Leto Ljubljana, sobota 30. avgusta 1919. Štev. 189. Cene po pežii: zi eeio Isto. ff W— za pol leta . S 20 — za čBtrt ista. H 10*— za 1 mesec.. H 3'53 Za Ljubljano messgno 3!! Krsdništ^D in oprom: Hopifnpj89B iiHes št. B UrBdn. tsiefon šieu. SO Posamezna Številka 16 vin. ~ NEODVISEN DNEVNIK Posamezna Številka 16 vin. Povratek naših ujetnikov iz Marchtrenka. LDU Ljubljana, 30. avgusta. Predsed-ttštvo Deželne vlade je prejelo od našega dunajskega poslaništva brzojavko od vče-r*j’ 29. t. m,, da odpotuje 828 naših ujetnikov in 13 častnikov iz ujetniškega tabora Marchtrenk, zvečer okoli 7. ure preko Celja v Domovino. LDU Ljubljana, 30. avgusta. Ljubljanski dopisni urad poroča: Javili smo že razveseljivo vest, da se vrača 828 naših ujet-JJikov in 13 častnikov iz ujetniškega tabora Marchtrenk v domovino. Glasom poročna našega dunajskega poslaništva so ime-~ odpotovati včeraj okoli 19, ure. Ker po-^jejo s posebnim vlakom izven normalnega Voznega reda, se ne more še natanko določiti, kdaj dospejo v Ljubljano. Računa se, da bo vlak z našimi, v domovino se vračajočimi interniranci, okoli 17. ali 18. ure v Špiljah, ako ne bo kake daljše zamude. Potemtakem bi vlak dospel v Ljubljano danes okoli polnoči, ali v zgodnjih jutranjih urah jutrišnjega dne. Čim bo mogoče izvedeti podrobnejše podatke glede voznega reda tega vlaka, bomo takoj sporočili, ker vemo, da vse občinstvo naših krajev težko pričakuje povratka naših junaških in požrtvovalnih borcev in da jih bo povsod po krajih ob progi in posebno v Ljubljani, z veseljem in simpatijami sprejelo. Pogajanja za preosnovo vlade. LDU Belgrad, 29, avg. Današnja seja predstavništva je bila izredno ®°hro obiskana. V zborniškem poslopju •* Je zbrala silna množica ljudi, tako, da j® M vsak prehod nemogoč. Galerije so P**® do zadnjega mesta zasedene. Splošno vladala silna napetost, ki je vedno naraščala, zakaj podžigale so jo razne ver-so se širile o političnem položaju »J vladnem postopanju. Pojavile so se govorice, da je padec vlade gotova stvar in da pride do vojne diktature. Nervoznost dosegla vrhunec, ko je prišel v zbornico dvoroi maršal Balugdžič, Njegov prihod |*» ojačil govorice po možnosti vojne di-ifctature. Vse te govorice pa so bile ne-iOanovane in pretirane. Dejstvo je, da se vriše danes razgovori o sestavi koncentracijskega kabineta, ki se znajo podaljšati jPtt*0 v noč, ker se mora položaj do jutri orazpogojno razjasniti. Kolikor je znano, Demokratska Zajednica z radikalci res- no razgovarja, Da-li pride do sporazuma, se nc more pozitivno trditi. Tudi se sedaj še ne ve, kako vlogo igrata pri teh razgovorih Narodni in Jugoslovauski klub ter ostale manjše parlamentarne skupine. Položaj se menja od časa do časa. Vsekakor se opaža v opozicijonalnih vrstah popuščanje, demokrati kakor tudi opozicija pa kažejo dobro voljo za končni sporazum. LDU Belgrad, 29. avg. Jugoslovanski klub je imel včeraj sejo, v kateri se ie razpravljalo o parlamentarnem položaju. Klub smatra tudi nadalje, da je možna sestava koncentracijskega kabineta z g. Da-vidovičem na čelu. LDU Belgrad, 29. avg. Na iniciativo radikalcev so se začela pogajanja med radikalci in demokrati