PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 grup po Cena 90 lir Leto XXVm. Št. 246 (8339) TRST, sreda, 18. oktobra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Pismo SKGZ organizacij ama koroških Slovencev Zvezi slovenskih organizacij in Narodnemu svetu koroških Slovencev Celovec Dragi koroški rojaki! Slovenska kulturno gospo-imr“a zveza vam v svojem in v imenu včlanjenih organizacij izreka solidarnost -.^.Nezaslišanem terorju in Protislovenskih akcijah organi-anth ostankov nacizma. ,da ne bi zadostovalo po-17-letno odlašanje po-ihVe sl°venskih topograf-Tnl; opisov in da je letos srnTl1 zakon zmanjšal na amotno nizko število naselja, dvnki imela pravico do šp If^nih napisov, doživljate n nstrahovalno akcijo nacio-tnh)Stl6nifl skrajnežev, ki so ,?ornazali, jih razbili, od-č-ij- in vam grozili ter za-1 že s fizičnimi napadi. v£e so si ti skrajneži dovolili or« t0 P°eeti vpričo policijskih knun°P’. ne da bi se komur-svpt skrivil las, je pred vsem \om potrjena vaša trditev, Jo že več let ponavljate, da vprašanju slovenske narodni'lne skupnosti na Koroškem hm0 , aia n*ii vlada niti par-ttiin’ amPak si o njem la-di.*%ravico odločanja nacio-**ticne organizacije. ludi mi smo, podobno kot rast fašizma na tiifČ tlefl v obliki nacionali-u nestrpnosti, terorja in tnZhovania• Družba, ki ne ,i.e Prepečiti nasilja desnih Janežev proti narodnostni . Pnosti na narodnostno me-*ebtm ozemlju, spravlja samo irt v■ nevarnost, da postane Jlaev istega nasilja. Zgodovi-h-riif resnico že enkrat po-%’ih‘ *°da koliko žrtev evrop-Žl n, in ne samo evropskih k, °dov je bilo treba, da sta cizemUniČena foškem in na- namZ>ave izkušnje, ki so za Potii’ so nam dragoceno na-Pren Za okeijo. Zlo je treba stajanju°at\r °& njepovem na-Pomll- v političnem boju porZP1 to mobilizacijo proti dz-Z^očemu se fašizmu in na-tn z ustvarjanjem široke PrZZP z angažiranjem vseh narcističnih sil. Tudi pri vo tn™9a fašizem glavo s pro-stiZ?lfami, pritiski in terori-ZadnZ} otentati, in dogodki moc let dokazujejo, da ima UvrZ° Postojanko v državni ravnin in s°dstvu. Več kot nabiti nl^ističnih akcij in orga-žrtpJl ker smo že bili prva ob n, fdzma in bi to spet bili morebitni njegovi okrepitvi. zZhfdi mi, podobno kot vi, itaiUnam° skupaj z antifašisti tev fns.ke narodnosti razpusti-Čern'dstičnih organizacij, pri brlnli, se sklicujemo na o-bitevi demokratičnih prido-°ran • na zakon, ki podobne kor niZacije prepoveduje, ka-UvrnSe vi Pri enaki zahtevi doi0Al?eno sklicujete na jasna godbe avstrifske državne po- dernZ0r fe res> da je boj za druityTa^ne odnose v sami nosti ln do narodnostne skup-Cj j” Predvsem vprašanje mo-nih . Jazpoloženja demokratič-zgou \ tako ie danes jasno, da nern jQ poi ne bo v dogled-nicu, 6asu pripeljala do ures-„?e takih razmer, ki bi va-Tip J~uPnosti zagotovile osnov-6 kavice in obstoj. ikqZ° Pozdravljamo vašo na-avstri ■ da uresničitev 7. člena ternnlske državne pogodbe in-PubH^analizirate. Avstrijska re-Pognrih Se ie s podpisom te hodni 6 °bvezala do vseh so- čienun'c• da vam b0 p0 tem osno zagotovila enakopravnost, enaifZ0 in srednje šolstvo, zika pravnost slovenskega jeter ? favni upravi in šolstvu cij azpustitev vseh organiza-Vaših1 nasprotujejo izvajanju ne$ 1 Pravic. Naj Avstrija dače «,?dgovarja pred svetom, hiia v°fih obveznosti ni izpol- rodtdr*ave podpišejo medna-<ž0 1 V°g°dbe in jih izrabijo te ki so jim v korist, ki Izpolnjujejo pa obveznosti, trebl P°g°db izhajajo, jih je tum k temu prisiliti. Ker smo heiznc,,°Venci v Italiji žrtev boijinjevanja obveznosti, še ra/ Razumemo in podpiramo ktep o internacionalizaciji. svoj Rilski nacionalisti so s Pii i- napadalnostjo, grožnja-Pence 'Učnimi napadi na Slo-ci)o SQmi izzvali široko reak-PrlL.Zato tudi mislimo, da je drid lRas, ko je treba iti do dos'eit 2 mednarodno akcijo bic j ete uveljavitev vaših pr a n razpustitev nacionalistič- nih organizacij, kar ne bo koristilo samo vam, koroškim Slovencem, ampak celotnemu notranjemu razvoju avstrijske rapublike. Želimo vam uspehe in vas bratsko pozdravljamo. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA Trst, 17. oktobra 1972 Pismo kulturnega društva «Ivan Trinko» koroškim Slovencem Kulturno društvo «lvan Trinkon je včeraj poslalo Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnemu svetu koroških Slovencev naslednje pismo: pričevanja, ki so pozneje zagonet-stvenimi ustanovami. I zakoni, ki urejujejo to področje. i no izginila, prav tako pa so le-ti • Predsednik deželnega odbora Berzanti je bil v Rimu, kjer se je sestal s predsednikom vlade Andreottijem in z ministrom za dežele Sullom. Oba sta mu zagotovila, da bo državna oblast čimprej prodala deželni upravi pristojnosti nad veliko področij. V ta namen se bo v kratkem sestala paritetska komisija deželnih in državnih predstavnikov za točno določevanje zakonskih norm, ki bodo urejevale deželne pristojnosti. Izleti Slovensko planinsko društvo , organizira od 3. do 5. novembra *• ^ izlet na Pohorje, kjer nam bo l*®®i tega kraja razkazoval Mirko Sošt**|. iz Maribora. Ob tej priliki si h®1* ogledali tudi Maribor. Vpisovanj* j 21. oktobra v Ul. Geppa pri N®*^ Zavadlal. PD »Slavko Škamperle* priredi dnevni izlet 4. novembra v Log*®5* dolino ^ Za VDis telefonirati na št vpis telefonirati na št. od 9.30 do 13 in od 17. do 20. t®5 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basilica, Ul. sv. Justa 1; Croce verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giu-stizia, Trg Uberta 6; Testa d'oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Lloyd, Ul. Orologio — Ul. Diaz 2: Alla Salute. Ul. Giulia 1: Picciola, Ul. Oriani 2; Vemari, Trg Valmaura št. 11. Včeraj, 17. t. m., je preminila Frančiška Košuta vd. Sedmak z Pogreb bo danes, 18. t. m. ob 1®' ^ iz mrtvašnice splošne bolnišnice 7 ravnost v cerkev v Križu. a žalostno vest sporočajo snaha B®Li z Riccnrdom in Erinannom ter sorodstvo. Trst. 18. oktobra 1972 Pogrebno podjetje Zimolo, Ul. T®1^ bianca 28. tel. 38004 J PRIMORSKI DNEVNIK E ORISKI DNEVNIK 13. oktobra 195 — LEP IZLET KMEČKE ZVEZE SVETOVALCI SO NADALJEVALI TUDI RAZPRAVO O GOSPODARSTVU Prisrčen sprejem od Brd do Vipave in ogled velikih kleti ter mlekarne Izleta se je udeležilo sto članov KZ ■ Zanimivi pogovori s strokovnjaki Kmečka zveza je tudi letos orga- nizirala izlet za svoje člane, ki so si tokrat ogledali Brda, Soško dolino in Vipavsko. Izlet je bil v soboto in nedeljo ter se ga je udeležilo skoraj 100 kmetovalcev z vsega tržaškega Področja. Vreme je bilo lepo, vožnja udobna, povsod prisrčen sprejem, razpoloženje odlično. Zlasti vinogradniki in živinorejci so videli marsikaj, kar Jih je zelo zanimalo, in so si izmenjali misli ter izkušnje s strokovnjaki, Kmečka zveza pa je poglobila in na vezala stike z gospodarskimi in zadružnimi organizacijami, kar bo še holj Pospeševalo nadaljnje sodelovanje. Točno ob določeni uri so se izletniki odpeljali iz raznih vasi v soboto zgodaj zjutraj. Prvi cilj izleta je bila vinska klet v Brdih (Dobrovo), katero so si naši izletniki pozorno ogledali v spremstvu upravnega direktorja inž. tj1 . . ^ Je na kratko orisal razvoj kleti in njene zmogljivosti, potek pre-elave, način odkupa in skrb za napredek vinogradništva v Brdih. Zmogljivost kleti je 70 tisoč hi vina. Od vinogradnikov odkupujejo samo grozd-je in ga več plačajo, če je sortirano. Ena izmed glavnih skrbi je namreč 13, da vinogradniki pridelujejo nekatere vrste grozdja, ki so za Brda najbolj primerna (rebula, merlot, to-aaj). V Brdih je skupno 1000-1100 ha vinogradov, vinska klet v Dobrovem ima 120 ha svojih vinogradov, briški ametje pridelajo poprečno 100 stotov grozdja, nekateri pa do 400 stotov, seveda če je letina normalna. Letos, aa^or tudi lani, je toča uničila skoraj polovico pridelka. Skoraj vsi prodajo grozdje kleti. Odkar deluje vinska klet, se je površina vinogradov Povečala za 60 od sto. Sirk je povedal, da kmetje prijavijo svežega zraku, v nedeljo dopoldne pa Po ogledu kleti se je ob kozarcu odličnega vina razvil razgovor o vinogradništvu in kletarjenju, o najbolj Primernih sortah, o zaščitnih sredstvih itd. Tako smo med drugim izvedeli, da posebna služba ugotavlja zorenje grozdja in da občina izda odtok, kdaj se lahko začne trgatev. Le v Primeru nevarnosti gnilobe in dežja so trgatev lahko začne prej, toda z odlokom občine. Naše vinogradnike je zelo zanimalo tudi, kako je z izplako01 odškodnine za škodo, ki jo po- škodo, ki jo posebna komisija, v kateri so tudi zastopniki kmetov, ugotovi, nato lovska družina izplača odškodnino brez zavlačevanja. Tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk se je zahvalil za gostoljubnost in poudaril potrebo po pogostejših stikih, obenem pa je na kratko orisal delovanje Kmečke zveze. Zelo prijetno vzdušje je bilo med kosilom v hotelu »Krn* v Tolminu: hitra postrežba, potem pa še srečanje s predstavniki Kmetijske zadruge, ki so izrekli dobrodošlico gostom s Tržaškega ter prikazali sedanje gospodarsko stanje, uspeh in težave v tolminski občini. Tolminci imajo več stikov z Beneško Slovenijo, radi pa bi imeli tesnejše vezi tudi s tržaškimi in goriškimi Slovenci. Po kosilu v Tolminu je bil na vrsti ogled velike mlekarne podjetja »Planika* v Kobaridu, kjer v glavnem proizvajajo mleko v prahu, za kar so dobili priznanje tudi švicarskih izvedencev. Mlekarno je razkazal tehnični vodja Klanjšček, ki je tudi opisal ves tehnološki postopek. Naj omenimo, da ima ta mlekarna tudi 6 km dolg mlekovod, po katerem priteče vsak dan iz Livka od 1000 do 1500 litrov mleka. Prenočili smo v Bovcu in se naužili smo krenili po Soški dolini, po kratkem postanku v Solkanu, v Vipavsko dolino na ogled kleti kmetijskega kombinata Vipava. Tu so se izletniki najbolje počutili in so se težko ločili, čeprav nas je čakalo kosilo v restavraciji novega hotela «Planika» v Ajdovščini. Goste je pozdravil komercialist Peter Verčon, ki je razkazal klet in prikazal delovanje kmetijskega kombinata: klet v Vipavi, 220 ha lastnih vinogradov, 40 ha sadovnjakov, mlekarna v Podnanosu, farma živine v Vipavi, trsnica v Vrhpolju. Tudi v Vipavi odkupujejo od kmetov samo grozdje. Po ogledu kleti je potekal prijeten pogovor ob kozarcu dobre kapljice v sami kleti. Lucijan Volk se je zahvalil za prisrčen sprejem, Peter Verčon, ki dobro pozna naše razmere in naše kmete, pa se je zahvalil za obisk. Poudaril je vlogo kmetijstva in nujnost vsestranske podpore za razvoj kmetijstva ter povedal nekaj toplih, spodbudnih besed, ki so segale do srca. Popoldne smo si ogledali Predjamski grad in se nato zadovoljni vrnili domov. Med vožnjo ni manjkalo šaljivih dovtipov in prepevanja starih narodnih ter partizanskih pesmi. A. B. Kakšno naj bo stališče občinske uprave do konference o vojaških služnostih Večina se je strinjala s tem, da mora občina zavzeti jasna stališča in dati konkretne pobude - Pedroni (MSI): Potrebno je spoštovati obveznosti atlantskega pakta - O gospodarstvu bodo razpravljali še na prihodnji seji iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiii VESTI Z ONSTRAN MEJE Zaključek kongresa jamarjev Jugoslavije Ob zaključku jugoslovanskega speleološkega kongresa so se udeleženci zbrali v Škocjanskih jamah ter skupaj z domačini proslavili 150-letriico tega edinstvenega kra-škega turističnega objekta. Udeležence je najprej nagovoril direktor podjetja Kras Dino Pucer. Med drugim je rekel: «Eden izmed največjih sodobnih raziskovalcev vzročajo fazani in razna divjad. Inž. | podzemskega sveta Norbert Caster je rekel, da Škocjanskim jamam ni primere v svetu. Zato smo dolžni ta podzemski svet še bolj odpret in napraviti vse, da ga občuduje vse večje število obisko-valcev». Na kratki slovesnosti so zatem odkrili v zadnji dvorani jame spominsko ploščo prvim jamarjem, ki so prodrli v čudoviti svet Škocjanskih jam. Portorož je v nedeljo obiskala delegacija japonske komunistične partije pod vodstvom člana pre-zidija Tomia Višizave. Delegacijo, ki je že več dni na obisku v Jugoslaviji, je spremljal sekretar obalnega komiteja Zveze komunistov Livio Jakomin. ^ * #.