hrenovlce, ter Marija Možin4' hči kmečkih staršev. Obtoženci so n®' silno ovirali odkupovalca z okrajne?* odkupnega podjetja v Postojni, ki s° kmetoma Francu Možini In Francu Severju morali po zakonu vzeti mršav® prašiče, ker kmeta nista hotela z«1*®' stltl obvezni oddaji, čeprav bi to (E1®-de na število svinj z lahkoto storil*' Ko so prišli odkupovald h kni«*® Možini, se Je njegov sin Ivan postav*1 na dvorišču s sekiro v roki In je «r0' zli, da bo vsakogar, ki se bo pribil** svinjaku, ubil. Podobno se Je obn*' šala tudi Marija Možina. Sever Fr*®e pa je nasilno odrinil odkupovalca ‘‘ hleva ln spustil prašiča na polje. Sodišče je obtožence strogo obsodil®1 Ivana Možina na 1 leto ln 3 mesec' odvzema prostosti s prisilnim del«10' Marijo Možina na 8 mesecev odvzem* prostosti s prisilnim delom, Frane* Severja na Uto kazen 7 mesecev. A. 9‘ (ob VEITI la) OPOZORILO! Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljana — poverjeništvo za notranje zadeve obvešča: Za Izdajo novih osebnih Izkaznle mora vsak zavezanec poleg ostalih dokumentov predložiti po dve fotografiji predpisanega formata. Vsa fotografska podjetja v mestu Ljubljani Imajo za to potreben foto-materlal, ki bo rezerviran naročnikom do 15. novembra 1950. V tem časa tudi sprejemajo naročila, ki Imajo prednost pred ostalimi naročili. Državljani — prebivalci mesta Ljubljane, stari nad 16 let, naj sl nabavijo v tem roku potrebne fotografijo za osebno Izkaznico, v kolikor Istih še nimajo. Začetek ln način Izdajanja osebnih Izkaznic v mestu Ljubljani bo pravočasno objavljen na običajen način. Val, ki so vpisani v državljansko knjigo v matičnih okoliših Izven mesta Ljubljane, morajo Imeti tndl uradno potrdilo o Izvršenem vpisu, ki ga Izda pristojni matičar Izključno v ta namen. Osebam, vpisanim v državljanski knjigi mesta Ljubljane, to potrdilo ni potrebno 5594 Nižja gostinska šola v Rogaški Slatini. Redni pouk na šoli se prične v ponedljek 20. t. m. Vstop v internat II. in III. letnika dne 18. t. m. 5870 OPOZORILO MALOPRODAJNI TRGOVSKI MREŽI Na razna vprašanja pojasnjujemo vsej maloprodajni trgovski mreži, da bodo sklepala pogodbe za leto 1951. za dobavo blaga iz čvrstega plana edino le republiška grosistična trgovska podjetja, in sicer: Tekstil-Obutov, Galanterija, Železnina in Živila. — Glavna direkcija državnih trgovskih podjetij LRS. VABILO K SODELOVANJU Umetniški film »Visoška kronika« potrebuje pri snemanju večje število statistov, figurantov in igralcev za epizodne vloge, kakor tudi invalidov in ljudi s raznimi telesnimi hibami, ljudi z izrazitimi-karakternmi in komičnimi obrazi, nadalje: debele, suhe, visoke, majhne; obojega spola in vseh , .__... starosti. Ljudje iz Škofje Loke. Po- Analogno velja za javna poslopja . jjarls^0 doline in Ljubljane, kakor tu- -DNEVNE VESTI- Slovensko narodno gledališče v Trstu sporoča, da bo pogreb znanega igralca Milana Košiča v sredo ob 16. uri v Celju (in ne v torek, kakor smo objavili včeraj). Promet na republiški cesti Tržlč-Ljubelj je od predora do Ljubeljskega prelaza prekinjen zaradi snežnih plazov. 