o tem, da vstopijo radikalci v vlado. Razgovori se danes nadaljujejo. Ostale stranke bi ostale v opoziciji. ^postaja »ocila o po Donavska federacija. LDU Ljubljana, 29. avgusta. Brezžič-staja v Nauenu poroča: Dunajska po-o podrobnostih pri začasnem odsto-P** nadvojvode Jožefa in pri zopetni sestavi ministrstva Friedrichovega na Ogrskem *bujajo nov sum nemških republikancev. Agenti entente v Budimpešti in na Dunaja podpirajo namen ogrskih mogotcev, dojeti v novi narodni skupščini večino za habsburško upraviteljstvo na Ogrskem. Konservativno nemško časopisje potrjuje, da deluje ogrska monarhistična večina pri Molitvah za narodno skupščino, zlasti v či-fto madžarskih komitatih nižine med Tiszo Donavo. Zmago takh stremljenj pospe-•ttjejo francoski politiki, ki žele ustanovi-j^v protinemške Donavske zveze. Prepre-~®pje priklopitve Nemške Avstrije k Nem-^ji je tem politikom le začasen uspeh na P°ti k Donavski federaciji. Zastopnikov le Politike nikakor ne straši možnost, da bi Povratku k monarhiji na Ogrskem mogle 8leditJ podobne nove tvorbe v Nemški Av-jjfriii Jn v Nemčiji. Francoski imperialisti k* rajši videli razkroj Nemčije v vrsto tanjših, slabotnih monarhističnih stvorov, **kor pa zagotovljeno bodočnost velike ^obodne nemške države. Na tej podlagi presojajo na Nemškem tožbe, ki se v fran-c°skem časopisju in v debatah parlamenta 0 versailleski pogodbi ponavljajo tako po-Sostoma, tožbe, da ni dosežen pravi vojni 8l*ioter Francije, namreč razkroj državne ®note Nemčije, marveč da je po ustavnem delu weimarske narodne skupščine postal c*lo iluzoren. Poostrene odredbe v Budimpešti. ^ LDU Budimpešta, 29. avg. (DunKU) so bili nabiti v Budimpešti lepaki z Nastopno vsebino: »Razglas. Noben čast-£ik ali podčastnik ne sme nositi orožja, ‘Udi ne sablje. Vsi ogrski častniki se sraa-^ajo za internirane v svojem hudimpe-..HUishem bivališču in se ne smejo odda-. z nikakršno pretvezo. Javiti se mora- l0 vsak torek. Od 27. avg, je dovoljen pro-po budimpeštanskih cestah do 23. ure. ■ atriji-e bodo aretirale vsakega, ki ga bo-cvtQ našle po tem času na ulici. Vsi policisti, c^tn iki kakor tudi moštvo, smejo noriti • '??z.e izključno le, ako imajo legitimacijo, po mestnem poveljstvu. Ogrski ki so pripadali Rdeči straži ali * defii armadi, se moraio naznaniti bliž- njemu vojaškemu poveljstvu. Vsaka patrulja, vsak častnik ali redar mora aretirati vsakega, ki ravna proti tem odločbam.« Ententa odgovorna sa dogodke na Ogrebem, LDU Praga, 29. avgusta. (ČTU) Londonski poročevalec »Narodne Politike« izjavlja: Danes je ententa za vse odgovorna, kar se zgodi na Ogrskem. S samimi notami se ne more doseči ničesar. Ententa mora danes z vso odločnostjo nastopiti, ako se noče osmešiti. Češki narod more različne pogreške ententi odpustiti. Toda v enem ostane neomajen: Habsburžanom ne more nikoli nuditi roko. Tega se od nas ne sme zahtevati. Ne bomo odnehali, tudi ako moramo vsem nasprotovati. Volitve na Madžarskem. LDU Budimpešta, 29. avgusta. (Dun, KU—OKU) Po dosedanjem načrtu bodo volitve razpisane početkom septembra in izvedene še tekom meseca, tako da se narodna skupščina sestane dne 1. oktobra. Beljgifsko-nlzozemski