* V soboto je bil v Kopru dan prosvetnih delavcev. Zbralo se je nad 500 prosvetnih delavcev iz vse obale, ki so jih pozdravili in jim čestitali k prazniku številni predstavniki oblasti in družbeno političnih organizacij, med njimi predsednica republiškega izvršnega sveta dr. Aleksandra Komhauser, predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan, predsednik o-balnega sindikalnega sveta Tiho-mil Javoršek in predstavnik republiškega zavoda za šolstvo, organizacijska enota Koper prof. Via do Rotar. Na zborovanju je bil govor o številnih organizacijskih in pedagoških problemih šolstva na slovenski obali. L. O. Med pogovorom v vipavski kleti I .................................................... IZ POROČILA TRGOVINSKE ZBORNICE ZA AVGUST Nov dvig življenjskih stroškov neskladen razvoj v industriji Letos manj turistov kakor lani ■ Trgovina z nepremičninami živahna Brezcarinski uvoz iz Jugoslavije blaži trg z govejim mesom .Statistični urad trgovinske zbor- . --- v.v-ill UlCUU .Pe je objavil mesečni pregled o sibanju gospodarskih dejavnosti na v preteklem avgustu. Pre-® eo se najprej ukvarja s kmetij--V00? in naglaša, da je bila prva Polovica meseca sončna in vroča, . dirigi polovici pa je zagospodaril 2; v tem času je padlo skupno l®. 84 mm dežja, hkrati pa je pi-.Kmeroma hladen veter, tako j* te bila temperatura znatno pod Poprečjem. Vremenske prilike so ”?ugodno vplivale zlasti na zore-te grozdja, tako da je zlasti po-* - nastala vidna škoda. Stanje Pd živini pa je bilo v avgustu zapeljivo. področju turizma so do konca ,i .SnJega avgusta zabeležili na-r®aaje rezultate, v hotelih na Tr-“®®kem je v omenjenem razdobju rdečilo skupno 308.461 italijanskih J*. 200.913 tujih turistov V obeh je bila letošnja turistič-letina znatno slabša kakor lan-igi' v razdobju januar avgust so namreč na Tržaškem zabe-in •!» 228.252 nočitev italijanskih 225.241 nočitev tujih turistov. stoi trf?ovini so avgusta občutili za- l . J’ Ki nnctrvrtu treni/n Inln nh nn- w". ki nastopa vsako leto ob po-l ,nio počitnicah. V trgovini na de-.s° šli dobro od rok mlečni . . hCl, nmivvrvli irr cnhPfTP fHPSfl in Svirr u Pro‘zv°di iz suhega mesa 4. ‘nJska mast. Prekupčevanje s sve- žim- "*asi. Prekupčevanje s sve-hekni- Povsem izostala kupčija '"enimi začimbami in zlasti s Trgovina na drobno poroča o raz- meroma dobrih kupčijah s prehran-benim blagom, obutev in obleka pa nista šli od rok. Tudi kupčija z električnimi napravami za gospodinjstvo se je vidno umirila, pa tudi z drugih področij poročaio o sezonskem mrtvilu Trgovina z nepremičninami na Tržaškem je še vedno živahna: v prvih osmih mesecih letos so na pristojnem uradu vpisali 2.997 kupoprodajnih pogodk, skupna vrednost izmenjanih nepremičnin pa je po izjavah podpisnikov dosegla 19 milijard 317 milijonov lir. V istem razdobju lani so vpisali 3.128 pogodb, skupna vrednost teh nepremičnin pa je znašala 17 milijard 13 milijonov lir. menta, medtem ko / znašala proizvodnja v prvih ovnih mesecih lanskega leta 169 490 ton. Končno naj omenimo proizvodnjo tiskarskega in fasopisnegd t apirja, ki je do konca avgusta letos 'osegla 74.51' ton ter ie bila za 13,4 odst. večja kako; v istem razdobja lani (65.684 ton). V poglavju o razvoju industrijskih dejavnosti se v poročilu trgovinske zbornice naglaša, da je proizvodnja surovega železa v železarni Italsider pod Skednjem dosegla do konca avgusta letos 387 tisoč 239 ton ter je bila za spoznanje večja od lanskega (374.291). proizvodnja kokil pa je dosegla 125.514 ton ter je biia tudi večja od lanske (114.362 ton). Proizvodnja v petrolejski čistilnici Aqui'a se je letos povečala za 13,5 odst. v primeri z ustreznim razdobjem lanskega leta' do konca avgusta je namreč čistilnica predelala 1,237.717 ton surove natte, medtem ko je znašala lanska proizvodnja t 090.513 ton Proizvodnja cementa y obratu «1- Končno se poročilo trgovinski zbornice ukvarja z gibanjem cen na češem področju: v avgustu se je /natno podražila teletina, in sicer tako zaradi pomanjkanja blaga kakor tudi zarad povečanega povpraševanja na trgu. Tudi perutnina, svinina in Konjsko meso so se podražali, medtem ko je brezcarinski uvoz iz Jugoslavije nekoliko ublažil položaj na trgu z govejim mesom. V azgustu so se podražali tudi sir in globoko zmrznjena hrana. Obutev ;n oblačila, ki so jih trgovci začeli ponujati občinstvu zlasti v okviru raznih razprodaj, so se nekoliko pocenili, pri drugih blagovnih vrstah pa so cene v glavnem kolebale s tendenco k rahlemu naraščanju. V trgovini na debelo so se v avgustu pocenile nekatere vrste sočivja, sveže sadje in agrumi pa so se nasprotno podražili. Na ribjem trgu se je domači ulov nekoliko pocenil, zato pa so se nasprotno podražile uvožene ribe. Domača jajca so se nekoliko podražila, cena vina pa je kolebala. Med začimbami se ie poper podražil, cimet «ceylonska kraljica* pa se je nasprotno pocenil. Ce- kavo Pri čemer pa je imela določali čudi negotovost glede na ,Litega razvoja dogodkov na med-°anem tržišču s tem poživilom. talcementi*, v industiiiški coni pa 'ne kave so ostale trdne, med grad Stališče, ki naj ga cočinska uprava zavzame do konference o vojaških služnostih, ki bo prihodnjo soboto v Gorici in nadaljevanje razprave o gospodarskem položaju na Goriškem, sta bili glavni dve točki debate na ponedeljkovi seji občinskega sveta. V včerajšnji številki našega dnevnika smo že na kratko poročali o uvodnem govoru župana De Simo-neja, ki je vnesel v diskusijo problem odnosa goriške občinske uprave do bližnje konference o vojaških služnostih. Fomasir (PLI) je v svojem posegu pozval župana, naj bi na konferenci predočil prisotnim predvsem hudo škodo, ki jo vojaške služnosti neposredno povzročajo občini in vsej deželi s tem, da je treba urbanistične in razvojne načrte prilagoditi širokim področjem služnosti. Ti načrti so zaradi tega vedno »pohabljeni* in to dejstvo se nato zrcali na gospodarskem področju in v manjšem razvoju industrijske dejavnosti. Svetovalec Dellago je dejal, da je zelo razočaran, ker ni občina pristopila in v celoti sprejela pobude doberdobske občine in Zveze za krajevne avtonomije, ki sta deželnemu svetu poslali peticijo, v kat,eri so jasno začrtani konkretni predlogi, o katerih bi morali razpravljati na deželni konferenci. Dellago je nadaljeval, da bo občina morala vsaj delno sprejeti peticijo, katero je dosedaj podpisalo že nad 10.000 ljudi, in tudi jama predlagati nekaj konkretnega v tem smislu. Vsekakor, je zaključil govornik, bi moral župan, ki bo predstavljal občinsko upravo, poudariti na konferenci dve stvari: prvo, da dežela predloži rimskemu parlamentu poseben zakon, po katerem naj bi združili vse do sedaj že predložene zakone o vojaških služnostih in uredili juridično osnovo temu problemu' drugo, da se skliče v najkrajšem meddeželna konferenca o vojaških služnostih, kjer bi bile prisotne vse deželne uprave, ki so obremenjene s služnostmi in kjer bi se domenili za skupno akcijo za pravilno in dokončno rešitev tega vprašanja. Pedroni (MSI) je povsem drugače ocenil problem vojaških služnosti. Priznal je, da služnosti povzročajo škodo in zavirajo industrijski razvoj, vendar je dejai, da je treba kljub temu spoštovati obveze v okviru atlantskega pakta in da se ne sme pozabiti na obrambo vzhodnih meja. Po njegovem mnenju je rešitev problema v tem. da bi pristojne oblasti nudile takojšnjo in primerno odškodnino vsem prizadetim zasebnikom, javnim ustanovam in upravam. Pagura (KD) se je strinjal z županovim poročilom, vendar je tudi on dodal, da bi bilo na konferenci potrebno predložiti nekaj konkretnega v smislu zahteve po posebnem zakonu. Končno je Battello (KPI) izrazil zadovoljstvo zaradi naprednih županovih izjav v tem smislu, še posebno zaradi besed, s katerimi je De Simone povedal, 4a je potrebno porajanje novih idej o vojaških služnostih podpreti in o tem problemu odprto razpravljat. Po Battellovem mnenju bo potrebno na konferenci prikazati protislovja, v katerih se nahaja Gorica in vsa dežela. Po eni strani, je dejal govornik, opisujejo našo deželo kot most, po drugi strani pa ni nobenih konkretnih pobud od pristojnih oblasti, da bi ta most resnično realizirale, lo je veliko protislovje, je zaključil Battello, in v tem protislovju se mi nahajamo in se trudimo ne da bi se zavedali, da nas vlečejo za nos. V razpravo o gospodarskem položaju na Goriškem je na ponedeljkovi seji poseglo veliko govornikov, vendar niso argumenta izčrpali in so zato sklenili, da bodo razpravo nadaljevali še na prihodnji seji. Dellago (PSI) je dejal da je gospodarski položaj kritičen. Marsikatero krivdo je pripisal občinski upravi, ki ni bila zmožna najti primerne rešitve. Dejal je, da še vedno manjkajo podrobni razvojni in urbanistični načrti, kar odtujuje investitorje, ki niso gotovi za svoje investicije. V zvezi z mejnim prehodom pri Šempetru in avtocesto Gorica - Vileš je Dellago hotel vedeti ali so bili navezani potrebni stiki z jugoslovanskimi oblastmi v smislu, da bi tudi na drugi strani meje uredili avtocesto, ki bo sedaj prišla samo do Postojne. Zelo kritično je ocenil gospodariti položaj tudi socialdemokrat Zu-calli. Po njegovem ne more Gorica zadobiti svojega pravega obraza samo v trgovini, potreben je tudi in predvsem industrijski razvoj. Naše mesto, je dejal Zucalli, bi moralo biti komplementarno Tržiču, kjer se razvijajo velike in težke industrije, v Gorici bi se pa marate razviti manjše in dopolnjevalne industrije. Kritični položaj v Gorici in v vsej deželi je Zucalli pripisal preveliki upravni razdrobljenosti. Po njegovem mnenju bi v vsej deželi moralo biti polovico manj občin in podobnih upravnih teles. Piani (KD) in Manzini (PRI) sta nasprotno ocenila sedanji gospodarski položaj kot zelo dober. ravnateljstvo pa noče odpreti tovarne, dokler se stavka ne zaključi. Stališče PSI do občinskih volitev Pokrajinski odbor PSI je vzel v pretres položaj na predvečer upravnih volitev, ki bodo v Ronkah, Ro-mansu in Vilešah konec novembra. Odbor PSI je pozitivno ocenil perspektive, kj nakazujejo volilne liste odprte zahtevam širokih ljudskih množic, torej odprte na levo. Na žalost pa je odbor PSI u-gotovil, da so v Ronkah krajevni zastopniki komunistične partije s silo odvzeli socialističnim zastopnikom (predlagatelj liste je bivši španski borec) prvo mesto na glasovnici; ta dogodek vnaša v volilno kampanjo nepričakovane za-petljaje in odpravlja normalne in spoštljive odnose med demokratičnimi strankami. Zaradi tega obsoja federacija PSI tako postopanje komunistov v Ronkah, «ki so prepre-ženi z zastarelo mentaliteto*. Goriška federacija PSI hoče nadaljevati po poti demokratične perspektive ter se upreti nasilju, pa naj to prihaja s katerekoli strani. Naf^i za šolske uradnike ter hrvaške Istre. Na srečanju, ki ga je organiziralo novogoriško filatelistično društvo, so izmenjali izkušnje v delu in znamke. Ob tej priložnosti so priredili tudi razstavo kompletov znamk z Titovim portretom ter znamk posvečenih letalski pošti, olimpijskim igram in združenim narodom. SDZ obsoja dogodke na Koroškem Slovenska demokratska zveza v Gorici je poslala avstrijskemu veleposlaniku v Rimu ter avstrijskemu generalnemu konzulu v Trstu telegram, ki se tako glasi: »Ogorčeni zaradi sramotne protislovenske gonje na Koroškem in pasivnega zadržanja organov javne varnosti izražamo odločen protest v imenu demokratičnih Slovencev goriške pokrajine. Zahtevamo u-strezne ukrepe zvezne vlade za uresničitev državne pogodbe v korist slovenske manjšine.