839 Oglejte sl slikarsko razstavo del akad. slikarja Humek Gabrijela v prostorih Umetniške zadruge v Selen-burgovl ulici 1. 837 Mestni komite ljudske mladine Ma-rlbor-mesto, Prešernova 1-1 poziva vse upnike, da pošljejo vse račune do 15. dec. 1950, ker pozneje računi ne bodo priznani. Prav tako velja tudi za pionirski štab Maribor-mesto. — Za MK LMS. 873 Planinsko društvo Kranjska gora obvešča vse planince, da bo koča v Krnici od 15. novembra do 1. januarja zaprta. 548 KUD »Fran Levstik« Vič, 2onskl pevski zbor vabi svoje pevke na množični sestanek v četrtek, 16. novembra ob 20. url v pevski sobi viške gimnazije. Zaradi izredne! važnosti prosimo polnoštevilne udeležbe. Nove pevke iskreno vabljene. — Uprava. Medlclncl-šahlstl! V četrtek 16. t. m. bo ob 19 url v čitalnici nagradni br-zoturair za prvenstvo medicinsko fakultete. Vabljeni vsi tovariši profesorji in slušatelji. 5886 Društvo slovenskih književnikov vabi člane in kandidate na sestanek z mladimi književniki, ki bo v petek, 17. novembra ob 20. uri. Razgovor o Mladinski reviji. 5883 -GLEDALIŠČE- in vse ostale naprave, nameščene na prometnih vozlih in prometnih sektorjih mesta. Zavedati se moramo, da izvršujemo pravilen odnos do čuvanja ljudske imovme in zavarovanje zdravja ljudi le takrat, ko pravočasno ukrenemo vse potrebno za zagotovitev potrebne varnosti 1 To naše prizadevanje naj bo rezultat spontane volje vsega prebivalstva, združene s požrtvovalnim delom vsega varnostnega aparata. Posebej moramo opozoriti na tiste primere, ko nastopijo megla ali drugačne vremenske noprilike v taki meri. da skoraj onemogočajo vsak promet. Ob takih prilikah naj odgovorni organi in vodje prometnih podjetij ter voznih parkov (Uprava EC2, direktorji in šefi prevozniških podjetij in voznih parkov) po lastnem prevdar-ku v interesu javne varnosti in čuvanja ljudske imovine, sami prepovedo vsako uporabo vozil za določen čas O takih ukrepih naj istočasno obvestijo tuk. poverjeništvo. Vse one službe, ki takega ukrepa ne smejo izdati pod nobenim pogojem, zaradi interesa javnih koristi (sanitetna, po-tonovamostna in varnostna služba) di igralci SKUD-ov, ljudskih in amaterskih odrov 60 še posebno zaželeni. Prijave sprejema »Triglav film« Ljubljana, Umetniški film »Visoška kronika« Zrinjskega 9.-III., osebno od 10. do 12. ure in od 16. do 17. ure. ali pismeno z navedbo točnega naslova, spola, starosti, poklica, višine, teže, morebiti posebnih telesnih lastnosti in s priloženo fotografijo (po možnosti tudi več). Honorar po dogovoru. POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM Oblastno mlinsko podjetje v Mariboru, Jezdarska ul. 13, je prešlo s 1. X. 1950 v likvidacijo. Pozivamo vse upnike in dolžnike, da do zaključno 20. decembra 1950 prijavijo vse svoje terjatve odnosno poravnajo vse obveznosti. Po navedenem datumu se terjatve ne bodo upoštevale. Napoved za sredo dne 15. novembra: Se nadalje nestalno vreme. Temperatura brez spremembe. . x ........ DRAMA Certrtek, 16.. ob 20: Moličre: Ljudomrznik. Zaklj. predstava za Litostroj. Petek, 17., ob 20: Garcia-Lorca: Dom Bernarde Albe. Red dramski F. Sobota, 18.. ob 20.: Moličre: Ljudomrznik. Red C. Nedelja, 19., ob 15.: Kreft: Celjski grofje. Izven za podeželje, ob 20.: Garcia-Lorca: Dom Bernarde Albe. Izven in za sindikate. OPERA Sreda, 15., ob 20.: Lindpaintner: Da-nina. Zaključena predstava za LMS. Četrtek, 16., ob 20.: Lindpaintner: Da-nina. Zaključena predstava za LŠM. TVS in MVS. Stojišča v prodaji pri gledališki blagajni. Sobota, 18., ob 20.: Hristič: Ohridska legenda. Zaklj. predstava za LSM Univerze. Abonenti SNG, ki so dobili operni abonma kombiniran % dramskim redom F in jim na izkaznici še niso definitivno zabeleženi dramski sedeži, naj se danes ali najpozneje jutri med dopoldanskimi urami zglasijo v pisarni uprave SNG, Gradišče 4-1. V petek 17. t. m. bo za red F v Drami prva predstava, zato je nujno, da si abonenti v redu F uredijo abonma najpozneje do četrtka opoldne, sicer bodo tl sedeži pri blagajni prodani. Neprodane vstopnice za zaključene predstave »Litostroja« se bodo vedno prodajale pred vsako predstavo pri blagajni in vsak dan pri blagajni kina Litostroj. Na razpolago so Še priklopni sedeži v parteTju in galerija. SKUD DOM2ALE Sreda 15. nov. ob 17.: »Rokovnjači«, ljudska igra s petjem in glasbo. Petič. Predstava za gimnazijo Dom* Žale. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 18. novembra ob 19.30: Fran Govekar: »Rokovnjači«. Premiera. Nedelja 19. nov. ob 19.30: Fran Govekar: »Rokovnjači«. Prva ponovitev. Režija Riko Poženel, scena Marijan Pliberšek. GLEDALIŠČE SKUD »DUŠAN JEREB«. NOVO MESTO Četrtek, 16. nov.: Goldoni: »Lažnivec«. Komedija v 3 dejanjih. Predprodaja vstopnic vsak dan v DLP. KONCERT! V Klubu kulturnih ln znanstvenih delavcev bo v četrtek koncert opernih arij in duetov. Pela bosta solista ljubljanske opere sopranistka Nada Vidmarjeva in tenorist Janez Lipušček. Spremljal ju bo pianist Bogo Leskovic. 5881 Pevski zbor Glasbene matice izvaja svoj Gallusov spored na koncertu jutri v četrtek ob 20. v veliki filharmonični dvorani. Uvodno besedo bo imel tov. Ajlec Rafael, pod vodstvom ravnatelja Poliča bo odpel zbor 10 Gallusovih motetov in madrigalov. Vstopnice v Knjigarni muzikalij. Violinski koncert Karla Rupla bo v petek, 17. nov. oh 20. v Filharmoniji. Spored: Mozart: Sonata, Brahms: Sonata, Debussy: Sonata, Savin: Inter-mezzo, Škerjanc: Nocturno. Milhaud: Pomlad, Paganini: Zvonček. Pri klavirju Marijan Lipovšek. Vstopnice v Knjigami muzikalij. Prihodnji solistični koncert bo v ponedeljek 20. nov. ob 20. v Filharmoniji. Nastopila bo zagrebSka pianistka Dora Gusič. Predprodaja vstopnic se začne v četrtek v Knjigarni muzikalij. Teren Ajdovščina prodaja koncertne vstopnice za svoj koncert, točen datum koncerta bo javljen. Opozarjamo vse tiste, ki so kupili te vstopnice, da bo ta koncert čele 23. t. m. in torej kupljene vstopnice veljajo Sele za takrat, ne pa za jutri zvečer v Filharmoniji. -RADIO- Spored za sredo, dne 15. nov. 1950 Poročila ob 5.15, 6.00, 12.30, 15.00, 19.30, 22.00 lu 23.55. 5.00 Jutranji pozdrav — 5.25 Pesmi borbe in dela — 5.50 Jutranja telovadba — G.10—7.00 Jutranji koncert — 12.00 Opoldanski koncert — 12.40 Zabavna glasba in objave — 13.00 Jezikovni pogovori — 13.10 Pisan glasbeni spored — 14.00 Igra orkester Radia Ljubljana, dirigira Jakov Cipci — 14.30 Radijski feljton — 14.45 Igra violinist Jaša Heitetz — 15.10—15.30 Poje kvintet »Niko Štritof« — 18.00 Sergej Prokofjev: Poletni dan otroška suita — 18.10 Mali leksikon za pionirje 18.30 Igra Mali ansambel Radia Ljubljana pod vodstvom Pina Muserja — 19.00 Zdeno Vahtar: Pregled jugoslovanske atletike v letu 1950. — 19.10 Popularne pesmi pojo znani pevci — 19.45 Zabavna glasba in objave — 20. Korzika — arhaični otok — 20.15 Ciklus Beethovnovih klavirskih sonat: Sonata op. lo št. 7. v D-duru —izvaja pianist Marjan Lipovšek — 20.50 Prizori iz politične fantazijo angleškega književnika Bernarda 8hawa »Nasedli — 21.40 Zabaven večerni spored 22.15 Kaj bo jutri na sporedu — 22.30 Iz del Antonina Dvoraka — 23.30 Plesna glasba — 24.00 Glasbena medigra — 24.15 Oddaja v italijanščini — 24.45 Zaključek oddaje. -ŠOLSTVO- Absolvente vseh fakultet in visokih šol v Ljubljani opozarjamo, da je rok za vpisovanje v Zdravstveni fond oz. plačilo članarine za zimski semester 1950-51, le še do vključno 30. novembra. t. 1. Kdor se do tega dne ne bo prijavil, izgubi pravico do ugodnosti Zdrav, fonda za ves zimski semester 1950-51. Vpisovanje se vrši v pisarni na Miklošičevi cesti 14-1, vsak dan od 12. do 14. ure. — Zdravstveni fond LfcJM ljubljanske univerze. 5882 KINO LJDBLJANA: UNION: amer. film »Major in frklja«. Filmske novosti 21. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. — MOSKVA: jugoslovanski film: »Čarobni meč«. Hrvaški pregled 7. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. — SLOGA: amer. film: »Zapeljivka Iz novega Orleansa«. Srbski mes. 30. Filmske novosti 23. Predstave ob 15. 17, 19 in 21. - TRIGLAV amer. film »Draga moja Olementina«. Fiz-kultura 9. Predstavi ob 18. in 20. SISKA: avstrijski film »Kvartet Schramel«, Hrvaški pregled 1. Predstava ob 20. — LITOSTROJ: zaprto. MARIBOR: PARTIZAN: angl film »Ljubavna zgodba«, Fizkultura in šport« 3. - UDARNIK ameriški film »Tarzan v Now Yorku«, kratki film Riž v Vojvodini. CELJE: METROPOL: amer. film »Major in frklja«. Obzornik 48. DOM: sovj. film »Za srečo tistih, ki so na morju«, filmske novosti 2. KRANJ-STOR2IC: sovj. film »Boksarji«, kratki film Branilci domovine. RADOVLJICA: sovj. film »Pot do slave«. Obzornik 89. JESENICE-MESTNI: ameriški film »Večna Eva«, Srbski mesečnik 28. KAMNIK: ameriški film »Večna Eva« srbski mesečnik 28. BLED: sovj. film. »Glasbena komedija«. filmske novosti 7. PTUJ: francoski film »Po ljubezni«, kratki film Kurentovanje. DOMŽALE: sovj. barvni film »Kame- niti cvet«, hrvaški pregled 8. KOČEVJE: sov. film »Nasredinove prigode«, krat. film Dt. France Pre-šeren. ŠOŠTANJ: franc, film »Oče Goriot«, bos. mesečnik 25. ROG. SLATINA: franc, film »Nesrečniki« II- del, Film. novosti 12. SE2ANA: angl. film »Božične pustolovščine«, tednik. VRHNIKA: angl. film »Ljubavna zgodba«, filmske novosti 19. ^ESTI IZ MARtBORA- DE2URSTVO LEKARN V MARIBORU: Sreda, 15. novembra 1950 III. mestna lekarna, Trg Rdeče armade 3. ►GLASI KROJNI TEČAJ za vso damsko in otroško garderobo, ter moško perilo nudi salon »Kuclar«, Knafljeva ulica 4-II. 5885 OSMRTNICE Vsem prijateljem in znancem fl(li znan jamo, da je nenadoma umrl 5,5 srčno ljubljeni ENGELBERT GOSTI' SA, magistralni uradnik v p. Pogreo pokojnega bo v petek 17. nov. 1950.?” 16. uri z 2al, mrliška veža sv. ManJe: na pokopališče. — Globoko užaloščen® žena Mina, mama Marija, sestra N® da, brat Zdenko in ostaia rodbina. Ljubljana, Graz, Portorož, Dol. gatec, 14. nov. 1950. Nenadoma je preminil moj 11 ubij/11,* mož, oče, stari oče CEH KARL, o1:' upokojenec. Pogreb nepozabnega V°C kojnlka bo v sredo 15. novembra 16. uri z 2al, kapelica sv. Jožefa n pokopališče. — 2alujoča žena, sin in*' Drago, hčerka Ana Pogačar, vnuki 1 vnukinje ter ostalo sorodstvo. — Lj“® ljana. 14. nov. 1950. Poslovil se je od nas ljubljeni, »f pozabni mož, dragi, skrbni oče dedeJJ' brat, tast in stric LENČE IVAN. upokojenec. Pokojnik leži do dne J>® greba na 2alah v kapeli sv. Nikolaj®^ V zadnji dom ga bomo spremil* « četrtek dne 16. t. m. ob 15.45 izpr® štepanjske cerkve k Božjemu gr?“ ' — Žalujoči: žena Franja, družine Len > .AJjinovič, Bajec, Cotman, M1)®, novič in ostalo sorodstvo. — LjublJ^ na. Split, Litija, Podgrad dno 14. n° 1950. Uprava Mestnih opekarn v Ljublj*'®, javlja tužno vest, da je preminil VK-dolgoletni uslužbenec v pokoju to* rlš LENČE IVAN. Zvestega in dobi« ga tovariša bomo ohranili v trajne spominu. Umrl je naš dolgoletni zdravnV prlmarlj-ortoped, dr. FRANC MlN*u. Z njegovo smrtjo je podjetje iZSj) bilo dolgoletnega sodelavca, inv*1 &a dobrega zdravnika. Ohranili f0 omo v trajnem spominu. Pogreb , z Zal iz veže sv. Nikolaja dne f« t. m. ob 15.30. — Ortopedsko podj® »Soča«. Ljubljana. Zapustil nas je naš dra fli mož, oče, stari oče LEON jo CIC. Pogreb nepozabnega bo v 15. novembra ob 15. uri na pokopal1 v Kočevje. 2alujoči: Antonija. žVjj, Milan, sin, Danica vdova Pre8rc,^iii' Sonja, snaha, Tatjana in Milan. vij. ka. Mahovnik pri Kočevju, Ljubiji"’ Sindikalna podružnica lesno atrijskega podjetja Brežice sP°Inia žalostno vest. da je pri izvršev»“ ^ službenih dolžnosti tragično njen najboljši član, tovariš A KOS član delavskega sveta *rinji) Brežice. Na zadnji poti ga »pre® v četrtek 16. t. m. Direkcija lesno industrijskega P ,ja jetja Brežice javlja žalostno veg> -tl je pri izvrševanju službenih dolžo ,8, tragično preminil njen najboljši « f. vec, tovariš ALBIN KOS, član d«*™ skega sveta »LIP« Brežice. Obra^-, ga bomo v najlepšem spominu. "T-te* zadnji poti ga spremimo v oew 16. novembra 1950. Vsem sorodnikom, prijatelj'«11 jetu režiser Slovenskega narodnega njo llšča v Trstu. Dragega pokojnik® b v prepeljali v Celje, kjer bo P°* lest' sredo 15. novembra ob 16. url na "i y> nem pokopališču. 2aIujoči: Gusta Drago, brata, Milka in Anka, sest ostalo sorodstvo. gd" n r»u Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Dušan Bole — Nasloj •** (j uištva: Kopitarjeva 6 — Uprava: Kopitarjeva 3 — Telefpn urednlstv."{oJi uprave: 52-61 do 52-65 - Telefon naročniškega oddelka 80-80 -oglasnega oddelka 86-85 — Številka čekovnega računa 604—00321—0