spor. LDU Versailles, 29. avgusta. (Dun. KU) Sotrudnik »Chicago Tribune« na mirovni konferenci je izjavil glede belgijsko-holandskega spora, da bi Belgijci utegnili slediti rumunskega zgledu in zasesti sporne holandske pokrajine, ako vztraja nizozemska vlada na odklonitvi vsake koncesije. .v Grška zbira čete na boljgarski meji. LDU Bukarešta, 29. avgusta. (ČTU) Rumunski dopisni urad poroča iz Aten-Po zgledu Rumunov na Ogrskem koncentrira Grčija velike množine čet na bolgarski meji. Turško prebivalstvo preti enfentf. LDU Bukarešta, 29. avgusta. (ČTU) Rumunski dopisni urad poroča iz Carigrada: Razpoloženje turškega prebivalstva proti aliirancem, zlasti proti Grkom, narašča. Ententa je odredila potrebno, da zatre morebitne upore. Slika duševnega propadanja. ‘ Značilne besede je v belgrajskem listu »Pravda« napisal demokratski minister Pavlo Marinkovič, izjavil je, da bo vlada, ki v parlamentu nima večine, postopala z opoziciionalnimi poslanci kot uzurpatorji, To pomeni, da bi sedanja de-mokratsko-socialistična vlada rada vte poslance, ki ne trobijo v njen rog, enostavno pognala domov ter se naslanjala na svoje kimavce. Tak čin demokratske vi*, de bi bil čin revolucije, bi pomenil diktaturo ene stranke nad celo državo in tiad vsem ljudstvom. Diktatura demokratovi To bi bila najnovejša posebnost v političnem življenju, ker demokracija — če je seveda prava — izključuje vsako diktaturo. Toda tem našim demokratom je vraf.je malo mar načelo demokrac’-e, da !e stranka in njeni možje od tega profi: imajo, Ta stranka demokratov, čez noč zve-rižena skupaj iz najrazličnejših ljudi in interesov, pozna le eno potrebo ima ie eno voljo: vladati nad ljudstvom. Ta mešanica političnih elementov je odsvit onega jedra jugoslovanske buržoazije, k? se rekrutira iz vrst inteligence, ki ne s nad.* v vrsto trpe čih duševnih delavcev, ampak v vrsto onih inteligentov. ki svoj cil, in smoter vidjio v vladanju ljudstva. Ta stranka -,e odsvU tistega ogabnega dela naše 'nteHoer.ee. ki se ji človek začenja še le pri doktorju in bogatašu — v?e drugo ie sod,-ia, ki je dobra le, da uboga, ki pa naj drži jezik za zobmi, Ta duh veje iz člahka Pavia Marinkoviča,'isti duh iz predalov slovenskih glasil te stranke. Da gospodu Kristanu ugaja ta duh, se ne čudimo, da pa socialistični delavec na povelie ta duh mora danes spoštovati, to je žalostno za čast proletarske stranke. Početje demokratske stranke nosi na sebi očitne znake notranjega razdora in rapada, prav tako kakor le v razpadu duševnost velikega dela modeme inteligence. Boljši možje v njenih vrstah to debro čutijo in kličejo na pomoč. Tako je bivši polkovnik Milan Pribičevič v »Riječi« naslovil pisma na inteligenco, kjer *oži: »Majhna je etična vrednost naše inteligence. Majhna je njena zrelost, požrtvovalnost, kulturnost. Nezadostna je njena ljubezen za delo in njeno znanje. Majhna je njena sposobnost za delo v masah in slabo njeno pojmovanje prave jugoslovanske misli, V naši inteligenci ni močnih idealističnih ljudi, ni delavcev z modernim kulturnim obzorjem, ni prepričanih naprednih Jugoslovanov v tistem številu in moči, ki bi jih morali imeti danes