* Izšla je nova številka revije «Iniziativa isontina* Te dni je izšla septembrska, 55. si jo je uredil v starožitnem slog številka goriške revije rlniziativa v Škrbini na Krasu. Isontina». Tudi ta dvomesečna številka (za avgust in september) v številnih pestrih člankih obravnava razne goriške probleme. Posebno zanimiva je obširna študija o izvajanju reform v goriški umobolnici, kar je v zadnjih letih vzbudilo zanimanje po vsej državi in tudi v inozemstvu. Poročilo o sedanjem položaju v tej bolnišnici in o doseženih uspehih je napisal pokrajinski odbornik Pe-rissin in o njem so obravnavali tudi na nedavni seji pokrajinskega sveta. Kar se zgodovine tiče, je v tej številki zaključek zanimivega članka goriškega Žida Marcella Morpur-ga o preganjanju Židov pod fašizmom. Emidij Sussi obravnava odnose med tremi obmejnimi deželami Julijsko krajino Slovenijo in Koroško na osnovi srečanj v letih 1956, 1963 in 1979 s posebnim ozirom na kulturo, šport, splošne informacije, politiko, gospodarski značaj itd. Članek nam omogoča pregled teh odnosov v obdobju 15 let ter obravnava skoro vsa področja razen trgovske izmenjave. S področja umetnosti poroča Ful-vio Monai med drugim tudi o dokumentaciji kraško - tržaškega u-metnika Lojza Spacala kot jo je prikazala njegova retrospektivna razstava v Kromberškem gradu s kakimi 250 razstavljenimi deli. Članek omenja tudi Spacalovo hišo, ki Omenimo naj še članek urednik revije Ve Simoneja o 7. Srednji evropskem srečanju na temo »Gli dališče in njegova vloga v Sredn Evropi». Med članki je vnesenih ti di precej slik, med njimi nekater tudi v barvah, zlasti o folklorni skl pini iz Ločnika. Kot po navadi j vsebina revije na kratko povzet tudi v slovenskem in nemškem ji ziku. I Razna obvestila V dvorani Ljudskega doma v Gt ricj bo do konca tedna, izjemne odprta razstava češkega scenogra fa Vlastislafa Hofmana Smučarski odsek SPD v Gorici ot vešča, da se prične predsmučarsk, telovadba v petek, 20. oktobra ob lt uri v dvorani na Verdijevem korzu 13 Razstave V galeriji «11 Torchio* bo od 20. d« 30, oktobra razstavljal slikar Valvas sori. Razstavo bodo odprli v pete! ob 19. uri. Izleti SPD priredi tradicionalno martino vanje v nedeljo, 12. novembra v hotelu Soča na Mostu na Soči. timtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiimiiJiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiuluiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiHiuu SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Šolsko skrbništvo javlja, da je razpisalo natečaj za 62 prostih mest za šolske uradnike. Delo bodo zmagovalca tečaja dobili v mestih in okoliških vaseh naše dežele. V go-riških uradih bodo sprejeli 4 nove uradnike. V nedeljo se je zbralo v Novi Gorici na tretjem tovariškem srečanju okoli 100 filatelistov iz Slovenije. Furlanije - Julijiske krajine STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU, SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice LUIGI PIRANDELLO LE PREMISLI, GIACOMINO! Prevod: SMILJAN SAMEC Kostumi: MARIJA VIDAUOVA Scena: DEMETRIJ CEJ Režija: MARIO URŠIČ Jutri, 19. oktobra ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v GORICI (ABONMA RED A, B, C in D) Prosimo predstavnike okoliških prosvetnih društev, da oddajo naročilnice na sedežu SPZ do danes opoldne. V •jonskim zavodu za gluhoneme se poslužujejo modernih strokovnih metod Uporaba naprav, ki jih je izdelal zagrebški strokovnjak dr. Guberina - Kritično stališče pokrajine do zakona o vojaških služnostih - Položaj v zavodu Duca d’Aosta v Gradišču Pokrajinski predsednik dr. Chien- oddaljile tuje čete držav NATO in taroli bo na sobotnem sestanku o deželnih služnostih, ki bo na gori-škem gradu in ki ga sklicuje deželna uprava, izrazil zaskrbljenost goriškega pokrajinskega sveta zaradi služnosti, ki hudo bremenijo gospodarstvo naše pokrajine. Dr. Chientaroli je to v imenu odbora povedal na ponedeljkovi seji pokrajinskega sveta in poudaril, da bo imel za osnovo resolucijo, ki jo je pokrajinski svet izglasoval letos aprila (takrat sta se glasovanja vzdržala liberalni in fašistični predstavnik). Zastopnik KPI Poletto je v zvezi s tem dejal, da ima izbira Gorice s strani dežele velik pomen, saj je bila prav Gorica v osrčju hudih bojev tako v prvi kot v drugi svetovni vojni, saj je goriška pokrajina hudo obremenjena z vojaškimi služnostmi, ki ovirajo prost gospodarski razvoj. Goriški grad bo imel za zborovalce poseben pomen, saj so na njegovem dvorišču med vojno nacisti in fašisti streljali talce. Demokristjan Cian je v zvezi s tem dejal, da je treba vprašanje zmanjšanja ali odprave vojaških služnosti povezati z mednarodnim položajem. Zakoni o služnostih so zastareli in jih je treba spremeniti. Želimo si pogodbo o evropski varnosti, je dejal Cian, želimo si, da bi se z ozemlja evropskih držav IIIIIIIIIlllllllllllll11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111(11111 DOLGO PRIČAKOVANO DELO V Doberdobu kopljejo jarke za postavitev telefonskih kablov ko bo delo končano bo pokrajinska uprava asfaltirala glavno ulico in pločnike se je nasprotno skrčila za 10,8 odst. v primeri z lanskim letom. Ce mentarna je namreč do konca avgusta proizvedla 151.230 ton ce- benim materialom pa se je ponovno podražil les Med kovinami sta se v avgustu nekohko podražila baker in svinec. • V Gradežu so na skupščini de lavci tovarne SAFICA zavrnili zahtevo ravnateljstva po odpustu 13 oseh Ravnateljstvo je obljubilo, da ostalih 180 delavcev ostane na svo- Delavci telefonske družbe SIP so pričeli v teh dneh kopati na glavni doberdobski ulici jarke, v katere bodo postavili telefonski kabel Gorica - Trst. Z deli so začeli prav v Doberdobu na željo doberdobske občinske uprave in pokrajinske u-prave, kajti doberdobska občina je uredila pločnike in prvi del vaške kanalizacije, pokrajinska uprava pa bo poskrbela, da se asfaltirajo tako prvi odsek ceste kot pločniki, brž ko bodo dela telefonske napeljave zaključena. V prvem delu vasi, kjer so že urejeni odtočni kanali, so tudi pločnike že zabetonirali in na vrhu manjka le še asfalt. Z novim podzemskim telefonskim kablom bo SIP ojačila povezavo med Tržičem in Gorico ter omogočila tudi vmesne vključitve novih telefonov. Tečaj za bolničarje v goriški bolnišnici jem mestu. Stavka se nadaljuje, I cine in kirurgije. V goriški civilni bolnišnici se bo te dni začel strokovni tečaj za bolničarje. Iz tega tečaja, ki je potrjen z ministrskim dekretom, je v zadnjih dveh letih izšlo že 48 bolničarjev. Razen teh je bolničarski izpit naredilo še trinajst bolničarjev, ki so bili zaposleni že najmanj tri leta v bolnišnici in so bili v stalnem stiku z bolniki . Tečaja se bo letos udeležilo 11 uslužbencev bolnišnice in 8 zunanjih gojencev. Na praktičnih in teoretičnih lekcijah bodo predavali izključno zdravniki, farmacisti in drugi, ki so zaposleni v bolnišnici. Gojenci se na tečaju spoznajo z najosnovnejšimi elementi medi- Kmalu v Ločniku dela za metanovodsko omrežje V Ločniku bodo v prihodnjih dneh pričeli kopati jarke za položitev cevi za metanovodsko napeljavo. Dela bodo najbrž trajala do konca prihodnjega poletja. Goriško mestno podjetje bo prebivalce iz teh ulic obvestilo o delih. Uradniki in tehniki mestnega podjetja bodo imeli začasni sedež v pisarni ločniške posojilnice. Kdor bi hotel navezati svoje stanovanje na metanovodsko omrežje, naj se obme do uradnikov mestnega podjetja, ki bodo na razpolago občinstvu vsak dan od 9. do 11. ure. Zadnja pot mladega Aleša Srebrniča Včeraj popoldne so v Števerjanu pokopali komaj 14-letnega slovenskega dijaka Aleša Srebrniča, ki se je v soboto popoldne ponesrečil na Oslavju. Pogrebni sprevod je ob 15. uri krenil iz mrtvašnice bolnišnice proti števerjanskemu pokopališču. Mnogo ljudi je spremljalo na zadnji poti mladeniča, ki je bil pri vseh zelo priljubljen in vedno vedre volje. Srebrniča so pred domačo cerkvijo sprejele mladenke v belo oblečene. Tu se je nabralo mnogo ljudi, da bi še zadnjič pozdravili mladega fanta C Po celotedenski stavki so v ponedeljek pozno zvečer podpisali sporazum med sindikati in lastnikom podjetja Calcisanzo v Zagraju. Včeraj so se delavci vrnili na delo. varšavskega pakta. Še prej je prišlo do posega svetovalcev Marizze in Zaccaia v zvezi z odpustom dveh vzgojiteljev v pokrajinskem zavodu Duca d’Aosta v Gradišču. Odgovorila sta odbornika Waltritsch in Corbatto ter predsednik. Do odpusta je prišlo, ker je ravnateljstvo zavoda izreklo negativno sodbo. Vsekakor pa bo pokrajinski odbor poskrbel za najem v službo dveh drugih vzgojiteljev, tako se ne bo zmanjšalo število zaposlenih in tudi oprema zavoda se je obnovila v zadnjem času. Zavoda sedaj pokrajina ne misli ukiniti, vsekakor pa bo za osebje poskrbela drugače, če bi do tega prišlo. O zadevi so nato razpravljali še na tajni seji, ker je bilo treba govoriti o osebah. Odbornik Lodi je nato predlagal prodajo nekaterih pokrajinskih zemljišč in stavb, odbornik Bottegaro podporo centru za spastične otroke v Tržiču, odbornik Waltritsch ustanovitev stalnega mesta biologa v pokrajinskem laboratoriju za higieno, odbornik Lodi najem posojila 300 milijonov lir za gradnjo prvega oddelka novega zavoda za gluhoneme. S tem v zvezi je prišlo do zanimive debate in poudarjeno je bilo, da so imele vzgojne metode v goriškem zavodu velik odmev in priznanje s strani učiteljev v gluhonemih zavodih, ki so imeli svoj letni kongres v Gorici. Omenimo še, da uporabljajo v goriškem zavodu najmodernejše aparate izdelane po načrtu dr. Guberine iz Zagreba. Svetovalci so nato odobrili še petletni načrt o popravkih in širjenju pokrajinskih cest; o tem je poročal odbornik Tacchinardi, nato je še odbornik Waltritsch predlagal sklep o povišku draginjske doklade za vse uslužbence za prihodnje leto: od 1. januarja bo ta znašala 30.200 lir mesečno. Novi testni predpisi pri vpadnici v mesto _ V teh dneh, kot smo že poročali, bodo zaprli cestišče v Ul. Aquiieia in kmalu zatem Drevored Fatebenefratelli. Zaradi tega goriška občina vabi avtomobiliste, da upoštevajo spodnje napotke, da bo tako promet čimbolj olajšan. Vozniki, ki prihajajo iz Ločnika po mostu 9. avgusta namenjeni v severni del mesta, naj takoj po mostu obrnejo na levo po Ul. Lungo Isonzo. Oni, ki hočejo s tega mosta proti štandrežu, naj gredo po Ul. Campagnuzza (za novim stadionom). Kino Gorica \ova Gorii DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Provvidenti. Travnik 14, tel. št 29-72. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Centrale. Prefektura odvzela 47 vozniških dovoljenj Goriška prefektura je v mesecih juliju, avgustu in septembru začasno odvzela 47 vozniških dovoljenj Od teh 20, ker vozniki se niso odzvali kontroli avtomobila, ki jo je treba napraviti po določenih letih; 2 zaradi nespoštovanja cestnih predpisov; 15 zaradi nesreč, ki so povzročile smrti ali hude telesne poškodbe. V istih mesecih so odvzeli 10 vozniških dovoljenj, ker lastniki avtomobilov niso izdelali pri dodatnih vozniških izpitih Prileten mož se je hudo ponesrečil 65-letni upokojenec Edoardo Ples-sani iz Ulice Rabatta 10 se je hudo ponesrečil v lastnem stanovanju. Plessani je nerodno padel v sobi in Dri tem dobil hud pretres možganov in druge udarce po telesu. V goriški bolnišnici so zdravniki pri- Iz goriškega matičnega urada V Gorici se je v dneh 16. in 17. oktobra rodilo 12 otrok; 6 oseb je umrlo. ROJSTVA; Andrej Lakovič, Elena Di Lorenzo, Dario Obizzi, Christian Baggi, Marco Pellegrini, Enrico Sgo-bino. Morena Sclauzero, Erika Buffo-lin, Massimo Goriup, Barbara Miori, Stefano DelTAndrea, Susy Altamura. SMRTI: upokojenec 66-letni Dom« nico Butussi; gospodinja 72-letna Lu cia Francovig vd. Brumat: upokojenka 86-letna Pavla Makuc; upokojenka 85-letna Caterina Lucente vd. San-giorgio; upokojenec 82-letni Francesco Ermacora: študent Aleš Srebrnič. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našo predrago Pavlo Makuc učiteljico v pokoju, se iskreno zahvaljujemo. Sorodniki in prijatelji držali prognozo zaradi moževe starosti. Pozneje pa se je Plessanijevo stanje še poslabšalo, tako, da so ga morali z rešilcem odpeljati v videmsko bolnišnico. V Ulici Leopardi se je ponesrečil 19-letni dijak iz Zagraja Mauro Vinci. Mladenič je s kolesom vozil po tej ulici in je na križišču z Ulico Oriani hotel zaviti v levo. Nasproti pa je prišel avtomobil in Vinci je trčil vanj. V bolnišnici so ga pridržali 10 dni zaradi pretresa možganov in uadrca na prsnem košu VERDI 17.00—22.00 »La morte vi ene dal passato*. D. Collum in N. Pal-mer. Barvni film. CORSO 17.00—22.00 »Cielo rosso allal-ba», R. Thomas in C. Burno. Barvni film. CENTRALE 17.30—22.00 «L'uJtima ero-ciata*. A. Pellea in L Gardescu. Barvni film. MODERNISSIMO 16.15-21.30 »La me-ravigliosa favola di Cenerentoia*. Barvna risanka. VITTORIA Danes zaprto. I rži c AZZURRO 15.30 «Fany Hill — vita di una ragazza moderna*. Igrata D. Riorer in F. Enbach. Barvni film. EXCELSIOR 16.00—22.00 <11 conte di Montecristo* I. Urneaut. Barvni film. PRINCIPE 17.00-22.00: «La grande serofa nera*. R. Rassimov. Barvni film. SOČA (N. Gorica) »Mačka z devetimi repi*, ital. franc, barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA (Šempeter) »Prva ljubezen*, jugoslovanski barvni film — ob 18. in 20. RENČE Prosto. ŠEMPAS »Ko osem zvonov zazvoni*, ameriški barvni film — ob 20. KANAL »Rio Lobo», ameriški barvni film - ob 20. DESKLE »Zadnja dolina*, ameriški barvni film — ob 20. PRVACINA Prosto. Sovodnje, Gorica, 18. oktobra 1972 RIMORSKl DNEVNIK 4 18. oktobra 1972 Pirandellovega dela «Le premisli, Giacomino!