kot učitelje naroda v tem času našega naivečjega narodnega dogodka . , , V naši inteligenci je danes premalo idealizma in preveč materializma. Preveč se udaja osebnemu vži-vanju, posebno bogatenju v trgovini in drugem. Pri tem se ne straši včasih niti najgrših sredstev. Naravno je, da z enakega vidika presoja tudi vse druge ljudi in dogodke okolu sebe ter ne veruie v poštenje in idealizem nikogar... Velikih dogodkov in ljudi v svetu, visoke moralne borbe sveta ne razume. Ako od tam kaj zgrabi, potem je to samo slabo. V to skupino spadajo razni naši veliki in mali tihotapci, verižniki, trgovci in politiki s čisto sebičnimi računi, tihotapci in preprodajalci, lovci koncesij in izvcznic brez sramu, strankarski štrebarji in interesenti, ki so v stranki samo tedaj, ako stranka kaj stori zanje, časnikarski ciniki, sebični uradniki in drugi... Drugi del karakteristike naše inteligence je v tem, ker je na splošno zaostala za dogodki v svetu, ki so jo pustili daleč za seboj. Naša inteligenca ne presoja dogodkov v narodu in svetu samostojno s svojo glavo, marveč po tem, kar o njih čuje od drugih ... Vedno posluša okolu sebe, kaj govore drugi in po tem si ustvarja vsak dan svojo novo sodbo. Nima svojega lastnega stalnega mnenja, osnovanega na globokem prepričanju, ki se hrani s širokim obzorjem .., Bi&z-idejnost naše inteligence, njena zaostalost v kulturi in jugoslovanstvu, njeno ozko obzorje in njena provincialnost s koruptiv-nestjo, s katero jo je zastrupila vojna — strašno in glasno odseva v naših političnih borbah. V tem je naša najvažnejša in najtežja kriza.« HBEE5HB Tako Milan Pribičevič, brat onega, ki ie crševnt oče te inteligence, politično orientirane v demokratski stranki. Zaman sc :rudiš, Mibne, ko kfiče- svojim demo-kiator,'. H eporodimo \i osnova sebe, da b; mogli rit poroditi druge'.« Prepo/od pride, a ni več mogoč iz vrst te inteligence, ampak od spodaj, od ljudstva. Tudi za Srbe m Hrvate prihaja doba, ko bo ta vrsta inteligence Sla v pozabljenje ter bodo na njeno mesto stopile široke plasti izobraženega ljudstva. Ljudska, radikalno detr'"’- ni krščanska misel je rešite' FRANCOSKI HUMOR. (Iz »Humanitfe.) 14 Wilsonovih točk. ■ Clemc&ceau slugi: Sluga, tu imaš in vrzi mi nemudoma ta nepotrebni kos papirja na smetišče.« Potolaženi vojni dobičkarji!? Clemenceau je sprejel po podpisu miru odposlanstvo preplašenih vojnih dobičkarjev: »Potolažite se, velecenjeni gospodje, »kšeft« se bo pri nas, v Jugoslaviji in drugod šele pričel. Le korajžno in vztrajno!« PoiifSine novice. + Za vojne uj ;h;ike, Izvrševalni odbor Vseslov. Ljudske stranke se je v svoji seji cine 26. avgusta t. 1, pečal z zadevo vojnih ujetnikov, posebno onih iz koroških bojev, ki ječijo v ujetniškem taboru v Marchtrenku pri Welsu na Gornjem Avstrijskem. Kot je razvidno iz pisem, ki jih ti nesrečneži pišejo svojim domačim, so vsled lakote in slabega ravnanja ž njimi obsojeni na duševno in telesno smrt. Zato poziva Izvrševalni odbor VLS. osrednjo vlado, da nemudoma vse potrebno ukrene, da se ti ujetniki kmalu izpuste in vrnejo na svoje domove, ter naroča svojim poslancem, naj se za te reveže, ravno tako tudi za one, ki