*, ki ga bo Stalno slovensko gledališče ponovno uprizorilo v petek popoldne izven abonmaja S POTI PO BLIŽNJI ISTRI Zelo priden kmet Ivan Dušic iz Buj in njegov «muzej» Njegovo žganje «je čisto kot solza, žge pa kot ogenj» Kmetovanje mu ni dovolj, in se ukvarja tudi z zgodovino Ivan Duš id je med prebivalci Buj znan kot priden človek, posebno še kot pridelovalec odličnega grozdja in odlične malvazije. Samo ob sebi je umevno, da Ivan Dušic kuha tudi žganje, ki da «je čisto kot solza, žge pa kot ogenj*. Ivan Dušic večino svojega življenja prebije v svojih vinogradih, med svojimi trtami, ali Pa v svoji kleti med velikanskimi sodi in bednji ali pa pri kotlih za kuhanje žganja. Iz tega izhaja, da se Ivan Dušic ukvarja v glavnem z dokaj preprostim rekli bi skoraj izvzamemo Gorico in Ločnik, okoli 90.000 ijudi, velika večina Furlani, del Bizjakov med Sočo in Krasom ter še prebivalci Gradeža s svojim posebnim narečjem. Vse to prebivalstvo je bilo vdano avstroogrski monarhiji, cesarju. To cesarsko - avstrijsko vdanost so ljudem vcepila stoletja življenja pod Avstrijo. Duhovniki, ki so jih našle italijanske čete pri svojem pohodu skozi Furlanijo, so to stanje našli, ko so bili posvečeni in postavljeni za dušne pastirje. Oficirjem in italijanski javnosti na- sploh pa so iredentistični krogi v Vidmu prikazali vse duhovnike v Furlaniji, tudi slovenske duhovnike v slovenskih okrajin goriške dežele, do koder so v prvem naletu italijanski vojaki prišli kot sovražnike Italije, hlapce habsburške dinastije in predvsem nevarne nasprotnike, ki da so pripravljeni škodovati operacijam italijanske vojske, predvsem z vohunstvom in z dajanjem posebnih skrivnostnih svetlobnih znakov avstrijskim vojaškim poveljstvom onstran vojaške črte. Prav zaradi te protiduhovniške gonje v Italiji so italijanske čete pobirale povsod duhovnike, jih po cestah gonile v zapore in jih končno med sovražnim vzkikaniem italijanskega prebivalstva onstran meje zapirale v institut Manini v Cremoni. Italijanski poveljniki po furlanskih vaseh so sumili, da je sleherni vaški zvonik središče vohunstva proti italijanski armadi. V vasi Villesse je la manija, da prebivalstvo kuje zaroto proti I-talijanom privedla do tragedije, da so po nedolžnem ustrelili štiri talce, izbrane iz celotnega vaškega moškega prebivalstva. Podobne težke ure so doživeli tudi slovenski duhovniki v krajih kamor je ob koncu maja 1915 prodrla italijanska vojska, to je v Brdih do fronte na Oslavju, ob srednji Soči po vaseh ob meji in na Kobariškem ter v podkmskih vaseh. Priznati pa je treba, da so ravnali s slovenskimi duhovniki v slovenskih krajih mani grobo kot s furlanskimi. Sam Kobarid s svojimi vasmi v zaledju kobariškega kota se je še najbolje odrezal, ako izvzamemo običajno sramotenje duhovnikov s strani nahujskane soidateske. Pač pa je doletela i-sta usoda kot Villesse v Furla-nji slovenski vasi Smast in Kamno ob Soči, kjer so tudi po nedolžnem decimirali moško prebivalstvo zaradi krive obtožbe. Tega Na čereh (Foto M. Magajna) TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 18.45 Glasbeni vrtiljak; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 20.55 Nove knjige; 22.15 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 16.20 Kulturni pregled. KOPER 6.30, 7.30, 10.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja glasba; 9.00 Otroški kotiček; 10.00 Ansambel Cipriani; 10.45 Plošče; 11.00 Prisluhnimo jim skupaj; 11.35 Orkester Casadei; 11,45 Polke in valčki; 12.00 Glasba po željah; 14.00 E. Sequi: »Pisma*; 14.15 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Simf. glasba; 15.30 Popevke; 17.00 Glasbeni mozaik; 17.45 Gojenci glasbene šole; 18.00 Popevke; 19.00 Iz priljubljenih oper; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 21.30 Jazz in pop; 22.00 Komorna glasba; 22.35 Glasba za lahko noč. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12.10 Plošče: M.OO Ital. popevke; 16.00 Program za najmlajše; 18.35 Nove ital. pesmi; 20.20 Andata e ri-torno; 21.15 Stockton: «11 nau- 7.30, Poročila SREDA, 18. OKTOBRA 1972 fragio delle signore*; 22.10 Komorna glasba; 23.20 Orkestri lahke glasbe. II. PROGRAM 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 ; 8.40 Operna glasba po željah; 9.35 Orkester; 9.50 Nadaljevanka «Tarzan»; 10.05 Pesem za vsakogar; 13.50 Kako in zakaj?; 15.00 Neapeljske; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.35 Popoldanske pesmi; 18.30 Posebna reportaža; 20.10 Sestanek petih; 21.00 Plošče; 22.40 C. Pavese: «Prima che il gallo canti*. III. PROGRAM 9.30 Ravel in Stravinski; 11.00 Prokofjev, Koncert štev. 4; 11.25 Bachova sonata za dve cimbali; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.20 Operna glasba; 14.30 Glasba in poezija; 15.30 Klarinet in klavir; 16.15 G. Prosperi: «La rivoluzi-ficazione* (enodej.); 17.20 Enotni razred; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.40 Kulturni pregled; 19.15 Koncert. FILODIFUZIJA 8.00 Strauss in Hindemith; 9.10 Guarino, Kmečka sonata; Gubito-si, Fantasia; 9.45 Baročni koncert; 10.20 Trio Casella izvaja Beethovna in Henzeja; 12.20 Na sporedu Poulenc. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9 05 Za mlade radovedneže; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.45 Glasbeni spomini; 10.20 Pri vas doma; 12.10 P. I. Čajkovski: «Pikova dama; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Slov. narodne; 15.40 Violončelist Z. Pruša; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Simf. orkester; 17.10 Glasbena galerija; 17.45 Je^ zikovni pogovori; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Glasbene vinjete; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 1915 Glasbene razglednice; 20.00 Koncert simf. orkestra; 21.10 Lepe melodije; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno: 23.15 Jug. pevci. ITAL. TELEVIZIJ« 12.30 Zgodovina humorizma; 13.00 Anketa o cenah; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Počitnice na otoku galebov; 18.20 Prigode mladega Gulliverja; 19.15 Življenje v Franciji; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Thrilling; 22.00 Športna sreda; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Film «Quan- do c'č la salute* ; 22.35 Italija gledana od zunaj. JUG TELEVIZIJA 8.20 TV v šoli; 1100 Splošna izobrazba; 17.50 Vitez Vihar — film; 18-15 Obzornik; 18.30 Jazz na ekranu; 19.00 Mozaik; 19.05 Na sedmi stezi; 19.30 Naš e-kran; 20.00 in 22.15 TV dnevnik: 20.30 E. Zola: Nana, 21.15 RTV Konferenca. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Rupert in leteča naprava; 20.15 Poročila; 20.20 Dok. film o Angoli; 20.35 Glasbene reportaža »Mandi Ciargne*. krvavega dogodka ni zabeležil Medeot, ki je sicer skrbno opisal sleherno nasilje vojaških oblasti proti slovenskemu prebivalstvu izza italijanske fronte na Soči. Tisti Slovenci, ki so ga informirali o težkih dnevih, in zbirali gradivo o preganjanju slovenskega prebivalstva v tistih dnevih, so nehote pozabili na streljanje podkrnskih kmetov. Kakor sleherna knjiga, ki je v zgodovini snela zavese in pregrinjala iz žlahtnih tkanin in pokazala tudi globoke gube zgodovine, je tudi Medeot, po desetletja trajajoči knjižni povodnji o veličastni, navdušeni odrešilni borbi 1. 1915 za zasužnjene italijanske brate pod rabeljskimi Habsburžani, pokazal na tragedijo, ki jo je v tistih osvobodilnih dneh doživljalo preprosto prebivalstvo vzhodne Furlanije in slovenskih krajev na desnem bregu Soče. Slovenci in Furlani na Goriškem niso prav nič z navdušenjem sprejemali italijanske vojske, niso pa napravili nič sovražnega proti njej, niso ne vohunili in tudi ne streljali v hrbet italijanskim četam Velikanska iredentistična gonja, ki je v letih 1914-1915 pretresla kraljevino Italijo, je hujskala v visokih poveljstvih italijanskih armadnih zborov proti tistim, ki so bili vdani avstrijski monarhiji, proti duhovnikom, v slovenskih krajih pa še proti slovenski inteligenci, proti učiteljem in znanim narhdno zavednim Slovencem. Saj so imeli italijanski iredentisti deloma prav, saj so res živeli navdušeni italijanski iredentisti italijanske liberalne stranke na Primorskem po mestih, na tisoče jih je bilo v Gorici, Trstu in po istrskih mestih. Toda do Soče, kjer se je ustavilo napredovanje italijanske vojske, so živeli le preprosti «avstrijakantski» Furlani in pa zavedni Slovenci, ki niso ne eni in ne drugi težili k temu, da bi prišli izpod Habsburžanov pod Savojce. Mnogo hudega so doživeli prebivalci Goriške zaradi te vojne ob Soči in prav je, da se tudi to ve in ne le o ofenzivan, o junaštvih v strelskih jarkih in v odkritih napadih na Krasu. Medeotova knjiga je knjiga o trpljenju vaških duhovnikov in preprostega kmečkega furlanskega in slovenskega ljudstva, ki te vojne ni želelo, je pa nosilo najtežje breme ne samo v razrušenih in požganih vaseh, ampak tudi zapor, ponižanje, grobo ravnanje in večletno internacijo daleč od svoje dežele. al. re. tiiiimiiiiiiiiimiiiiimiiMnimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii Judovsko slovstvo v Sovjetski zvezi MOSKVA, 17. - Judovska literarna ustvarjalnost ima v Sovjetski zvezi lepo mesto. Tako poudarja agencija «Novosti», iz katere povzemamo nekaj podatkov. Pred nekaj leti so dela judovskega klasika Solona Alejhena izšla v nakladi 225 tisoč izvodov Izbrana dela, ki so izšla v šestih knjigah, pa so že pošla in v krotkem nameravajo izdati celotno zbirko, katere prvi trije zvezki so že izšli. V tej zbirki bodo tudi poezije tega judovskega literata, ki so bile prevedene v ruščino in ki jih v prejšnji zbirki ni bilo Poleg poezij, novel ter zgodb, izidejo sedaj še roman «Potujoče zvezde» v nakladi 200 tisoč izvodov, roman Mlekar Tevie* v nakladi 100.000 izvodov ter antologija manjših del v nakladi 300.000 izvodov. Pa ne le Alejhen, znani judovski literat, ki spada že med klasike, pač pa so popularni tudi drugi sovjetski • judovski literati, katerim se posveča pozornost. Njihova dela v glavnem objavljata dve moskovski založbi in sicer «Hudože.tvenaja literatura*, ki Izdaja največ že starejša, rekli bi že klasična dela iz judovskega slovstva, ter Sovjetski pisatelj, ki posveča večjo pozornost sodobnejšim literarnim ustvarjalcem judovskega porekla, ki objavljajo svoja dela ali v judovski nemščini, torej v «jidiš>\ ali pa v ruskem prevodu, oziroma v jezikih drugih sovjetskih narodov. V zadnjih letih je založba Hudo-žestvena literatura izdala dela ti-stanovitelja judovskega slovstva Moihera Sforima. Njegova dela so izšla v nakladi 100.000 izvodov iv že pošla. Dela Ižoka Leibuša Pereza pa so izšla v nakladi 95.000 izvodov. Antološka zbirka del Solema Aša, ki so izšla poa naslovom «Bogovi in ljudje» v nakladi 50.000 izvodov, zaslužijo posebno pozornost zaradi močnega socialnega poudarka in hkrati izredno poučne vsebine. Glavna novela, ki daje zbirki tud: naslov govori o dveh ženskah, o dveh sosedah, ki sta različne vere, ena je katoliške, druga pa jehovske■ Po svojih verskih nazorih bi morali biti med seboj sovražno razpoloženi, kajti delo je bilo pisano pred vatikanskim koncilom. Dejansko P° sta veliki prijateljici in si pomagata v vseh težavah. Kot smo že rekli, izdaja založba Sovjetski pisatelj dela novih' sodobnih literatov. V zadnjih letih je izšlo v judovskem jeziku & knjig judovske proze in 19 zbirk judovske poezije. V istem času ie bilo prevedenih in izšlo v ruščini 34 knjig proze ter 33 antoloških zbirk judovske poezije. primorski dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 18. oktobra 1972 nogomet TA TEDEN V EVROPI Šest izločilnih tekem za svetovno prvenstvo Proti Irski bo igrala tudi SZ, katere možnosti za na-predovanje so v veliki meri odvisne od izida te tekme mi. Ostali ekipi te skupine sta še Turčija in Luksemburg. 3. SKUPINA Belgija je v treh tekmah odnesla vseh šest možnih točk, medtem ko ima Norveška po dveh srečanjih dve, Islandija je še brez točke, Nizozemska pa mora šele začeti z nastopi. Poleg Belgijcev imajo precej možnosti tudi Nizozemci, ki lahko računajo na nekaj odličnih igralcev. 4. SKUPINA Po treh srečanjih je lestvica te skupine taka: V. Nemčija 2 točki z eno odigrano tekmo, Finska 3 (3), i Romunija 1 (1), Albanija 0 (1). Naslednje srečanje te skupine bo šele aprila prihodnjega leta. 5. SKUPINA Anglija, Wales in Poljska niso še igrali. Prvo srečanje bo 15. novembra med Anglijo in Walesom. 