ječijo v Italiji in Rusiji, z vso močjo in resnostjo zavzamejo in pri osrednji vladi na to delujejo, da se vsi jugoslovanski ujetniki suženjstva kmalu rešijo in domov povrneio. H- Pogajanja za novo vlado. Snoči se je vršila seja parlamenta v Belgradu. Toda bila je kmalu prekinjena in odložena za danes. Med demokrati je zavladala ona struja, ki ji je vendarle več korist sploš-nost ko pa profit stranke. Začela so se nova pogajanja za sestavo nove koncentracijske vlade. In to je Jugoslovanski klub vedno zahteval, -j- Volitve v Bolgariji. Pri volitvah v Bolgariji so zmagali socialisti in je propadla dosedanja vojaška stranka. Po angleškem poročilu so sc pomnožili mandati zmernih socialistov od 59 na 124, komunistični mandati pa od 10 na 47. Vojaška stranka, ki je imela do sedaj polovico vsega bolgarskega parlamenta v rokah, je ohranila le en sedež. O drugih strankah ne navaja izida. -f- Kapital za Habsburgovce Jožefa. »Temps« piše 20. t. m. v uvodniku: »Da-1 nes bi se morala doigrati v Budimpešti nova scena, nov državni prevrat. 20. avgusta je praznik sv. Stefana, ki jc pred devet slo leti vladal na Mažarskem. Za Stran 2 '»Večerni list«, dne 30. avgusta 1919. Štev1, 189* to priliko so se pripravljali gotovi mažar-ski častniki, da proglasa nadvojvodo Jožefa za kralja Mažarske, Navidezno pa so ec premislili in opustili ia načrt. Svetovalci nadvojvode hočejo; najpreje izvesti volitve, da bodo svoji obljubi primerno rc.o&H nastopiti z legalno pravico. Da pa izvedejo ta načrt, potreb ejejo denarja, vojačke moči, zunanje opoce in časa. Zato p -skušajo doseči ^se to. Po devetem av-£:.&tu sc ie vršilo na Duaj-aju v palači Av-c' ro-Ogrske posvetovamije, kateremu je prisostvoval zastopnik nove mažarske vlade in zastopniki niagarskih kreditnih zavodov. Zborovanju je predsedoval avstrijski podguverner avstro-ogrske banke \Timmer, Navzoč je bil tudi mažarski pod-guverner. Namen zborovanja je bil najti način, kako pomagati viladi nadvojvode Jožela in mu preskrbeti potrebna sredstva. Prišli so do sledečega zaključka: Banka bo dala predujme mažarskim zavodom proti kritju v vojnih posojilih ter drugih. vrednostih in ti zavodi bodo potem dali potrebna sredstva na razpolago vladi Jožefa. »Temps« pristavlja k temu: »To je kombinacija, ki bi bila popolnoma opravičena, ako bi obstojala še dvojna monarhija in žezlo Habsburžanov. Radovedni smo, če so zavezniki poučeni o teh razgovorih, oni zavezniki, ki so sklenili likvidirati avstro-ogrsko banko takoj po -podpisu avstrijske mirovne pogodbe.*. Nadalje piše imenovani list: »Vojaška moč nadvojvode ne more biti posebno močna. Pra- ( vifo, da razpolaga z 12 do 14 tisoč možmi. Manjka pa mu orožja, toda on ga hoče zahtevati od zaveznikov. Nadvojvoda in njegovi pristaši iščejo protektorjev. Grof Te-!eky, minister brez portfelja, ki ima nalogo, da pripravi potrebno za mirovna pogajanja, je priporočal ozko zvezo med Mažarsko in Rumunijo. Konservativni krogi so predlagali vstvaritev velike države, obstoječe iz treh delov: Mažarske, Transilvanije in Rumunije, ki bi imela predvojne meje. Če so okolu nadvojvode možje tacih misli, v trenutku, ko so v Budimpešti rurooinske čete in meTo je pa dobro. Vidiš, mož, midva sva se pa tako bala, da bova zadnja.