6. SKUPINA Odigrani sta bili le dve tekmi med Portugalsko in Ciprom, kjer so zmagali Portugalci. Jutri pa bo na sporedu Bolgarija — Sev. Irska. . Ta teden bodo odigrali v Evropi sest izločilnih nogometnih tekem za svetovno prvenstvo. Danes bodo na sporedu srečanja Irska — SZ, Danska — Škotska in Bolgarija — Sev. rska, jutri Španija — Jugoslavija, v soho to Švica — Italija, v nedeljo Pa Luksemburg - Turčija. ,v doslej odigranih srečanjih je Položaj v raznih evropskih skupinah tak: L SKUPINA Na prvem mestu je trenutno Ma-_..frs^a> ki bi se marala tudi uvr-.. v finalni del. Favoriti so Ma-v glavnem zato, ker bodo Srak proti Švedski in Avstriji do-.uf;’ P°tem ko so izenačili proti na tujem. Lestvica: Madžarska 6 (4 odigra Avstrija 5 (3), švedska * (3), Malta O (4) 2 SKUPINA Odigrali so le tekmo Italija — Luksemburg. Konec tedna pa bo-sporedu še dve srečanji, ravonta sta seveda Italija m Švi--° Prvem mestu pa bi morali ocati prav obe medsebojni tek-1 Zmagati bi morali Bolgari, ki bi ^MiniimmuiinmiiHmiHHHnnnipmHmnuniiiniiiiiimmmmiiiiiHimmmMUffumnmHiH 1 kvalifikacijah za sp v nogometu Jutri Jugoslavija proti ekipi Španije Oba trcnerja imata težave s sestavo svojih reprezentanc JAGREB. 17. _ Jugoslovanska s ®®rrJetna reprezentar.ca se bo v kih^* Pomerila na Kanarskih otoku s Španijo v prvi kvalifikacijski sl m* ,za svetovno prvenstvo. Jugo-4-krT1 f? se doslej srečali s Španci at. Obračun je odločno na stra-, španskih nogometašev, ki so dva-» t zmagali, dvakrat pa izenačili, v rL • je Jugoslavija zgubila ip Uv!?du z 2:1, tri leta kasneje Jvojv Beogradu izenačila z 1:1. Po čali so.se Jugoslovani prvič sre 19fift S španskim nogometom" leta 0:01 V Beogradu (rezultat je bil c„i • ,nato pa še leto kasneje v Bar-T0 m .(zmaga domačinov z 2:1). Veliai nje srečanje je prav tako PrvMistv3 kvalifikacije za svetovno znov6 s* ze*° želita, da bi eomi predrli v vrh svetovnega no-temciA in sta se za to srečanje Lj, Jlt°w pripravili. Odigranih je sreča n60 Zapovrstnih prijateljskih ner!~'L sedaj pa imata oba tre-s ^ubala in Boškov, težave obeh ,.ama' saj je precej igralcev špansk 1P Poškodovanih. Napadalec je j,- .reprezentance Amancio pa da bodo predvajali na biet ot°kih res dober nogo- Treiio ■ za ^°čki pa bo zelo oster. anJSf ,?a se zavedata, da bo Prev--, i° tisto moštvo, ki bo prej roke 10 sre®no igrišča v svoje se morali po vseh predvidevanjih boriti s Portugalsko za vstop v višje kolo. 7. SKUPINA Jutri bo Jugoslavija igrala proti Španiji v Las Palmasu. Obe ekipi sta kandidatinji za končno zmagp v tej skupini, saj je le malo možnosti, da bi lahko Grki kakprkoli nadlegovali ostali dve moštvi. Težko je predvidevati, kdo bo zmagal v Španiji saj sta obe moštvi v precej dobri farmi, kar sta dokazali tudi v dosedanjih tekmah. Izid tega srečanja bo morda odločal o ekipi, ki bo nastopala v finalu v Miinchnu. 8. SKUPINA Danes bodo odigali tekmp med Dansko in Škotsko. Srečanje bi moralo biti precej umirjeno, čeprav imajo Škoti nekaj možnosti več za zmago. Tretja ekipa je ČSSR, ki bo prvič nastopila šele maja. 9. SKUPINA Prvo presenečenje je pripravila | prejšnji teden Francija, ki je od-1 pravila Sovjetsko zvezo. Sovjeti bo-| do jutri nastopili proti Irski, rezul tat te tekme pa bo zanje odločilne važnosti. Če bodo zgubili, jim bo preostalo le malo možnosti za osvojitev prvega mesta lestvice. V tem primeru bi se morali spoprijeti še z zmagovalcem tretje skupine v Južni Ameriki. V Aziji in v Južni Ameriki se bodo pričela prva izločilna srečanja šele drugo leto spomladi, v Afriki in v srednje - severnoameriški skupini pa so odigrali komaj prve tekme. ŠPORT NA TV Ljl)i1f^rska barvna televizija in TV Posre,!na k°sta jutri oddajali ne-nja 1,1 Prenos nogometnega sreča-j8 _a svetovno prvenstvo špani-prič^ Jugoslavija. Prenos se bo ce| ob 21.30. J soboto Italija-Švica j^/^-RESE, n _ italijanska nogo-botn 8 rePrezentanca Iti bo v sodam,- naa topila proti Švici se je trenir | ra*a v Vareseju, kjer bo po * do konca t-dna. Sodeč trene« , govoricah je videti, da bo ki jp "aleareggi potrdil postavo, pilaJ Pred desetimi dnevi nasto-torei Luksemburgu. Znova bo J ‘uazzola igral na levem krilu, Riveri pa bi marala biti poverjena naloga režiserja. Do edine spremembe bi moralo priti pri rezervnih igralcih, kjer bi moral Causia zamenjati Bettega, Roversi pa bo menda še vedno gledal tekmo s tribune. KOLESARSTVO MILAN, 17. — Profesor Paolo Ceretelli je danes na tiskovni konferenci v Milanu izjavil, da bi bilo za EddVja Merckxa skoraj vfeeno, če bi poskušal zrušiti svetovni rekord v enourni vožnji v Milanu in Riniti; ali pa .v Mehiki, kamor i bo odpotoval konec tedna. Zdravniški pregledi so {»kazali, da bo za Merckxa najbolje, če bo v Mehiki poskušal tekmovati štiri do šest dni po svojem prihodu v to latinskoameriško državo. MILAN, 17. — Italijanska košarkarska zveza je danes objavila imena sodnikov, ki bodo sodili v letošnjem prvenstvu A lige. Določili so 19 stalnih dvojic, med katerimi sta tudi sodnika Brunelli in Jurman iz Trsta. Sodila tiosta skupno z G. in B. Burcovichem iz Benetk. Manjkal pa bo letos tržaški košarkarski sodnik Rosnda. MODENA, 17. — Ferrariji ne bodo nastopali na mednarodni avtomobilski dirki v Brands Hatchu v Angliji. Tako je bila še enkrat prenesena krstna vožnja novega avtomobila ferrari 312/B3, ki bi ga moral voziti Arturo Merzario. Švicar Clay Regazzoni pa je prestopil iz modenske hiše k Tecnu in bo dirkal skupaj z Angležem Dere-kom Bellom. GRENOBLE, 17. - Francoski boksar Roger Meneterey bo branil svoj naslov evropskega prvaka vel-ter kategorije 2. ali 9. decembra proti Italijanu Sandru Lopopolu KOŠARKA . . i • DANES V TRSTU Prijateljska tekma Ferroviario-Polet Poletovi mladinci bodo danes ob 19.30 igrali prijateljsko tekmo proti košarkarjem Ferroviaria. Srečanje bo na pokritem igrišču v Miramar-skem drevoredu št. 59 in bo pole-tovcem koristilo kot priprava za bodoče prvenstvo. Openci bodo nastopili z naslednjo pestavo: Danev, Edi Sosič, Jugovič, Adrijan Sosič, Dolenc, Taivčar, Gantar, Kraus, Guštin. NASE EKIPE V MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTVIH Vesna premočna za Demacori Nezaslužen poraz Primorja Med naraščajniki je Breg v tem kotu iztržil le točko Ob otvoritvi nove občinske telovauii.ee v Nabrežini so nastopili tudi Sokolovi namiznoteniški igralci (zgoraj) in odbojkarice (spodaj), ki so se pomerile z Bregom MLADINCI Vesna — Demacori 3:0 Strelci: v 3. min. d.p. Dagri, v 29. min. Sodomaco, v 34. Dagri. VESNA: Košuta, Majcen, Tence, D. Košuta, Coglievina, Lonza, Štefančič, Tamaro, Dagri, Sodomaco, Zucca, 13 Zuliani. DEMACORI: Martinis, Rocooni, Danielis, Felician, Comelli, Spagno-letto, Coslovich, Bizzarini, Volpi, Cambruzzi, Apollonio, 13 Ruggero. Sodnik: Maraccond (Trst). Kriška Vesna je na domačem igrišču iztržila prepričljivo zmago proti sicer skromnemu nasprotniku, e-kipi Demacori, ki je bila predvsem v obrambi (vsaj v drugem polčasu) poprečna. Domačini so stalno napadali in so se večkrat nevarno približali nasprotnikovim vratom, pri streljanju pa so bili prenagli in so tako zamudili več ugodnih priložnosti. V drugem polčasu pa so precej bolj koristno igrali in so takoj v 3. minuti povedli z Dagrijem, ki je bil tudi v nedeljo najbolj učinkovit napadalec domačega moštva. Po danem golu Križani niso popustili in so stalno napadali. Ta taktika iiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimuiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiifiua V moški B ligi V zanimivi tekmi Spliigen Brau zmagal v Riminiju Rimini — Spliigen Brau 80:91 (31:38) SPLtIGEN: Devetag F. 3, Furlan 2, Ianello 2, Spezzamonte 7, Soro 4, Pieric 25, Flebus 20, Ardessi 11, Devetag U. 16. V prvi tekmi košarkarske državne B lige je v nedeljo Spliigen premagal na tujem igrišču ekipo iz Riminija. Visok rezultat dokazuje, da je bila igra zanimiva in predvsem hitra, kajti samo tako je mogoče doseči skupno 171 košev. Spliigen je v začetku menil, da bo tekma s skromno ekipo iz Riminija-'precej lahka in saj letos prvič nastopa v B ligi. Nasprotno pa se'je pokazalo na igrišču, da so domačini polnili' koš'enako hitro kot Goričani. Kljub temu pa je polagoma prevladala večja izkušenost goriške peterke, ki si je priborila deset košev prednosti. V začetku drugega polčasa so se domačini zopet približali in zaostajali so le za tri točke (50:47). V tem trenutku pa sta se izkazala Pieric in Flebus, ki sta skupno dosegla skoraj polovico košev svoje ekipe. S to zmago se je začela uresničevati McGregorjeva napoved pred prvenstvom, ko je dejal, da so Goričani resni kandidati za višjo ligo. V nedeljo bo Spliigen igral v Gorici proti ekipi Alpe Bergamo. NAMIZNI TENIS V MOŠKI A LIGI Hujši poraz Sokola od predvidenega Naši igralci so v odločilnih tekmah povsem odpovedali čeprav so se mladinci Primorja pred vrati ekipe Oplcina Supercaffe (na sliki) zelo potrudili, so morali igrišče zapustiti poraženi Predstavnikom Sokola se tokrat ni posrečilo zmagati. Po predvidevanju se je domača ekipa iz Mo-dene predstavila kot zelo solidna, naši pa so v odločilnih srečanjih popolnoma odpovedali. Prvi je stopil za mizo Fabjan, ki se je pomeril z domačim tretjim igralcem Zanobijem. Po prvem setu (ki se je končal v korist Mo-denčana s tesnim 22:20) je vse kazalo, da bo Nabrežinec lahko osvojil prvo točko, saj je znano, da mladi Fj&jah igra vedno bolje potem, ko je že razgret Tokrat pa je popolnoma klonil in je osvojil v naslednjem nizu le pet točk. Sledilo je srečanje med Bisijem in Košuto, ki je bilo brez dvoma najlepše. Košuta je zaigral v velikem slogu in je klonil državnemu reprezentantu z minimalno razliko. Vse je torej kazalo, da bo srečanje potekalo po predvidevamjih in se bo tekma zaključila s 5:4 za ene ali druge. Peterlini je namreč v naslednjem srečanju postavil izid na 2:1 s tem, da je odpravil Franchinija. Fabjan je nato (še po predvidevanju) zgubil z Bisijem, Peterlini pa je odpravil še Zanobija. Sledilo je odločilno srečanje med Košuto in Franchinijem. Po odlični igri, ki jo je naš kapetan pokazal proti Bisaju, smo pričakovali v tej tekmi izenačenje naših. Boris pa je zaigral popolnoma nezbrano in je v najkrajšem času gladko klonil šibkejšemu nasprotniku. Končno je še Peterlini klonil Bi-siju, čeprav z minimalno razliko. Po tem porazu se je izkazalo, da bo letošnje prvenstvo zelo zanimivo in izenačeno, če seveda že vnaprej oddamo prvo mesto letošnjim državnim prvakom iz S. Elpidia Nabrežinci pa že mislijo na povratno srečanje, ko se bodo v novi občinski telovadnici skušali oddolžiti Modenčanom za poraz. Izidi: Zanobini — Fabjan 2:0 (20, 5) Bisi - Košuta 2:0 (18, 18) Franchtoi — Peterlini 1:2 (21, —16, 17) Bisi — Fabjan 2:0 (10, 8) Zanobini — Peterlini 1:2 (15, —15, 21) Franchtoi — Košuta 2:0 (7, 15) Bisi — Peterlini 2:1 (16, —15, : AVTOMOBILIZEM SANREMO, 17. — V nedeljo se bo začel v Sanremu mednarodni avtomobilski rallye, katerega se bo udeležilo 77 posadk, med katerimi bodo najboljši italijanski in evropski specialisti. llllllllllll■■llllllilltlnluulM»uuuuIIl IIIIIIIIUIIIU jim je tudi koristila, saj so dosegli še dva gola in s tem prepričljivo končno zmago. b. 1. Primorje - Opicina Supercaffe 1:2 (0:2) PRIMORJE: Kemperle, Blazina, Šegina, Verginella, Verša, Milič, Locasto, V. Husu, G. Husu, Štre-kelj, Černjava (12 Kapun, 13 S. Husu). OPICINA SUPERCAFFE: Paulin, Tassan, Sinibaldi, Penco, Previsti, Cracovia, Messineo, Vodopia, Nor-bedo, Furlan (v 62. min. Giurge-vich). STRELCI: v 16. min. Cracovia, v 20. min. Vodopia, v 78 min. Milič. Sodnik: Scodellaro iz Trsta. Koti 8:4. Gledalcev: 45. Mladinska enajsterica Primorja je doživela v nedeljo že drugi poraz, ki je popolnoma nezaslužen. Ekipa Opicina Supercaffe je uspešno izkoristila krizo Prosečanov sredi prvega polčasa to dosegla oba odločilna zadetka. «Rdeče-ru-meni» so v nadaljevanju srečanja stalno napadali, sad njihovih skupinskih akcij pa je bil le častni zadetek Miliča dve minuti pred končnim žvižgom. Vrata domačinov je branil poškodovani Kemperle, ki je bil v svojih posegih zelo negotov in je glavni krivec za prvi prejeti gol. Obramba je popustila le dvakrat, kar pa je bilo za Prosečane usodno. V drugem polčasu sta se izkazala posebno Verša, ki je onemogočil nasprotnega srednjega napadalca, in Blažina s stalnimi prodori na levem krilu. Milič se je tokrat res potrudil na sredini igrišča. Pomagala sta mu Štrekelj in V. Husu, ki sta stalno nadzorovala svoj del igrišča to zalagala napadalno trojko (Locasto, G. Husu in čemja-va) z lepimi podajami. Napadalci niso imeli sreče, predvsem pa v drugem polčasu, ko so stalno streljali v vrata iz vseh mogočih položajev, naleteli pa so na dobrega vratarja in na branilce, ki so vse njihove strele prestregli. Opicina Supercaffe je odnesla popolnoma nezasluženo obe točki s proseškega pravokotnika. Za u-speh se mora zahvaliti predvsem izraziti obrambni igri in dobremu vratarju. S ponovnim porazom je Primorje imimumii m m niiMlmiillniiinniHiiiMmi 111111111] ODBOJKA V PRIJATELJSKI TEKMI Bor premagal AGI v povratni tekmi «Plave» so dokazale, da so dobro pripravljene za bližnje prvenstvo B lige Bor — AGI 3:1 (15:6, 10:15, 15:0, 15:11) BOR: Pernarčič, Furlanič, Pe- čar, Bolčina, Hrovatin, Zavadlav, Švagelj, Artač, Gabrovec, Bezeljak, Jevnikar, Kalan. Do začetka ženskega drugoliga-škega prvenstva manjkajo le še dobri trije tedni. Priprave posameznih šesterk se zato že bližajo h koncu in trenerji skušajo preveriti moči svojih ekip na raznih prijateljskih srečanjih in turnirjih. Ženska ekipa Bora je preteklo soboto ponovno igrala proti noriškemu AGI. Goriška ekipa je izpadla iz višje lige to bo zaradi tega v letošnjem prvenstvu igrala v isti skupini kot Bor. Sobotno srečanje je bila že druga predprvenstvena tekma med tema dvema ekipama. Zmaga je ponovno pripadla borov-kam z rezultatom 3:1. S to prepričljivo zmago so bo-rovke dokazale, da so za bližajoče se prvenstvo dobro pripravljene. Čeprav so šele pred kratkim spremenile sistem igranja, igrajo zelo zanesljivo. Obramba je dobro organizirana, prav tako je učinkovit napad, ki je morda največ pripomogel k sobotnemu uspehu. Kot dovolj zgovorno priča že sam izid, borovke niso imele s svojimi nasprotnicami prehudih težav. Pobudo so imele stalno v svojih rokah in so ves čas prevladovale nad nasprotnicami, katerim v tretjem setu niso prepustile niti točke. Morda je bil najzanimivejši zadnji niz, ko so «plave» zgubljale že z 11:4, a so z izredno zanesljivo igro svoje nasprotnice dohitele in set tudi osvojile. Trener Drasič je tudi takrat poslal na igrišče rezervno moštvo, ki je svojo nalogo povsem pozitivno opravilo. Ob koncu naj torej še enkrat poudarim, da je bilo sobotno srečanje za Bor izredno koristno. Igralke so dokazale, da so dobro pripravljene in bodo v letošnjem prvenstvu prav gotovo posegle po boljših mestih lestvice. INKA zdrknilo s prvih mest na sredo lestvice. Proseški mladinci se bodo morali sedaj zelo potruditi, če se bodo hoteli povzpeti na prvo mesto in sj s tem priboriti vstop v finalni del prvenstva. M. K. Rosandra Z. — Gaja 3:0 (2:0) GAJA: Kralj, D. Grgič, Milič, Milkovič, Križmančič, I. Grgič, Ro-manazzi, Benčina, Marc, Ražem in Guštin. Gaja je v nedeljo nastopila proti enajsterici Rosandra Zerial z zelo okrnjeno postavo in je zato morala poražena z igrišča. Že v prvem polčasu so nogometaši Rosandre zaigrali nekoliko bolje od naših igralcev, ki so morali poleg tega igrati proti burji. In prav zaradi burje je vratar Kralj dobil dva gola, ki bi ju sicer gotovo ubranil. V zaostanku dveh golov je bila usoda Gaje praktično zapečatena, kajti okrnjena postava ni imela dovolj moči, da bi organizirala igro in bi se enakovredno uprla nasprotnikom. Ti pa so poleg tega dosegli še en gol in so nepričakovano zmagali s 3:0. b. L NARAŠČAJNIKI Gtarlzzole — Breg 1:1 (0:0) Strelca: v 9. min. d.p. Seniga-glia, v 20. min. d.p. Strnad. BREG: Ota, Novello, Klun (Fer-luga), Lovriha M., Žafran, Košuta, Jež, Kraljič, Bržam, Lovriha P., Strnad. Po pričakovanju je bilo srečanje na ravni dveh močnih to zelo enakovrednih postav, ki predvajata kakovosten nogomet. Giarizzole razpolaga z lepo napadalno vrsto, ki je vselej zelo nevarna in ima t Podgorniku os, okoli katere se suče igra skozi vso tekmo. Igra Brežanov ni tako slikovita, vendar ji učinkovitosti ne manjka, posebno če je nai mestu sredina igrišča. V tej tekma se je pokazalo, kar je bilo že znano in to je, da mlada obramba še ni uigrana kakor je treba in pride včasih do nepotrebnega zastoja na sredini igrišča. Tega se ni dajo preveriti v prejšnjih tekmah, ko so bili nasprotniki očitno prešibki, da hi močneje zaposlili naše igralce. Tekma se je začela s skoraj polurno zamudo zaradi odsotnosti sodnika. V prvem polčasu imajo Brežani več ugodnih priložnosti, ki jih nerazumljivo slabo izpeljejo. Izgle-da, da doživljajo rahlo krizo, Id je bila že prejšnjo nedeljo občutna. To ni čudno, ker jim je šlo doslej vse lahko. V drugem polčasu pride do zamenjave Klun . Ferluga in Cumani - Bicci. «Plavi», ki jim sedaj piha veter v hrbet, pritisnejo že v začetku in iztržijo nekaj kotov ter kazenskih strelov, katere malomarno zapravijo. In kmalu pride do spodrsljaja: neznatna napaka v obrambi, ki jo Senigaglia izkoristi in gol je tu. Breg reagira m od 20. do 21. minute imajo «plavi» tri zaporedne priložnosti s kazen sitimi streli. Eno izmed teh strelja Strnad in nenadoma izenači. «Plavi* se ne zadovoljijo in iščejo pot do zmage, toda nasprotnik se ne pusti več presenetiti in igre .je konec. IST ZAČETNIKI Breg — S. Giovannf Tekma, ki bi morala biti pri Sv Ivanu, je bila zaradi zasedenosti tamkajšnjega igrišča preložena v Dolino. Sodnik pa jo je prenesel na kasnejši čas, ker je pihala močna burja. TENIS VANCOUVER, 17 — Na medni rodnem teniškem turnirju v Vaneoi vru je Egipčan El Shaffei nepriči kovano premagal avstralskega p vaka Roda Laverja s 3:0. 6-1, 6:i Značilen je bil zadnji set, v kati rem ni La ver osvojil niti točki kar se še ni zgodilo takemu prvi ku, kot je prav Avstralec M1IM0 Billi!) Ip0Al//V/ PARTIZANSKEGA ZDRAVNIKA 15. Pryi °Vartsa Ferda Kravanja - Skalarja so ujeli Italijani že dtosec okupacije na Dolenjskem, kakor sem zvedel po-ileJ8 118 Travni gori. V zaporih so ga prepoznali kot starega Ca in diverzanta v Julijska Benečiji še iz predvojnih časov. 4 Je napravila vse, da bd ga rešila, rov *er 60 ruu pri aretaciji prestrelili pljuča, so ga iz zapo Speljali na II. kirurgični oddelek in ga strogo stražili Hje Venčeslav Arko ml Je pripovedoval, kako je bilo z zdravljenjem. Streh PrSn "‘elna rana se mu je izredno dobro zdravila ln kri v to »!n‘ košu hitro sušila. Zdaj bo zrel za vrnitev v zapor 8 ustrelitev alu Udi v času, ko je bil tako slab, da m mogel prinesti JaUsta ° 11811 ob nJeS°vl postelji noč ta dan itali- stražar, da Kravanja ne bd pobegnil, narediti? ^rk° mu po Posvet°vanju ta odobritvi OF ta po tvi Kravanje samega vzbrizgal v prsno votlino gnoj, medtem ko mu Je punktlral nabirajočo se kri in vodo. «Nikdar, pa če bd bilo še tako nujno, ne bi več naredil kaj takegai), mi je zatrjeval dr. Arko. Čeprav je izbral kolikor mogoče malo strupen gnoj ta ga je vzbrizgal malo, je Kravanja dobil tako gnojenje v prsni votlini da bi hll skoro umrl. Takrat proti infekcijam še nismo imeli antibiotikov, ampak samo sulfamlde, ki pa pri Kravanji niso prijeli. Kaj vse je napravil dr. Arko, da bi rešil človeka, ki mu je grozila smrt z dveh strani! Večkrat ga je operiral, presedel ob njem cele noči. No, poleg vsega zdravljenja je pripomogla tudi odporna narava tolminskega hribovca, da je bolnik polagoma začel okrevati. Toda bolj ko se je i^iiiirn.! eni smrti, bolj 6e mu je bližala druga. Da bi ga rešili, je bilo potrebno previdno in premeteno ukrepati. Sestra Jedert ga je začela spreobračati, brezverca in «učila» moliti. Med molitvijo mu je razložila ves načrt pobega. Nujno je bilo, da se je delal tako slabega, da nitd hoditi ne more, pod odejo pa vaditi mišice, da bi bil sposoben hoditi vsaj en kilometer. Eden od stražarjev se Je silno zanimal za kirurgijo in bi bil dal vse, da bi lahko enkrat videl operacijo. Tudi za tega Je sestra Jedert pripravila «molitvice». Da bi ga še bolj podžgala v njegova radovednosti, mu je rekla, da je vstop v operacijsko dvorano sploh nemogoč. Ko pa se je Kravanja toliko popravil, da bi lahko prenesel vsaj manjše napore, ta ko je hilo z OF vse domenjeno, je stražarju na tihem prišepnila. «Danes bi pa Izjemoma lahko videti operacijo«. Ona da tvega sicer velik greh nepokorščine, do višjih, vendar je dobila dovoljenje od mlajšega operaterja, ld ga Je obvestila o stražarjevi želji, da ga ponoči, ko ni drugih zdravnikov In sester popelje v operacijsko sobo. Vsak čas bodo operirali bolnika za vnetim slepičema. Kako sta se sestra Jedert ta stražar začudila, ona narejeno, on pa na smrt prestrašeno, ko sta se vrnila iz operacijske sobe ta našla posteljo težkega bolnika prazno. Kravanjo so tisto noč pripeljali v sanatorij «Emona». Telesno ta duševno je bil popolnoma izčrpan in ni mogel več prenašati bolniškega okolja, v katerem se je že več tednov pripravljal na pobeg. 2e drugo jutro navsezgodaj smo ga oblekli v primemo civilno obleko, čeprav jo je bilo za takega orjaka težko dobiti Nato sem ga odpeljal k svoji sestri Hedici na Resljevo cesto, kjer je ostal dalj časa. Tu sem ga redno prevezoval ker so se mu rane še vedno po malem gnojile. Ozdravel je in odšel v partizane. Ko sem bil pozneje v IX. korpusu, sem slišal žalostno novico, da Je utonil spomladi 1945 pri prehodu čez naraslo Sočo. Ko sta prebrala te spomine, sta mi sestra Hedi ta njen mož Blaž povedala o Kravanji še tole, kar vsa ta leta nisem vedel: Nekega večera — bilo je že tema — obkoli hišo, kjet so stanovali, cela četa do zob oboroženih italijanskih vojakoj in jo začne preiskavati. Ko so potrkali s puškinimi kopiti na vrata stanovanja kjer se je skrival Kravanja, je moji sestri uspelo še preden jim je odprla, da ga je potisnila v majčkeno sobico ob kuhinji in Jo zaklenila. Oddelek vojakov pod vodstvom podporočnika je začel s preiskavo. Kaj se je godilo v notranjosti moje sestre, nje, nega moža in še posebno zaklenjenega Kravanje, si lahko* mislimo. Že je prijel vojak za kljuko vrat male čumnate, ko se sottotenente ki je prebiral neki listek, obme k moji sestri: ((Oprostite, napaka! Nalog imam, da predščem stanovanje eno nadstropje nad vami«, in ukaže vojakom, naj odidejo na novo delo. Skoro neverjeten slučaj. Rešen je bil Kravanja ta vej bohtišnf53 Veriga’ 111 je sodelovala Prt njegovem pobegu i Prvič sem prišel v zapore ljubljanske sodnije, ko še nisem bil jetnik. Italijanski kapo vseh paznikov je postajal zaradi vedno bolj napetega položaja v provinci čedalje bolj neprijeten, ha srečo je dobil lahko vnetje kolena. Silno rad bi bil hitro ozdraveti, da bi s fašistično vnemo nadaljeval svoje delo. Zaupal ni ne svojim ne našim jetniškim zdravnikom, m tako me je OF poslala k njemu kot «velikega» specialista. Naročili so ml, naj ga čimprej spravim iz Ljubljane. Temeljito sem ga preiskal, za nekaj dni smo ga celo sprejeti na kliniko, da bi bila stvar videti še bolj resna. Bil je južnjak in nd ga bilo težko prepričati, da je zanj najbolje, če zamenja mrzlo in vlažno slovensko klimo s čudovitim neapeljskim soncem, ki mu bo zagotovo vrnilo zdravje Ne vem natančno, slišal pa sem, da je bila odstranitev tega človeka važen člen v verigi priprav za osvoboditev Toneta Tomšiča iz ljubljanskih zaporov. Ko je kapo ležal v sobici na ljubljanski sodnija ta se že pripravljal na odhod v Italijo, se je želel še večkrat pogovoriti z menoj glede nadaljnjega zdravljenja. Ob takih priložnosti sem lahko vtihotapil v zapore razna pismena obvestila zaprtim pripadnikom OF, pa tudi ustno sem Jim lahko kaj povedal. V organizacijo OF in KPS so se vrinili izdajalci in zapornikov je bilo vedno več. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 794 638 833 82 Telefon 795 823 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 18. oktobra 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» DZS. Ljubljana Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice 'n sožalja 2Č0 lir »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italijo pri S.P.I* Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Trst NA SESTANKU Z VODSTVOM ZK SRBIJE Predsednik Tito kritiziral delovanje voditeljev Zveze komunistov Srbije Nujnost doslednega izvajanja sklepov 9. kongresa in delovanja za razvoj samoupravnega socializma (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. — Predsednik zveze komunistov Tito se je pretekli teden štiri dni raztovarjal z vodilnim družbeno - političnim aktivom Socialistične republike Srbije. Razgovora, do katerega je prišlo na Titovo pobudo, so se udeležili tudi člani predsedstva ZKJ, člani predsedstva SFRJ, sveta federacije, zvezni funkcionarji iz Srbije, člani tajništva CK Srbije, tajništva pokrajinskih komitejev Kosova in Vojvodine, mestnega komiteja Beograda, predsedniki republiških organov in družbeno - političnih organizacij. Navzoča sta bila tudi tajnik izvršnega biroja ZKJ Stane Dolanc in član izvršnega biroja Kiro Gligorov. O tem sestanku je bil pozno sno-či objavljen samo sklep ne pa uvodni govor predsednika Tita, v katerem je kritiziral dosedanje delovanje nekaterih vodilnih funkcionarjev Zveze komunistov Srbije. Kaže, da je letošnji sestanek ponovitev lanskoletnega sestanka v Karadjor-djevu, na katerem je Tito obsodil delovanje takratnega partijskega vodstva Hrvaške. Tokrat Tito sicer ni bil tako oster kot lani. Ni rekel, da ne soglaša s politiko CK ZK Srbije, čeprav iz njegovih besed izhaja, da ni zadovoljen z dejavnostjo nekaterih vodilnih partijskih funkcionarjev Srbije. Tito je med drugim opozoril, da se nedosledno izvajajo sprejeti sklepi, da se v Srbiji tako v tisku kot pred sodiščem preveč popustljivo nastopa proti razrednemu sovražniku, da se na neustrezen način prikazujejo dogodki v bližnjih republikah v beograjskem tisku in pripomnil, da inozemski tisk v napadih na Jugoslavijo v glavnem uporablja vire beograjskega tiska in njegove ocenitve. Štiridnevna razprava po Titovih besedah ni odgovorila na njegovo kritiko v uvodnem govoru. Tito je nadalje ugotovil, da so bili le redki govori vodilnih funkcionarjev avtokritični. Predsednik Zveze komunistov je poudaril, da je do sestanka prišlo zato, ker položaj v Zvezi komunistov Srbije ni zadovoljiv, kar je pokazala tudi razprava, da pa se tovariši, ki so bili kritizirani, niso ozrli na svoje delo in napake, da niso nastopali kot komunisti. Tito je ugotovil, da je razprava dokazala, da je stanje v Zvezi komunistov nezdravo, poudaril je, da je v Zvezi komunistov samo ena linija, ki pa se v praksi ne izvaja ...........................................iiihiiuiiiiiiiiiiiii VČERAJ V MESTNI GALERIJI V PIRANU Otvoritev razstave del z mladinskega «ex tempore» Tekmovanja se je udeležilo manj otrok kot pred dvema letoma, kvaliteta izdelkov pa je bila boljša PIRAN, 17. — V piranski galeriji so danes ob 17. uri odprli razstavo slik in risb udeležencev II. mednarodnega mladinskega slikarskega tekmovanja ex-tempore v Piranu. Zelo številne starše, otroke in goste je pozdravil predsednik upravnega odbora Mestne galerije Piran kipar ■ Janez Le-nassi. Med drugim je dejal, da se je letošnjega tekmovanja udeležilo 287 otrok, kar je sicer manj kot lani, vendar je treba upoštevati, da je na udeležbo vplivalo zelo slabo vreme. Dejal pa je, da je manifestacija v celoti dosegla svoj namen. Za njim je spregovoril pokrovitelj tekmovanja član izvršnega sveta, republiški sekretar za kulturo in prosveto SR Slovenije Tomaž Bizajl. Tudi on je poudaril velik pomen, ki ga ima to mladinsko srečanje ne samo kot duhovna manifestacija, temveč tudi kot priložnos* za zbliževanje in medsebojno spoznavanje otrok. Dejal je, da so taka srečanja zelo koristna, kot so zelo koristne podobne pobude na tem našem področju, ki predstavlja most pri utrjevanju mednarodnih odnosov. Pohvalil je vse udeležence tekmovanja in izrazil upanje, da bo v bodočnosti iz njihovih vrst izšel še kakšen pomemben umetnik. V imenu galerije in pedagogov se je obema govornik.,ma zahvalila predsednica združenja likovnih pedagogov obalnega področja Eti Kon-telj. Tudi ona je pozdravila mladie slikarje iz domovine in zamejstva in pohvalila njihovo prizadevnost, saj je letošnje tekmovanje, čeprav manjše po številu udeležencev, bilo na višji kvalitetni ravni, kot je bilo prvo pred dvema letoma. Prav zaradi tega so prireditelji morali celo povečati število nagrad. Posebej se je Eti Kontelj zahvalila vsem, ki so omogočili izvedbo tekmovanja, sekretarju za prosveto SR Slovenije Bizalju, italijanskemu generalnemu konzulu v Kopru Mes-sini, obalni sindikalni zvezi. Splošni plovbi Piran, skupščini občine Piran, podjetju Koloniale, kolektivu osnovne šole v Piranu, mladinski knjižnici v Ljubljani, pionirjem in vsem pedagogom ki so tekmovanje vodili in spremljali. Med nagrajenimi ocroci so bili tudi tržaški tako slovenski kot italijanski. Od slovenskih otrok so nagrade prejeli Marina Gulin (učiteljišče Anton Slomšek — Trst), Neva Vecchiet (učiteljišče Anton Slomšek — Trst), Peter Volk (srednja šola Sv. Ivan — Trst), več otrok pa je prejelo diplome. Njih imena bomo še objavili. OTTAWA, 1*. Kanada in LR Kitajska bosta vzpostavili redno letalsko zvezo. v zadostni meri, kar dokazuje tudi stanje v ZK Srbije, štiridnevna razprava je bila, kot kažejo Titove besede, zelo ostra. Tito je opozoril, da medsebojno obračunavanje ni v skladu z moralo pravih komunistov, da morajo komunisti obračunati samo z razrednim sovražnikom. Predsednik ZKJ je opozoril na nujnost doslednega izvajanja priporočil nje- i govega pisma in pisma izvršnega biroja in ugotovil, da ni nevarnosti, da bi prišlo do razcepa v Zvezi komunistov Srbije, kajti nesporazum je samo med odgovornimi voditelji, ne pa med članstvom. Do razcepa bi prišlo, če bi prišlo do frakcionaške borbe, kar pa ne bomo nikdar dopustili, je pripomnil Tito. «Najmračnejše sile političnega podzemlja, nacionalisti, hegemo-nisti, rankovičevci, džilaisovci in ostale protisocialistične in protisa-moupravne sile, ki ponovno dvigajo glas, naj ne mislijo, da bodo njihove akcije in intrige uspele, če v Zvezi komunistov razpravljamo o svojih težavah in slabostih. Nasprotno, mi s tem ustvarjamo osnovo za še močnejšo borbo Zveze komunistov Srbije in njegovega centralnega komiteja proti tem silam, * je poudaril Tito. Tito je na koncu svojega govora omenil, da se podobni problemi kot v Zvezi komunistov Srbije pojavlja, jo tudi v drugih republikah, da pa je razprava o teh problemih v Srbiji posebnega pomena, ker je Zveza komunistov Srbije številčno najmočnejša organizacija. Predsednik ZKJ je nadalje poudaril, da delovni ljudje Jugoslavije zahtevajo rešitev raznih problemov, odstranitev nepravilnosti, dosledno izpolnjevanje sprejetih sklepov. Siti so raznih resolucij in deklaracij brez akcije. Delovni ljudje Jugoslavije že dalj časa upravičeno opozarjajo na razne anomalije, na neučinkovitost in na nedoslednost. Gre za borbo proti nacionalizmu in birokratizmu, za borbo za samoupravno družbo in za dosledno izvajanje ustavnih sprememb. Tito je odločno obsodil teze o sporu med njim in srbskimi komunisti in govorice o tem, da želi spremeniti politiko Zveze komunistov Jugoslavije in sklepe devetega kongresa. Tito je poudaril, da se je vedno zavzemal za dosledno izvajanje sklepov devetega kongresa, ki je med drugim potrdil načela demokratičnega centralizma in postavil naloge, da _ mora Zveza komunistov postati močna in enotna organizacija delavskega razreda in ugotovil, da je prav zanemarjanje tega, glavni vzrok položaja v deželi. Prav zaradi nedoslednega izvajanja sklepov devetega kongresa je prišlo do zanemarjanja marksističnega pouka v šolah, do nemark-sistične kritike mednarodnih in notranjih dogodkov, do pojava frak-cionaštva. Tito je dejal, da se je vedno zavzemal za neposredni vpliv delavskega razreda v Zvezi komunistov in v družbi sploh in poudaril, da je delavski razred Jugoslavije enoten. To so z besedami sprejeli vsi, v praksi pa so ravnali drugače, je pripomnil Tito. «Po-zablja se, da je v našem sistemu, v naših pogojih na današnji stopnji razvoja družbenih odnosov Zveza komunistov Jugoslavije tista kohezijska in integracijska sila, ki je edina sposobna rešiti vsa družbena in gospodarska nasprotja v naši deželi,* je dejal Tito. BOŽO BOŽIČ NEW YORK, H. — V prvih osmih mesecih letošnjega leta je bilo v New Yorku umorjenih 1.092 oseb. ........................................mini....n..........................................................................................................umili.... S. Kraigher in E. Brajnik na obisku v Lendavi LJUBLJANA, 17. - Predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher in predsednik komisije za mednarodne odnose republiške skupščine Edo Brajnik sta danes obiskala Lendavo v Prekmurju. Po ogledu lendavske dvojezične šole, ki jo obiskuje nad 900 učencev, je bil pogovor o aktualnih vprašanjih, Ki zadevajo madžarsko narodnost. Najprej so opozorili na urejanje doslej nerešenih vprašanj dvojezičnega šolstva. Gre za zmanjševanje števila učencev v razredih, vrednotenje učiteljskega dela na dvojezičnih šolah, uvedbo nove oblike dvojezičnega pouka v prihodnjem šolskem letu in še druge probleme. Sergej Kraigher je ugodno ocenil prizadevanje šole in komisije za narodnostna vprašanja, zlasti zato, ker tod živita obe narodnosti v res dobrem ustvarjalnem sožitju. To je lahko vzgled komurkoli in kjerkoli, je poudaril ob koncu pogovora predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher. SKRAJNO NAPET POLOŽAJ V PROTESTANTSKIH ČETRTIH BELFASTA 4 mrtvi v spopadih med britansko vojsko in protestanti UDA Protestantska polvojaška organizacija prevzema odgovornost za atentat na tovarno v Irski republiki BELFAST, 17. — Protestantska mestna četrt v Belfastu je bila sinoči prizorišče ostrih spopadov med protestantskimi skrajneži in angleškimi vojaškimi oddelki. Demonstranti so napadli britanske patrulje, postavili barikade ter zažgali nekaj vozil. V drugih mestnih četrtih so napadli in zažgali katoliško šolo in cerkev. Po prvih podatkih so bile v spopadih štiri osebe mrtve, od katerih dve v Belfastu, dve pa v Coaghu. V Belfastu sta zgubila življenje mladeniča, smrt pa naj bi povzročili nesreči. v katerih so bila zapletena britanska oklopna vozila. Ena od obeh žrtev naj bi bil vodilni član polvojaške protestantske organizacije UDA, ki je sinoči objavila protibri-tanski proglas, v katerem obtožuje britansko vojsko, da je zakrivila smrt obeh mladeničev ter grozi z odprtim spopadom in 2 državljansko Vsakdanji prizor iz Ulstra vojno. UDA si tudi prevzema odgo- ............11.um......................11.1111.m11111111111.nl.mm.11.iiimmm.immmmmmmm.. POLICIJA MENI'r DA GRE ZA DELO IZRAELSKIH SKRAJNEŽEV SKRIVNOSTEN UMOR LIBIJSKEGA DIPLOMATA PRED NJEGOVIM STANOVANJEM V RIMU 38-letnega Zuaiterja so umorili z osmimi streli iz samokresa - Iščejo domnevnega kanadskega državljana vornost za atentat na tovarno u-metnih gnojil v Irski republiki. V tovarni naj bi proizvajali eksploziv, katerega naj bi se potem posluževali katoličani v Ulstru. Sinočnji spopadi so se začeli, ko je skupina mladih protestantov, članov tolpe «Tartan gang* začela demonstrirati pred britanskimi vojaki. Za njihovim hrbtom je nekdo začel na vojake streljati, nakar je f % K* * * m ■ IZJAVA GENERALNEGA TAJNIKA ČILSKE KP CORVALANA Prevratniški poskus desnice ne bo uspel ker je čilska vojska zvesta zakoniti vladi Atentat na železniško progo Santiago-Quilpue - Vrsta napadov na vojake, ki so stražili pred trgovinami jestvin SANTIAGO DE CIIILE, 17. — Položaj v Čilu postaja iz dneva v dan bolj napet. Po zadnjih vesteh iz Santiaga kaže, da so se opozicijske sile začele posluževati nasilja, da bi strmoglavile Allendejevo socialistično vlado. Danes zgodaj zjutraj je močna eksplozija poško-dovala železniško progo v bližini mesteca Quilpue, približno 130 km zahodno od Santiaga. Podtajnik za notranje zadeve Daniel Vergara je izjavil, da je eksplozija uničila približno 30 m tračnic. Dodal je, da je peklenski stroj eksplodiral 10 minut preden je privozil vlak, ki je peljal 1.200 ljudi. «Gre za kriminalen atentat,* je dejal Vergara, «ki bi lahko povzročil pravo tragedijo.* Podtajnik za notranje zadeve je poročal o vrsti atentatov proti po licijskim postajam in vojaškim o-poriščem in o raznih sabotažah. Neznanci, ki skoraj gotovo pripadajo skrajnim desničarskim organizacijam, so poškodovali daljnovod visoke napetosti, ki je dovajal e lektrično energijo v Ovalle. Desni čarski skrajneži so v večjih skupinah napadli v prestolnici vojake in policiste, ki so stražili pred trgo- vinami z jestvinami. Čilska vlada 1 hudo prizadele nekatera ključna je tudi izgnala 12 tujih drža vi ja I področja čilskega gospodarstva. Po nov, ki so obtoženi protivladnega enem tednu stavke prevoznikov so delovanja. Medtem ko čilska vlada skuša na vsak način preprečiti neposredne spopade med skupinami, ki podpirajo «Unitad popular* in pristaši desničarske opozicije, so pripadniki izvenparlamentarne levičarske organizacije MIR nasedli provokacijam desničarskih skrajnežev in se spopadli z njimi v središču San tiaga. Posegla je policija, ki je raz pršila obe skupini. Generalni tajnik čilske komunistične partije Luis Corvalan je na tiskovni konferenci izjavil, da skuša opozicija nasilno strmoglaviti socia listično vlado. Obenem pa je Corva lan izrekel prepričanje, da desnici naklep ne bo uspel, ker je vojska zvesta zakoniti vladi. Vse kaže, da je čilska krščanska demokracija, ki vodi opozicijske si le, odločena uporabiti svoje naj učinkovitejše orožje, in sicer stavko malih trgovcev, zdravnikov, in ženirjev in kapitanov, ki bi podprli stavko uslužbencev in lastnikov pre vozniških podjetij. Če bi opozicij skim silam uspelo izvesti načrt, bi posledice v Santiagu zelo hude. Ker primanjkuje nekaj vrst živil so se cene zelo dvignile, kar je prizadelo predvsem manj premožne sloje. General Hector Munoz Bravo, kateremu je predsednik Allende poveril vso oblast v 17 pokrajinah, kjer je bilo proglašeno izredno stanje, je danes ukazal vsem radijskim postajam v državi naj oddajajo le uradne komunikeje o krizi brez vsakega komentarja. Včeraj je vlada začasno ukinila neko demokrščan-sko radijsko postajo, ker je oddajala alarmistične in neresnične vesti o dogodkih v državi. Kriza v Čilu je izbruhnila z vso silo pred desetimi dnevi, ko je sindikat uslužbencev prevozniških podjetij napovedal stavko, ker je vlada v neki južni pokrajini ustanovila državno prevozniško podjetje. To je bil formalen vzrok za napad na vlado, ki ga je čilska KD spret no izrabila, dejansko pa je bil po ležaj v državi že več mesecev zelo napet, odkar se je Allende odkrito spopadel z ameriškimi monopoli Iskra upora je tlela že dalj časa Jordanec Wael Zuaiter, uslužbenec na libijskem veleposlaništvu, v Rimu, ki so ga neznanci umorili pred njegovim stanovanjem | RIM, 17. — Umor 38-letnega Idadela Waela Zuaiterja, ki so ga neznanci ubili z 8 streli pištole kalibra 22, je ! še vedno zavit v temo. Mož je bil i prevajalec pri libijskem veleposlaništvu v Rimu. V ponedeljek zvečer se je mož vračal domov, ko so ga na dvorišču poslopja na Trgu Annibaliano dočakali morilci, ki so vanj izstrelili 12 nabojev, od katerih ga je zadelo, kot je ugotovil policijski zdravnik, osem. Morilci so izbrali pištolo kalibra 22, ker je zelo precizna, poleg tega pa je, v primerjavi z drugimi pištolami, tudi tiha. Umoru je bil priča 40-letni Alessandro Moretti, ki je povedal policiji, da sta morilca bila vsaj dva, kar naj bi potrjevali tudi izsledki znanstvene policije in da sta nato zbežala s fiatom 125. Agenti so res našli približno dvesto metrov od Trga Annibaliano zeleno 125, za katero so nato ugotovili, da pripada agenciji AV IS, ki oddaja avte v najem. Njen u-službenec je dejal, da si je avto pred dnevi sposodil Anthony Hudon, ki je uslužbencu pokazal svoje vozniško dovoljenje, ki so ga izdali v Kanadi. Dovoljenje je bilo brez fotografije, saj kanadski zakoni ne določajo, da mora biti na vozniškem dovoljenju fotografija. Dejal je tudi, da trenutno biva v hotelu Excelsior v UL Veneto. Ko pa so se policaji pozanimali pri recepciji hotela je uprava odločno zanikala, da bi v njihovem hotelu kdajkoli bival kanadski državljan, ki bi se imenoval Anthony Hudon. Vse kaže torej, da je avto res tisti, katerega so se poslužili morilci za beg. V vozilu je policija dobila nekaj zelo jasnih prstnih odtisov, ki jih sedaj preučujejo. Čuvajka poslopja, v katerem je bival Zuaiter, se je spomnila, da se je pred petnajstimi dnevi nekdo pozanimal, kje stanuje, šlo je za visokega in temnolasega mladeniča, ki je pod pepelom, in sicer odkar je desničarska struja prevzela vodstvo Krščanske demokracije in je spodrinila levico, ki je omogpčila izvolitev Allendeja za predsednika. Kot smo že včeraj poročali je santiaška vlada dosegla uspeh na mednarodni konferenci držav proizvajalk bakra. Delegacije so sklenile, da bodo v kratkem sklicale konferenco teh držav v Santiagu in na dnevnem redu bo razprava o ukrepih v obrambo čilskega bakra. Na konferenco bodo povabili tudi vse neuvrščene države, katerih razvoj je odvisen od racionalnega in suverenega izkoriščanja naravnih bogastev. Na zahtevo ameriške družbe «Ken-necot Corporation* je rotterdamsko sodišče odredilo zaplembo tovora čilskega bakra, ki ga vozi ladja «Birte Olendorff*, če bo ruda raztovorjena. Nizozemski pristaniščniki pa niso hoteli raztovoriti ladje, da bi protestirali proti vmešavanju v čilske notranje zadeve. Isto stališče so pred nekaj dnevi zavzeli tudi francoski pristaniški delavci v viti umor libijskega diplomata. Po mnenju policije je bil umor skrbno pripravljen. Idadel Wael Zuaiter je bil Jordanec, bil pa je zaposlen pri libijskem veleposlaništvu. Kaže, da je bil zelo miren človek, ki ga sta ga zanimali predvsem slikarstvo in poezija. Sam je prevedel v italijanščino zbirko poezij palestinskih pesnikov, saj je zelo dobro obvladal več jezikov. Italijanska policija ga je zaslišala pred meseci, ko je na izraelskem letalu eksplodiral peklenski stroj, ki je bil skrit v gramofonu, ki sta ga mlada Arabca podarila angleškima dekletoma, namenjenima v Izrael. Takrat se je govorilo, da sta imela nekatere pristaše v Rimu in prav v tem okviru je policija zaslišala tudi Zuaiterja. Poleg tega je imela o njem rimska kvestura še kar zajeten dosje. Kaže. da je bil v stiku tako z italijansko skrajno levico, ki je naklonjena palestinskemu osvobodilnemu gibanju, kot s skrajno desnico, ki pa je ponekod podpirala palestinsko gibanje iz golega antisemitizma. Policija je vsekakor pri njem našla gradivo, ki menda dokazuje, da je bil tesen sodelavec Al Fataha. Domneve o njegovem umoru so številne. še najbolj verjetno je, da gre za delo izraelskih skrajnežev, čeprav ne izključujejo možnosti, da sodi u-mor Zuaiterja v okvir borbe med posameznimi palestinskimi organizacijami. Umorjeni diplomat je bil namreč pristaš zmernega krila in je bil v nasprotju z ekstremistično organizacijo «čmi september*. Komunistični poslanci Galluzzi, Car-dia in Corghi so naslovili na ministrskega predsednika vprašanje, v katerem sprašujejo o izsledkih policijske preiskave ter kakšne ukrepe ima namen sprejeti vlada, da bi preprečila delovanje na ozemlju Italije tistim političnim silam, ki se poslužujejo zločina za dosego svojih ciljev. Atentati v Argentini BUENOS AIRES, 17. — Medtem ko argentinska vojaška vlada pripravlja ustavne volitve je v državi izbruhnil val nasilja. Včeraj zvečer je eksplozija peklenskega stroja razdejala največji in najmodernejši hotel v Buenos Airesu. Po neuradnih vesteh kaže, da je atentat, ki je terjal eno smrtno žrtev, delo organizacije peronističnih skrajnežev «Comando Maximo Mena*. Uslužbenci hotela pravijo namreč, da so v poslopju našli letake te organizacije, medtem ko je neznanec telefonsko obvestil časnik «La Prensa*, da je atentat delo levičarske organizacije FAR, ki je pred nekaj meseci ugrabila voditelja argentinske tovarne Fiat Oberdana Sallustra. številne eksplozije so poškodovale vojaška poslopja v prestolnici, močna bomba pa je porušila železniški most v bližini mesta Santa Fč. Policija meni, da so za vse atentate odgovorni skrajneži peronističnih organizacij. Umrl je Djordje Karadjordjcvic BEOGRAD, 17. — V Beogradu je danes v 85. letu starosti umrl Djordje Karadjordjevič, najstarejši sin kralja Petra I. Djordje Karadjordjevič se je rodil 1887. leta na Cetinju, a se je 1909. leta odpovedal pravici na prestol. Sodeloval je v balkanski in v prvi svetovni vojni in bil dvakrat ranjen. Vse do začetka druge svetovne vojne je živel v prisilnem prebivališču blizu Niša, kjer so ga na zahtevo njegovega brata Aleksandra proglasili za duševno bol PROBLEM Eden izmed najbolj perečih problemov, s katerim se more spoprijeti newyorška občinska uprava, so napisi in slike neznanih «umetnikov», ki kvar rijo pročelja poslopij, vozove podzemske železnice, še zlasti pa jarma stranišča. Kaže, da so «ustvarjalci» tako ponosni na svoje umetnine, da uporabljajo oljnate spray barve, katerih ni mogoče zbrisati. Ta hobby se je v zadnjih časih tako razpasel med meščani, da so tisk in razni predstavniki oblasti pozvali občinski odbor naj kaj ukrene. Občinski možje so zato na predlog župana Lindsayja odredili, naj bo vsak «umetnik», ki ga policija zasači na delu, kaznovan s tremi meseci zaporne kazni in s 500 dolarji globe. Kaj če bi včasih italijanski pristojni organi tako strogo kaznovali tudi fašistične pisune? PETELINI Večina Francozov je naklonjena ponovnemu odprtju javnih hiš. Dejstvo so ugotovili znanstveniki zavoda «Sofres», ki so izvedli posebno anketo med prebivalstvom in odkrili, da 63 odstotkov mož pogreša javne hiše. Vse kaže torej, da tudi francoski ki kršijo zakone. Minister Whitelaw ie potrdil, da niso britanski vojaki sprožili of redov, temveč da so odgovorili n8 ogenj, ker so bili primorani. *r izjave UDA ni demantirala White-law je tudi izjavil, da so se prote* stanti poslužili tudi avtomatske!?8 orožja. nega. umnimi................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii""1* RESEN UKREP PREDSEDNIKA PARKA Izredno stanje in delna ukinitev ustave v Južni Koreji 1 Prepovedali so delovanje parlamenta in političnih strank - Cenzura v vsej državi Le Havru in zato je ladja odplula ' kaj kmalu odšel. Policija ne izključuje proti Hamburgu, da v tem prista-, možnosti, da si je fant ogledal dvori nišču raztovori baker. Uče prav zato, ker je moral pnpra SEUL, 17. — Južnokorejski predsednik Ching - Hee Park je proglasil v državi' izredno stanje ter delno ukinil ustavo. Ukinil je tudi delovanje parlamenta in delovanje vseh strank. Ukrepi so stopili v veljavo danes ob 19. uri po krajevnem času (ob 11. uri po srednjeevropskem času). Poveljnik glavnega štaba general Jae-Hyun Ro je dobil nalogo, da poskrbi za izvajanje izrednih ukrepov. Takoj po proglasitvi izrednega stanja so se po seulskih ulicah pojavili tanki in oklopna vozila, ki so obkrožila predsedniško palačo in narodno skupščino. Predsednik Park je tudi izjavil, da bo 27. oktobra objavil nekatere popravke ustave, ki jih bo moral potrditi ljudski referendum. Če bo južnokorejsko ljudstvo popravke odobrilo, bodo spet uvedli ustavni red še pred koncem letošnjega leta. Poudaril .je, da bo smatral morebitni negativen odgovor ljudstva, kot izraz njegove volje, da se poiščejo novi prijemi v iskanju združitve med obema Korejama. Sedanjo ustavo, pravi Park, so izdelali v času hladne vojne: položaj se je od takrat bistveno spremenil, še zlasti ker so med obema Korejama vzpostavili pošten dialog, ki bo privedel do združitve. Sicer pa položaj v Južni Koreji nikakor ni jasen. Predsednik Park je izjavil, da je namen proglasitve izrednega stanja, da bi blokirali vsa vmešavanja ali kakršnokoli zmešnjavo, ki bi lahko nastali, medtem ko so v teku strukturalne reforme znotraj države, kar bi moralo privesti do mirne združitve med Severno in Južno Korejo. Obenem je zagotovil reden potek gospodarske dejavnosti, ki je izredno stanje in ukinitev ustavnih jamstev ne bo prizadelo. General Jae-Huyn Ro, ki je dobil nalogo, da skrbi za izvajanje predsednikovih določil, je medtem uvedel v vsej državi cenzuro ter proglasil prepoved shajanja pod kakršnokoli obliko, če izvzamemo strogo verske manifestacije. V svojem Pf°j glasu je tudi dejal da bo skuš8* omogočiti reden potek vsakdanje!!8 življenja. Kolikor bo mogoče, bod? tudi omogočili tujcem svobodo P banja v državi. Predstavnik predsedništva države je izjavil, da bo nova ustava sW" pila v veljavo še pred konce1” leta ter bodo v njej predvidene & ve predsedniške in politične volitv8 Po sedanji ustavi, bi predsednik0* mandat in mandat poslancev z8i padel leta 1975. Tudi volitve ”8 bi bile pred koncem leta. Južnokorejski predsednik P®1, se je polastil oblasti leta 1961 vojaškim udarom, saj je bil K. neral. Znan je kot reakcionar J; vdan izvajalec ameriških ukazuj Dve leti po državnem udaru je izvoljen za predsednika republik8] Aprila 1971 pa so ga tretjič Ji volili za predsednika. Na tistih v<' litvah je prejel 900 tisoč gla^ več od svojega neposrednega *** meča.