« »Ali imate vedno dosti bolnikov?« je izpregovoril oskrbnik. »O, dosti, dosti — posebno na kmetih —« je zamrmral doktor skozi nos in brki so sc mu pri teh besedah dotikali nosa. »Ah, kako imate lep salonček, gospa oskrbnica, res krasen,« je žvrgolela doktorica in, zasadivši zobke v spodnjo ustnico, z veverčnimi očesci gledala naokrog. »Jaz imam nepripravnega, ker ga imam v prvem nadstropju — koga pa naj vlačim po stopnjicah? — In kako izvrstno izgle-date — ta zrak vam ugaja!« Doktoričina glavica ae je sukala, kakor bi bila na žici: očesci sta ji plaho Švigali gorindol po kredenci. Gospa Gusta je ta sedela vsa rdeča in iskala odgovora. »Prav všeč mi je tn»« je rekla prisrčno. »Kaj pa delate vedno?« »Vedno imam kai — gospodinjstvo me zelo veseli. Zvečer pe hodiva na te- prehod —« »Pa vas ni nič videla —« »Sama hodiva, milostiva, na polje,« jc rekel oskrbnik. »Gotovo tudi pridno citate?« je vprašala doktorica in ošvignila z očmi knjiž-nico. _ »Zvečer, milostiva, jaz pa poslušam; to so prijetni trenotki za naju,« sc je pohvalil oskrbnik. »Tudi vi mene obiščite kdaj, gospa oskrbnikova, le obiščite me,« Je vabila doktorica in gledala po otroško proseče, »Videli ste, kako sem sama zapuščena« mož neprestano samo teka in se vozi, tako da živim kakor nuna. Doma tega nisem bila navajena, saj sem vendar me» ! ščanska hči, veselo sem živela —- bali« gledališče, koncerti Pridite, kaj ne« da pridete?« Gospa, doktorica ie proseče sklenila drobne ročice. ,t ■/< »Prosim — dovolila si bom -—' »Ah, le pridite, tudi jaiz pridem k vam. Prosim vas, kakšno pa je življenje tukaj — karo pa morete tu iti? In opravK ljanje! Tu je samo opravljanje!« »Milostiva se pritožujete — saj je Ml pred kratkim izlet!« se je nasmejal oskrbnik. — : ,I 'f J Doktorica je zamahnila z roko. \ J »Ahahah — izlet — To je bila zabava! Da bi človek poslušal DarbujanovO Malko? S kom pa naj občujeva? Z županjo? Hihihi! Ali s poštarko? Njeno oliko poznate — ta ni za druzega, da »e jo postavi v zlatarsko izložbo. Človek je navezan sam nase, drugače nima obstanka. O, to je gnezdo!« , ; »Eee-eee —« je med tem godel doktor. »Vabijo me sem in tja, a jaz grem nerada, zelo nerada — sem rajši sama med štirimi stenami. Pridite, gospa oskrbnikova, le pridite. Oh! ne zamerite, da sva vam tako pozno vrnila! Zdaj pa pojdiva, doktor, da ne bova zadrževala!« in gospa doktorjeva je vstala. »Nikar tako ne hitite,« ju je zadrže* vala gospa Gusta. »Morava, morava, gospa oskrbnikova!« »Veselilo ir e je, gospa doktorjeva, zelo me je veselilo —« »Eee—eee— z Bogom, klanjam se!« »Z Bogom, gospod oskrbnik, pa ob-iščite nas, gospa oskrbnikova!« Gospa doktorjeva) je zašumela skozi sobo in kuhinjo, doktor pa se je gugal za njo. Oskrbnik ju je z ženo spremil do1 veže. »Z Bogom, gospod oskrbnik, klanjant se, gospa oskrbnikova!« se je nazadnje sladko se smehljajoč, ozrla doktorica, ko pa je hotela stopiti na dvorišče, je vzkliknila iznenadena: (Dalje.) Izdajatelj konzorcij »Večernega lista«. Odgovorni urednik Jože Rutar. Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani.