Foto: LucaS
OSREDNJA I KNJIŽNICA! CELJE I
CENA 100 SIT	SLOVENIJA, SREDA, 28. APRIL 1993	ŠT. 17, LETO XXVII
ALI SO RES RUSI OSVOBODILI PREKMURCE
r—---------------DUMA ii\ V TUJIM ------------:----
ŽAGAR PUSTIL , -------------------KAPLAR JANŠA IN
PREBOLD IN SLUŽI AVSTRIJSKI KONJENIKI PODOBNIK PRI METKI	PRI SV. JURIJU	KURIRČEK
SEZNAM	ZAKAJ JE VIS
DIPLOMATSKIH	ŠKILIL V NOVO
PREDSTAVNIŠTEV DOBO
Prvi maj - praznik brezposelnih
Je pokvarjena polovica slovenske politike ali vsa ?
Kriminalci na oblasti
Ob prvih vesteh o zapletih v HIT-u in VIS-u ni najbrž nihče pričakoval, da je pod gladino tolikšna količina ledene, bolje rečeno gnojne gore. Ob tem, ko javnost dobiva informacije še vedno le po kapljicah, pa se že nakazuje rešitev problema. Če v Sloveniji sploh še veljajo najosnovnejši moralni kriteriji, bi se morala od politike posloviti najmanj polovica nje akterjev, kar pa se po vsej verjetnosti ne bo zgodilo. Predvsem zato, ker se postavlja vprašanje, če je v slovenski politiki sploh kdo, ki je popolnoma brez madeža. Zakaj?
Zaradi tega, ker imajo danes dežurni politiki v večini primerov svoj pedigre tudi v motnih odnosih, ki so bili nujni v obdobju „samoupravnega socializma*, ko je vsakdo, ki je dal količkaj nase, pazil tudi na vedenje drugih, jih prijavljal takšni ali drugačni varnostni službi in sploh bil zelo „na liniji*. Seveda so le ti tudi v uovejii političnem sistemu zadržali stare manire, ki so med drugim prihajale do izraza z nekritičnim razpolaganjem z družbeno lastnino. Skratka, tudi sodobna slovenska politika je še vedno pod vplivom nekdanje korupcije in miselnosti, ki jo hočeš nočeš sprejemajo tudi novo pečeni politikanti.
V znaku nekdanje Službe državne varnosti je seveda tudi sedanja Varnostno informativna služba, čeprav nje „poveljniki* to zanikajo. Ne morejo namreč ovreči dejstva, da so zadržali stare, umazane načine in metode dela in kar je na jhuje - stare kadre. VIS je podedovala od SDV tudi zajeten kup papirjev, ki bi slovenski politični živelj očrnili še znatno bolj, kot ga bo Brejčevih 1500 strani dokumentov. Najbrž pa bo tudi tega papirja dovolj za naslednjega pol leta gostilniških nakladanj. Je pa težko verjeti, da bo slovenska javnost kadarkoli seznanjena z vsemi finančnimi aferami, v katerih so sodelovali mogoče tudi člani parlamentarne komisije za nadzor nad delom VIS. Mogoče tisti, ki so glasovali za odstranitev novinarjev s svoje seje.
Po neki inerciji je mogoče napovedati tudi nadaljnji potek dogodkov. Kompromitirani slovenski politiki bo uspelo vreči vso krivdo na VIS, predvsem na njenega nekdanjega direktorja dr. Miho Brejca, kateremu je mogoče verjeti, da je dokumente spravil na varno prav zaradi nekdanjih SDV-jevcev v vrstah sedanje varnostne službe, ni pa mu mogoče oprostiti, da ni počistil starega hleva.
Kot dejanski zmagovalec iz vseh teh čudnih zapletov pa bosta izšla nihče drug kot Janez Janša in njegova obveščevalna služba, ki baje sploh ne obstaja. Se več, je očitno kar precej sposobna ali je imela srečo, da je Janši postregla s podatkom o tistih milijonih dolarjev podjetja, s katerimi je mogoče kupiti slovenske stranke in novinarje. Šele nato sta prišla Podobnik in „njegov* HIT. Ko se je pridružila še VIS, pa se je vsul plaz ...
Franc Furlan d
Zakaj bi naj bila Nova doba pod budnim očesom Visa - Preganjavica peščice Demosovcev se je razpršila kot kuga
Kaplar Janša in kurirček Podobnik
MV;<1 tisoči v SVOBODNI Sloveniji, ki naj bi to SVOBODO končno užili v miru in neizmerni demokraciji pod budnim očesom novo organizirane državne varnostne službe, je že od vsega začetka tudi uredništvo NOVE DOBE. Prvega in edinega takšnega zasebnega časopisa.
Kaj bi naj desetina v prejšnjem režimu prekaljenih in dobro plačanih novinarjev tedanjih največjih novinarskih hiš, ki se je zbrala ob ideji ustanovitve zasebnega, nadstrankarsko opredeljenega političnega časopisa, tako bogokletnega vgradila v svoj koncept, da je že na prvem koraku zapela v budno oko opotekajočih strankarskih veljakov in državne varnosti?
Kakor zveni komaj verjetno, vendar je res, prejšnja, danes toliko psovana „trda komunistična banda11 ustanoviteljem ni z nič preprečevala uresničitve te smele, da ne rečemo komaj verjetne ideje o zasebnem časopis Še več, v tistih enoumnih časih so predlagatelji dobili podporo in obljube za pomoč ne samo pri zagonu opozicijskega časopisa, temveč celo obljubo za pridobitev radijske frekvence za zagon enako zasebne (do uresničitve) radijske postaje širšega in ne samo lokalnega značaja.
Ravnanje tedanje komunistične11 oblasti je samo v začetku osupljalo nosilce te, priznajmo, za tedanje čase in razmere neverjetne ideje, da namreč oblast izpusti iz kontrole tako pomembno stvar, kot je - informacija. In to ljudem, ki so s to ne do konca definirano in oblasti znano tvorbo upravičeno
predstavljali nevarnost, ker so se javno deklarirali za kritike vsega in vsakogar, ki bi delal ali ravnal v nasprotju z nekimi načeli idealne demokracije in zaradi tega bili ves čas navzkriž s posameznimi predstavniki te iste oblasti.
Kot je možno danes videti, takratna oblast ni verjela v moč, voljo in finančne zmožnosti omenjene skupine, pozneje se je pokazalo, da je bilo to delno upravičeno, saj zaradi pomanjkanja denarja in drugih težav do zagona radijske postaje še ni prišlo, je nova, demokratična oblast svobodne države, Novo dobo nemudoma postavila pod drobnogled politične analize.
Že za zaprtimi vrati v Poljčah, kjer je takrat še sa-mopašni in edino vase obrnjeni samoimenovanj vodja J. Pučnik uokvirjal svoje videnje Demosa, je posebna skupina njegovih zaslepljenih ali nedonošenih političnih spačkov podrobno razčlenila uredništvo Nove dobe, slekla novinarje in jih na osnovi takšne analize uvrstila med najnevarnejše sovražnike nove države in - demokracije.
Kaj so ti primitivni in poniglavi analfabeti ugotovili, da so uredništvo Nove dobe uvrstili med najnevarnejše elemente in kar prejšnja komunistična oblast, ki je do-
kazano imela drobnejša sita, ni videla?
Najprej, da okostje uredništva tvorijo novinarji, ki so se izobraževali in kalili v največjih (»državnih, komunističnih11) uredništvih časopisov in radijskih postaj. Ti vodenoglavi analitiki niso dojeli, da v prejšnjem režimu drugih ali drugačnih uredništev, izjema je bila le Nova revija literatov, sploh ni bilo. Na drugem mestu je bila ugotovitev, da je uradni ustanovitelj bil ,,od malih nog“ komunist, ki se s tem še »danes hvali11. Tretja, po njihovi presoji nič manj pomembna ugotovitev pa je bila, da je večina uredništva Nove dobe sestavljena iz samih »bilečancev11, rezervnih oficirjev JNA, v. enem primeru pa gre celo za gojenca vojaške akademije in v drugem za otroka visokega oficirja KOS ...
Tako je uredništvo Nove dobe že ob rojstvu SVOBODE in DEMOKRACIJE postalo predmet vsakodnevnega nehanja in pozornosti kameleonske varnostne službe. Glede na to in v javnosti na vsakem koraku poudarjane politične sovražnosti, etiketiranja s »srbsko peto kolono", je časopis Nova doba doživljal udarce z vseh strani. Tudi po tem, ko je večina članov uredništva iz najrazličnejših vzrokov, zvečine pa zaradi slabo plačanage ali celo nikoli plačanega dela, časopis zapustila, je Nova doba obležala pod drobnogledom varnostno informativne službe in se zaradi ne-
strinjanja z Janšino politiko visoko uvrstila na Janšini lestvici sovražnikov države.
Vest iz dobro obveščenih krogov, ki poznajo pred dnevi odkrito zapuščino VIS, daje imel časopis Nova doba svoj dosje, za uredništvo ni presenečenje, temveč žalost in za oblast - sramota. Kajti eno je .govoriti o demokraciji in se s polnim vampom trkati po kurjih prsih, drugo pa trdo delati in pri tem morebiti grešiti ter se z delom vsakodnevno soočati z javnostjo. Do zdaj je bila slovenska javnost na strani uredništva, čeprav je znano, da Slovenci v danih okoliščinah neradi sprejmemo - resnico.
In dokler bo nekdanji kaplar, gospod Janez Janša, minister za obrambo, ki ta hip nekontrolirano razpolaga s skoraj polovico knjižne vrednosti dobro stoječega slovenskega gospodarstva delal na tem, da bi z raketami, letali in drugim orožjem edino lahko obvaroval to malo Slovenijo, do tačas nam je v čast, da smo na njegovi lestvici njegovih sovražnikov in »sovražnikov njegove demokratične države11. Enako velja za nekdaj malo uspešnega zadružnega kmetovalca in pospeševalca v kmetijstvu, zdaj gospoda Marjana Podobnika z njegovo kulaško zvezo.
Morebiti je Nova doba res petelin, ki je prezgodaj pel, vendar ne gre prezreti, da poje na domačem - gnojišču.
Janez Sever
Sejma Informatike in robotike
Pisani živ-žav
Na razstavišču Ljubljanskega sejma smo si lahko od 20. do 23. aprila ogledali 5. mednarodni sejem s področja računalništva in pisarniške opreme in 8. mednarodno razstavo robotizacije in avtomatizacije. Osvežujoči prireditvi v letos doslej bolj sivi pomladi.
Letošnja Informatika, ki ma - prvič je bila organi-sodi med mlajše sejemske zirana pred dvema desetle-prireditve Ljubljanskega sej- tjema kot spremljajoča pri-
N01%S>0BA
Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever
Uredniki: LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper)
Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo
—	Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje
-	knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215,441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066).23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov.
reditev ob 5. kongresu Mednarodne federacije za obdelavo podatkov IFIS - je prvič organizirana kot samostojen, specializiran sejem, kar pa bo v prihodnje postala stalna praksa. Sejemska prireditev se je uvrstila v pomembnem času; le tri tedne za vodilnim svetovnim sejmom informatike CeBIT-om v Hannovru.
Razstavni program sejma je obsegal računalniško in programsko opremo, telekomunikacije in programsko opremo, avdiovizuelna sredstva in opremo za mikrofilm, integrirano vodenje proizvodnje, posebne aplikacije (CAD/CAM), pisarniško avtomatizacijo in namizno založništvo, varnostne naprave in sisteme ter storitve, strokovno literaturo in publikacije, posebno mesto pa je pripadalo pisarniški opremi. Sejem, na katerem je sodelovalo 195 razstavljavcev iz 16 držav, se je izkazal za živega, pisanega - takšnega, kakršno je celo-
tno dogajanje na področju informatike, kjer je napredek še hitrejši kot v drugih panogah.
Tako kot Informatika je novejšega datuma kot samostojna prireditev tudi sejem Robotika. Leta 1986 se je pojavil kot samostojen salon v okviru sejma Sodobna elektronika, nato pa je kot samostojni sejem tvoril s strokovno-znanstvenim posvetovanjem v Opatiji enoten dvoletni ciklus. Sejem, ki je predstavljal robotiko, fleksibilne proizvodne sisteme, montažo, logistiko, programsko opremo, raziskovalno-razvojne projekte in strokovno literaturo ter izobraževanje, bodo v prihodnje pripravljali vsaki dve leti.
Hkrati s sejmoma so v Ljubljani potekale tudi številne strokovne prireditve in posvetovanja, razstavljavci pa so pripravili tudi komercialne promocije na posameznih razstavnih prostorih.
A. S.
Pogovor s Herbertom Šeferjem, direktorjem Zdravilišča Radenska s tremi srci
Štiri zvezdice
Kdo še ni okusil hladne mineralne vode iz Radencev? Najbrž ga ni v naši deželici na sončni strani Alp. Še več, plemeniti okus pijač iz Radenske poznajo žejni vsega sveta. Vsi ti pa na žalost nimajo možnosti okopati se in poiskati zdravja v telesu blagodejni vodi v Radencih. Kje so začetki razvoja turističuo-gostinskih kapacitet v Pomurju in Radencih, smo najprej pobarali direktorja Radenske s tremi srci Herberta Šeferja.
„Težko se je odločiti, če je to leto 1833, ko je dr. Karl Honn prvič potoval skozi Radence, leto 1865, ko ga je pot vnovič zanesla skozi naše kraje in se je odločil zadevo raziskati ali leto 1872, ki predstavlja začetek organiziranega polnjenja mineralne vode v Radencih. Zelo važno je tudi leto 1882, ko je bila končana gradnja kopališča. To so bile prve kopališke kadi in dvanajst turističnih sob. Kmalu nato so preuredili nekatera že obstoječa poslopja in s tem je bilo pridobljenih nadaljnjih triindvajset sob.
Razvoj turizma v Radencih je imel svoje vzpone in padce, povezane z danim gospodarskim okoljem. Vse do konca 2. svetovne vojne je posameznim lastnikom prinašal različne uspehe. Ko govorimo o mejnikih razvoja turizma in gostinstva v Radencih in v Pomurju, ne moremo mimo leta 1963, ko so pričeli z organiziranim izobraževanjem gostinskega kadra v tej regiji. Mladim smo omogočili priti do poklica, s katerim danes ni težko dobiti zaposlitve."
V petek, 16. aprila ste zabeležili trideseto obletnico izobraževanja gostinskih delavcev v Radencih ...
„Razvoj turizma v Pomurju in Radencih si težko predstavljam^ če ob naravnih danostih in materialnih vlaganjih ne bi imeli dovolj strokovno usposobljenega gostinskega kadra. To smo v Radencih spoznali dovolj hitro in skušali po svojih močeh materialno in stro-
kovno pomagati, predvsem v prvih letih nastajanja tovrstnega izobraževanja. Kolikšen je bil naš prispevek, ni potrebno ocenjevati, pomembno pa je poudariti, da je usposobljen gostinski kader garant za uspešen nadaljnji razvoj te panoge v Pomurju in Sloveniji. Pomurje ima vse danosti za razvoj turizma:	od mineral-
nih in termalnih voda, do peloida. čisto okolje in prvovrsten gostinski kader sta garant, da bodo materialna vlaganja v nočitvene in druge gostinsko-turistične kapacitete uspešna.
Srednja šola za gostinstvo in turizem v Radencih je letos praznovala trideset let organiziranega izobraževanja gostinskih delavcev, katerega začetki segajo že v leto 1945, ko je v Rakičanu pri Murski Soboti delovala enoletna kmetijsko-gospodinjska šola. Poleg znanj za kmetovanje so takratni učenci dobili tudi nekaj znanja iz kuharstva. Tri leta za tem se je šola reorganizirala, tako da se je izobraževanje za kmetijstvo povsem ločilo od gospodinjskega - nastala je dvoletna kmetijska šola in samostojna enoletna gospodinjska šola, ki je obstajala vse do leta 1958. Takrat je okrajni ljudski odbor Murska Sobota izdal odločbo o ukinitvi Kmetijsko -gospodinjske šole v Rakičanu in ustanovitvi Strokovne šole za poklic domski kuhar in gospodinja s sedežem v Ljutomeru. Pouk je trajal tri leta,
šola pa je organizirala tudi tečaje.
Za začetek organiziranega izobraževanja učencev za potrebe začetka razvoja turizma v Pomurju pa lahko štejemo leto 1961, ko je med Radensko ter takratno Trgovinsko-gostinsko zbornico pri OLO Murska Sobota prišlo do dogovora o adaptaciji Prekmurskega doma v Radencih za potrebe gostinskega šolskega centra. V začetku septembra 1962 je šola v Ljutomeru formalno prenehala delovati, učenci in učiteljski zbor pa se je preselil v Radence, kjer je pouk stekel v obnovljenem Prekmurskem domu."
Kje je Radenska danes po več kot stodvajsetih letih razvoja?
„Imamo sodobne nočitvene kapacitete z zdraviliškimi centri v Radencih in Banovcih ter mestnimi hoteli Diano in Zvezdo v Murski Soboti, Grozdom v Gornji Radgoni ter Jeruzalemom v Ljutomeru. Vzporedno pa sta se razvili tudi zdravilišči v Moravskih Toplicah in Lendavi. V Pomurju je nastala vrsta gostinskih lokalov s kvalitetno ponudbo. Ogromno vlaganj je bilo v raziskave, izkoriščanje mineralne in termalnih voda ter vlaganj v obstoječo infrastrukturo. Danes imamo v Pomurju približno 2600 ležišč in ustvarjamo 500 tisoč nočitev letno, kar predstavlja deset odstotkov nočitev v Sloveniji v letu 1992. To za regijo ni nepomembna ugotovitev. Prepričan sem, da ima Pomurje ogromno možnosti nadaljnjega razvoja v tej panogi."
Kako je z zdraviliškim turizmom v Sloveniji?
»Dejstvo je, da ima največjo perspektivo turizma v Sloveniji prav tisti njegov del, ki ga imenujemo zdraviliški. Slednji ponuja cel spekter uslug, od čistega zdravstva do 'normalnega’ dopusta. Vsa slovenska zdravilišča so v primerjavi s svetom dosti dobro opremljena - zgrajena, odlično pa so obdarjena tudi z naravnimi faktorji, kot sta mineralna in termalna voda, pri nas peloid. Okolje imajo urejena. Vse to predstavlja velik potencial prihodnje gospodarske aktivnosti Slovenije.
Med slovenskimi naravnimi zdravilišči je izredno dobro sodelovanje. Dosti je skupnih nastopov, pri čemer je normalno, da se mora na trgu promovirati vsakdo za sebe."
Radenska je ogromno vlagala v razvoj. Nekateri, na primer Moravske Toplice, so se odločili, da bodo lažje gospodarili sami. Je lažje tržiti skupaj, na primer z Rogaško in Dobrno, ali vsak za sebe?
»Zdravilišča imajo enoten nastop v Sloveniji in Evropi, vendar morajo tržiti vsako posebej. Vsako zdravilišče se mora prodajati posebej s svojo specifiko. Na sejmih in na promocijah smo lahko skupaj, vendar lahko pride do izraza le vsako zdravilišče posebej. Ne gre drugače in prav je tako."
Stegnili ste roko tudi čez mejo. Vaša velika prednost je, da imate mineralno vodo
»To je za Radensko v tujini velika prednost. Ne nazadnje se naša blagovna znamka pojavlja na 'tujih' mizah, brez tistih v bivši Jugoslaviji, z 12 milijoni blagovnih enot. Kot promocijski faktor je mineralna voda v hladilniku ali na mizi izrednega pomena."
Kaj prinašajo Radenski postopki lastninjenja?
»Petindevetdeset odstotkov Radenske je nove, zgrajene po vojni. Proces lastninjenja nam ne povzroča nobenih problemov. Ravnali se bomo po zakonodaji, takšni kot je. Kar bo treba vrniti v naravi, gre za manjše stvari, kar pa je v okviru kompleksov, se bo reševalo z delnicami in odškodninami."
Kaj pomeni za vas to, da turizem ne pozna meja? i »Evropski zdraviliški turizem se bo razvijal hitreje od tako imenovanega mestnega in vsega ostalega turizma. Dodatna ponudba, ki se je in se bo pojavila v Sloveniji, ne bo bistveno škodovala. Imamo tradicije, ki jih v Sloveniji ne more nihče zanikati. Zdravilišča imajo še
eno prednost v kadrih, ki so 'stacionarni' ljudje, dosti bolj privrženi podjetju kakor v mestnem okolju."
Vidite perspektivo v visokem turizmu?
»V enem delu zdraviliškega turizma, tudi Radencev, bo potrebno preiti na izredno zahtevno ponudbo. Ta trg v Evropi obstaja. Osnovna ponudba zdraviliškega dela turizma je hotel s štirimi zvezdicami. V zadnjem času se opaža, vsaj kar tiče tujine, da so postali gostje zahtevnejši, da je že prišel trenutek, ko cena ni bistven problem."
Se pravi, da se politika množičnega turizma umika zahtevnejšemu ...
»Ne bi rekel. Zdravilišča niso bila nikoli oblika množičnega turizma. Kar tiče države, turizem neke posebne pomoči ne potrebuje. Želi pa si normalno gospodarsko okolje in takšno pozornost, ki ga vsaka razvita država nudi turizmu. V svetu je normalno, da se turizmu pomaga pri obnavljanju starih kapacitet. Vemo, da so turistični krediti v tujini dolgoročni in relativno cenejši od drugih. Vsaka država se vede tako zaradi
deviznega priliva in posrednih dohodkov."
Kako komentirate podatek, daje imela Avstrija brez morja že pred leti večji izkupiček iz turizma kot Jugoslavija z vsemi svojimi kilometri obale?
»Avstrija ima dolgotrajno tradicijo predvsem manjših kapacitet. Zanemariti ne smemo niti tega, da je ogromno turizma v Avstriji na račun zime. Če kaj Sloveniji manjka, potem so to manjše ponudbe, penzioni."
Vse kapacitete za zimski turizem v Sloveniji praktično propadajo ...
»Zdravilišča imajo manjša sezonska nihanja, kot so ta v zimskem turizmu. Delo je kontinuirano, kar je velika perspektiva. Splošna ocena je, da se v našem podjetju, kar tiče turizma, stvari iz dneva v dan izboljšujejo. Šok iz leta 1991 počasi pozabljamo. Podatek, da je naraščanje tujih nočitev večje od domačih, je razveseljiv."
J. S. in F. F.
Poračun strank:
Vsi proti vsem
Ko smo se volivci lanskega decembra spraševali, odkod strankam toliko denarja za predvolilno kampanjo, smo seveda ostali brez odgovora. Po najnovejši aferi okrog HIT-a, ko smo končno odkrili strankarski model pridobivanja „propagandnega“ denarja, nam je lahko jasno, da je slovenska politična scena veliko bolj zapletena, kot bi bilo pričakovati.
V Sloveniji, kjer ni denarja drugje kot v še dobrih podjetjih, med katere lahko prištejemo tudi banke, je bila strankarska formula za pridobitev denarja sila enostavna po načelu „dobim -dobiš". Skratka, stranke, ki so se že videle v parlamentu, so različnim podjetjem za denar, ki bi jim ga odstopila za pripravo predvolilne kampanje, obljubile olajšave pri takšnih in drugačnih privatizacijah ter njim naklonjeno zakonodajo. Nekateri podjetniki so očitno ugri-
znili v vabo.
Na demokratskem trnku je obvisel HIT, pa najbrž ne samo s količino denarja, ki jo je potrdil direktor novogoriškega podjetja. Dejstvo namreč je, da sta lahko demokratska velmoža Bavčar in Kacin glede na naravo svojih funkcij nadaljevala z dejavnostjo, ki jo je v slovenskem igralništvu opravljala SDV. Kam so šli veliki denarci, ne vemo, nedvomno jih ni bilo v predvolilni reklami.
Seveda je neprimerno več od navzven opazne kampanje Bavčarjevih, ki so v predvolilnem času veljali za ene izmed „revnejših“, stala propaganda ostalih večjih slovenskih strank. Vprašanje je, kje so se napajali Drnovškovi, Janševi, Peterletovi in Podobnikovi.
Preseneča dejstvo, da je vprašanje o »podkupovanju" strank, sprožil ravno Janez Janša, kije že lep čas zabetoniran v poziciji, in se je ob koncu lanskega leta nasmihal skupaj s Pučnikom iz velikega števila plakatov, ki so seveda poleg ostalih reklam imeli svojo spoštljivo ceno. Pričakovati je bilo namreč, da bodo začele s tovrstno »raziskavo" stranke, ki so v opoziciji, oziroma jih sploh ni v parlamentu in so si privoščile sila ubožno reklamo. Janša se je kot vojaški strokov-
njak očitno držal pravila »napad je najboljša obramba".
Ker smo se iz izkušenj naučili, da politikom, ki prisegajo na splošno dobro, ne gre verjeti, nam ne preostane nič drugega, kot da poskušamo odkriti cilj njegove poteze. Pri tem smo se znašli v podobni temi, kjer bo kmalu tudi novoustanovljena preiskovalna komisija, od katere malo kdo pameten pričakuje, da se bo dokopala do konkretnih imen. Se manj je verjeti, da bo obsodila dvoletno Demosovo vladavino, v kateri ni bila odpravljena Markovičeva zakonodaja. Zelo majhna je tudi verjetnost, da bo prodrla v skrivnostne, tesno zaprte finančne kroge, v katerih poteka za zdaj še bolj ali manj gentlemanski boj za nadzor nad denarnimi tokovi.
Vse to se dogaja v trenutku, ko bi bilo potrebno v Sloveniji reševati skrajno težak gospodarski položaj. V trenutku sprejemanja proračuna. V trenutku biti ali ne biti.
A. S.
Razcep v NDS po združitvi s SKD
Peterle požrl Pirnata
Decembrske volitve so poleg mnogih strank na stranski tir postavile tudi Narodno demokratsko stranko Slovenije. Pirnatovi narodni demokrati se imajo za slovo od klopi v skupščinski dvorani najbrž zahvaliti predvsem Jelinčičevi Slovenski nacionalni stranki, ki je absorbirala volivce »skrajne desnice". Ker se narodni demokrati v opoziciji nikakor ne znajdejo, so se odločili za povezavo z veliko desno sestro Slovensko krščansko demokratsko stranko, kar je bilo dovolj za razcep znotraj »pridružene" stranke. Delček v mozaik nepredvidljivega slovenskega političnega pi-ostora.
Poleg slovenskih sociali- bilo v neverjetno zapleteni stov so bili narodni demo- slovenski politični situaciji krati največji poraženci za- pričakovati, da bo NDS po-dnjih slovenskih parlamen- skušala poiskati zvezo z vla-tarnih volitev. Niso do- dajočo koalicijo. Po tistem, bili dovolj volilnih glasov za ko jim ponudba Slovgjiske vstop v državni zbor, od ljudske stranke ni preveč stolčka predsednika države dišala, so na velika vrata pa seje morala neslavno po- vstopili v »največjo" sloven-sloviti tudi kandidatka NDS sko desno stranko. Seveda Alenka Žagar - Slana.	je bilo razumeti nekatere na-
rodne demokrate, ki se niso
Glede na »naravo" stran- strinjali niti s povezovanjem kinega predsednika Rajka s Slovenskimi krščanskimi Pirnata in dela članstva je demokrati. Nič čudnega, saj
je s tem njihova stranka izgubila svojo identiteto, pa naj si še v Celju predsednik NDS Rajko Pirnat in nikdar več tako trudi dokazati, da bodo narodni demokrati v okviru SKD zadržali samostojnost - vsaj do preimenovanja skupne stranke v baje Vseslovensko ljudsko stranko.
Pirnata, ki si menda kot nagrado za »prodajo" svoje stranke SKD od vladajoče koalicije obeta funkcijo sodnika v ustavnem sodišču je v Knežjem mestu zamenjal na strankinem čelu dr. Andrej Umek. Slednji pa ni bil najbrž ob že vsem slišanem v mestu ob Savinji pogodu niti tretjini poslancev kongresa. Odšli so iz dvorane, z možno mislijo, da bi to lahko storili že takrat, ko jih je ob razkolu v SDZ pozival dr. Dimitrij Rupel.
Rehabilitacija industrijalca Benka na poti rešitve
Pr a vica po po! stoletja
Temeljno sodišče v Murski Soboti, enota v Murski Soboti, je s sklepom pod K 160/93 dne 22. aprila 1993 ustavilo postopke glede prve in druge točke obtožnice Vojaškega sodišča JA za Štajersko in Prekmurje z dne 1. junija 1945 zoper posestnika in industrijalca Josipa Benka iz Murske Sobote, ker je javni tožilec Temeljnega javnega tožilstva v Murski Soboti umaknil tožbo v navedenih dveh točkah.
Vojaški tožilec podporočnik JA Franc Kutina je Benka dolžil pod točko 1. članstva v raznih društvih in organizacijah in s tem podpore pri madžarizaciji slovenskega življa pod madžarsko okupacijp, pod točko 2. pa, da je te organizacije podpiral z občasnimi darovi.
S tem je padla tudi sodba glede teh obtožb. Ostala pa je odprta za ponovno obravnavo tožba vojaškega tožilca pod točko 3., s katero ga je bremenil domnevnega ovaduštva njegovega uslužbenca Saša Rib-' nikarja, češ, daje odšel v partizane. S tem naj bi pov-
zročil njegovo aretacijo, v nadaljevanju pa tudi odkritje ilegalne organizacije približno šestdesetih pristašev narodnoosvobodilnega gibanja. Doslej zaslišane priče, zlasti sam Sašo Ribnikar,partizan Stanko Červič-Bojan in druge so to ovaduštvo, še posebej pa povezavo aretacije Ribnikarja z odkritjem in aretacijo pristašev NOG, zanikale.
Znano je, da Vojaško sodišče JA v Murski Soboti junija 1945 ni imelo trdnih dokazov, da bi za sicer hude obtožbe Josipa Benka obsodilo na smrt. Zato gaje obsodilo na dvanajstletno robijo in zaplembo njegove celotne imovine. Na smrt s streljanjem je Benka enajst dni kasneje obsodilo Višje vojaško sodišče za Slovenijo v Ljubljani. Očitno je menilo, da zaplemba premoženja ni mogoča, če človeka ne ubiješ. Kazen so izvršili 15. junija 1945.
S sklepom sodišča v Murski Soboti letos aprila se zadeva Benko podaja na pot razpleta.
Š. K.
Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji
RADIO ALFA
Poslušate nas lahko vsak dan od 10.—14. in 19.—24. ure
107,8 Mhz
Dušan Bencik, direktor Moravskih Toplic, pozdravlja revizijo
Ne računamo na druge!
V prekrasnem pomladanskem popoldnevu nas je pred hotelom Ajda v Moravskih Toplicah rpričakalo“ polno parkirišče. Mercedesi in ostale limuzine z zavidljivo kubitažo s predvsem tujimi registrskimi tablicami so nam dale vedeti, da domačini niso osamljeni. Direktorja Moravskih Toplic Dušana Bencika bi lahko ob tem, kako pelje svoje podjetje, vprašali tudi, kakšen avtomobil vozi. Pa ga nismo.
„lmaino dobre objekte in kadre, kar nam omogoča, da ^ dvigujemo kvaliteto in seveda tudi cene, saj je končen cilj vendarle dobiček.
Z lanskim 4. decembrom smo se reorganizirali iz podjetja v družbeni lastnini v družbo z omejeno odgovornostjo, tako da smo se dokapitalizirali s strani Ljubljanske banke, Pomurske banke, novogoriškega HIT-a in takratnega ministrstva za turizem in gostinstvo. S to dokapitalizacjo smo hkrati rešili tudi spor z Radensko, se pravi izločitev Moravskih Toplic. S strani Radenske so bile seveda določene finančne zahteve, spor smo razrešili s sodnim pobotom. Družbeni kapital v zdravilišču trenutno znaša nekaj čez 62 odstotkov, razlika pa je dokapitalizirana vrednost. Dokapitalizacija je bila v višini 9,5 milijonov DEM, s čimer je vrednost našega kapitala v celoti narasla iz 25,8 milijona DEM na 35,3 milijona DEM, kar pomeni, da smo povečali trajni kapital. Dokapitalizacija je potekala preko agencije za prestrukturiranje, kateri smo dostavili vso dokumentacijo. Izvedena je bila na podlagi njihove odobritve."
Zakaj ste potem v reviziji?
„V Sloveniji je bilo podanih vlog za revizijo za več kot tisoč podjetij. To predvsem zato, ker je imel praktično vsakdo možnost, da poda takšen zahtevek: SDK, UJV, sindikat, občina itd.
Moravske Toplice so v reviziji praktično zato, ker smo posegali v družbeni kapital. Menim, da ne bi smelo biti nobenih problemov, ker smo delali preko agencije."
Je bilo potrebno agencijo za prestrukturiranje plačati?
„Ker je agencija za prestrukturiranje državna ustanova, ki je ni potrebno plačati, ne moremo govoriti o nikakršnem plačilu. Smo pa plačali ocenitev podjetja, ki ga je opravila firma Consultio iz Ljubljane. Premoženje smo dali oceniti, ker vemo, da so podjetja v knjigovodstvu podvrednotena, in smo se na osnovi ocenjene vrednosti tudi dokapitalizirali."
Družba, ki je zahtevala revizijo, ni dala Moravcem ničesar. Od kod moralna pravica državnih dejavnikov za takšen postopek?
„Na te stvari gledam re-Ino. Naša družba je v eki preobrazbi, katere pot i lahka. S tem, daje ta pro-lem dohitel našo genera-jo, se moramo sprijazniti. !e bi bili edini, za katere i bila zahtevana revizija, bi ajal temu neko težo, ker pa mo eni izmed tisočih, razu-lem to kot proces, ki po-jka v naši družbi. Moram jči, da to akcijo pozdra-Ijam. Ker se v naši družbi odilnim delavcem marsikaj čita, se mi zdi prav, da s revizije opravijo. Da s čimprej poda strokovno inenje o zakonitosti preo-likovanja podjetja. Me-im, da bo to mnenje certi-kat, spričevalo za nazaj, ki
0	dokazovalo, če seje delalo rav ali ne. Dejansko nismo neli za preobrazbo podje-ja nikakršne želje, opravili mo jo zaradi dolgoročne sa-acije. Mesečno smo da-di od 20 do 30 odstotkov ašega dohodka za kredite
1	obresti, česar ne zdrži nobena dejavnost. Ker smo vi-
deli edino rešitev v dokapitalizaciji, smo iskali vse možne vire. To nam je uspelo, kar pomeni, da smo dolgoročno sanirali podjetje. S podpisom pogodbe smo se rešili za 9,5 milijona DEM obveznosti in s tem praktično razveljavili 50 odstotkov obveznosti. Ostalo nam jih je toliko, da smo jih s tekočim poslovanjem sposobni odplačevati. Še več, ustvarjamo določeno akumulacijo, ki jo vlagamo v razvoj.
Dejansko se je ciklus razvoja zdravilišča kljub veliki investiciji pred par leti ponovno začel. Delamo novo vrtino, nov bazen, električno napeljavo pod zemljo v avtokampu, obnovili smo bungalove s 166 ležišči."
Koliko ljudi vleče vaš voz?
»Zaposlenih imamo 358 ljudi. Spretnost vodstva Moravskih Toplic se je izkazala v kriznih časih leta 1991, ko nismo odpustili niti
stojno podjetje sodelujemo z Radensko na vseh področjih, na katerih je koristno sodelovati. Smo eni izmed prvih, ki smo kot turistična dejavnost začeli skupno predstavljati regijo Pomurje. Skupaj poskušamo nastopati v Sloveniji in v svetu."
Kako je mogoče, da se v tej državici ne moremo zmeniti okrog vrelca zdravilne vode, predvsem za luskavico, v Rimski čardi?
»Voda ni zastonj. Vsaka vrtina stane 1,5 milijona DEM, kar pomeni, da si jo lahko privošči samo tisti, ki ima denar in z amortizacijskim načrtom v dobi desetih, petnajstih let poskuša denar pridobiti nazaj.
V Rimski Čardi ni dovolj samo ena, zapečatena, vrtina, ki je samo osnova, na kateri bi se lahko nekaj razvilo. Potrebno bi bilo še ogromno kapitala za izgradnjo bazena, infrastruk-
enega delavca, čeprav so bila obdobja, ko je bil hotel prazen. Krizo smo želeli prestati čim manj boleče. Glede na to, da nismo dali knjižice nobenemu zaposlenemu, je produktivnost dela v lanskem letu narasla za sedemindvajset, letos pa za deset odstotkov. Velike številke so rezultat tega, da obstoječo zasedenost zdravilišča, ki se je v letošnjem prvem trimesečju dvignila za 14 odstotkov, obvladujemo z istim številom kadra. Letošnji cilj nam je zdržati z istim številom zaposlenih s tem, da planiramo okrog 14 odstotkov povečanja naših zmogljivosti, kar zajema število gostov, prodanih kopaliških kart, in opravljenih zdravstvenih storitev, pijačo itd."
Kako spremljata vaše napore država in banka?
»Stvari na državnem nivoju niso takšne, kakor bi morale biti. Ugotavljamo, da do pred nekaj dnevi nismo imeli niti sekretarja za turizem. Moja strategija je vedno bila: ne računaj na druge, naredi sam."
Odnosi z veliko materjo Radensko?
»Zadeva je popolnoma jasna. Radenska ima v Moravskih Toplicah nekaj več kot 11 odstotni delež in enega človeka v enajstčlanskem u-pravnem odboru. Kot samo-
ture in zaposlitev strokovnjakov. Praktično ni nobene razlike med vodo v Čardi in našo. Tudi mi uspešno zdravimo luskavičarje."
Zdravljenje luskavice ni vaša osnovna orientacija?
»Znani smo po zdravljenju revmatskih obolenj in regeneracije obolenj po poškodbah. Zdravljenje luskavice je naši postranska dejavnost. Naša strategija ni v tem, da se specializiramo, temveč želimo postati športno- rekreativni center s kvalitetno zdravstveno ponudbo za preventivni in aktivni oddih."
Nekateri vidijo rešitev našega turizma v visokokvali-tetni ponudbi ...
»Pravilno. Čeprav tudi mi vidimo rešitev v tem, ne moremo določenih faz enostavno preskočiti. S praznimi hoteli ne moremo iti v drago in kvalitetno ponudbo. Najprej jih moramo napolniti. Šele nato se lahko prične proces selekcije, zadrževanje plačilno sposobnih gostov. Ko si optimalno zaseden, lahko razmišljaš o tej politiki. Smo že nekje na tem nivoju."
V kolikšni meri vam pomaga ugodna lega?
»Imamo čudovito lokacijo. Našo mikrolokacijo predstavlja, zaokrožen kompleks na
določeni parceli, ležimo v centru Pomurja, sedem kilometrov iz Murske Sobote, makrolokacija pa je z nekaj desetkilometrsko oddaljenostjo od avstrijske, madžarske
in hrvaške meje prav tako ugodna."
Koliko je debel vaš kruh ?
»Plače v zdravilišču so nekje v povprečju. Naš lanski povprečni neto osebni dohodek je bil nekaj čez 30.000 SIT, medtem ko je bil republiški malce čez 29.000 SIT. Se pravi, da nekoliko presegamo republiško povprečje.
Ker povprečne plače v Sloveniji niso dovolj velike za normalno življenje človeka, se tudi pri nas izražajo želje s strani sindikatov po večjih plačah. V januarju in februarju pa smo izplačali osebne dohodke v povprečni višini 104. odstotke kolektivne pogodbe za gostinstvo in turizem."
Poleg Mure ste edini, ki vlečete levo stran Mure . . .
»Glede na zadolženost nam kljub temu uspeva peljati voz naprej. To se vidi tudi po zasedenost naših kapacitet. Petdeset odstotkov naših gostov je tujcev. K nam pa prihajajo tudi plačilno najbolj sposobni domači gostje."
J. S. in F. F.
Celjska Metka oživlja proizvodnjo
Sanacija v
Območna gospodarska zbornica Celje in društvo Manager sta v petek pripravila pogovor o sanaciji Metke, oziroma Metke Tekstil, kot se po stečaju Metke imenuje podjetje, ki naj bi v zmanjšanem obsegu nadaljevalo s proizvodnjo. Sestanka se je poleg novih lastnikov Metke — predstavnikov LB Celje, stečajne upraviteljice Petre Mljač Giaccomeli, predstavnikov območne gospodarske zbornice in društva Manager, udeležila tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve Jožica Puhar.
„Cilj prizadevanj je oživitev podjetja,“ je v uvodu poudaril direktor LB splošne banke Celje Niko Kač. Za to obstajajo realne možnosti z ohranitvijo perspektivne proizvodnje, v veliki meri za zahodne trge, ki bi upravičila nadaljnji obstoj reorganiziranega podjetja in ohranila čimveč ekonomsko upravičenih delovnih mest.
Do stečaja Metke Celje so privedli številni vzroki, na prvem mestu pa je gotovo, večletno poslovanje z izgubo, ki se je je do konca lanskega leta nabralo kar za 222 milijonov tolarjev, nadalje dveletna blokada žiro računa, neuspešne dosedanje sanacije, slabo vodenje, nizka produktivnost, itd.
Zaradi nezmožnosti zagotavljanja tekoče proizvodnje in plač delavcem je vodstvo Metke oktobra 92 preneslo celoten družbeni kapital na sklad RS za razvoj. Le-ta se je po analizi njenega poslovanja v pogajanjih z LB SB Celje odločil za uvedbo stečajnega postopka, pred tem pa so se dogovorili, da bodo skušali ohraniti zdrava jedra v podjetju.
Zato je banka angažirala nekdanjega direktorja Tekstilne tovarne Prebold I-vana Zagerja, kije podal pozitivno mnenje o možnostih za nadaljevanje proizvodnje in je pripravljen tudi sodelovati pri zagonu proizvodnje kot v. d. direktorja. Na podlagi takšnih ocen se je banka oziroma njeno hčerinsko podjetje Fiba d. o., ki opravlja tovrstne sanacijske posle (bankin lastniški delež v Fibi je 66 odstotkov, ostali kapital pa je v lasti vodilnih struktur SB LB Celje) odločila za ustanovitev novega podjetja Metka tekstil d. o. o., Celje.
Ustanovitelji novega podjetja so Fiba d. o. o. - 74 odstotkov, Sklad RS za razvoj -20 odstotkov in štirje vodilni delavci podjetja- 6,32 odstotka, ki, kot so zapisali v informaciji o možnostih za sanacijo Metke, niso zapustili potapljajoče se ladje ih jo poizkušajo rešiti. (Čudno, da se nihče ne vpraša, kolikšen je njihov delež, kot dolgoletnih vodilnih delavcev v Metki, za njen sedanji nezavidljiv položaj).
Predvidena sanacija bo potekala v
treh fazah
treh fazah. V prvih treh mesecih se predvideva postopen zagon obratovanja in pogodbena zaposlitev 250 delavcev, ki naj bi še naprej prejemali nadomestila za brezposelne. (Glede na mizerno vsoto, ki jo zaslužijo s tem pogodbenim delom -7000 tolarjev mesečno, bodo nadomestila za brezposelne še kako potrebovali.) Po treh mesecih naj bi preverili uspešnost poslovanja.
V naslednjih šestih mesecih druge faze bi lahko podjetje zaposlilo do 300 delavcev za določen čas in povečalo obseg poslovanja. V tretji fazi (seveda, če bi prvi dve uspešno končali), bi redno zaposlili vse delavce, ki si bodo prizadevali
in verjeli v prihodnost Metke. Seveda pa za takšen način reševanja potrebujejo širšo družbeno podporo v obliki namenskih sredstev za novo zaposlene delavce.
Ministica Puharjeva se je s predstavljenim programom sanacije strinjala in obljubila podporo, navzoče pa je tudi obvestila, da je v pripravi zakon, po katerem delavci, ki so zaposleni, ne bodo mogli več prejemati nadomestila za brezposelne. Zato se je zavzela za čimprejšnjo ureditev njihovega statusa, s čimer se je strinjalo tudi Metkino vodstvo.
Janez Vodnar
Gospod minister Božidar Voljč, kako dolgo bodo naložbe v zdravstvu še ohromljene
Zdravstvo pod lupo SDK
Položaj v slovenskem zdravstvu je precej boljši, kot je bil še leto nazaj, ko so se vsi zravstveni zavodi praviloma nahajali v velikih izgubah. Po sprejetju nove zakonodaje in z namenskimi finančnimi viri oziroma tržnimi odnosi - zdravstveni delavci niso več financirani, niso družbena dejavnost v običajnem pomenu te besede, pač pa jim za opravljeno delo plačujejo - so si marsikje opomogli, rdeče številke so izginile in izgube niso več same po sebi umevne. Tam, kjer se še vedno ubadajo z njimi, bodo po navodilih ministra za zdravstvo doc. dr. Božidarja Voljča morali dopustiti inšpektorjem Službe družbenega knjigovodstva, da ugotovijo, ali so izgube dejanske ali le prikazane.
To je med drugim poudaril zdravstveni minister, ki se je konec minulega tedna mudil na celodnevnem obisku v celjski regiji. Najprej se je pogovarjal z odgovornimi ljudmi iz brežiške in celjske bolnišnice, potlej s predstavniki zdravstvenih domov s celjskega območja, z lekarnarji in delavci Zavoda za zdravstveno varstvo, razgovore pa je sklenil v Rogaški Slatini, kjer je želel izvedeti najbolj aktualne zadeve zdraviliške oskrbe.
Brežiška bolnišnica je ena tistih, ki so se v zadnjem obdobju dodobra izvile iz preteklih težav, posluje brez prevelikih likvidnostnih težav, ne bremenijo je stari grehi, obveznosti iz preteklosti, pač pa jo je spričo položaja v bližini hrvaške meje močno prizadel izpad bolnikov iz sosednje države in ni pričakovati, da bi se le ti kadarkoli vrnili.
V brežiški bolnišnici se precej hudujejo na novinarje, ki naj bi po njihovem prenapihnili bojazen, da bi po uvedbi računalnikov v zdravstvo lahko prišlo do zlorabe osebnih podatkov pacientov. Menijo, da so podatki v večini zavodov zadostno zavarovani jn da jih ni mogoče zlorabiti.
Novogradnje so veliko breme
O nakupu velikanskega števila računalnikov in o dejstvu, da jih več kot polovica neuporabljena počiva po skladiščih in tem, da še doslej ni dokončan program njihove mrežne povezave, na razgovoru z ministrom Voljčem tokrat v celjski bolnišnici niso govorili. Govorili pa so o izredno težkem gmotnem položaju te regijske ustanove, ki potencialno skrbi za zdravje četrt milijona Slovencev.
Po besedah njenega direktorja dr. Aleša Demšarja znaša izguba celjske bolnišnice slabih deset odstotkov celotnega prihodka, kar pomeni, da so po likvidnosti prav na dnu slovenskih bolnišničnih zavodov. Pa ne zaradi plač ali razsipnosti, je dejal dr. Aleš Demšar, pač pa zaradi velikih izgub v preteklosti, prepočasnega prilagajanja rasti stroškov, obresti za kredite, novogradnje in seveda tudi nesrečne poplave leta 1990, v kateri je nastalo za 70 milijonov DEM škode. Konec aprila so imeli 255 milijonov zapadlih neporavnanih obveznosti, upniki jih tožijo, drugi pa z neugodnimi pogoji izsiljujejo. Vendar so, je poudaril dr. Demšar, njihovi računi čisti in mirno pričakujejo inšpektorje SDK.
Ogromno denarja bi potrebovali za najnujnejše naložbe, še zlasti v operacijski blok in intenzivno terapijo. Imajo vsega pet, šest operacijskih dvoran in to za 250.000 ljudi. Mnogo pretesna je intenzivna terapija, kjer je le pet postelj. Na 38 postelj v operacijskem bloku pride ena postelja v intenzivni terapiji, kar je daleč premalo tudi po’najbolj ohlapnih normativih. Kirurški problem bi lahko ustrezno rešili le v novem bolnišničnem poslopju, za katerega pa so usahnili vsi finančni viri.
Koliko so ljudje dali za bolnišnice
Znano je, da so v občinah celjske regije dolga leta zbirali denar za modernizacijo celjske bolnišnice, da so se v akcijo vključili po sindikatih, da so Celjani dajali denar s samoprispevki, a račun zadnjega samoprispevka so po izteku petletnega obdobja zaprli 15. marca in od takrat za naložbe v celjski bolnišnici ni niti tolarja več.
Po podržavljanju slovenskih bolnišnic v občini in regiji ni več pravih možnosti, da bi se lotili dodatnega zbiranja denarja. Član Državnega sveta Franc Ban je na razgovoru dejal, da bi bilo zanimivo izdelati primerjavo, koliko so Slovenci v posameznih primerih dali in žrtvovali za svoje bolnišnice in na tej osnovi tudi razrešiti problem lastništva.
Minister Božidar Voljč se dobro zaveda, da so razmere v slovenskem zdravstvu vse prej kot rožnate, glavna naloga pa je, da slovenske
bolnišnice, kjer so aparature skoraj povsod 80 odstotkov iztrošene, bolje opremijo, to pa je nemogoče v enem letu, napraviti je to treba načrtno in postopoma. V Sloveniji so tri bolnišnice obremenjene z novogradnjami in vse so že tako daleč, da jih je hočeš nočeš treba pripeljati do kraja. V ministrstvu jim je zelo jasno, da so v slovenskem zdravstvu naložbe nujne, zato razmišljajo, da bi v prihodnjem letu pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje ustanovili poseben investicijski sklad, za sedaj pa so imenovali komisijo za investicije na čelu z dr. Jožetom Arzenškom.
700 milijonov za nalož-
Vendar ima ta spričo velikih zdravstvenih potreb denarja le za kapljo v morje. Dr. Arzenšek je povedal, da bodo razpolagali z največ 700 milijoni tolarjev, zdravstvene inštitucije pa so kot neodložljive investicije nave-
dli dela in opremo v desetkrat večjem znesku^
Na razgovoru z ministrom Voljčem se seveda niso mogli ogniti zapleta z mobilnim sterilizatorjem, s katerim naj bi v Sloveniji reševali nakopičene tone kužnih odpadkov. Sterilizator, ki gaje z izdatnim kreditom zasebni celjski firmi Eko Plus pomagal kupiti tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje, je zasebnik postavil v opuščene prostore štorske železarne in pri tem pozabil na osnovni dogovor, da bo vozilo potovalo od ene do druge ustanove in tam steriliziralo infekcijske odpadne snovi, medicinske sestre pa bodo na seminarjih seznanili, kako jih sortirati in ravnati z njimi. Inšpektorji so pri pregledu pri malomarnosti zalotili delavce in izdali prepoved obratovanja mobilnega sterilizatorja.
Minister Voljč je izjavil, da obžaluje zaplet, vendar vztraja pri prvotnem dogovoru, ki ga bo zasebni podjetnik moral spoštovati.
Enči Šibila
PETROL
z vami na poti
Ne gre le za Babji ložič (13)
Že pred Bojanom več kot "nič"!
Že pred Bojanom več kot „nič“!
V obravnavanju „Spominov na partizansko leto 1944 v Prekmurju" sem nakazal protislovja med Bojanovimi lastnimi izjavami in soočal resnico z njegovimi izmišljotinami. To morda niti ne bi bilo potrebno, če se iz tega že davno ne bi rodilo zlo, če močni in samoustoličeni junaki in prvoborci ne bi „delali“ novih borcev in celo spomeničarjev po vojni!
Tako je postojanka pri Marici Gar-peršič v Puconcih bila - po Bojanovem! - organizirana šele ob njegovem obisku (1944! op. a.), čeprav sva jo z Gustavom Lutharjem - Samom postavila že okrog Božiča 1941! Bojan ne priznava ali nič ne ve o »srečanju aktivistov OF Prekmurja 2. maja 1943 v Pečarovcih". Naj si ogleda fotografije s tega srečanja v tem nadaljevanju! Na fotografiji sta med drugim npr. Matija Matjašec in Štefan Bohnec, ki sta postala poverjenika že avgusta 1942, Bojan pa jima poverjeništvo »podeljuje" šele 1944.
Bojan odločno izjavlja (Potem ko je maja 1944 v Budimpešto odpotoval tudi sam v spremstvu arh. Novaka (?), člana (?1 odbora OF v Miyski Soboti, op. p.): »Ugotovil sem laliko le, da v Budimpešti ni nobene skupine OF." če Bojana o nasprotnem ni prepričala niti fotografija v 12. nadaljevanju Babjega ložiča, sijih cel kup lahko ogleda v Muzeju ljudske revolucije.
Morda o pravkar zapisanem, še pose-
bej o budimpeštanski organizaciji OF, ob tej priložnosti ne bi bilo treba pisati zgolj zaradi tega zanikalnega Bojanovega mnenja. Če tega z njim ne bi delili tudi nekateri njegovi somišljeniki. Zlasti tisti, ki so prekmurske razmere pod madžarsko okupacijo povohali šele po vojni. Ali celo odgovorni borčevski funkcionarji v Pomurju ali Ljubljani, posamezni »zgodovinarji" in zgodovinarji
Čeprav si ta organizacija OF zaradi svojega pomena v širših razsežnostih boja proti fašizmu na našem prostoru zasluži širšo in poglobljeno obravnavo, naj navedem le nekaj bistvenih poudarkov.
Po razbitju prve uporniške skupine NOG, uboju Štefana Kovača, demonstraciji okupatorskega terorja z obešanjem prvoborcev na dvorišču soboškega gradu 31. oktobra 1941 in transportu preostalih najvidnejših udeležencev v budimpeštanske zapore, so madžarski zavojevalci Prekmurcem nagnali strah v kosti. Hitro povezovanje razbitih ostankov organizacije in njeno oživljanje v Prekmurju kakor tudi z one strani Mure (Mirna Kovačeva in Vinko Megla) je bilo zaradi tega in popolne blokade zvez do centra onemogočeno. Izhod iz takšnega položaja smo vztrajneži videli v navezavi stikov s prekaljenimi političnimi kadri in udeleženci upora, ki so se aretacijam v Prekmurju izognili z umikom v notranjost Madžarske in v Budimpešto.
Na prvem razgovoru 9. januarja 1942 smo ugotovili, da so naši rojaki tam med seboj povezani prek več skupin, ki se občasno shajajo na »izletih". Dogovorili smo se, da je treba te skupine razširiti pod krovom OF z namenom sodelovanja in politične pomoči domačemu terenu, hkrati pa navezati stike z madžarsko opozicijo: z mladinsko organizacijo socialno demokratske stranke, antifašistično nastrojenimi krogi kulturnikov, porajajočim se odporniškim gibanjem in političnimi emigranti iz razpadle Jugoslavije in vzhodno evropskih držav - na platformi narodno-osvobodilnega giba-
n-ia-
V tej usmeritvi je steklo delo po posameznih zadolžitvah. 16. avgusta 1942 nas je dvanajst prisotnih (»dvanajst apostolov" v manj sumljivem gosposkem lokali »Voeroes beke - Rdeča žaba", smo večkrat rekli) pregledalo rezultate polletnega delovanja: pogostejši organizirani »izleti" v odročno okolico Budimpešte, organizirani obiski naših zapornikov in zapornic, obiski in udeležbe v demonstracijah parlamentarne levice, akcije za izpustitev (vsaj pogojno!) naših zapornikov ali njih premestitev v bolnišnice, skrb za zatočišča ilegalcem (dr. Alojz Rojnik, Jandl), zanimive informacijske (obveščevalne) naveze, po katerih smo bili o nekaterih stvareh boljše informirani kot okupatorska obveščevalna služba (dipl. ing. Rado Rakuša - po rodu Prlek iz Maribora - je bil pod zaščito in gost švicarske ambasade; Zoli Zaune-
ker in Aleksander Janko-Šaja, naša Prekmurca, sta bila več jezikov vešča natakarja v eni najimenitnejših restavracij; prof. Aleksander Mikola, senator in tajni svetnik regenta Horthyja je bil sicer kolaboracionalist, nikakor pa ne prekmurski odpadnik, seje dokazano zavzemal za naše ljudi, nečakinja Milika in dipl. ing. Faeri Mikola pa sta od njega izvedela marsikaj, kar drugim ni bilo dano slišati; dr. Lonecz, po rodu iz Lendave, je bil visok uslužbenec ministrstva za notranje zavede in je leta 1944 -preko Mice Štucin - imel ključno nalogo povezave med NOG v Prekmurju in štabom v Budimpešti, kije pripravljal pobeg uporniške vlade na čelu s Horthy-jem na partizansko osvobojeno ozemlje preko Mure ...).
Na tem razgovoru smo prisotni ugotovili, da so sprejete usmeritve že dotlej rodile kakovostne sadove. Padel je predlog o organiziranju »vseslovanskih" večerov (seveda pod drugo firmo), bu-dimpeštanska organizacija (ne ODBOR niti PODODBOR, op. p.!) OF pa tudi formalno ustanovljena. Potrjen je bil tudi predlog iz Prekmurja, da se izdela razdelitev enotnega Okrožnega odbora OF na 10 okrajev in sprejet sklep, da se posamezni člani po možnosti in potrebi vključijo v delo v Prekmurju. Tako je tudi bilo, zlasti od marca 1944 dalje.
Štefan Kuhar
Grozljiv umor v Salzburgu - Zagrebški študent glasbe je zverinsko umori! svoje dekle
Truplo v kovčku
Enaindvajsetletni študent glasbe v Salzburgu Denis Ljubič je pred dvajsetimi dnevi na grozljiv način ubil svoje dekle, šestindvajsetletno Japonko Oto Keiko. Njeno truplo je spravil v kovček, a medtem ko se gaje želel kar najhitreje znebiti, sta ga zalotila dva policaja. Zakaj je miren in vase zaprt fant postal okrutni morilec?
Za Denisa Ljubiča vsi pravijo, da je bil povsem navaden, miren fant, ki ni nikoli pokazal znakov agresivnost. Po končani gimnaziji v Zagrebu se je na materino željo vpisal na glasbeno akademijo v Salzburgu. Njegova starša sta ločena, oče zanj nikoli ni hotel slišati -vzgojila sta ga mati in očim.
Najprej jo je z odlomljeno nogo stola besno udarjal po glavi, nato jo še z nožem ne-
kajkrat zabodel v vrat in hrbet. Zdrobljeno glavo ji je porinil v najlonsko vrečo, jo zvezal z debelo vrvjo, da ne bi tekla kri, in truplo spravil v kovček. Okrog polnoči je s kovčkom v roki odšel iz stanovanja, hoteč se ga čimprej rešiti.
Namesto violine v kovčku truplo
Povsem slučajno sta nanj, ko je s kovčkom v roki
zapuščal stanovanje, le dvajset metrov od hiše, v kateri je stanoval, naletela dva policista, ki sta tisto noč patruljirala po sosednjih ulicah, saj je bil tam enemu od njiju prej ukraden avto. Ko sta videla Ljubiča, kako s težavo nosi kovček, sta najprej pomislila, da je morda tat in da v njem nosi plen. Stopila sta k njemu in zahtevala dokumente. Denis je imel pri sebi le študentsko izkaznico. To se jima je zdelo precej čudno, saj jima je rekel, da se mu zelo mudi na vlak, ki odpelje čez dvajset minut, pri sebi pa ni imel ne vozovnice ne dokumentov. Zahtevala sta, naj odpre kovček, a tega Ljubič nikakor ni bil pripravljen storiti - trdil je, da resnično nima časa, in da so v kovčku njegove glasbene knjige in klarinet.
Policaja sta ga povedla na policijsko postajo, čemur se Ljubič ni upiral.
Sam je postavil kovček na zadnji sedež avtomobila, ga nato odnesel do policijske postaje in tam odložil. Nihče ni opazil nič sumljivega, niti krvi, ki je kapljala iz kovčka. Šele ko so se napotili k Ljubičevemu stanovanju, je priznal, da prenaša truplo.
Mlada virtuozinja si je premislila
Povedal je, da je dekle spoznal lani in da je zadnja dva meseca živela pri njem. Dekle zaradi stroge japonske vzgoje naj ne bi želelo, da bi se zvedelo za njuno zvezo,
zato Ljubič nikoli ni bil v njenem stanovanju. Skupaj sta študirala glasbo na Mozartovi univerzi - on klarinet, ona klavir.
Usodnega dne jo je videl v mestu, kako seje poljubljala z nekim fantom. Od ljubosumja in besa je ponorel, vendar pa ji tega ni omenil, ko jo je zvečer po telefonu poklical v svoje stanovanje. Ota Keiko je zvečer resnično prišla, in kot pravi Ljubič, je bila hladnejša kot ponavadi. Ni ga niti poljubila. Pričela sta se pogovarjati in Ota mu je zaupala, da se ne namerava vriniti na Japonsko, pač pa bi raje bila učiteljica klavirja v Avstriji ali Nemčiji.
Takrat pa ji je omenil, da jo je videl v mestu z drugim - na to mu je odvrnila, da želi končati njun odnos, vendar pa Ljubič tega ni maral slišati. Hotel jo je poljubiti, a je dobil klofuto.
Ob tem se je spomnil svojega nekdanjega dekleta iz Zagreba, s katero je hodil štiri leta, potlej pa ga je prevarala in zapustila. Ni mogel prenesti, da bi ga zapustila tudi Ota.
podlaktih, vendar si ni mogla pomagati. Ko je prenehal z udarci »gorjače", je videl okoli Ote mlako krvi in postalo mu je slabo. Hotel je oditi iz sobe, vendar je takrat zaslišal njeno hropenje. Vzel je nož in jo nekajkrat zabodel v vrat in hrbet.
Nato je odšel v kopalnico, se umil in preoblekel. Postalo mu je jasno, kaj je storil in razmišljati je pričel,
Dvakrat zavržena ljubezen
Z nogo od stola, ki naj bi jo našel v sobi, jo je udaril. Že po prvem udarcu je kri z dekletove glave brizgnila meter visoko - udaril jo je še nekajkrat na tleh. Žrtev se je branila, saj je patolog našel podplutbe na obeh
kako bi se znebil trupla. Z omare je vzel kovček, vanj spravil mrtvo dekle, očistil nož ...
V preiskovalnem zaporu zavrača pogovor z materjo in bratom, med preiskavo pa bo ob njem psihiater - po avstrijskih zakonih je lahko kaznovan tudi z dosmrtno ječo.	J. V.
RES JE...
Izziv za umne investitorje
-	da niti obveščevalne službe niso več tisto, kar so bile nekoč. Včasih so kradle dokumente, danes pa so okradene same. Najbrž od sebe.
-	da predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek nasprotuje ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije za raziskavo afere HIT in tudi drugih podobnih lopovskih poslov. Te afere bodo po njegovem mnenju ravno tako dobro rešili tudi pravosodni organi. Pa ne, da se naš predsednik vlade boji, da bi lahko prišlo na dan preveč umazanega perila?
-	da želi princ prestolonaslednik Aleksander Karadjordjevič dobiti nazaj posestvo Brdo pri Kranju, ki je bilo podržavljeno po drugi svetovni vojni. Po zakonu o denacionalizaciji sicer nima šans za to, vendar pa glede na modre glave, ki nam vladajo, tudi takšna možnost ni izključena.
-	da se Herman Rigelnik zaveda, da parlamentarna preiskava ne more zamenjati sodne oblasti ali organov pregona. K sreči, policajev je že tako preveč.
-	da se je komisija državnega zbora za nadzor nad zakonitostjo dela Varnostno informativne službe lotila svojih dolžnosti nadzora brez „pretirane“ naglice. Nič čudnega, saj je njen predsednik dr. France Bučar.
-	daje papež prej obiskal Albanijo kot Slovenijo. Ni pa res, da bo slednjo prehitela tudi Irska.
-	da bi bila Slovenija veliko bolj kulturna, če bi imela manj umetnosti, a zato bolj kakovostno, kar meni Marko Crnkovič. In manj „umetnikov“.
-	da so Sloveniji po Kučanovem obisku v ZDA odprta vsa vrata. Za služničad.
-	da Slovenija potrebuje stranko zelenih. Velja tudi, da slednji ne potrebujejo Slovenije.
-	da so si v Demosu zastavili skupni cilj ustvariti \judem prijazno državo, kot meni Branko Grims. Na žalost cilja niso dosegli-
lizingom do formule
slovenj gradeč
UKV 97.2 IN 88.9 MHz STEREO
f'	«*•**«'
KOVINOTEHNA

v /'. - 'I, ' ■ ....................................	'	%
. v.sv.v.v........
West
kovinOteh
LEASING •
Kako bi odgovorili na vprašanje, kaj je pametneje in pomembneje - biti lastnik neke stvari, ali pa to i stvar uporabljati in z njo ustvarjati dobiček? To je vprašanje, ki ga mi postavljamo, pravi gospod Janez Bombek, direktor podjetja Kovinotehna LEASING d..
„Noben poslovnež ne hrani in nima denarja v nogavici, pogosto ni sposoben niti, da bi si pridobil bančne garancije, zato mu je lizing najpriročnejša rešitev. Lizing ni naša pogruntavščina, temveč je v svetu uveljavljena in potrjena oblika kreditiranja. Zal je nekaj začetnih primerov pri nas, ko posamezniki niso upoštevali strogih pravil sistema, lizing očrnilo in mu neupravičeno pridalo vzdevek sumljivih vrednosti.
Lizing potrebuje relativno velike količine denarja za sofinanciranje, ki' ga zasebna podjetja težko zberejo, da bi ga vrtele v daljšem obdobju. Zato smo mi podprti z dveh strani, s Kovinotehno in njenim sistemom ter z Ljubljansko banko -Splošno banko Celje d. d.
Mi se ne ukvarjamo z ničimer drugim kot lizingom. Ni nam namreč treba biti lastnik stvari ali objekta in ju vendar lahko uporabljamo za ustvarjanje dobička. Mi menimo, da svežega denarja še nekaj časa ali pa sploh nikoli ne bo dovolj, investitorji z idejami ali prostori pa bodo, tem ponujamo pomoč, da svoje ideje in načrte skupno uresničimo.
Trdim, da umno gospodarimo, saj sestavljamo sistem, ki je vreden več kot štirinajst milijonov mark. Lizing prodaja avtomobilov je samo ena izmed oblik, sem sodi še raznovrstna gradbena mehanizacija, računalniški sistemi, gostinska, trgovinska in skladiščna oprema, transportna in proizvodna pa telekomunikacijska oprema
Posegli smo tudi v šport. Na nedavni cestni hitrostni dirki po stari cesti v Goriška Brda nam je nekdanji voznik Donita SLAVKO DEKLEVA privozil v svoji kategoriji drugo in v skupni uvrstitvi četrto mesto. Osmega maja pa bo že tekmoval v Zeltvvegu. Hočem reči, da je tudi šport lahko ekonomska kategorija, kar Kovinotehna že vsa leta dokazuje," je razlagal gospod direktor Janez Bombek na nedavnem avtomobilskem sejmu v Celju, kjer je bil na posebnem mestu med dragimi avtomobili njegovega podjetja preurejen dirkalnik Slavka Dekleve in od koder objavljamo tudi
fororeportaža našega fotoreporterja LucaSa in posnetke M. Jezernika z dirke v Goriških Brdih.
NI RES...
-	da imajo v Lendavi premalo problemov s tovornjaki. Nimajo pa še dovolj odpadkov. Zato jih uvažajo iz Avstrije.
-	da so Italijani ukinili ministrstvo za kmetijstvo, ker imajo maig kmetov kot v Sloveniji. Brez zemlje.
-	da je bil nekoč Igor Bavčar arhivar. To bi izgledalo, kot če bi slon prodajal porcelan.
-	da s čekom ni mogoče plačevati pijače. Seveda, če je le ta od prave banke.
-	da imajo na Gorenjskem najslabše ceste v Sloveniji. Nič čudnega, saj Zoran Thaler plačuje pijačo le tistim poslancem, ki glasujejo za romanje cestnega denarja na sever države.
-	daje Piran predmestje Kopra, kot so prepričani nekateri prebivalci slednjega primorskega mesta. Ni pa niti turistična občina, kar še vedno trdijo nekateri Pirančani.
-	da poznajo Peterleta vsi svetovni časopisi. Ker niso čuli zanj niti novinarji v švicarskem Baslu, se jim je šel pokazat.
-	da Rajko Pirnat ni poskrbel za svojo stranko. Kot bodoči sodnik ustavnega sodišča tudi zase.
-	da je Slovenija mafijska država. Za Vitomirja Grosa je namreč nepoštena mafijska družba.
-	da 27. april ni državni praznik ta vse Slovence. Rdeči praznujejo zmago, beli pa poraz.
BREZ DLAKE NA JEZIKU
MiHMMHI IaM« ilVMMT UKVstereo
95.9MHz .
MARVL STREEP jih ima 43, ampak stavim, da tega ni nihče opazil. Slavna in bogata kot je, seveda nima problemov s starostjo, toda stvar ni v tem. Ko pravimo slavna, mislimo na vse številne filme, ki jih je posnela in od tega kar nekaj takih, ki so bili uspešni. Njena precej nezanimiva vloga je bila v Hudičevki (Devil VVoman) potem pa je posnela Razglednice z roba (Postcards from the Edge). Zdaj, nazadnje, je njen hit Smrt ji pristaja (Death Becomes Her), z bruceom VVillisom in Goldie Hawn. V njem se bori za večno mladost. Zanimivo, ne?
TV PROGRAM
GLASBA
LESTVICE
STOPITE
BLIŽE
SLOVENSKI
VOJAKI
HOROSKOP

NOVfi90BA
m
28. aprila
STRAN 10
ČETRTEK, 29. APRILA
TA TEDEN NA TV
Četrtek, 29. april Slovenija 1
MORALA BI UMRETI, ameriški barvni film, 1988, režija Chris Thomson, scenarij David Stenn, fotografija Gideon Porath, glasba Nan Schvvartz, igrajo Stefanie Povvers, Lloyd Bridges, Hunt Block, Debrah Farentino, Polly Bergen in drugi
Večina vlog, v katerih nastopa priljubljena Stefanie Powers, si je podobna. Vselej igra čedne, zapeljive in bogate junakinje, ki se zapletajo v najrazličnejše ljubezenske zveze. Današnji film se od njih v ničemer ne razlikuje. Pred nami se zapleta in razpleta življenje premožnega sloja, ki vzbuja toliko neuresničljivih sanj in želja tistih, ki bi radi stopili vanj. Tudi o tem pripoveduje filmska zgodba.
Privlačna in tudi nadvse uspešna ženska srednjih let, urednica modnega časopisa, sicer pa osamljena dama, se spusti v razmerje z veliko mlajšim moškim, ki ji nekako po naključju križa pot in se v naslednjem hipu z njim že poroči. Kljub razliki v letih se zdi zveza idealna. Urednica uživa v novi ljubezni in se ji popolnoma predaja. Mladi mož pa se kmalu začne obnašati nekam nenavadno. To jo vznemiri in ko poskuša odkriti vzroke za njegovo vedenje, je neprijetno presenečena. Prvi hip se še pusti prepričati prijateljici, da se ni ujela v past. Kmalu pa se prepriča, da ji v resnici grozi smrt. Toda tokrat je usoda pravična. Slabi so kaznovani, dobri pa se bodo še naprej poigravali s srečo.
Petek, 30. april Slovenija 1
FILMSKA USPEŠNICA - EKSPRES
V SUGARLAND, ameriški barvni film, 1974, scenarij Hal Barwood, Matthevv Robbins, režija Števen Spielberg, igrajo Goldie Hawn, Ben Johnson, Michael Sacks, William Atherton in drugi
S filmom Ekspres v Sugarland se je leta 1974 kasneje gotovo eden najslavnejših ameriških režiserjev in producentov prvič predstavil z igranim celovečercem. Njegov film je nadvse razgiban in poln mladostne naivnosti in posledičnega rizika.
Mlada žena Lou Jean Poplin obišče svojega prav tako mladega moža v teksaški kaznilnici. Tamkaj bi moral prestati še štiri mesece, a ga žena nagovori, naj pobegne. Njunega otroka so namreč dali v posvojitev v Sugarland zaradi neprimernih staršev. Trdno sta odločena, da bosta ugrabila lastnega otroka, toda ubežniku sledijo policaji. Izbereta si talca in tako si - vsaj tako mislita - zagotovita pot na cilj.
Toda zasledovalcev je vse več in več in mlad par začne groziti, da bo talca ubil.
S svojim pogumom in odločnostjo pa vzbudita pozornost okoliških prebivalcev, ki jima za otroka dajejo celo igrače in oblačila. Da po nepotrebnem ne bi prelivali krvi, jima policija obljubi prosto pot, a na koncu se okoli njiju vendarle zgrnejo trume policajev ...
Spielberg ni gradil le na akciji in dogodivščinah mladega para, marveč se je v filmu dotaknil tudi sodobnega ameriškega življenja, na katerega imajo ogromen vpliv sredstva obveščanja, ki postaja vse bolj matriarhalno in v katerem so sodobni junaki vse bolj anti-junaki. Vsekakor je celotna zgodba gladko tekoča in film privlačno posnet.
Slovenija 1
9.25	Pomladne počitnice, Pra\4jice iz mavrice, O bobenčku in palčkah, Risanka, Zgodbe iz školjke, Skrivnostni otok, angleška nadaljevanka
11.30	Tedenski izbor, Filmi študentov AGRFTV
13.00	Poročila
13.45	Filmsko popoldne, V športnem duhu, ponovitev ameriške nanizanke, Tassilo, primer zase, ponovitev nemške nanizanke, Morala bi umreti, ameriški film
17.00	Dnevnik, slovenska kronika
17.15	Otroški program, Živ, žav
18.00	Regionalni studio Maribor
18.50	Pari, TV igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Žarišče
20.40	Iskanje Salome, švicarska nadaljevanka
21.30	Tednik
22.15	Dnevnik, vreme
22.43 Poslovna borza
Slovenija 2
10.35	Tedenski izbor, Sanjska potovanja: Vancouver, velemesto ob Tihem oceanu, nemška dokumentarna serija, Športna sreda
13.00	Poročila
16.25	Oči kritike, ponovitev
17.25	Svet poroča, ponovitev
18.00	Videošpon
18.45	Že veste
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Povečava
22.10	Glasbeni utrinek
22.35	SOVA, On in ona, ameriška nanizanka, Psihiatri, angleška nadaljevanka
Koper
13.00	Mannix, ameriška nanizanka
13.50	Uporni princ, italijanski film
15.30	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
16.00	„Oresedici“, novice
16.05	Čarobna svetilka, otroški program, Sprehod po moderni umetnosti, Stripy, risanka
16.45	„Bersaglio“
17.25	Arhitektovi nasveti
18.00	Turistična oddaja
18.20	Primorska poslovno
18.50	Primorska kronika
19.00	Vsedanes, dnevnik
19.25	Mannix, ameriška nanizanka
20.15	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
20.40	„Meridiani“, aktualna tema
21.20	Prvenci, ameriška dokumentarna serija
21.45	Vsedanes, dnevnik
21.55	Juke box, oddaja v živo
HTV 1
7.00	Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, TV koledar, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Naj bo igra 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon
14.00	Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 „Necked Under Capricorn"
15.40	The big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Boročila
18.05	Znanstveno ozračje 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Spekter
20.50	Hrvaški televizijski festival, Večer Cro pop rock 21.35 Ekran brez okvirja
22.35	Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila
HTV 2 ,
17.35	TV koledar 17.45 Velikani francoskega filma 19.30 Dnevnik 20.05 Humoristična serija 20.35 „Nacked Under Capricorn“, serijski film 21.30 Belci se bojijo smrti, dokumentarni film 22.00 Pepsi dj mag
NEDELJA, 2. MAJA
PONEDELJEK, 3. MAJA
Slovenija 1
8.45	Otroški program, Živ, žav, ponovitev, Huckleberry Finn in njegovi prijatelji, koprodukcijska nadaljevanka
11.00	Zborovska glasba
11.30	Obzorja duha
12.30	Domači ansambli
13.00	Poročila
13.05	Crumbs, danski film
16.05	Ognjeno drevje Thike, angleška nadaljevanka
17.00	Dnevnik
17.10	Maraton, ameriški film
19.05	Risanka
19.15	Slovenski loto
19.30	Dnevnik, vreme
20.10	Zrcalo tedna
20.30	Nedeljskih 60
21.30	Potovanja z dr. Miloslavom Stin-glom, nemška dokumentarna serija
22.05	Dnevnik, vreme
22.35	SOVA, Hal Roach predstavlja: Pika na i, ameriška burleska, Psihiatri, angleška nanizanka
Slovenija 2
9.40	Tedenski izbor, Vrnitev na otok zakladov, angleška nadaljevanka, Eu-rosong 93, predstavitev tekmovalnih skladb, Poglej in zadeni, Mostovi
13.05	Športna nedelja
19.30	Dnevnik, vreme
20.00	Firefox, ameriški film
22.15	Športni pregled
Koper
13.10	Mannix, ameriška nanizanka
14.00	Prav posebna gospa, kanadski barvni film
15.50	Karting, slovensko prvenstvo
16.15	čarobna svetilka, otroški program, Pustite jih živeti, dokumentarna se-
17.20
rij a, Tantazoo, risanke Vohuna, ameriška nanizanka
18.10	Shirley Bassey, prav posebna gospa
19.00	Vsedanes, dnevnik
19.25	Mannix, ameriška nanizanka
20.15	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
20.35	Žrebanje loto
20.40	Ples v temi, ameriška komedija
22.10	Vsedanes, dnevnik
22.20	Nevihte pod morjem, ameriški pustolovski film
HTV 1
8.30	Poročila 8.35 TV koledar 8.45 Slika na sliko, ponovitev 9.30 Miniči, serijski film 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubljenci 10.30 Ulica Sezam 11.30 V nedrih otoka, oddaja narodne glasbe in običajev 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobrota 13.30 Pustolovščine gozdne družine, risana serija
13.55	Oskar med detektivi 15.00 Opera Box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.15 Filmi Buda Spencerja: „Jo-jo“ 18.50 Zekoslavne zgodbe 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.05 Parnell, serijski film 21.00 Sedma noč 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
HTV 2
14.55, Muenchen:	Zaključek Svetovnega
prvenstva v hokeju na ledu 19.30 Dnevnik 20.05 Rokomet 21.15 Z jadri okrog sveta, dokumentarna serija 21.45 Mačke, dokumentarna serija 22.20 Srečali se bomo spet, serijski film 23.10 Šport 23.30 Hrvaška nogometna liga 00.40 Jazz okrog polnoči 01.10 Horoskop
Slovenija 1
10.50	Tedenski izbor, Batman, ameriška nanizanka
11.15	Tedenski izbor, Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija, Svet odkritij, ameriška poljudnoznanstvena serija
13.00	Poročila
13.05	Športni pregled, ponovitev
15.25	Večerni gost, ponovitev
16.25	Dober dan, Koroška
17.00	Dnevnik
17.10	Otroški program, Radovedni Taček, Palica, Pet prijateljev, angleška nanizanka, Oscar Junior
18.00	Regionalni studio Maribor
18.45	16 črk, TV igrica
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
20.10	Gospodarska oddaja, Made in Slo-venia
20.55	Omizje
22.15	Dnevnik, vreme
22.45	SOVA, Samci in samke, angleška nanizanka, Psihiatri, angleška nadaljevanka
Slovenija 2
15.10	Forum, ponovitev
15.25	TV mernik, ponovitev
15.40	Utrip, ponovitev
15.55	Zrcalo tedna, ponovitev
16.10	Nedeljskih 60
17.10	Obzorje duha, ponovitev
17.40	SOVA, ponovitev, Hal Roach predstavlja, Pika na i, ameriška burleska, Psihiatri, angleška nadaljevanka
18.50	Univerzitetni razgledi
19.30	Dnevnik, vreme
20.10	Sedma steza
20.30	Grižula, Pastorala, drama
22.00	Znanstveni program
23.10	V službi rock n rolla
23.40	Brane Rončel izza odra
Koper
13.00	Mannix, ameriška nanizanka
13.50	Ples v temi, ameriška komedija
15.20	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
16.00	„Oresedici“, novice
16.05	Čarobna svetilka, otroški program, Heidi, otroška nadaljevanka, Baletna šola iz Ljubljane
17.00	NYPD, serijski film
17.30	Življenje se začne pri štiridesetih, angleška humoristična nadaljevanka
18.00	Studio 2
18.50	Primorska kronika
19.00	Vsedanes, dnevnik
19.25	Mannix, ameriška nanizanka
20.15	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
20.40	Ponedeljkov športni pregled
21.45	Vsedanes, dnevnik
21.55	„Accordi“
22.30	Zločin Anne Sandoval, španska kriminalka
HTV 1
7.50	TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella
10.00	Poročila 10.05 TV šola 11.30 Ali ste vedeli:	Ure 12.00 Točno opol-
dne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Srečali se bomo spet, serijski film 15.40 Af-ternoon Raport 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila
18.05	Vzlet Imotskih sokolov, dokumentarna serija 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaška in svet 20.55 Ustvarjena drug za drugega, ameriški film
22.35	Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
HTV 2
19.30	Dnevnik 20.05 Eurosong 20.50 Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu
21.45	Prvi krog, serijski film 22.35 Smisel življenja, dokumentarna serija 23.05 Horoskop
11.STRAN	28. aprila	M	UVI^UHH
... ........		
PETEK, 30. APRILA	SOBOTA, 1. MAJA	
Slovenija 1
8.20	Pomladne počitnice, Pravljice iz Mavrice, čarodejni dimnik, risanka, Batman, risanka, Skrivnostni otok, angleška nadaljevanka
10.15	Tedenski izbor, Videošpon, Povečava
13.00	Poročila
15.05	Filmsko popoldne, On in ona, ponovitev ameriške nanizanke, Psihiatri, ponovitev angleške nadaljevanke
13.05	Poslovna borza, ponovitev
17.00	Dnevnik, slovenska kronika
17.15	Otroški program, Huckleberry Finn in njegovi prijatelji, koprodukcijska nadaljevanka, Oscar Junior
18.00	Regionalni studio Koper
18.50	Pari, TV igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Forum
20.30	Ekspres v Sugarland, ameriški film
22.15	Dnevnik, vreme
22.45	Večerni gost
Slovenija 2
11.00	Tedenski izbor, Že veste, Gospodarska oddaja, Iskanje Salome, švicarska nadaljevanka
13.00	Poročila
16.40	Osmi dan, ponovitev
17.30	Mostovi
18.00	Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike
18.45	Znanje za znanje, učite se z nami
19.30	Dnevnik, vreme
22.15	SOVA, Popolna tujca, ameriška nanizanka, Psihiatri, angleška nadaljevanka, Ljudje in mačke, ameriški hlm
Koper
13.00	Mannix, ameriška nanizanka
13.50	Juke box, ponovitev
16.00	„Oresedici“, novice
16.05	Čarobna svetilka, otroški program, Prvenci, ameriška dokumentarna
serija, Vohuna, ameriška nanizanka
17.20	„Meridiani“, aktualna tema, ponovitev
18.00	Studio 2
18.50	Primorska kronika
19.00	Vsedanes, dnevnik
19.25	Mannix, ameriška nanizanka
20.15	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
20.40	Kvartet Tartini
21.25	Glasbeni utrinek
21.45	Vsedanes, dnevnik
21.55	V labirintu uma, hipnoza
22.35	Dediščina, ameriška drama
HTV 1
7.00	Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, TV koledar, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Hrvaške zgodbe in novele 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film
13.30	Mikser M 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 „Necked Under Capricorn“ 15.40 The Big Blue
16.00	Poročila 16.05 Šolski program
16.35	Malavizija 7.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Klic duhov
18.10	Pisani kamen, dokumentarna oddaja 18.40 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Film - video - film 20.45 „War Party“, ameriški film 22.20 Dopolnitev
22.35	Dnevnik 23.00 Slika na sUko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila
HTV 2
16.30	TV koledar 17.00 FUm 18.00 Turbo Limach Shovv 19.30 Dnevnik 20.05 „As Time Goes By“, humoristična serija 20.30 Potovanja: Los Angeles Johna Gregorya VVooda 21.35 Cro pop rock
22.25	Nočna izmena:	Lovejoy, serijski
film, Družina Addams, Carrots, Krvno maščevanje, italijanski film
Slovenija 1
9.10	Tedenski izbor, Radovedni Taček, Telefon, Oscar Junior, Pet prijateljev, angleška nanizanka, Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike, Zgodbe iz školjke
13.00	Poročila
13.05	Tednik, ponovitev
15.20	Sugarland Expres, ameriški film
17.00	Dnevnik
17.10	Svet odkritij, ameriška poljudnoznanstvena serija
18.45	TV mernik
19.00	Risanka
19.12 Žrebanje 3x3
19.30	Dnevnik, vreme
20.10	Utrip
20.30	Eurosong 93, predstavitev tekmovalnih skladb
21.30	Poglej in zadeni
22.35	Dnevnik, vreme
23.10	SOVA, Four Seasong, ameriški film
Slovenija 2
11.05
12.05
15.00 18.45
19.30
21.10
22.00
Resna glasba
SOVA, ponovitev, Popolna tujca, ponovitev ameriške nanizanke, Psihiatri, ponovitev angleške nadaljevanke, Ne čakaj na maj, slovenski film
Športna sobota
Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija Dnevnik, vreme
Glavni osumljenec, angleška nadaljevanka
Sobotna noč, Videonoč, Slovenski
rMrlr ne
Koper
13.00	Mannix, ameriška nanizanka
13.50	Rajski slapovi, ameriški barvni film
15.30	Pustite jih živeti, dokumentarna serija
15.55	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
16.20	Čarobna svetilka, otroški program, Heidi, otroška nadaljevanka, Fanta-zoo, risanke
17.15	Kvartet Tartini
18.00	Glasbeni utrinek
18.15	y labirintu uma, hipnoza
19.00	Vsedanes, dnevnik
19.25	Jutri je nedelja, verska oddaja
19.35	Mannix, ameriška nanizanka
20.30	Prav posebna ženska, kanadski barvni film
22.20	Vsedanes, dnevnik
22.30	Shirley Bassey
23.20	Do konca sveta, ko spregovorijo slike
HTV 1
8.00	TV koledar 8.10 Poročila 8.15
Slika na sliko, ponovitev 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.30 Kaj se mi dogaja 11.30 Oddaja presenečenja 12.00 Poročila 12.05 „Life Sense“ 12.35 Družina Addams 13.05 Hrvaški televizijski festival: Večer Cro pop rock 13.50 Pozdravi iz domovine 14.25 Poročila 14.30 Prizma, multinacionalni magazin 15.15 Dokumentarna oddaja 16.00 Poročila 16.10 Risanka 16.15 Televizija o televiziji 16.45 Turbo Limach Shovv 18.00 Poročila 18.05 TV razstava: Tihomir Lončar 18.20 Santa Barbara 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Tednik 20.30 »Hillside Stranglers", ameriški film 22.05 Lepa naša:	Crikvenica
22.35	Dnevnik 23.05 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila
HTV 2
13.05	TV koledar 13.15 Cro pop rock
14.00	Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu
15.00	Tenis:	Zimbabve - Hrvaška, pre-
nos 17.00 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, posnetek 18.00 Kvalifikacije za Evropsko prvenstvo v odbojki 19.30 Dnevnik 20.05 črno - belo v barvi, Feather o jazzu, Svet v sredini dvajsetega stoletja, V avtobusu, humoristična serija, TOP lista, Do zadnjega diha, francoski film 00.00 Hit depo
TOREK, 4. MAJA
SREDA, 5. MAJA
Slovenija 1
10.00	Tedenski izbor, Pamet je boljša kot žamet, Batujina škatljica, otroška oddaja, Univerzitetni razgledi, Znanstvena oddaja, Grižula, Pastorala, drama
13.00	Poročila
14.15	Sobotna noč, ponovitev, Videonoč, Slovenski cirkus
16.35	Sedma steza
17.00	Dnevnik
17.10	Otroški program, Huckleberry Finn in njegovi prijatelji, koprodukcijska nadaljevanka, Oscar Junior
18.00	Regionalni studio Koper
18.45	16 črk, TV igrica
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
20.10	Žarišče
20.35	Magija in moda
21.35	Kronika, kanadska dokumentarna serija
22.15	Dnevnik, vreme 22.43 TV jutri
22.45	SOVA, Alo, alo, angleška nanizanka, Psihiatri, angleška nadaljevanka
Slovenija 2
16.45	Gospodarska oddaja: Made in Slo-venia, ponovitev
17.25	SOVA, Samci in samke, angleška nanizanka, Psihiatri, angleška nadaljevanka
18.45	Iz življenja za življenje, Da ne bi bolelo
19.30	Dnevnik, vreme
20.10	Clarissa, angleška nadaljevanka
21.05	Osmi dan
21.55	Novosti založb
22.15	Svet poroča
Koper
13.00	Mannix, ameriška nadaljevanka
13.50	Življenje se začne pri štiridesetih,
angleška humoristična nadaljevanka
14.15	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
15.00	Ponedeljkov športni pregled, ponovitev
16.00	„Oresedici“, novice
16.05	čarobna svetilka, otroški program, Heidi, otroška nadaljevanka, Baletna šola iz Ljubljane predstavlja, Stiipy, risanke
17.00	Prijatelji, prijatelji, dokumentarni
fiim
18.0C Studio 2
18.50	Primorska kronika
13.00	Vsedanes, dnevnik
19.25	Man'iix, ameriška nanizanka
20.15	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
20.40	Prijateljeva smrt, italijanski film
22.05	Vsedanes, dnevnik
22.15	Severovzhod, magazin
23.15	NYPD, serijski film
23.40	Glasbeni utrinek
HTV 1
7.50	TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella
10.00	Poročila 10.05 TV šola 11.30 Mali veliki svet 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Mono-fon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Prvi krog, serijski film
15.40	Afternoon Raport 16.00 Poročila
16.05	Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija
17.30	Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Resnik, izobraževalna oddaja 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Niti upanja, britanski dokumentarni film 21.00 V prvem planu, kontaktna oddaja 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
HTV 2
19.30	Dnevnik 20.05 Humoristična serija
20.35	Vi in vaš video 21.05 Prvi krog, serijski film 21.55 Nikoli še ni bilo tako, da nekako ne bi bilo, ob 100-letnici rojstva Miroslava Krleže 23.10 Izven struge 23.40 Horoskop
Slovenija 1
10.30	Tedenski izbor, Batman, ameriška nanizanka, Videošpon, Iz življenja za življenje, Da ne bi bolelo, Kronika, kanadska dokumentarna serija, Potovanja z dr. Miloslavom Stinglo, nemška dokumentarna serija
13.00	Poročila
13.05	Tedenski izbor, Poslovna borza, ponovitev
13.15	Novosti založb
13.25	Osmi dan
15.25	Clarissa, angleška nadaljevanka
16.20	Svet poroča, ponovitev
17.00	Dnevnik
17.10	Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke
18.45	16 črk, TV igrica
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
20.10	Žarišče
20.50	Film tedna, Sweet Ema, Dear Bobe, madžarski film
22.15	Dnevnik, vreme
22.45	SOVA, V športnem duhu, ameriška nanizanka, Psihiatri, angleška nadaljevanka
Slovenija 2
14.25	Magija in moda, ponovitev
15.15	Omizje, ponovitev
16.30	Beverly Hills, ponovitev ameriške nanizanke
17.15	SOVA, ponovitev, Alo, alo, angleška nanizanka, Psihiatri, angleška nadaljevanka
18.35	Že veste
19.05	Sanjska potovanja: Hula, hula na Waikikiju, nemška dokumentarna serija
19.30	Dnevnik, vreme
20.10	Športna sreda
22.30	Akcenti
Koper
13.00	Mannix, ameriška nanizanka
13.50	Zločin Anne Sandoval, španska kriminalka
15.20	„Accordi“, novice
16.00	„Oresedici“, novice
16.05	Čarobna svetilka, otroški program, Heidi, otroška nadaljevanka, Baletna šola iz Ljubljane predstavlja, Strpy, risanke
17.00	Severovzhod, TV magazin
18.00	Studio mladi
18.50	Primorska kronika
19.00	Vsedanes, dnevnik
19.25	Mannix, ameriška nanizanka
20.15	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
20.40	„Bersaglio“
21.20	Sprehod po moderni umetnosti, italijanska dokumentarna serija
21.50	Vsedanes, dnevnik
22.00	Arhitektovi nasveti
22.35	Ženina molitev, italijanska melodrama
HTV 1
7.50	TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella
10.00	Poročila 10.05 TV šola 11.30 Tom in Jarry kot smrkavca 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila
14.05	Slika na sliko, ponovitev 14.50 Prvi krog, serijski film 15.40 Afternoon Raport 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško
16.35	Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 W. Fend: Moja knjiga o džungli 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.00 Loto 20.05 „Un ete d’orages“, francoski film 21.45 Hrvaška knjiga 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
HTV 2
19.30	Dnevnik 20.05 Duhoviti dvorec
20.40	Nacionalna geografija, dokumentarna serija 21.35 Prvi krog, serijski film
22.25	Glasbeni večer 23.55 Horoskop
NOVfiDOBA
<;W)
28. aprila
STRAN 12
Zamenjave in nove smeri na modnih odrih
Po s/ušn e dvojnice
Muhaste in bajno bogate supermanekenke, kot so Cindy Cravvford, Linda Evangelista, Chri-sty Turlington, Naomi Campbell in Claudia Schiffer - velika peterica, imajo vse manjšo ceno, uspešno jih zamenjujejo najstnice, ki se še niso naučile obnašati kot dive.
Velika manekenska peterica je razkošna v vsakem pogledu:	v zadnjih letih so modne odre po-
novno preplavile razkošne obline, za razliko od suhic iz prejšnjih desetletij, odlikuje jih neuničljiva samozavest in neutolažljiva lakota za denarjem. Znana je izjava Linde Evangelista: „Za manj kot 10 tisoC dolarjev dnevno ne vstanem Iz postelje." Znajo presenetiti kot dobre stare dive iz zlatih hollywood-skih Časov, skoraj tako so tudi popularne, in zdelo seje, da bodo lahko izsiljevale v nedogled.
Claudio SchifTer so najprej proglasili za naslednico Brigitte Bardot, danes ima Claudia kot predstavnica vrhunskega modnega sveta že svojo dvojnico, Avstralko Kate James
V zadnjem Času pa se slišijo zvonovi za preplah. Najprej jih je prestižni „New York Magazin" opisal kot ..egoistične, samozadostne in tako grabežljive, da so zaradi njih že vsi utrujeni in zdolgočaseni". Potem znani Giorgio Armani ni želel angažirati najveCje manekenske dive za svojo revijo jesenskih modelov, ker je menil, da za sprehajanje po modnem odru zahteva previsok honorar. Jean Paul Gaul-tier se je uprl „tiho“: velike manekenke je obšel in v svoji reviji angažiral znane osebnosti. Naomi Campbell je na svoji koži obCutila, da se bahanje ne obrestuje. Na revijah v Parizu je napravila škandal, ko je dojela, da so ob njej angažirali tudi njeno dvojnico Tyro. Mlada manekenka Ji je neverjetno podobna, v videzu in gibanju. Razvajena Naomi je grozila, da ne bo nastopila, Ce Tyre organizatorji ne odpustijo, a ji ni uspelo. Hodili sta druga ob drugi, nikoli pa v isti postavitvi.
Cindy Cravvford je postala edinstvena zaradi materinega znamenja nad ustnicami, sedaj se je pojavila deset let mlajša Niki Taylor, ki je Cindy zelo podobna in ima znamerue na enakem mestu
V donosnem svetu mode pihljajo novi vetrovi, supermanekenke zamenjujejo mlajše, ki jim slava še ni stopila v glavo. Prijetne so, redkokdaj se nasmehnejo, na odrih se premikajo lahkotno kot peresca, takšna je tudi njihova zunanjost. Visoke so komaj meter sedemdeset centimetrov, imajo majhne prsi in ozke boke. Postavo ohranjajo s hitrimi dietami, s katerimi lahko shujšajo tudi do deset kilogramov. Njihov vzor Je Twiggy, modna junakinja iz šestdesetih. Od starejših kolegic so se nauCile, da je prav,* Ce si polnijo banCne raCune, zato po-
Na začetku kariere so Gretho pogosto zameoje-vali za Lindo Evangelista
Kanadčanko Cathy Fedorik ponujajo modnim urednikom kot ..plavolaso Isabelle Rossellini"
godbe podpisujejo v spremstvu staršev in zahtevajo 8 tisoC dolarjev za nastope na eni reviji. Organizatorji so tudi s tem zadovoljni, ker zahtevajo dvakrat manj kot vrhunske manekenke. Ta suhljata dekleta pa vendar niso popolnoma zadovoljna, Četudi so zelo mlada, se morajo obnašati kot zrele ženske.
Šestnajstletna Brandi je v zaCetku leta prispela v Pariz s Floride, kjer njena mati vodi manekensko agencijo, a je kljub temu dovolila, da Brandi odkrijejo Francozi. Takoj po prihodu je zaCela delati, še preden je znala eno samo francosko besedo. Živi pri Jeanu-Lucu Brunelu, ki jo je odkril, ima osebnega šoferja, hišno pomočnico in kuharico. Koliko zasluži, ne želi povedati, pretvarja se, da ne ve. V prostem Času Je doma najraje brez ličila, v kavbojkah in majicah. Časa za fante svojih let nima, zato pa vztrajno sanja o prihodnosti, ko bo postala vrhunska manekenka.
Zgodbe štirinajstletne Aye, petnajstletne Shalom ali sedemnajstletne Kate Moss so dokaj podobne Bran-dini. Med supermanekenkami v povojih je razširjen do sedaj neznan pojav - oponašanje. Podobnost z znanimi manekenkami lahko postane zelo donosna, še po-
Magali Amadei ima prednost, da ob transfor-macui z make upom lahko zgleda kot Ava Gar-dner ali kot mlada Sophia Loren
sebno podobnost s katero iz velike peterice.
Ko se je uveljavljala Claudia SchifTer, so jo razglašali za novo Brigitte Bardot, kar ji je v karieri pomagalo. Danes jo vsi cenijo kot Claudio. Neka nju-jorška agncija je odkrila dvojnico Ave Gardner, ime ji je Magalli Amadei in je slavni igralki izredno podobna. Pod okriljem podobnosti je dobila dve ali tri službi, danes pa gradi kariero samo kot Magalli. Podoben primer je Kate James, ki jo primerjajo s Claudio Schiffer. Kdo ve, morda bodo Cez nekaj let agenti iskali novo Kate James.
Novo
presenečenje
Burja ob ločitvi dvaindvajsetletne Mandy Smith in šestinpetdesetletnega Billa Wymanase je polegla, a na pomolu je novi škandal. Glavna akterja sta Billov tridesetletni sin StepKen in šestinštiridesetletna Patsy, mama Mandy Smitk. Zaročila sta se in najavila poroko v začetku naslednjega leta, skupaj sta bila že šest let, potem pa sta se ob odmevni ločitvi zaradi neso-glasij razšla. Ko pa je bila bitka na sodišču, s katero je Mandy pridobila 580 tisoč funtov, končana, sta se ponovno pomirila in objavila zaroko. Bill in Mandy sta ob veselem dogodku kratka in jedrnata: „Brez komentarja. '
Pravi naboj
Na snemanju novega jilma v Wilmingtonu v Severni Karolini so smrtno ranili Brandona Leeja, sedemindvajsetletnega sina pokojnega zvezdnika kung-fuja Bruce Leeja. Brandona, ki si je uspešno gradil kariero, so ustrelili v nepojasnjenih okoliščinah, ko je nekdo podtaknil pravi naboj. Umrt je uro po nesreči, podrobnosti tragičnega dogodka pa še raziskujejo. Detektivi zaslišujejo Brandonovo dekle Elizo Hutton, ekipo filma „The Crou)“, kot tudi Bližine nekdanje fante in Brandonova nekdanja dekleta. Kot možen motiv umora navajajo - ljubosumje.
Vloga možganov v spolni orientaciji
Homoseksualnost v možganih
Hape Kerkling je poskusil obdržati v tajnosti, Rosa von Praun-heim seje borit za uresničitev in Bill Clinton v tem ne vidi nič slabega, kar bi ogrožalo vojsko - homoseksualnost. Ko je ameriški znanstvenik Simon Le-Vay pred dvema letoma spoznal, da je doloCen center v možganih pri homoseksualcih le pol tako velik kot pri hetero-seksualcih, je stara diskusija dobila nov polet: ali je homoseksualnost prirojena ali privzgojena?
Robert Gorsky z univerze v Kaliforniji Je odkrifvelike razlike v velikosti posameznih delov možganov pri moSkih in ženskah in s temi izsledki spodbudil Le-Vaya k njegovim Študijam. Na simpoziju nemSke družbe za endokrinologijo, ki je bil pred kratkim v Berlinu, je Gorsky umirjeno izjavil:	iz-
ključeno Je, da bi lahko govorili o kakšnem možganskem centru za homoseksualnost. Kajti do sedaj sploh nismo mogli vedeti, kaj bi se naj dogajalo v vprašljivem, INAH 3 imenovanem delu možganov.
V svojih predavanjih o ..seksualni diferenciaciji možganskih struktur" kaže Gorsky na razliko v izsledkih različnih raziskovalnih skupin - kjer je ena skupina ugotovila razlike v velikosti možganskih delov (v Jedrih hipotalamusa) med moSkim in žensko, jih druga skupina sploh ne vidi. Tudi pri podganah so razlike bolj jasne kot pri ljudeh: samec ima sedemkrat veCje je-
dro, kot je v možganih samice, moSki pa le dvakrat tako veliko kot Zenska.
Pri podganah, navaja Gorsky, se je njemu in njegovim sodelavcem posrečilo samo z dozo hormonov zamenjati spola:	ne samo po videzu
možganskih delov, temveC tudi po spolnem obnašanju so iz samCkov nastale dozdevne samičke in iz samiCk samCki-
Kljub temu je Gorsky previdno formuliral svoja razmišljanja. Tako je citiral poleg njegove favorizirane teze, da so bili možgani v svoji prvotni obliki Zenski, tudi druge teorije, ki izhajajo iz zgodovinske nevtralnosti možganov. Gorsky sam meni, da seksualni hormoni prvotne ženske možgane pri moškem spremenijo v moške. Pri homoseksualcih pa se ta proces ne odvija tako popolno: ..Homoseksualci so homoseksualni, ker njihovi možgani niso postali popolnoma moški," Je povedal Gor-sky v pogovoru za Die Zeit.
XV - kromosom kot izloCevalec ra-
zvoja mod, moda kot proizvajalci moških spolnih hormonov testosteronov, hormon kot oblikujoča moC v jedrih hipotalamusa in Jedra kot vzrok homoseksualnega obnašanja - te vzroCne verige pa Gorsky Iz dveh razlogov ne dopušCa: iz prvega razloga testoste-
ron ni samo moški spolni hormon, tako kot ostrogen ni samo Cisto Zenski hormon. Eden najveCjih izvirov estrogena bi lahko bila na primer konjska moda, Je povedal Gorsky.
Iz drugega razloga pa seksualne orientacije ne bo določala vzroCna veriga, temveC prej vzroCna mreža. Okolje, hormoni in možgani so faktorji, ki se med seboj pogojujejo in vplivajo drug na drugega.
če bodo uCinek hormonov na možgane še bolje raziskali, mar ne bo staršem prišlo na misel, da bi s hormonskimi kurami izločili Zenske elemente v bitje njihovih sinov, da bi tako „moža" predramili v mladeniča? Oblikovanje se že zelo zgodaj dopolnjuje z razvojem, meni Gorsky - pri desetih letih bi na primer bilo že prepozno. Vendar pa bi bila takšna manipulacija mogoCa.
Tudi starše brez predsodkov bi tako lahko zapeljalo, da bi preprečili ali usmerjali nagnjenost njihovega otroka. Terapija, ki Je potrebna zaradi zaostanka v rasti in motnjah pri presnovi, pa bi hormone že vsebovala. Toda homoseksualci niso bolni. Hape Kerklin-gov Coming-out kaže na alternativo terapiji: ofenzivo.
DIE ZEIT, priredila Nina Mom
Orkani tudi po Evropi?
Skrivnosti naravnih katastrof
Temperatura je za 0,6 stopinje Celzija višja kot leta 1990, morska gladina je višja 15 centimetrov, valovi na severnem Atlantiku pa so veCji kot kadarkoli prej. Morda za vse to niti nismo krivi ljudje, vendar pa vse pogostejša neurja vseeno gredo na naš raCun, še posebno pa prizadenejo zavarovalnice, ki so zaradi njih prisiljene izplačevati ogromne odškodnine.
Je Človek resnično pretiraval do te mere, da mu sedaj narava vraCa z orkanskimi neurji In drugimi vse pogostejšimi naravnimi katastrofami. Ali pa se temu Čudimo samo zaradi kratkega spomina modernega Človeštva, razvajenega z relativno ugodnimi vremenskimi pogoji v zadnjih sto letih?
Med temi trditvami se gibljejo v zadnjem Času vse ostrejše razprave o naravnih katastrofah v svetu, ki so samo maja lani zahtevale 2600 življenj, veC kot milijon ljudi pa je ostalo brez strehe nad glavo.
Število težkih naravnih katastrof se Je od leta 1980, ko jih je bilo samo nekaj preko sto, do leta 1990 podvojilo. Zemeljski vrt se je v drugi polovici desetletja Se posebno pogosto spreminjal v pravo preddverje pekla. Orkanska neurja s strahovitimi nevihtami in poplavami so letos povzročila paniko tudi v Evropi, posebno v njenih zahodnih in severnih krajih. Njihova letošnja kronika se bere kot svojevrstni izvleček in Guinissove knjige rekordov.
PriCelo se Je z ..Rachel", ki ji je sledil ..Markus", nato pa so opustošenje za sabo pušCale ..Verena", ..Agnes", ..Barbara", ..Carola", in ..Daniela". Veter je divjal hitreje od 160 kilometrov na uro, strahovita deževja so se menjavala s snežnimi viharji, poplave in povodnji so nosile vse pred sabo, veliko mest je ostalo brez elektrike, promet je bil paraliziran ...
Ledene gore se umikajo
Vremenoslovci trdijo, da bo v naslednjih 50 do 100 letih povprečna temperatura na Zemlji do tri stopinje višja, kot Je danes. Morska gladina se bo dvi-
gnila za 40 centimetrov, alpski ledeniki pa bodo ostali le na najvišjih vrhovih. Trdijo, da Je že sedaj temperatura za 0,6 stopinj Celzija višja kot leta 1990, morska gladina se Je dvignila za 15 centimetrov, valovi na severnem Atlantiku pa so višji kot kdaj prej.
5e veC, nekateri meteorologi menijo, da bo zahodnoevropsko obalno področje kmalu deležno tudi pravcatega razvitega orkana, podobno usodo pa napovedujejo tudi sredozemskemu bazenu.
Le maloštevilni si upajo te domneve vzeti kot neizpodbiten dokaz, za medijsko izrabljeno tezo, da je za vse to kriv Človek oziroma efekt steklene grede. Zagovorniki te teze pa opozarjajo na izračune, ki govorijo, da bo v daljšem obdobju dvigovanje temperature povzročilo petindvajsetodsto-tno povečanje hitrosti vetrov na severnem Atlantiku. Njihova teorija temelji na trditvi, daje toplota, ki se ustvarja zaradi izparevanja morja, eden od najpomembnejših izvirov energije evropskih zimskih vetrov:	medtem ko se
z vodo zasiCen subtropski zrak z Azorov pomika proti severu, se poCasi hladi, voda se kondenzira, s tem pa nastaja toplota.
Zaradi veCje toplote zraka (zaradi efekta tople grede) se na subtropskih območjih v višine dviguje veC vode in nastaja veC toplote ob kasnejšem nastajanju oblakov.
Obstajajo seveda tudi nasprotna stališča. Ta temeljijo na izračunih, ki kar se tiCe efekta tople grede, za subtropska področja predvidevajo minimalne otoplitve, medtem ko za polarna področja predvidevajo naraščanje temperature tudi do šest stopinj Celzija.
To pomeni, da bi se zmanjšale temperaturne razlike med hladnim polarnim in toplim južnim zrakom, kar bi neurjem odvzelo moC.
Strokovnjaki, ki nasprotujejo misli, da je efekt tople grede kriv za vse, opozarjajo tudi na „kratek vremenski spomin" Evropejcev in se sklicujejo na zgodovinske knjige, ki govorijo, da Je Stari kontinent podobne orkane enkrat že preživel - zelo veliko jih Je bilo med trinajstim in šestnajstim stoletjem.
Asfaltna pot deževne kaplje
Medtem ko se strokovnjaki prepirajo okoli vpliva Človeka na vreme, so nekatere zavarovalnice popolnoma na dnu zaradi velikih vsot, ki jih morajo izplačevati za odškodnine. Te vsote so se v teku osemdesetih let početverile. Lani je orkan „Andrew", ki se je izdivjal v ZDA, porušil vse dosedanje odškodninske rekorde, saj so morale zavarovalnice za odškodninske zah-
tevke izplačati kar 7,3 milijarde dolarjev.
V letu 1990 so zavarovalnice za škodo, ki so Jo povzročila neurja, izplačale že 18 milijard dolarjev odškodnin. To je povezano tudi s tem, da se vse veC ljudi seli v vremensko najbolj nestabilna obalna področja, kjer se tudi masovno gradijo nove turistične kapacitete. Tudi na morjih je vedno veC drage tehnologije - od ladij do naftnih ploščadi.
Vendar tudi Cisto kontinentalna področja nimajo razlogov za optimizem, kajti Četudi je razviti svet že davno rešil problem poplav, ki v nerazvitih državah Se zahtevajo strahoten davek, se danes sleherna zavarovalnica boji vsakega malo močnejšega deževja.
Takšna deževja se danes veliko lažje spremenijo v uniCujoCe povodnji, saj so vse veCja področja zbetonirana in asfaltirana, tako da deževna kaplja namesto kot nekdaj tri do štiri ure do reCne struge potrebuje le še pol ure.
MUZIKA JE BIZNIS
Že v prejšnji številki smo pisali o vseh silnih rock festivalih, ki se imajo dogoditi v bližnji prihodnosti - na tujem, seveda. In zakaj bodo letos festivali pri nas v glavnem po golobje ostali na strehi. Razen peščice tradicionalnih prireditev in nekaterih hrabrih samomorilskih poskusov bo naša bera res bolj skromna, kljub vsemu pa ne bomo ostali povsem suhi. Kar tudi že nekaj pomeni. Upam, dragi bralci, da ta tolažba ne zveni preveč žalostno ali, bognedaj, obupano, saj se nenazadnje vrtoglavo približujemo mesecu mladosti in ljubezni, znamenju hipijevstva (in ne socializma, kot bi najprej pomislili). Festivali pa so od nekdaj nosili stigmo očeta vseh festivalov, Wood-stocka, vrhunca hipijske dobe. Ki jo lahko dandanes pogrešamo ali pa tudi ne. Pustimo pri miru ideolologijo. Dejstvo je, da so takratni dolgolasci znali žurati. In dejstvo je tudi, da se festivalov danes udeležuje tako širok spekter ljudi, da bi bilo blasfemično govoriti o jalovem „hippie revival“-u. V eklektičnih devetdesetih je namreč dovoljeno skoraj vse. Od tod tudi zmeraj večje zanimanje za večdnevne mega fešte z vsemi pritiklinami, ki sodijo zraven. Ali malce drugače: kar nismo mogli doživeti v šestdesetih in sedemdesetih, bomo lahko na popravnem izpitu okusili v devetdesetih. To leto se bo na vsaj enega izmed festivalov v Evropi iz naših krajev podalo kar nekaj glasbenih navdušencev. Koliko, seveda ne vemo, vsekakor pa število ne bo zanemarljivo. Morda bo takšna pustolovščina zadišala tudi vam. Zatoo lahko v tokratni rubriki „Koncerti“ preberete napovedi nekaterih festivalov, seveda če vam bosta.čas in denar dopustila potovanja po Starem kontinetu.
KONCERTI
Po dveh uspešnišnih letih potujočega ameriškega alternativnega festivala LO-LAPALOOZA, so se organizatorji našli pred odločitvijo postati bolj populistični ali sprejeti izziv novih, svežih skupin. Kot sami trdijo, so se odločili za slednje. Na glavnem odru Lolapalooze ’93 bodo nastopili: RAGE AGAINST THE MACHINE, ARRESTED DEVE-LOPMENT, FISHBONE, DINOSAUR Jr., BABES IN TOVLAND, ALIČE IN CHAINS, PRIMUS, TOOL in FRONT 242, medtem ko se bodo na stranskem odru predstavili CELL, MER-CURY REV, SEBADOH, TSUNAMI in UNREST. Za avanturiste in Amero-file.
PHOENIX Festival se ima zgoditi v Angliji, točneje na Long Marston Aitfield-u pri Stratford Upon Avon -u, v dneh med 16. in 18. julijem. Prvega dne, v petek, 16. julija bodo nastopili:	SONIC VOUTH, LIVING
COLOUR, JULIAN ČOPE, VIOLENT FEMMES, MERCURV REV, JAMES TAVLOR QUARTET in drugi. V so-
M-ESTVE
Velika Britanija (MM) - neodvisni singli
1.	BELLV - Gepettto
2.	BACK TO THE PLANET - Tee-nage Turtles
3.	HOLE - Beautiful Son
4.	CRANES - Adrift
5.	POLVGON WINDOW - Quoth
6.	SUB SUB ft. MELAN1E WILLI-AMS - Ain’t No Love
7.	REVOLVER - Cradle Snatch
8.	SUEDE - Animal Nitrate
9.	SEBADOH - Soul And Fire
10.	CAPELLA - U Got 2 Know
Butthole Surfers: to sezono na festivalih po Evropi in tudi pri nas
boto bodo nastopili FAITH NO MORE, BUTTHOLE SURFERS, THE VOUNG GODS, BILLV BRAGG, UNCLE TU-PELO, GIL SCOTT HERON, JAMI-ROQUAI , v nedeljo pa bodo zvezde večera THE BLACK CROVVES, ob njih pa bodo nastopili še DISPOSABLE HE-ROES OF HIPHOPRISV, THE WED-DING PRESENT, IAN McNABB, GAN GSTARR QUARTET, VOTHU VINDI in drugi. V vstopnino, ki znaša 50 funtov je všteto tudi kampiranje in parkirnina. Za alternativce, jazzerje in world mušic fane.
Na festivalu GLASTONBURV ’93 bodo v dneh med 25. in 27. junijem nastopili: THE BLACK CROVVES, ROBERT PLANT, RED HOT CHILI PE-PPERS, LENNV KRAVITZ, GREEN ON RED, HOTHOUSE FLOVVERS, ALISON MOVET, THE KINKS, BA-ABA MAAL, PM DAWN, THE BLACK VELVET, THE BLUES BAND, NANCI GRIFFITH, MICHELLE SHOCKED, THE UKRAINIANS, SUEDE, STEREO MC’s, THE ORB, PORNO FOR PY-ROS, BELLY, DIGABLE PLANETS, LEMONHEADS, OZRIC TENTACLES, ŠPIRITUALIZED, TEENAGE FAN C-LUB, JAMIRIQUAI, MEGA CITY FO-UR, BACK TO THE PLANET, COME, GOD MACHINE, AIRTO MOREIRA, FLORA PURIM AND FOURTH VVOR-LD, JAMES TAYLORQUARTET, FUN - DA - MENTAL, MOIRE MUSIČ DRUM ORCHESTRA, ALAN STIVE-LL, ROBIN VVILLIAMSON in JOHN RENBOURNE, TIM VVHEATER in drugi. Vstopnice v predprodaji stanejo 58 funtov in vključujejo kampiranje , parkirnino in ostale bivalne ugodnosti. Za vzdržljive.
Najbližje od mega festivalov bo verjetno ROCK AUF DER INSEL na Dunaju. Za 130 DEM (v organizaciji Integrala) vas bodo 29. in 30. maja zabavali INXS, LENNY KRAVITZ, DEF LE-PPARD, THE BLACK CROVVES, ROBERT PLANT, FAITH NO MORE, « UGLY KID JOE, HOTHOUSE FLO- S VVERS in drugi.	3
V Zagrebu, točneje ob jezeru Ja- g run bo 11. in 12. junija potekal „Stop o The Madnnes“ festival, ki ga organi- “■ žira ameriški mirovnik VVilliam Miller.
Nastopili bodo CASSANDRA COM-PLEX, DIE KRUPPS, HALO, ANA-THEMA, U.K.SUBS, morda tudi CARTER USM, NED’S ATOMIC DUST-BIN, od domačih izvajalcev pa LET 3, MAJKE HLADNO'PIVO, PSIHO-MODO POP, DINO DVORNIK, E.T., NENO BELAN in ZLATKO PEJA-KOVI] (?!).
V	Pulju se bo ta petek, 30. aprila začel festival „Weekend In Pula“. Na dvodnevnem dogodku bodo nastopili MAJKE, REGOC, PATA REN 1, FANCY LAZY, ANTIOTPAD, TRIJO PORCO DIJO, MEGABITCH, RES NULLIUS, THE STUFF, DISHARMONIC ORCHESTRA, CENOTAPH, D.T.VV., K-AIN, HATROSS, DISSECTION, SEX-TON, SARATOGA in KILLING FEE-LING. Cena vstopinice za dva dni znaša 5 DEM.
V	Kopru bo 30. aprila in 1. maja festival z naslovom „PRVI MAJ KLICAJ“. Nastopili bodo KUD IDIJOTI, IT’S NOT FOR ŠALE, NO LIMITS, SARATOGA, OVERFLOVV, BRUJAČI, GARAČE MONSTERS in drugi. Kot napoveduje predsednik Društva zmernega napredka, Marko Brecelj, bo na fešti preskrbljeno za hrano in pijačo, zmerne cene, spanje in ventilacijo.
UNION CARBIDE PROElUCTIONS, 21.4., Dobravlje pri Ajdovščini
Če se vam bo zgodilo, da boste v pogovoru s kakšnimi naključnimi znanci začeli razpravljati o rocku, pa boste ves čas imeli občutek, da vas imajo sogovorniki za malce nerazgledanega, vam predlagam, da začnete govoriti o Union Carbide Productions. Pleteničite lahko o čemerkoli, o pravem rocku in podobnih zadevah, le ne pozabite nekajkrat omeniti The Stooges ali Rolling Stones. To bo vžgalo da le kaj. Če le kaj obvladajo trenutno stanje na slovenski alter rockovski sceni, vas bodo po božje častili. Tako gre to.
Formulo vašega socialnega uspeha lahko upravičim z dejstvom, da so na koncert UCP v Dobravlje prišli skoraj vsi, ki količkaj pomenijo na že omenjeni alter rock sceni. Zdi se, daje bilo pomembno biti fam. Da, da, gospodje, UCP so pri nas vroči kot razbeljeno železo. Jasno, saj so vroči tudi v Ameriki. Kar so nenazadnje upravičili tudi na sredinem koncertu. Sicer so prve dve ali tri pesmi zafušali, saj veste, alko in te zadeve, toda ostanek koncerta so odigrali tako prepričljivo, da jim kilavega začetka sploh ne gre zameriti. Kakor jim tudi ne moremo zameriti, da je bil zadnji del koncerta dramaturško šibkejši kot v sredini. In malce preveč razvlečen.. Ali kot se je pragmatično izrazil nek poznavalec njihovega ustvarjalnega opusa: „Škoda, da so že v sredini izpucali vse glavne hite“. Bržkone eden izmed boljših koncertov te sezone. Ki bi lahko kotiral še višje, če bi bili UCP v Dobravlje pripeljali še možaka na klavirju, ki sicer na plošči „Swing“ nosi velik del bazičnega RVR vzdušja. Ja, seveda. Kaj pa je klavir drugega, kot RockV Roli instrument?
gostilnah prepevati delavske pe-
Union Carbide Productions:	odličen koncert v Dobravljah
Velika Britanija (MM) - neodvisni albumi
1.	SUEDE - Suede
2.	SUGAR- Beaster
3.	PAVEMENT - VVesting (By Mušket And Sextant)
4.	DEPECHE MODE - Songs Of Fa-ith And Devotion
5.	FRANK BLACK - Franck Black
6.	BELLY - Star
7.	BIKINI KILL - Yeah Yeah
8.	STEREOLAB - Space Age Bache-lor Pad Musič
9.	THAT PETROL EMOTION - Fire-proof
10.	BLACK DOG PRODUCTIONS -Bytes
ZDA (Billboard) - singli
1.	SNOW - Informer
2.	SILK - Freak Me
3.	DR DRE - Nothin’But A’G’Thang
4.	\VHITNEY HOUSTON - I Have Nothing
5.	JADE - Don’t Walk Away
6.	VANESSA WILLIAMS - Love Is
7.	UGLY KID JOE-Cat’s In The Cradle
8.	SPIN DOCTORS - Two Princes
9.	SWV- I’m So Into You
10.	S H Al - Comforter
Slovenija - Ultrazvočne erozije radia MARŠ
1.	STRELNIKOFF - Pm So Pretty (But She Don’t Čare)
2.	THERAPY? - Screamager
3.	SPIN DOCTORS - Two Princes
4.	ALIČE IN CHAINS-Got me Wrong
5.	FRANK BLACK - Hang On To Your Ego
6.	ARRESTED DEVELOPMENT -Mr. VVendal
7.	BUTTHOLE SURFERS-WhoWas In My Room Last Night?
8.	THE THE - Slovv Ernotion Replay
9.	SUEDE - Animal Nitrate
10.	ICE T - It’s On
, PISMA
SODNIKI CELJSKEGA SODIŠČA: Sonja Moškon • predsednica, Marjetica Nosan (pravdne zadeve), Miran Jazbiniek (kazenske zadeve)
IN NJIHOVO ŠIROKO SRCE TER ŠIBKA MATEMATIKA!!!
Bralci, pred Vami je finančno poročilo Didacte 1991 Duesseldorf, ki si.ga je dala naročiti Alenka Klemen, obrtnica iz Laškega Omenjeno trojico sodnikov gane stavek: „Zaradi izgube 40.000 DEM je obupana!"
+ + +
Zasebno tožim A. K. zaradi njenega strupenega in zlobnega jezika, kajti 1. 3. 91 pred vsemi 1000 učitelji izjavi: „Nimam
25.000	DEM (Makarenko ni plačal), posodite mi, da Vam plačam večerjo, vstopnino, glasbo. Torej prevzemam sponzorstvo!"
Ta tožba se imenuje K - 175/91, zapor je lahko tudi 3 leta! Zadevo K - 175/91 bi naj rešil sodnik Miran Jazbinšek in od 18. 11. 91 (ko spozna obračun) do danes je preteklo leto in pol. Njegovo računanje je le:
a)	Koliko je A. K. prejela pred odhodom?
b)	Koliko je zapravila do dane IZJAVE o posojilu?
Računal bi sodnik Miran Jazbinšek: 416.615 din : 7 = 59.516 DEM v 1990 letu
1.308.795 din : 9 = 145.421 DEM v 1991 letu
101.400 din : 9 = 11.266 DEM v kešu 216.203 DEM prejme A. K. t; 100 dneh Potroši pa 827.606 din : 9 — 91.956 DEM 25. 2. 91
Potroši pa 60.664 din : 9 — 6.666 DEM 26. 2. 91
Ošteje g. sodnik Miran Jazbinšek: 216.203 DEM prejela do 1. 3.	91 -
98.622 DEM potrošila do 1. 3. 91
117.581 DEM še ima A. Klemen, ko nekaj IZJAVLJA!
Ta sodnik je stalno nekaj skliceval in od-kliceval in nikoli ni imel časa, da bi A. Klemen vprašal, kje je imela 117.581 DEM, ko ji je 1. 3. 91 MANJKALO cca 18.168 DEM (ostali stroški 163.517 din)?
16. 3. 93 Predsedstvo c. sodišča piše v Ljubljano: ,jZalokar je povzročil v Celju zaostreno vzdušje, najdite nevtralno (!!!) sodišče!"
31. 3.	93 Vrhovno sodišče Slovenije
sporoči, da imajo Celjani prav! K - 175/91 se seli v Maribor!
(V MB lahko zaostreno vzdušje povzroči A. K. in selili se bomo sem ter tja.)
+ + +
A. Klemen pa mene 20. 12. 91 toži, da sem jo ogoljufal za 60.074 DEM in v igro vstopa pravdna sodnica Marjetica Nosan. Zanimivo je, da je Alenkina tožba opremljena z oznako K - 175/91 in to lahko za nekatere pomeni:
a)	zmagala je pri K - 175/91
b)	lahko toži za 60.074 DEM
če je imel sodnik M. Jazbinšek lahko računanje, ima sodnica še lažje. Ker je obupne izgube cca 40-000 DEM, a toži za 60.074 DEM, toži tudi za 20.000 DEM dobička!
Kasnejše računanje je malo težje, zato sodnica določi 2 izvedenca finančne stroke.
Prvi jo opozori: „Ne more g. Plevelj kar tako seštevati zneskov iz leta 1990	1991!
1990 se deli s 7, 1991 se deli z 9 in dobimo ali 268.080 DEM ali pa 2-412.727 sit. Uvodoma A. K. goljufa za 119.033 sit, ali izgube ima le še 334-343 sit!"
Drugi jo opozori: „Hotelske stroške A. Klemen množi z 11, a morala 6i z 9. Namesto 1.075.775 sit bi morali stati le 97.797,75 DEM x 9 = 880.179 sit! Gre za razliko 195.595 sit in izguba A. Klemen je le še 138.753 sit!"
Prvi jo spet opozori:	„ Tisti strošek
950.905 sit pri Montenegru je skrajno sumljiv. Omenja 329.316 sit! Od 621.589 sit moramo odšteti še 880.179 sit (vsi hotelski stroški) - 827.606 sit (že plačani hotelski stroški 25. 2. 91) = 52.573 sit! 621.589 - 52.573 = 569.016 : 9 = 63.224 DEM skritka!"
Drugi izvedenec dokonča:
„ 569.016 din skritka - 453.381 din obupne izgube 115.635 din dobička + 119.033 din poizkusa goljufije 234.668 din :	9 = 26.074 DEM že
dobička!"
Odslovi sodnica Marjetica Nosan take izvedence in zaprosi predsednico Sonjo Moškon, da jo razreši Didacte! Predsednica piše v Ljubljano in Vrhovno sodišče 10. 12. 92 ugodi obema.
+ + +
Iz obračuna se opazi, da A. Klemen prejme po Didacti še 51.876 DEM. In to na kakšen način! Piše šolam, da je edina agencija (sicer le vodička), zagrozi s sodiščem in šole ji plačajo! To je že stvar policije in tožilstva, a tudi Milan Vrsajkovič (kriminalist) in Milan Birsa (tožilec) imata široko SRCE: „Zaradi izgube je obupana!"
Potem postanem tožilec sam in da ne bi tožil le A. Klemen, tožim še omenjene sodnike, oba Milana, cel kup inšpektorjev. Vsi imajo razširjeno SRCE!
Najbolj me jezi sodnica Nosanova: 10. 12. 92 je razrešena Didacte, 11. 12.	92
(naslednji dan) sedi v senafu, ki odloča, če je potrebna preiskava. Nosanova: „Ni potrebna, saj imamo zaključek g. Plevelja: Ima obupno izgubo!"
Dvakrat je imela sodnica Nosanova idealno priložnost, da u Celju dokonča P -1068/91:
a)	1. 10. 92, ko prejme moje pismo: Pri-poznavam dolg 60.074 DEM do A. Klemen! Izdajte sodbo! (Noče izdati)
b)	19. 11. 92, ko ji pišem: Tega dne me ne bo na obravnavo. Sploh me ni-koli ne bo. Izdajte sodbo na podlagi izostanka! (Noče izdati)
Sploh ima sodnica Nosanova zanimiv sodni življenjepis:
16. 10. 92 predlagam njeno izločitev,
20. 10. 92 sem zavrnjen,
18. 11. 92 sama predlaga svojo izključitev,
10.	12. 92 ji Ljubljana ugodi,
11.	12. 92 spet ne more brez Didacte: Preiskava ni potrebna!
+ + +
Zadali so si torej trije sodniki nalogo:
1.	Vi, Miran Jazbinšek nikoli ne boste rešili K - 175/91! če ga' slučajno rešite do 28. 2. 91, mora A. Klemen oddati pozitivno davčno napoved za 140.000 DEM (Portorož nima nič z Didacto, prevozni strošek je le 44-000 DEM in ne 119.000 DEM, hoteli so stali le 69.000 DEM ... j
2.	Vi, Marjeta Nosanova pa boste Klemenovi izdali dokument, da toži za več, kot bo oddala napoved. S tem dokumentom Alenka zaustavi vsako inšpekcijo rekoč: Že res, da je trenutna napoved negativna za 44-000 DEM. A ko zmagam pri M. N.,takoj oddam pozitivno napoved za 16.000 DEM! Potrpite recimo 199 let!
3.	V kritičnih trenutkih (Morda pa P. Z. le ni kakšen bebec) pa Vi, Sonja Moškon, uredite in začnete Didacto seliti po Sloveniji.
Jim kaj morem? Nič! Sicer so vsi ovadeni, obtoženi, a ker sem Celjan, vse dobi v roke spet c. sodišče. Ti v nek predal in sledi pozaba!
+ + +
Obstaja v Celju še en del Didacte: Makarenko zahteva nazaj 40.000 DEM. Zaenkrat sodnik Tomaž Kraševic pravilno dela. Kmalu bo pravdanje in tu dokažem razliko med prihodki in stroški 140.000 DEM. če spet pravdanja ne prevzame sodnica Marjetica Nosan?
+ + +
Pričakujem, da kateri od bralcev kaj vpraša omenjene sodnike in jih pozove na javni odgovor!
PETER ZALOKAR, Celje
SLOVENSKO EKOLOŠKO GIBANJE
Predsedniku vlade RS
Ministrstvu za obrambo RS
POBUDA!
Nekaj naših članov iz občine Laško, bolj natančno iz Rimskih Toplic nas opozarja na problem Zdravilišča v Rimskih Toplicah.
Po vojni leta 1991 je bivše vojaško zdravilišče ostalo zaprto.
Dajemo pobudo, da se vprašanje čim hitreje reši. Posebno odgovornost nosi Ministrstvo za obrambo, saj je zdravilišče prevzelo v svojo last. Naj spomnimo, da je v zdravilišču delalo okoli 200 ljudi in so bili pozitivni učinki zdravljenja nesporni. Sodimo tudi, da bi moral za nerešen problem nekdo odgovarjati, saj je Slovenija kot država ob zaprtem zdravilišču utrpela precejšnjo škodo. Vemo pa, da so bili v občini
Laško zainteresirani in pripravljeni za nadaljevanje dela zdravilišča, najprej v okviru Zdravilišča Laško.
Pri iskanju rešitve ni prav, če se pojavlja ministrstvo kot nedotakljivi lastnik, saj je Zdravilišče Rimske Toplice širšega pomena in nikakor ne le obrambnega. Tudi termalna voda ni last obrambnega ministrstva, objekti pa so po našem mnenju zdaj še v družbeni lasti in je ministrstvo zgolj upravljavec in to dokazano slab. Ministrstvo se je sicer že izreklo, da zdravilišče za svoje potrebe ne rabi.
Upamo, da se bo kmalu kaj premaknilo.
Ekološki pozdrav!
Za IO SEG-a: KAREL LIPIČ
NACIONAL SOCIALNA ZVEZA SLOVENIJE
Sporočilo!
Navkljub temu, da je N SZS najaktivnejša izvenparlamentarna stranka (ustanovljena po volitvah U!) se sporočila in izjave NSZS „izgubijo“ in kasneje uporabijo preko drugih strank . . ., zato želimo sporočiti javnosti sledeče:
-	NSZS ni ekstremna nacionalistična stranka, ampak stranka, ki se zavzema za nacionalne interese slovenskega naroda, s poudarkom na sociali - vse pa v skladu z zakoni in ustavo
-	NSZS je v času od 2. 2. 1993 - 14- 4-1993 podala parlamentu 10 pobud, v vodstvu parlamenta sta bili obravnavani le dve, pa jih ni nobena poslanska skupina podprla (obravnavani sta bili prvi dve pobudi)
-	NSZS nima nič skupnega s t. i. koordinacijo desnosredinskih strank, ampak želi povezati stranke narodnjaške opcije v SLOVENSKO LISTO, čemur so naklonjeni deli NDS, NSZS in posamezniki iz RZS, načeloma pa je to pripravljenost potrdil tudi g. Jelinčič, famozna nova SPS • SNS pa NE! - zanimivo
-	NSZS je v državni zbor posredovala naslednje pobude: (skladno s 45. čl. ustave RS), 1. in 2. februarja 1993
-	moratorij na izvajanje zakona o državljanstvu do razpisa referenduma, za katerega zbira NSZS podpise (torej je to predlagala prva NSZS in ne SLS - Slovenska ljudska stranka)
-	moratorij na izvajanje zakona o zdravstvenem zavarovanju, do odločitve ustavnega sodišča o ustavnosti tega zakona, glede na 14. člen ustave S., 4-, 5., 6., 7., 8., 9. ter 10. aprila 1993
-	za naložitev vladi, da pripravi zakon o izenačitvi zakonske in izvenzakonske skupnosti
-	za sprejem zakona o plačah, ki bi določal, da je najnižja plača 68plača
-	za sprejem zakona o dohodkih nezaposlenih, ki naj bi dosegali 50
-	za zakon o otroškem dodatku za vse otroke do 14. leta starosti, v višini 5 - lOso-cialnega položaja
-	za zakon o plačevanju obveznega šolanja s strani države - glede na ustavno določilo
• o omejenem zaposlovanju v novih lokalnih skupnostih (preprečitev širitve aparata)
-	za sprejem sklepa o odvajanju enodnevnega zaslužka za ureditev ceste LUČE -LJUBNO
-	za sprejem zakona o posebnem davku na alkoholne pijače in tobačne izdelke (1 davke -carine za fizične osebe, za točno določen namen t. j. vzpostavitev protizračne obrambe (ker pač v proračunu ni denarja)
Prav tako sporočamo, da NITI ENA STRANKA (tudi SNS ali SNS - SPS) ne podpira naše akcije zbiranja podpisov za razpis referenduma o razveljavitvi zakona o državljanstvu in vseh odločb, izdanih na podlagi tega zakona, kar dokazuje, da nobena t. i. nacionalna stranka v RS ni imela resnega namena napraviti karkoli - sicer pa je to razvidno iz njihovih obljub po REVIZIJI, KI JE PO 155. ČLENU USTAVE NEMOGOČA ZA NAZAJ !!!, nam - NSZS, pa očitajo ekstremizem, ker delamo po ustavi in zakonih (referendum je namreč skladen z 90. členom in posredno 3. členom ustave ter z zakonom o referendumskem odločanju iz leta 1977), zato želimo i tem pismom OPOZORITI JAVNOST!
Za NSZS SLOVENIJE
MATJAŽ GERLANC, Velenje
NE SILITE IN NE VTIKAJTE SE V PODJETJA!
Nova demokratična politična oblast je staro oblast napodila iz podjetij in drugih institucij s parolo: „Politika mora iz podjetij!" Prav je bilo tako, saj v podjetjih morajo biti „doma“ samo delojemalci in delodajalci ter industrijska demokracija. Ni pa prav, da se
je nova politična oblast zagnala nazaj v podjetja, podrla vse, kar ji je bilo napoti, uporabila vse sorte zvijač, da si prigrabi še ekonomsko moč in s tem še večji vpliv na vse pore življenja državljanov, podjetij in institucij. S tem je bila storjena usodna napaka. Podjetja namreč niso in ne morejo biti „poligon" obračunavanja strank, strankarskih prvakov in političnih elit. Take bitke gospodarstvu in delavcem povzročajo preveč škode.
Z zakoni, ki jih je napisala in jih je ter še bo sprejela, je in bo poskrbela za „primerno" slojevitost ter različne interese in koristi državljanov. Razdelila bo družbeno premoženje:	eni se bodo v vr-
sto postavili trikrat, drugi bodo in so že dobili mimo vrste, tretji bodo ostali praznih rok. Ko se deli, pravijo nekateri strankarski prvaki, je dobro, da si zraven. Največ gre po tej logiki tistim, ki vladajo - politični eliti:	sledijo tisti, s pomočjo ka-
terih se da vladati, itd. Seveda pa se ne deli vsako leto, tega se še kako dobro zavedajo. Zato bo družbeni kapital na koncu zgodbe tako ali drugače obtičal v rokah peščice ljudi. Pravijo, da si bo poiskal nove lastnike, kdo pa ga je ustvarjal, pa novih lastnikov še malo ne zanima.
Se manj so pri tem poslu pomembna morala in načela poštenosti. Cena za te cilje sploh ni pomembna. Tudi nobena gospodarska afera^klavrno gospodarsko in socialno stanje, v kakršnem naša država in državljani so, kot izgleda, ni dovolj resno opozorilo za drugačno obnašanje in razreševanje problemov. Zato s peto prestavo drvimo v prepad.
Pravne in moralne norme so na psu. Besede pravni red in zakonitost so danes samo še zgubljene fraze. Delavstvo do kraja ponižano in v večnem strahu za delovno mesto, za podjetje in socialno varnost prek sindikatov na to opozarja in zahteva, da se vse skupaj neha. Človek kar ne more verjeti, kako se oblast boji priznati delavcem del njihovega premoženja, tudi tistega dela mu noče priznati, ki mu ga je „delodajalec" dolžan za manj izplačane plače po kolektivni pogodbi. Bolj ko se odgovorne institucije opozarja in od njih zahteva naj vladajo tam, kjer jih zavezujejo ustava in zakoni, in naj se ne vtikajo v stvari, ki niso njihove, bolj gredo stvari na slabše. Kako dolgo še?
Pravice delavcev so na točki, ki sodijo v drugačne čase. Soodločanje delavcev, kolektivno pogajanje, socialpartnerstvo, nova delovna mesta so v naši državi vedno večji tujec. Vse bolj domači pa postajajo brezposelnost, revščina, stečaji, presežki, čakanje na delo, socialna pomoč, preživetje, velike socialne razlike, velike krivice, davčne utaje, finančne špekulacije, korupcije, mafijski posli, kraja družbenega premoženja, siva ekonomija, izguba trgov, boj za preživetje. Vse to je po svoje tudi zrcalo oblasti.
Vsi ti nerazrešeni problemi, vedno nova vprašanja, taki odnosi, da o zunanjih razmerah in vplivih sploh ne razmišljamo, bodo našo državo pripeljali v nemogoč položaj, iz katerega bo poti preprosto zmanjkalo. Kriza zaupanja v institucije sistema • od parlamenta, vlade, strank, direktorjev .. .bo taka, da države ne bo več mogoče upravljati. Vse prednosti, ki jih je naša država imela, bilo pa jih je kar nekaj, kopnijo kot tisti sneg, ki pade na vigred.
V takem vsesplošnem neredu, v taki krizi zaupanja in podcenjevanja številnih slojev delavstva, ob takem pomanjkanju socialdemokratske misli in prakse, ob pohodu demagogij in skrajnih sil ter ob nikakršni odgovornosti za sedanje početje so gospodarske, socialne, davčne in druge reforme vnaprej na majavih nogah in so skorajda obsojene na propad.
če se stvari ne ustavijo in ne krene na bolje, bodo ulični pohodi, tovarniške in druge stavke, delavci z internacionalo na ustih in rdečo zastavo v rokah nekaj vsakdanjega v našem življenju. Si mar kdo to želi? Si mar želijo socialnih izbruhov, ko sploh ne bo več mogoče razmišljati, ali se sindikati borijo za več delovnih mest, za večje mezde, za več družbenega kapitala, za več soodločanja, za drugačne delavske pravice ...
Res je, da tudi to sodi v drugačne čase, žal pa se ti vračajo. Vsi skupaj naredimo nekaj, da jih ne bo in zato ne kličimo hudiča! časi liberalnega kapitalizma niso bili prijazni časi, nasprotno: bili so kruti in krivični, vsaj kar zadeva delavstvo. In prebujanje ter pomlad sindikatov v Evropi in resna opozorila delodajalcem, vladam in kapitalu za več delovnih mest ter drugačno socialno politiko, za pravičnost in solidarnost, bodo predramila tudi naš sindikalni prostor.
Sekretar S ZSSS RAJKO LESJAK
STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI
Italijani na referendumu o mamilih
Zapor ali bolnišnica
Vrsta samomorov mladih narkomanov, ki so jih zaprli v letu 1991, je sprožila vprašanje, ki je v dneh pred referendumom doseglo vrhunec - ali je potrebno narkomanom dati možnost, da izbirajo med zaporom in centrom za zdravljenje.
S tem, ko je postalo predmet burne razprave, je vprašanje o nekaznovanju uživanja mamil, ki je zahtevalo od volivcev izrekanje o veljavnosti oziroma neveljavnosti zakona iz leta 1990, Italijo razdelilo v dva tabora:	na pri-
staSe trde roke in zagovornike razumnega liberalizma.
Možnost izbire med zaporom in centrom za zdravljenje je bila sprejeta pred tremi leti na pobudo socialistične stranke in krSCanskih demokratov in ob veliki podpori javnega mnenja, vznemirjenega z naraSCajoCim Številom žrtev mamil. Po zakonskih določilih narkomana lahko doletijo administrativne kazni, v primeru tretjega prestopka pa zapor do treh mesecev, Ce ne pristane na zdravljenje. Nek Člen obravnava „povpreCno uživanje mamil", kar za vsakega narkomana določijo zdravniki, da bi ločili zasvojence z mamili od tistih, ki jih prodajajo. Za prodajalce mamil so v veljavi stroge kazni od 8 do 20 let zapora.
Vrsta samomorov mladih narkomanov, ki so bili zaprti leta 1991, je ponovno sprožila to vprašanje. Nasprotniki prohibicije, radikalni anarhisti, nekdanja komunistična stranka in tudi skupine krSCanskih demokratov in socialistov so zahtevali ukinitev ali vsaj ublažitev zakona. Odbor za referendum je uspel zbrati 730.000 podpisov, ki so omogočili, da so se o tem vprašanju izrekli vsi volivci.
Umor enega od mladih narkomanov v znani komuni Dan Patrignana (2000 pacientov v bližini Riminija) 1989. leta, ki ga je njen utemeljitelj, odloCen pri-
staS Čvrste roke in ..izolacije" psihološko labilnih narkomanov, prikrival kar Štiri leta, je v oCeh javnosti zelo diskreditiral staliSCe „trde roke".
Minister za socialo Adriano Bompi-ani je veljavni zakon podprl, saj se je po uradnih podatkih Število smrtnih žrtev od veljavnosti zakona naprej zmanjšalo za 12 odstotkov, od 1.383 na 1.207 primerov, kar pa je Se vedno zelo veliko. Tudi Število raznih terapevtskih centrov se je povečalo, sedaj jih je skupaj že 1.199. Sprejemajo vse veCje Število narkomanov, ki se želijo reSiti svojega prekletstva. Od skupnega Števila 300.000 narkomanov se jih v komunah zdravi 76.885, kar naj bi bil dokaz, da grožnja z zaporom pozitivno deluje, posebno pri mlajših zasvojencih.
'Povprečna starost narkomanov se je dvignila in je danes približno 25 let, kar pomeni, da mladoletniki, do nedavnega najveCja skupina zasvojencev, ne vodijo veC na lestvici. No, Številke tudi kažejo, da alarm Se zdaleC ni prenehal zvoniti, meni minister.
Na vprašanje, ali zakon razveljaviti ali ne, so pred referendumom dajali zelo različne odgovore tudi sami terapevti, ki se ukvarjajo z zdravljenjem zasvojencev.
Po referendumskih izidih dvoma ni veC. Narkomanija ostane kaznivo dejanje, vendar pa za uživanje mamil ni veC predvidena zaporna kazen, paC pa zgolj administrativna. Stroge kazni za prodajo mamil po odločitvi volivcev ostanejo v veljavi Se naprej.
HOROSKOP
Oven 21. 3.-20. 4.
Skušajte se osredotočiti na reševanje finančnih vprašajev, saj se vam ponujajo nekatere ugodnejše okoliščine, čustveno življenje bo krenilo po določenih smernicah, na izbiro boste imeli novo priložnost in lahko boste popravili zamujeno in zgrešeno. Srečne številke: 2, 6, 7, 12, 24.
Bik 21. 4.-20. 5.
Postali boste odločnejši, bolj aktivni, v rokah boste držali pobudo in urejali svoje odnose, še posebno v zasebnem življenju. Pri delu bodo vaše udejstvovanje spremljale nekatere omejitve, zaradi katerih pa ne boste nazadovali. Finance bodo povprečne. Srečne številke: 3, 5, 8, 15, 22.
Dvojčka 21. 5.-21. 6.
Zdravje bo nekoliko šibkejše, ***“ čutili boste tudi pomanjkanje energije, ostale aktivnosti pa bodo ostale nespremenjene. Možne so spremembe v ljubezni. Finančna situacija bo nekoliko slabša, materialne
ovire bodo preprečevale uresničevanje vaših želja. Srečne številke: 4, 5, 9, 10. 26.
Rak 22. 6.-22. 7.
Izkoristite dobre možnosti za poslovne stike, tudi finančen položaj se bo pričel izboljševati. Zdravje se bo stabiliziralo, a čustvene napetosti in pritiski iz okolja bodo še vedno vnašali nemir v življenje. Ljubezen zahteva več pozornosti. Srečne številke: 1, 5, 6, 18, 21.
Lev 23. 7.-23. 8.
Nahajate se pred kriznim obdobjem v tem letu, pestilo vas bo slabše zdravje in večje obremenitve, povezane z delom, napeti odnosi z nadrejenimi. Kljub temu skušajte nove izzive na delovnem mestu izkoristiti kot priložnost za boljši status. Srečne številke: 5, 8, 9, 10, 28.
Devica 24. 8.-23. 9.
Aktivni boste, bolje razpoloženi in optimistični. Finančne in zdravstvene težave bodo še vedno ak-
tualne, na vaši lestvici pa bodo prevladali posli, povezani s potovanji ali izobraževanjem. Ljubezen nazaduje, stare in trajne vezi potrebujejo osvežitev. Srečne številke. 2, 3, 7, 12, 27.
Tehtnica 24. 9.-23. 10.
Teden, ki je pred vami, vas bo
potisnil z mrtve točke. Vaše družabno življenje se vam ne bo zdelo več nesmiselno, lahko da se boste znašli v novem ljubezenskem vrtincu. Delo vam še ne bo nudilo dovolj velikega zadovoljstva. Na denar še počakajte. Srečne številke: 3, 7, 8, 13, 20.
Škorpijon 24. 10.-22. 11.
Lg’"'2 Ukvarjali se boste s pomanjka-njem energije, kar bo v veliki meri vplivalo na zasebno in poklicno življenje. V službi vas pričakujejo povečane obveznosti in večja angažiranost, v vas pa premalo volje. V ljubezni lahko doživite nov preobrat, polet in močnejša čustva. Srečne številke: 1, 6, 7, 18, 25.
Strelec 23. 11.-21. 12.
Nepojasnjeni odnosi bodo pri-čeli dobivati konkretnejše oblike, začnite od začetka in z drugačnim pristopom. V službi boste preobremenjeni z novimi dolžnostmi in zahte-
vani nadrejenih. Energije boste imeli za vse dovolj, aduti so v vaših rokah. Srečne številke: 3, 4, 9, 17, 21.
Kozorog 22. 12.—20. 1.
P*T| Bodite pozorni na dogajanja Kladi okoli vas, le tako vam bo uspelo prepoznati pravo priložnost, ki bo premaknila vaše življenje z mrtve točke. Smehljajo se vam avanture, resnejša razmerja pa bodo morala nekaj časa še počakati. Ne bežite od realnosti. Srečne številke: 2, 5, 9, 10, 23.
Vodnar 21. 1.-19. 2.
Upoštevajte previdnost, zmanjšajte vaše aktivnosti in izogibajte se kočljivih situacij. Nimate razlogov za zaskrbljenost, tudi v ljubezni bo zapihal drugačen veter, partnerju morate pokazati pozornost in skrb. Pazite na zdravje. Srečne številke: 1, 7, 8, 16, 29.
Ribi 20. 2.-20. 3.
iMMd Odpirajo se priložnosti za raz-vedrilo, potovanja, vaše misli bodo očrnila le razmišljanja o prihodnosti. N«; bojte se sprememb, saj vas bo spremljala sreča v ravnanju in razmišljanju. Previdno ravnajte z denarjem, saj ste nagnjeni k zapravljanju. Srečne številke: 2, 5, 8, 12, 24.
STRAN 18
NOVf iSOBA
•>TV
28. aprila
Dve desetletji od smrti Pabla Picassa
Bikoborbe v umetnosti
Te dni je preteklo dvajset let, odkar je v hišici Notre-Dame-de Vie v 91. letu umrl Pablo Picasso. Dve desetletji dajeta občutek, da ne bo mogoče nikoli v celoti raziskati in ovrednotiti izredno plodnega dela slavnega umetnika.
Picasso je do same smrti slikal z neverjetno vitalnostjo. Vsaka etapa njegove kariere - modro in rožnato obdobje in kubizem - je postala predmet spektakularnega razsojanja. V zadnjih dveh letih so slikarja obtožili popolne senilnosti, v isti sapi pa so ga označili za človeka za svoja leta preveč obsedenega s seksom.
Muzej Picasso v Parizu je pred kratkim odprl razstavo z deli najpomemb-
nejšega poglavja špansko-•francoskega slikarja - kori-dami. Pod imenom „Toros y toreros“ so prvič zbrana največja dela posvečena boju z biki: slike, skulpture in keramika. Iz Pariza se bo razstava preselila v Bayone na jugu Francije in v Barcelono.
Vrednost Picassa se v vseh letih ni zmanjšala. Leta 1989 so v New Vorku prodali njegov portret za skoraj oseminštirideset milijonov dolarjev.
Gospodične iz Avignona so 1907. leta najavile kubizem
VULKANIZACIJA in		nudi storitve z najbolj sodobnimi stroji
AVTOPRALNICA		Rosando
		PREVOLNIK
1 VVIJIANIZACUA ^KHANDO	J 63221 Tahar,* 4	/}	
w		Teharje, tel.: (063) 32-900
Skrito skladišče Narodnega muzeja
Kje so Mimarine umetnine
Beograjski narodni muzej je imel, zdi se, naj-prikladnejši depo za skladiščenje hrvaških umetnin, kje je našlo prostor vse, kar je bilo odpeljano iz Hrvaške. Tudi tisto, kar je bilo iz tujine preko Beograda namenjeno v hrvaško prestolnico. V „narodnem zaklonišču44 je končal tudi del Mimarine kolekcije, ki je bila leta 1948 kot dar Strossma-yerjevi galeriji poslana iz Prage.
Šestindvajset umetnin, ki jih zahteva Strossmayerjeva galerija, v Beogradu sameva polnih dvajset let. Umetniška dela, direktor beograjskega muzeja njih obstoj uporno zanika, so med drugimi naslikali Poussin, Ve-ronese, Tintoretto in Char-din, ena izmed skulptur pa je izpod dleta Rodina. Med skulpturami je tudi marmorno kolorirano doprsje „Marije Burgundske44, ki je bilo svojčas zelo pri srcu Aleksandru Rankoviču. Zato je tudi služila najprej kot okras njegovega doma in pozneje podarjene vile v Dubrovniku. Ko jo je Mimara začel iskati, so jo spravili na varnejše mesto v SANU.
S tem iskanja umetnin, ki jih je Mimara spravil v državo, ni konec. Gre še za umetniška dela, ki jih je Ante Topič poslal iz Mu-enchna v Beograd. Dvajset let so trdili, da večjega dela le teh v Beogradu nikoli niso videli, da je pol pošiljke ukradel sam Mimara in jih poslal Strossmayerjevi galeriji.
Namesto da bi se te umetnine razdelile med bivše jugoslovanske republike, so jih razporedili po beograjskih muzejih. 56 slik čuva Umetniški (narodni) muzej, 153 predmetov umetne obrti pa so razdelili Akademiji uporabne umetnosti in Narodni skupščini Jugoslavije.
„Marija Burgundska44 iz Mimarine kolekcije
Umrl je satirik iz Dachaua
Hitler v satiri
Na Dunaju je pred slabim mesecem preminil 91-letni Viktor Matejka, avtor najnevarnejše in najab-surdnejše gledališke predstave v zgodovini. Leta 1943 je skupaj s sotrpini koncentracijskega taborišča v Dachauu pred SS-čuvaji izvajal satiro na račun Adolfa Hitlerja.
Avstrijski nasprotnik nacizma je bil v Dachau, kamor je prispel s tako imenovanim vlakom znanih, zaprt že leta 1938. Čeprav je iz taborišča komaj rešil svojo glavo, mu tudi v povojnih dneh ni bilo z rožicami postlano. Našlo se je namreč nekaj nasprotnikov znanega neortodoksnega levičarja, ki je „predstavo smrti44 v Da-
chauu poskušala označiti za kolaboracijo.
Po vojni se je Matejka angažiral kot svetovalec za kulturo mesta Dunaj, o njegovih uspehih pa mogoče najboljše pričajo besede znanega antikomunista in kritika Hansa Weigela: „On je vest mesta, je eden redkih pravičnikov, zaradi katerih morajo biti mestu oproščene zgodovinske slabosti.44
Javen odgovor ob zgibanki Spolnost in aids
Odzivamo se na »zgražanje«, ki ga je pokazalo Gibanje za življenje (in drugi) ob zgibanki Spolnost in aids: Ker je javnost premalo obveščena o tem, kdo se v Sloveniji aktivno ukvarja s problematiko aidsa, moramo obnoviti nekoliko dejstev.
Po prvih preventivnih akcijah v svetu so se pri nas prve aktivirale nevladne organizacije - točneje sekcija Mag-nus pri Škucu (sekcija homoseksualcev). V februarju 1985 je izdala prvo brošuro o aidsu, jeseni 1986 je v CD organizirala okroglo mizo o aidsu, poleti 1987 je izdala (s pomočjo RK ZSMS) letak, ki je bil distribuiran po vsej Sloveniji. Tvorno smo sodelovali pri projektu »domine« ter kasneje pri neformalni skupini Aids-Help (anonimno in brezplačno testiranje). Ves čas smo kot skupina pritiska skušali pripraviti odgovorne, torej vlado, da se aktivira v zvezi s problematiko aidsa. Preko ZSMS smo zahtevali ustanovitev posebnega fonda in skugine, ki bi koordinirala in seveda financirala
vse aktivnosti v zvezi z aidsom. V vseh razvitih državah tovrstni fondi in skupine obstajajo. Pri nas pa se posamezni segmenti boja proti aidsu (zdravstvo, šolstvo, sociala, mediji) znajdejo kot vedo in znajo, nevladne organizacije pa se morajo financirati same ali pa celo iz tujine (kot da bi bila Slovenija neka »stradajoča« dežela). Še vedno ne obstaja vladna komisija za aids oziroma šele sedaj, deset let po prvih akcijah v svetu, je v fazi formiranja.
Kontinuirano delo na področju aidsa smo morali doslej financirati sami. V lanskem letu se je prvič zgodilo, da smo dobili pomoč - in to od urada za mladino, ki deluje pri Ministrstvu za šolstvo in šport. Urad je podprl naš projekt o varnejši spolnosti. V okviru projekta smo 1. 12. 92 objavili celostranski infor-mativno-vzgojni »oglas« o varnejši spolnosti v Anteni in Mladini, tiskali plakat Varno v meni, ki je bil javno plakatiran, ter izdali »kritizirano« zgibanko Spolnost in
ids (v januarju 1993), ki je ila distribuirana po srednjih olah (s pomočjo Zavoda za dravstvi), po informativnih )čkah Študentske organiza-ije Univerze, pa tudi po ne-aterih nočnih lokalih. Tudi
(april 93!) se ni pojavilo nobeno negativno mnenje o projektu, prej nasprotno.
Glede na konkretne očitke Gibanja za življenje (in drugih) je potrebno zelo resno reči: aids je predvsem spolna
karna Ljubljana je pokaza-interes, da jih distribuira i lekarnah. Vse do sedaj
bolezen, ki se prenaša s spolnimi stiki. Boj proti aidsu ni boi proti spolnosti, tem-
več boj za varnejšo spolnost. Varnejša spolnost pozna svoja pravila, ki so predvsem tehnična (zelo banalno!), saj gre predvsem za preprečitev okužbe! Vprašanja vsebine spolnih odnosov, spolnosti itd. pa so že stvar spolne vzgoje itd. - skratka niso v domeni kratkih, jasnih in učinkovitih napotkov, kaj storiti, da se ne okužimo. Fotografsko gradivo nikakor ne propagira spolne promiskuitete, pač pa skuša po eni strani sploh pritegniti pozornost, po drugi pa vključiti večje število spolnih variant. Če bi se Gibanje za življenje malce ozrlo po Evropi, kjer se lahko pohvalijo z uspehi na področju preventive, bi lahko odkrilo cel kup brošur, plakatov, zgibank, zloženk, ki detaljno (!!!) prikazujejo oblike varnejše spolnosti - heteroseksualne, biseksualne, homoseksualne, skupinske, sado-mazohistične itd. - in vse ali večino teh izdelkov, akcij, dejavnosti izdatno podpirajo vlade, ministrstva dots Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)
narekuje svojim članicam (torej tudi Sloveniji) čim tesnejše povezovanje, sodelovanje ter finančno podpiranje nevladnih organizacij, ki delujejo na področju aidsa. VVHOju je naša (ŠKUC, Roza klub) dejavnost poznana, jo ceni. Našim vladnim organizacijam je prav tako znana, seveda v kolikor jih aids sploh zanima. Najbolj pa je znana neposrednim uporabnikom, kar je najvažnejše.
Apel k »sežigu« zgibank Spolnost in aids je naperjen vsaj proti navodilom Svetovne zdravstvene organizacije in proti človekovi pravici o obveščenosti. V kolikor pa apel služi političnim (strankarskim) bojem, je to skrajno neokusno.
Medije pozivamo, da ob tem odgovoru objavijo tudi samo zgibanko - s tem bodo poročali objektivneje in obenem vsaj enkrat brezplačno sodelovali v boju pioti aidsu Za to potezo se jim najlepše zahvaljujemo.
Za ŠKUC in Roza klub BRANE MOZETIČ
/e Prekmurje res osvobodila Rdeča armada ?
7j delom je bilo kljub temu potrebno nadaljevati!
31. marca 1945 smo čez mejo in fronto poslali Franca Fliserja - brka in Štefana Cera, ki sta 1. aprila zjutraj med vasema Somorovci in Keroza na madžarski strani naletela na sovjetsko frontno izvidnico in ji prinesla nalogo:	v Pre-
kmurju ni več omembe vrednih enot. Položaj obvladujejo oblast OF in partizani, ki jim RA lahko pomaga.
Major izvidnice ju je naložil na džip
okupatorskim postojankam do povratka položiti orožje na eno stran in počakati na drugi. V Murski Soboti je Štefan Čer na Ledavi deminiral most. K mostu se je na naš poziv s kolesom pripeljal komandant Novak, ki je na zahtevo stotnika obljubil, da bo dal povelje za razorožitev in prost odhod vojakov, ki smo jim ga zagotovili. Besedo je požrl na dvorišču začasne kasarne pri Heimerju in pred svojo stotnijo ustrelil naša dva parlamentarca (Madžara).
Koanda mesta Murska Sobota 1945 - prva imenovana po prihodu delegacije Slovenskega Narodno Osvobodilnega Sveta (SNOS) v Prekmurje
in so jo mahnili do Moščanec. To so bili prvi rdečearmejci, ki so prišli v Prekmurje, ne da bi jim ga bilo treba osvobajati! Tu se je Brku in Čeru pridružil Ernest Novak, partizani so zasegli vojaški kamion, sovjetski major jim je dal v pomoč dva rdečearmejca in tri madžarske prostovoljce. Od Moščanec do Sobote - vmes smo se jim pridružili še drugi - smo v vseh vaseh naročili
Ta se mu je zaradi tega uprla in ni hotela z njim. Pobegnil je sam in nazadnje peš, ker mu je zmanjkalo bencina in je avto zažgal.
Pred vrnitvijo iz Sobote nas je nemški oklepnik nagnal v zaklonišče ,,hombaro-še“ (odkupovalca žita) Flisarja, tam pa se obrnil in vrnil v Soboto. Po odhodu iz mesta smo držali besedo in madžarskim
vojakom dali prosto pot v smeri Hodoše, našim naročili odvoz trofejnega orožja in začeli slaviti. Šele nočna detonacija iz Sobote v smeri Goričkega nas je „presvetlila“, zakaj seje nemški oklepnik brez streljanja na naše skrivališče tako hitro vrnil. Nemci so namreč dinamit naložili kar na most in ga iz daljave razstrelili. To nas je najprej „zbudilo“ k pazljivosti, potem pa nas je naslednji dan opoldne streznil nenadni odhod Tolbu-hinove izvidnice proti Hodošu brez posebnega pooblastila.
Isti dan je partizanska skupina iz Puconcev čez Markišavce - tu se je od nje ločil Štefan Čer, pridružili pa so se ji novi oboroženi borci - napotila v Nrmčavce. Tam je Brko s svojo enoto naletel na predhodnico majorja Rdeče armade Fodora Barsukova, ki je nameravala v Mursko Soboto in se jim ponudil za vodiča. Izvidnica, ki ni mogla čez; most na Ledavi, je medtem naletela na Štefana Čera, ki jo je popeljal v mesto preko obvoznega mostu in ostal v Soboti. Izvidnica je mesto po krožni vožnji zapustila po isti poti.
3. aprila navsezgodaj so partizani na čelu z Brkom in pred predhodnico Rdeče armade krenili do Sobote. Po ureditvi zasilnega prevoza čez Ledavo pod Šiftarjevim mlinom so ob 7. uri svečano vkorakali v mesto. Okrog 11. ure je začela delovati frontna in partizanska oblast. 4. aprila je v Soboto preselil svoj štab major Fodor Bursakov - ob že prejšnji dan postavljenem partizanskem komandantu mesta - tudi kot sov-
jetski komandant mesta.
Istega dne je bila osvobojena tudi Lendava, kjer so od 1. aprila na odseku Lendava - Bistrice - Bogojina - Domanjševci - madžarska meja do Lendave operirale partizanske skupine prekmurske čete pod poveljstvom Filipa Korošca - Bora in političnim ko-misarstvom Frančeka Mirtiča. Tega dne je usahnil tudi nesluteno silovit in številčno nepojmljiv naval napada Rdeče armade na črtama Resznek na madžarski strani, v Prekmurju pa Dobrovnik - Bogojina -Martjanci - Puconci - Pertoča na severu in med Ledavo severno od Lendave mimo Murske Sobote in od tam do Gederovec na jugu v Avstrijo, ki je trajal neprenehoma od večera 2. do večera 3. aprila. Takrat je za kratek dan iz Nagyka-nizso v Puconce, kjer je bilo več specializiranih štabov, prišel tudi komandant 3. ukrajinske fronte maršal Fjo-dor Ivanovič Tolbuhin.
Rdeča armada v Prekmurju ni imela nobenih bojev z vojaško organiziranim sovražnikom, razen manjšega obračuna 2. aprila, z delom okrnjene protitankovske zaščitne enote, ki se je na begu zatekla v kotlino med Bukovnico in Bogojino. Pač pa je Rdeča armada iz Prekmurja (iz Melinec - Dokležovja, Pe-tanjec, Gederovec, Cankove, Pertoče -Grada streljala na sovražne položaje na Kapeli v Avstriji.
Kdo je torej osvobodil Prekmurje!
Štefan Kuhar
Piše Franci Horvat
Sončni zahod na Matterhornu
2e se veCeri, ko zaCutim, da vrh ni daleC. Se nerodno mesto, nato za vogal, kjer strupeno piha, in vrh Je pred mano. Kar verjeti ne morem, da je konec z vzpenjanjem. Za mano sta 2e Božo in Blaž, ki sta prav tako vesela, da smo na vrhu. Ko pogledam njune izsuSene ustnice, se Sele zavedam, da sam nisem niC bolJSi. Po vzponu Je potrebno Se sestopiti, noC pa že trka na vrata. Napravimo nekaj posnetkov s sonCnim zahodom pri križu, ki Je med obema vrhovoma italijanskim in Švicarskim.
Tu Švicarski vodniki zaračunajo za italijanski vrh Se dodatnih 50 frankov. StojiSCe napravim kar pri križu, nakar varujem Božota in Blaža. Snežna gaz Je zelo ozka, tako, da vsak nepravilen korak lahko pomeni padec Cez severno ali južno steno. Malo pod Švicarskim vrhom Božo napravi stojiSCe in varuje Se mene.
Sonce Je zaSlo, postaja vse temnejSe, veter pa neusmiljeno brije okoli uSes. Ko nadaljujem do Švicarskega vrha, opazim v snegu kipec prevrnjene Marije, podobne tisti iz VELIKE CINE. Ker se Je že pošteno stemnilo, nisem prej opazil postave pred sabo, ki stoji nepremično. Zdrznem se in obstanem, postane me malce strah. Najprej pomislim, da seje nekomu slabo pisalo in da je zmrznil tik pod vrhom. „Kaj nas Se Čaka v tej noCi," mi Sine v glavo. TakSen konec, da si potem za opomin vsem tistim, ki nadlegujejo to SVETO GORO.
Zberem se in nadaljujem pot. Ko pridem bližje, vidim, da gre za spomenik svetega Bernarda. 2ica, ki gleda Iz glave, pa ni svetniški sij, temveC služi kot strelovod. Da se ne bi zameril bogovom, tega patrona ne upora-
bim za stojiSCe. Zabijem cepin globoko v sneg in varujem prijatelja. Ker so stopinje, se kar hitro spuSCamo. Nekaj prehodov Cez skale je kar nerodnih. Ko tako varujem prijatelja, me že pošteno trese. Veter postane izredno moCan in Se dodatno ohlaja ozračje, zato komaj Čakam, da lahko zaCnem s plezanjem. škoda, da Je tega snega konec.
Vrv, ki pelje pod vznožje vrSne glave, priCa, da smo nad težjim mestom. Ker je noC in smo že dokaj utrujeni, se pripravimo na spuSCanje z dvojno vrvjo. Ko se tako spuSCaS, v temo, ti Je kar malce Čudno pri srcu, ker ne veS, kje boS pristal. Ko strmina malo popusti, se vrvi pričnejo zatikati. Dovolj nam je spuSCanja. Tudi luna nam pride na pomoC, da Je vsa stvar lažja. Enkrat se kar nevarno zaplezamo preveC v vzhodno steno, ki pa je izredno krušljiva in je že pobrala precej ljudi. PreCimo na greben in sestopamo po njem. Za varovanje pa izkoristimo velike železne kline, ki so zabiti na grebenu.
Pod sabo zagledam že prve luCke, ki prihajajo od zavetišča Solvay. Ti so morali na pot že okoli dvanajste ponoCi. PoCasi se zdani in vse veCje navez, ki hitijo proti vrhu. Opazujem vodnike s klienti. V njihovih oCeh vidiš le dirko za denarjem.
Cilj je Jasen. Cim veC klientov v Cim krajSem Času. Po svoje Jih razumem, saj to je njihov kruh, toda ko pogledaš potolčene, opraskane in upehane kliente, te vse mine. Za vodnike je značilno, da s klienti ne delajo v rokavicah. SliSal sem žaljivke, Ce klientu ni uspelo dovolj hitro mu slediti. Pred leti v Franciji pa sem vi-
del že pravo nasilje nad temi reveži, ki so bili deležni brc in surovih potegov. „Posel je posel," sliSiS na zahodu, ko povpraSaS taksnega vodnika.
Okoli desete ure smo konCno le pri bivaku Solvay (4003 m). 2e dokaj utrujenim in neprespanim se nam zdi ta toCka kot iz sanj. Zamenjam film in naredim nekaj posnetkov, toda prave volje ni. 2eja oziroma dehidracija je izredna. Govoriti skoraj ne morem nor-
malno. Stavki so odsekani in nepovezani, Ce te kdo pozdravi, mu samo prikimaš ali pa iz grla pride nekaj nerazumljivega.
V ustih imam poleno namesto jezika, požiralnik pa je robat kot sirkova krtaCa. Spomnim se, da bi moral imeti Se en sok, za zlato rezervo. Iz nahrbtnika vzamem to bogastvo, ki pa
je Se za enega premalo, da bi si pogasil najhujSo žejo. Gledam ga in si mislim „bodi vsaj litrski". Toda moje želje se ne uresničijo. Odprem ga, srknem nekaj malih požirkov in dam prijateljema, ki prav tako sanjata o litru in pol hladne FANTE. Pri sebi sklenem, da si v dolini privoščim veliko pivo z roso.
Spomnim se na LaSko pivo in na reklamo za toCeno pivo. „VrCek taksnega
piva ..." iž sanj me zbudi možakar, ki je ravnokar stopil v koCo. Iz nahrbtnika je potegnil napitek. Pil je res po kapljicah, toda zmenil se ni za moje poglede proti steklenici. Mirno Je steklenico zaprl in jo spravil v nahrbtnik. Ce bi imel slino, bi jo pogoltnil, tako pa mojih „tresk" ni imelo smisla.	Se nadaljuje
Pogled z italijanskega grebena na sosednje gore
NOVA
STRAN 20
riNis iti
VSE LJUBITELJE TENISA OBVEŠČAMO, DA SE PRIČNE SEZONA IGRANJA TENISA NA IGRIŠČU V LIBOJAH DNE 24. 4. 93
LETNA KARTA ZA ČLANE
PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU JE 7000 SIT (25 UR),
V TREH OBROKIH PA 7500 SIT.
POSAMEZNA KARTA ZA NEČUNE JE 400 SIT ZA I URO.
Informacije in prijave ^	tel. 063/776-854

»••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
X)
O
B
»AVTORADIOMONTAZA«
FEGEŠ ANDREJ
ARCLIN 85 63211 Škofja vas Telefon: 063/ 772-411 Fax: 063 / 772-411
MALI OGLASI
ZASTAVO 101, letnik 86, registrirano do 11.	1993,
prodam za samo 3.000 DEM. Tel.: 063/ 712-801 STENSKO URO »KUKAVICO" in sokovnik EMO
prodam. Zinka Paumgar-tner, Delavska 16, 63000 Celje
UVOŽENO SEME Primule vulgaris, Cabaca scanders in Thunbergia alata, kupim.
o.o.o.
ALP COM
AVTOSALON
TRGOVINA IN ZASTOPSTVO Za vozila
ŠKODA in ALFA ROMEO
dodatna oprema in rezervni deli
Cesta talcev 53,
64000 KRANJ
Tel & Fax: 064 222 080
Slovenija
Družina danes in v prihodnosti
Družina je mrtva -naj živi družina
Vsi vodilni sociologi in raziskovalci njene splošne smeri v prihodnosti nas ta čas brez premora oblegajo z dobrimi in slabimi novicami. Tradicionalna idila oče, mati in otrok se je razblinila. Toda iz pepela propadle se vzdiguje nova, boljša družina — družina prihodnosti. Zagotovo je v našem desetletju ta super omejena mala družina postala dogledna perspektiva. Letno se v Avstriji razveže kar petnajst tisoč zakoncev, v petdeset odstotkih primerov pa so žrtve otroci do štirinajstega leta.
MALI OGLAS ZASTONJ kupon
MOJ NASLOV:
Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno.
Že preko štiristo tisoč mladoletnih živi v tej državi s samo enim od staršev. Skoraj vsak otrok, ki se rodi, bo po podatkih zavoda za statistiko še pred desetim letom starosti doživel ločitev svojih staršev. Avstrijska sociologa Edit Schla-fler in Cheryl Benard pravita: »Odnosi v družini se krhajo, ker moški odpovedo."
Vedno več žensk je zaposlenih, na kar pa moški niti ne pomislijo in ne poskušajo olajšati njihove dvojne obremenitve s poklicem in družino. »Tako ne gre več naprej," pravijo Trend-guruji John Naisbit in Patricia Aburdene v njunem »Megatrendes Frauen" (Mega-trendi žensk, s katerim zreta boljši prihodnosti naproti.
Družina vstopa v novo obdobje, v katerem bo pomembnejša kot je bila v preteklosti, toda dobiva popolnoma novo podobo. Kar je še pred desetimi leti ve-
’mačeha’ in ’očim’ izbrisali iz slovarjev. V bližnji prihodnosti bomo tako govorili le še o mešani ali 'sestavljeni’ družini."
Takšen model je do popolnosti uresničil dunajski psihoterapevt VValter Hoffman. Že štiri leta živi s svojo poklicno kolegico v drugem zakonu. V gospodinjstvu odrašča skupaj z dve leti starim Ar-minom tudi 18 letni sin iz Hoffmanovega prvega zakona. Z bivšo ženo Regino, ki je po poklicu zdravnica, se terapevt zelo dobro razume in si z njo deli celo ordinacijo. Skupaj praznujejo tudi družinske slovesnosti. Hoffman pravi: „Z mojo bivšo ženo sva si vse zgradila skupno. Tega ne moreva pozabiti z ločitvenim odlokom."
Nova, solidarna velika družina bo v prihodnje priljubljena zaposlitev v prostem času. Naisbitt in Aburdene me-
Tel.: 0608/ 61-118 ŠIVALNI STROJ BAGAT v omarici ugodno prodam. Tel.: 062/ 34-654 SEDEŽNO GARNITURO in tri skoraj nove preproge prodam. Tel.: 062/ 37-493 TERENSKO VOZILO Jepp Willys z dizelskim motorjem, registrirano do marca 94, prodam. Tel.: 063/ 755-523
R 4 GTL Serviser, letnik 1990, prevoženih 30.000 kilometrov, prodam. Tel.: 062/ 656-556
MALE PUJSKE prodam. Starošince 40, 62326 Cir-kovce
NEMŠKEGA OVČARJA, starega do eno leto, kupim. Ludvik Turk, Pod Pohorjem 33, Razvanje ČAS JE DENAR! Vnovčite prosti čas s prodajo tekstila na terenu (ugodne cene, velika izbira). Kdor ima avto ter proste vikende, naj pokliče. Tel.: 069/ 60-053, od 16. do 19. ure
Ijalo za sodomo in gomoro, bo že v kratkem nekaj povsem normalnega.
Vodilni družinski terapevt v Italiji Gi-anfranco Cecchin, ki je pred kratkim obiskal Avstrijo, je povedal: »Družina se je znašla v pošastni evoluciji. Komaj smo raziskali nov model, že smo pred naslednjim. Zagotovo pa je, da je patriarhalni sistem za nami."
Prihaja moderna in velika družina, ki pa ne bo več sestavljena iz več generacij in istega rodu, kot je bila prejšnja, temveč vse bolj iz aktualnega in minulih zakonov s pripadajočimi skupinami otrok.
Kot pri igralki Corinni Drews in njenem bivšem možu, ki ji na straneh Bo-ulevarda obljublja novo srečo v veliki družini. K temu klanu pa spadajo: oba bivša moža Jurgen in Cuan, sinova Fabian in Sylvan, sedanji zakonski mož Lutz Behrend in otroka Lu-isa ter Vincent, kakor tudi nova Jurge-nova zakonska družica Michelin. Sicer pod isto streho ne stanujejo, toda praznične dneve in dopuste preživljajo skupaj in se izmenjavajo pri varstvu otrok.
Družinska terapevtka Billie Rauscher pravi: »Včasih so bili otroci ob ločitvah svojih staršev površinsko zaščiteni, toda posledice so bile globoka negotovost. Danes ležijo karte na mizi: otroci se sicer že zgodaj soočijo s slovesom in ločitvijo, toda v najboljšem primeru k temu dobijo nove partnerje svojih staršev kot pomembne varuhe."
Združenje „Stepfamily Association of Amerika" že trinajst let razjasnjuje odnose med očimi, mačehami in pastorki. Rauscherjeva pritrjuje: »Očimi in mačehe izvajajo skrajno partnersko obliko v-zgoje, so bolj prijatelji kot avtoritativni nad-jaz. Kmalu bodo pojme kot
nita: »Prosti čas z družino in ne kot do sedaj denar, bo postal statusni simbol."
Neka študija nemškega inštituta, ki raziskuje prosti čas, potrjuje trend: že' tretjina vseh delojemalcev si želi le štiri do šest ur trajajoč delovni dan, da bi lahko ves čas namenila otrokom in družini. Dunajski sociolog Rainer Munz: „62 odstotkov vseh mater se po porodniškem dopustu ne vrne več na delovno mesto. Kdor si to lahko privošči finančno, je dovolj samozavesten, da se v korist družini za več let odpove karieri. V času računalnikov pa bodo lahko ženske opravljale svoj poklic kar doma in preko osebnega računalnika komunicirale s pisarno. Petdeset odstotkov vseh, ki danes gradijo hišo v Ameriki, že načrtuje tudi prostor za pisarno."
Seveda pa imajo raziskovalci sijajne napovedi tudi za tiste zaposlene žene, ki svojega dela še ne morejo opravljati med svojimi štirimi stenami. Lois Hoffman, psiholog na univerzi v Michi-genu, je do sedaj izdelal študijo dolgega časa na temo:	»Otroci zaposle-
nih mater so bolj samozavestni in so redkeje nagnjeni k depresijam kot njihovi vrstniki, ki jim matere stalno strežejo."
Dunajska svetovalka za podjetništvo Roswitha Koenigsvvieser je vzgojila svoj naraščaj v najbolj zoprnih okoliščinah: Po ločitvi je živela s tremi majhnimi otroki v študentskem stanovanju, ab-solvirala študij na dveh smereh in postala uspešna podjetnica. Sama pravi: »Moji otroci so zagotovo imeli povsem drugačno življenje, zato so danes v mnogih stvareh bolj tolerantni od drugih ljudi."
In kot apel za mnoge: »Človek mora v to, kar dela, verjeti. Potem tudi otroci zagotovo ne bodo trpeli škode."
NEWS, priredila Nina Mom
21. STRAN
28. aprila
S polletno naročnino imate že plačan komercialni oglas velikosti 5 cm v stolpcu.
S plačano naročnino za pol leta ali celo leto pa povrh tega postanete kandidat za pol kilograma čistega zlata.
Spoštovani naročniki!
Časi so takšni, da smo se žal prisiljeni marsičemu odpovedati. Le enemu samemu se ne smemo - informacijam. Časopis Nova doba pa skrbi za pravočasno in resnično informiranje.
Kaj še daje Nova doba?
ENAKO CENO ČASOPISA ZA NAROČNIKE ČEZ VSE LETO Mali oglas zastonj Zanimivosti iz sveta glasbe in svetovne mondene družbe Televizijski program in napovedi za prireditve
Z izpolnjeno in poslano naročilnico postanete član velike družine časopisa Nova doba. Naročnino nakažite na žiro račun Nove dobe pri celjski SDK št. 50700 - 603 - 31455.
Pol
kilograma čistega zlata
za stare
in nove naročnike tednika Nova doba
NAGRADA ZA ZVESTOBO
<
NAROČILNICA
Ime....................priimek....................
naslov............................................
naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov
Na gornji naslov mi pošljite....................izvodov.
(število)
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
podpis naročnika
Začetek nove velike nagradne igre
Nova doba obvešča, osvešča in nagrajuje
Edini pogoj: plačana naročnina
Ruslan Hasbulatov je "premaknil" Jelcina
Čečenski Velikorus
Ne glede na rusko javno mnenje je Ruslan Hasbulatov eden izmed najvplivnejših politikov v Rusiji. Posebej po tistem, ko je obr-nil hrbet svojemu političnemu oCetu, predsedniku Jelcinu. Ce ne bi bilo tako, bi mu ne uspelo Jelcina politično nokautirati, iz Cesar se lahko ruski predsednik pobere samo, v kolikor je na referendumu 25. aprila dobil absolutno zaupanje volivcev.
..Obtožujejo me, da izvajam velikoru-sko politiko, če se tako imenuje zaSCita interesov ruskih narodnih manjšin v bivSih sovjetskih republikah ali ohranjanje enotnosti Ruske Federacije, potem sem res Velikorus," je pred dnevi izjavil Sef ruskega parlamenta Ruslan Has-bulatov.
Na njegovo nesreCo pa tudi zaradi takSnih izjav med ruskim narodom ni prav niC bolj priljubljen. Nasprotno: povzročajo nezaupanje. Hasbulatov namreC sploh ni Rus. Je pripadnik maloštevilnega CeCenskega naroda, ki živi stoletja na severnem Kavkazu. Moskovčani te dni odprto govorijo: „Na Čelu Kremlja je enkrat že bil Kavkazec (Stalin), kar nam Je lahko opomin za naslednjih tisoC let."
Politično nepopularnost Hasbulatova povzročata Se dve dejstvi. Pod vodstvom generala Dudajeva se je Hazbu-latova rodna CeCenska republika enostransko izločila iz sestava Ruske Federacije, za ČeCene, ki so veC ali manj ilegalno naselili in preplavili Moskvo, pa uradno trdijo, da so mafijske vodje in kontrolorji podzemlja glavnega ruskega mesta.
Jelcinovi kozmopolitsko usmerjeni radikalni demokrati pa Hazbulatovu ne očitajo njegovega porekla. Politično modro so svojemu bivSemu somišljeniku in soborcu prilepili etiketo neokomu-nista, Človeka z diktatorskimi manirami in nasprotnika gospodarskih re-, form. V svojo obrambo pa Hasbula-1 tov nastopa z biografijo in znanstve-' nimi deli, ko Je bil profesor na moskovski ekonomski fakulteti.
Pravi, da ni stalinist, kar tudi ne more biti, saj so on in njegova družina občutili golgoto komunistične diktature na svoji koži. Rodil se je leta 1942 v kmeCki družini v glavnem mestu CeCenske Republike Groznem. Ko je Stalin zaCel zloglasne pregone ma-j lih narodov s Kavkaza, Je bil dveletni Hasbulatov preseljen s starSi in tisoCi čeCeni v severni Kazahstan, kjer je pozneje konCal osnovno in srednjo Solo. DopuSCeno mu je bilo Studiranje v Alma Ati, ko pa se je v Sovjetski zvezi zaCela „Hru5Covova politična pomlad", se je Ruslan politično aktiviral v Kom-somolu in prestavil na moskovsko fakulteto.
Bliskovita politična kariera mladega univerzitetnega profesorja Hasbulatova
Ruslan Hasbulatov je obCutil golgoto Stalinovih deportacU
se Je zaCela leta 1990, ko so ga izbrali za deputata Vrhovnega sovjeta. 2e prej se Je s posredovanjem Ga-,
vrila Popova spoznal z Jecinom. Ko so slednjega izvolili za predsednika parlamenta, je za prvega namestnika izbral Hasbulatova. Na mesto predsednika parlamenta je Ruslan Hasbulatov prispel po zadušitvi neuspelega prevrata v Moskvi.
Pod Hasbulatovim pritiskom je ruski parlament potrdil odločitev o prepovedi dela KPSS in likvidacijo enotne sovjetske države. S taktičnimi igrami mu je s položajev podpredsednikov parlamenta uspelo spraviti tudi dvojico zadnjih ortodoksnih komunistov Svetlano GorjaCov in Vladmirja Isakova, ki sta pomladi 1992 prva zahtevala Jelcinovo ostavko, čeprav blizu zmernim centralističnim strankam je Hasbulatov postal pobudnik akcije združene „rdeCe“ In „bele" ruske opozicije, ki želi vreCi Jelcina z oblasti.
Hasbulatov trdi, da se je njegov razkol z Jelcinom zaCel, ko Je slednji imenoval za premiera mladega ekonomista Jegora Gajdara, ki ga Je kot univerzitetni profesor označil za „nedouCenega znanstvenika". Po tistem, ko Je Jelcin Gajdara podprl, je Hasbulatov najprej napadel vlado, nakar se je odpravil v odprto ofenzivo proti predsedniku.
Malo kdo verjame, da bi Hasbulatov lahko iz spopada izšel kot zmagovalec, nihCe pa ne izključuje možnosti, da bi .prav on zadal Jelcinu odločilni udarec.
Diplomati in konzuli
VZPOSTAVLJANJE DIPLOMATSKO KONZULARNIH PREDSTAVNIŠTEV RS
(trenutno stanje)
- Z ukazi Predsedstva RS oz. Odloki Vlade so že vzpostavljena:
a)	veleposlaništva: Bonn, Bruselj, Budimpešta, Buenos Aires, Bern, Canberra, Dunaj, Kairo, London, Madrid, Moskva, Ottavva, Pariz, Praga, Peking, Rim, Skopje, Stockholm, Teheran, Tokio, Varšava, Vatikan, VVashington, Zagreb, Misija pri OZN New York, Misija pri OZN Ženeva, Stalna misija pri ES Bruselj
b)	generalni konzulati: Celovec, Muen-chen, Trst, Strasbourg, New York
VELEPOSLANIŠTVA:
JAPONSKA
EMBASSV OF THE REPUBLIC OF
SLOVENIA
YCU Bldg. 4/D,
1-5-7, Horidomecho Nihombashl CHUO-ku, TOKYO 103
-	Janez Premože, pooblaščenec ministra
tel: 9981 3 3663 5236 fax: 9981 3 3663 5237 telex: INTRAD 29960
KANADA
EMBASY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA
275 Slater Street, Suite 900 OTTAVVA, Ontario KIP 5H9 Canada
-	Mitja Štrukelj, svetovalec tel: 991 613 569 1922
fax: 991 613 569 1924
Kingston Upon, Thames SURREY KT 2 7 LX, LONDON United Kingdom
-	Matjaž Šinkovec, veleposlanik tel: 9944 81 974 83 00
fax: 9944 81 974 65 52 (rezidenca)
ZDA
EMBASSV OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA
1300 19 th Street, N.W. Suite 410 N.W. VVASHINGTON, D.C. 20036, USA
-	dr. Ernest Petrič, veleposlanik tel: 991 202 828 1650
fax: 991 202 828 1654
ZDA
PERMANENT M1SSION OF SLOVENIA
TO THE UNITED NATIONS
One Dag Hammarskjold Plaza, 7 th
Floor
NEVV YORK, N.Y. 10017, USA
-	dr. Danilo Tuerk, veleposlanik tel: 991 212 702 4884
fax: 991 212 702 4889
ZRN
BOTSCHAFT DER REPUBLIK SLO-
VVENIEN
Siegfriedstr. 28
5300 BONN 2, Germany
-	dr. Boris Frlec, veleposlanik tel: 9949 228 85 80 33
fax: 9949 228 85 80 57
GENERALNI KONZULATI:
AVSTRIJA
GENERALKONSULAT DER REPUBLIK SLOVVENIEN Bahnhofstr. 22/2
9020 KLAGENFURT - CELOVEC, Au-stria
-	Jožef Jeraj, generalni konzul tel: 9943 463 54150
fax: 9943 463 504071
FRANCIJA
CONSULAT GENERAL DE LA RE-PUBLIQUE DE SLOVENIA 40, allee de la Robertsau 67000 STRASBOURG, France
-	Andrej Novak, generalni konzul tel: 9933 88 36 60 25
fax: 9933 88 37 14 44
ITALIJA
CONSOLATO GENERALE DELLA
REPUBLICA Dl SLOVENIA
Via Carducci 29
34100 TRST - TRIESTE, Italia
(p.p. 48, 66281 ŠKOFIJE)
-	Jože Šušmelj, v.d. gen. konzula tel: 9939 40 63 61 61
fax: 9939 40 63 62 72
ZDA
CONSULATE GENERAL OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA One Dag Hammarskjold Plaza, 7th Floor
NEW YORK, N.Y. 10017 USA
-	Matjaž Kovačič, generalni konzul tel: 991 212 702 4884
fax: 991 212 207 9888
ZRN
GENERALKONSULAT DER REPUBLIK SLOVVENIEN 15 P.F. 0829, Lindvvurmstrasse 10 8000 MUENCHEN, Germany
-	Andrej Grasselli, gen. konzul tel: 9949 89 54 39 819
fax: 9949 89 54 39 483 tel. doma: 9949 89 64 26 146
KONZULATI:
ARGENTINA
CONSULADO DE LA REPUBLICA DE SLOVENIA
Camara de Com. Esloveno Latinoa-mer.
Moreno 129, 1704 Ramos Mejia BUENOS AIRES, P.B.A. Argentina
-	Herman Zupan, častni konzul
AVSTRALIJA
CONSULATE OF THE REPUBLIC OF SLOV.
86 Psarramatta Road, Camperdown SYDNEY NSW 2050, Australia
-	Alfred Brežnik, častni konzul tel: 9961 2 519 3933
fax: 9961 2 550 1378
AVSTRIJA
KONSULAT DER REPUBLIK SLOVVENIEN
Neuhofsee II/7, Velm, Naehe Laxen-burg
8020 GRADEC
-	dr. Anton Kern, častni konzul tel: 9943 22 59 72 51
GRČIJA
CONSULATE OF THE REPUBLIC OF SLOV.
Marad Hella Ltd.,
213 B Alexandras Ave, 11523 ATHE-NES
-	Evangelos Tziavos, častni konzul tel: 9930 1 64 32 856
fax: 9930 1 64 24 758
LUXEMBURG
CONSULAT DE LA REPUBLIQUE DE SLOV.
27, rue des Glacis L - 1628 LUXEMBURG
-	Franc Dreu, častni konzul tel: 99352 466 479
fax: 99352 466 470
NOVA ZELANDIJA CONSULATE OF THE REPUBLIC OF SLOV.
N.S.VV. 2164, P.O.BOX 5 SMITHFIELD (SYDNEY), Australia
-	Dušan S. Lajovic, častni konzul tel: 9961 2 604 5133
fax: 9961 2 604 0096
TAJSKA
CONSULATE OF THE REPUBLIK OF SLOV.
Mrs. Anita Thai Silk 294/4-5 Šilom Road BANGKOK Thailand
-	Phatra Putipanpong, častni konzul fax: 9966 2 23 71 375
ZDA
CONSULATE OF THE REPUBLIC OF SLOV.
29399 Sahker Blvd., Peper Pike,
OHIO 44124, CLEVELAND USA
-	Karl Bonutti, častni konzql tel: 991 216 831 1954
fax: 991 216 867 9366
TUJA DIPLOMATSKO - KQN-ZULARNA PREDSTAVNIŠTVA
S SEDEŽEM V SLOVENIJI:
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE AVSTRIJE
LJUBLJANA, Štrekljeva 5 tel: 213-436 fax: 221-717
Veleposlanica: dr. Jutta Stefan - Ba-stl
VELEPOSLANIŠTVO ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE LJUBLJANA, Prešernova 27 tel: 153-309, 150-139 (konzularni oddelek)
fax: 154-210
Veleposlanik: dr. Gunter Seibert
AVSTRALIJA
EMBASSV OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA
Level 6, Advance Bank of Slovenia 60 Marcus Clarke Street CANBERRA ACT 2601 Australia
-	Poštni naslov:
P.O.BOX 284 Civic Square,
Canberra, AČT 2608
-	Aljaž Gosnar, odpravnik poslov tel: 99 616 243 4830
fax: 99 616 243 4827
AVSTRIJA
BOTSCHAFT DER REPUBLIK SLO-WENIEN
Nibelungengasse 13
A-1010 DUNAJ - WIEN, Oesterreich
-	dr. Katja Boh, veleposlanica tel: 9943 222 586 13 07 velep.
9943 222 586 13 04 konzul. fax: 9943 222 586 12 65
BELGIJA
AMBASSADE DE LA REPUBLIQUE DE SLOVENJE Avenue Marnix 30 1000 BRUXELLES, Belgium
-	dr. Boris Cizelj, veleposlanik tel: 9932 2 512 44 66
fax: 9932 2 512 09 97
ČEŠKA REPUBLIKA VELVVSLANECTVI REPUBLIKV SLOVINSKO Na Prikope 6
PRAHA 11348, Republic of Czechia
-	Zvone Dragan, veleposlanik tel: 9942 2 236 8334
fax: 9942 2 236 8430 telex: 121 386
FRANCIJA
AMBASSADE DE LA REPUBLIQUE DE SLOVENIE 21, Bouquet de Longchamp 75116 PARIŠ FRANCE - dr. Beno Lukman, svetovalec - odpravnik poslov
tel: 9933 1 47 55 65 90 fax: 9933 1 47 55 60 05
HRVAŠKA
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE Savska cesta 41/IX URO - 41000 ZAGREB, R Hrvaška Matija Malešič, veleposlanik I: 041 517-401, 041 535-508 ambas.
: 041 517-837
ALIJA
tBASCIATA DELLA REPUBLICA )l SLOV.
Via Leonardo Pisano 10 00197 RIM, Italia - Marko Kosin, veleposlanik tel: 9939 6 8081 272 fax: 9939 6*8081 471
KITAJSKA
EMBASSV OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA
3-53, Jianguomenvvai Dipl. Residence 100020 BEIJING, PR China
-	Samo Žbogar, odpravnik poslov
tel: 9986 1 500 22 33 int. 2122 (še hotel Jianguo)
fax: 9986 1 500 28 71, room 122 teleks: 22439 JGHBJ CN
MADŽARSKA
A SZLOVEN KOZTARSASAG NA-
GVKOVETSEG
Lendvay Utca 23
1062 BUDAPEST, Hungary
-	Ferenc Hajos, veleposlanik tel. in fax: 9936 1 153 4730 tel: 9936 1 112 6896
MAKEDONIJA
AMBASADA NA REPUBLIKA SLOVENIJA
Bulevar Partizanski odredi 3 91000 SKOPJE, Makedonija
-	Boris Jelovšek, I. sekretar tel: 9938 91 118 006
fax: 9938 91 118 006 telex: 091 220 112
RUSIJA
EMBASSV OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA
Predstavništvo SLOVENIJALES Gruzinski Pereulok, Dom 3, Kv 39 123056 MOSKVA, Rusian federation
-	Franc Lukner, I. sekretar - konzul tel: 9970 95 254 6668
fax: 9970 95 253 9789
ŠVICA
MISSION PERMANENTE DE LA RE-PUBLIQUE DE SLOVENIE 147, Rue de Lausanne (7e etege)
1202 GENEVE Switzerland
-	dr. Anton Bebler, veleposlanik in vodja stalne misije
tel: 9941 22 738 6664 fax: 9941 22 738 6665
ŠVEDSKA
EMBASV OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA
111 21 STOCKHOLM, Svveden
-	Ivo Vajgl, veleposlanik tel: 9946 8 21 79 80 fax: 9946 8 723 01 75
VATIKAN
EMBASSV OF THE REPUBLIC OF
SLOVENIA
TO THE HOLV SEE
Via della Conciliazione 10
00193 ROMA, Italia
- dr. Štefan Falež, veleposlanik
tel: 9939 G 683 3009
fax: 9939 6 683 07942
VELIKA BRITANIJA
EMBASSV OF THE REPUBLIC OF
SLOVENIA
Heather Lodge, Kingston Hill,
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
MALNA KOLIČINA 100 M3 NA MESEC, MAKSIMALNO 300 M3/MESEC, OBLIKA
PO ŽELJI /HLODI, RAZŽAGAN,.../, VLAŽNOST 12
Naziv : POSLOVNI SISTEMI ALPE -ADRIA
Država : 895 SLOVENIJA Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000 Naslov : CELOVŠKA 264 Telefon : 061/198-838 Telefaks :
Teleks
Kontakt: SVETLANA POLAK
10.	SL003-01844
NUDIMO	SVETO-
VANJE IN MONTAŽO RAZLIČNIH VRST ZAŠČITNIH FOLIJ ZA STEKLO ODBOJNE FOLIJE, ODBOJNE IZOLACIJSKE FOLIJE, FOLIJE Z ZRCALNIM LESKOM IN BREZ ZRCALNEGA LESKA, OKRASNE FOLIJE, FOLIJE ZA MATIRANJE, VARNOSTNE FOLIJE.
Naziv : TRITON, D.O.O.
Država : 895 SLOVENIJA Kraj : KRANJ Pošta : 64000
Naslov : KOVAČIČEVA 10 Telefon : 064/242-679 Telefaks : 064/242-679 Teleks i
Kontakt: DARJA BASLER
11.	SL003-01845
IZVAJAM VSA SLIKOPLESKAR-SKA DELA: DEMIT FASADE, PLESKANJE: OPAŽEV, OKEN, VRAT, ŽELEZNIH KONSTRUKCIJ... SLIKANJE NOTRANJIH PROSTOROV, IZDELAVA GROBIH OMETOV...
Naziv :	TOMAŽ FURLAN, SLIKO
PLESKARSTVO
Država : 895 SLOVENIJA
Kraj : GORENJA VAS
Pošta : 64224
Naslov : GORENJA VAS 147 Telefon : 064/68-482 Telefaks : 064/631-747 Teleks i
Kontakt: TOMAŽ FURLAN
TOV IZ PLASTIČNIH MAS IN ORODJARNA
Država : 895 SLOVENIJA Kraj : ŠKOFJA LOKA Pošta : 64220
Naslov : STARA LOKA 29 Telefon : 064/621-888 Telefaks : 064/621-888 Teleks :
Kontakt: PETER GRAŠIČ
14.	SL003-01848
ANGL.FIRMA	PROIZVAJA
OPREMO ZA OBDELAVO PODATKOV IN PC PERIFERNE ENOTE IŠČE KONTAKTE S SLOVENSKIMI FIRMAMI ZA DISTRIBUCIJO NJIHOVIH PROIZVO- DOV V SLOVENIJI.
Naziv : HAVES MICROCOMPUTER
PRODUCTS, MILLENIUM HOUSE
Država : 826 VELIKA BRITANIJA
Kraj : HANTS
Pošta : GU13 8 UT
Naslov : BARLEV ROAD, FLEET
Telefon : 9944-252-775-500
Telefaks : 9944-252-775-511
Teleks i
Kontakt: EVA TRVGGER
15.	SL003-01849
BRITANSKA FIRMA ŽELI VZPOSTAVITI KONTAKTE S SLOVENSKIMI PROIZVAJALCI VRAT IN OKVIRJEV IZ TIKOVINE, TER NOTRANJEGA POHIŠTVA: ZOF, SEDEŽNIH GARNITUR, STOLOV, MIZ, OMAR IN REGALOV, ZARADI IZVOZA V KUVAJT.
Naziv : CONTRA TRADING COM PANY LIMITED
Država : 826 VELIKA BRITANIJA Kraj : BUCKS - UNITED KINGDOM Pošta : HP 5 2RQ
Naslov : 3 LITTLE CHARTIGE CO-URT, CHARTIGE LANE, CHESHAM Telefon : 9944-494-792844 Telefaks : 9944-494-79434 Teleks *
Kontakt: MR. M. MAVRA
Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij, ki iščejo poslovne partnerje (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Čentra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS.
1.	SL003-01832
AVTOMATIZACIJA	IN-
DUSTRIJSKIH PROCESOV RAZNE TEHNOLOŠKE VSEBINE KOT SO: REGALNA
SKLADIŠČA, INTEGRALNI TRANSPORT, TOVARNE MOČNIH KRMIL, KEMIČNI PROCESI, BETONARNE, ASFALTNE BAZE, OBDELOVALNI STROJI /KOVINA, LES, PLASTIKA, SARŽNI PROCESI /VLAGA, DOZIRANJE, TEHTANJE/.* TEHNIČNO SREDSTVO: PLC - SISTEMI SIMA-TIC - S5/SIEMENS.
Naziv : ATOS D.O.O. LJUBLJANA
Država : 895 SLOVENIJA
Kraj : LJUBLJANA
Pošta : 61000
Naslov : TRŽAŠKA C. 2
Telefon : '061/211-349
Telefaks : 061/154-148
Teleks : 31-265 Z AVTOM SI
Kontakt: ^JANEZ ŠČUKA
2.	SL003-01834
-	IZDELAVA ORODIJ IN PRIPRAV
-	STORITVE TERMIČNE OBDELAVE; KOVANJE, ŽARJENJE, CE-MENTIRANJE...
-	STORITVE STROJNE OBDELAVE: STRUŽENJE, FREZANJE, HONA-NJE, VT1SKANJE ČEPOV...
-	OBDELAVA PLOČIVINE: RAZREZ, ŠTANCANJE, VARJENJE, UPOGIBANJE
-	POVRŠINSKA ZAŠČITA: PESKANJE, PLESKANJE
-	LIVARSKA DELA: VLIVANJE DO 10 KG, VLIVANJE LEŽAJNE KOVINE
-	OSTREŠJE ORODIJ.
Naziv : TVT FABRIKACIJA, D.O.O. Država : 895 SLOVENIJA Kraj : MARIBOR Pošta : 62101
Naslov : LENINGRAJSKA C. 27 Telefon : 062/103-331 Telefaks : 062/103-331 Teleks : 33-161 TVT-MBST Kontakt: JOLANDA PODOBNIK, BOJAN PREMZL
3.	SL003-01835
-	MALA GRADBENA MEHANIZACIJA IN OPREMA - STROJI ZA IZKOP IN NAKLADA- NJE PO ITALIJANSKI LICENCI „BENNY“
-	STRJI ZA VBRIZGANJE INJEK-TIRNE MASE ZA SANACIJO RAZPOK V VISOKIH IN NIZKIH GRADNJAH.
Naziv : TVT FABRIKACIJA, D.O.O. Država : 895 SLOVENIJA Kraj : MARIBOR
Pošta : 62101
Naslov : LENINGRAJSKA C. 27 Telefon : 062/103-331 Telefaks : 062/103-331 Teleks : 33-161 TVT-MBST Kontakt: JOLANDA PODOBNIK, BOJAN PREMZL
4.	SL003-01836
PROIZVAJAMO EMBALAŽO IZ POLIETILENA IN POLIPROPILENA. TO SO VEDRA S POKROVI IN ROČAJI, RAZLIČNIH DIMENZIJ IN RAZLIČNIH BARV. PRIMERNA SO
ZA PAKIRANJE ŽIVIL IN KEMIKALIJ.
Naziv : BIOR - BRIZGANJE PLASTIKE IN IZDELOV. ORODIJ Država : 895 SLOVENIJA Kraj : PIVKA Pošta : 66257
Naslov : VELIKA PRISTAVA ŠT. 7 Telefon : 067/55-583 Telefaks :
Teleks i
Kontakt: ANTON KREBELJ
5.	SL003-01837
KANADSKO UVOZNO - IZVOZNO PODJETJE IMA PREDSTAVNIŠTVO V SLOVENIJI, ŽE- LI SODELOVATI S SLOVENSKIMI PODJETJI. V SLOVENIJO BI ŽELELI UVAŽATI GANA DSKE PROIZVODE KOT SO: SLANA IN NESLANA SOJINA. MARGARINA, CANADSKI WHISKY, STREŠNO KRITINO, GIBS PLOŠČE, FURNIR OZIROMA TANKE LESENE PLOŠČE TER AMERIŠKI WHISKI. Naziv : A-D-F IMPEX, D.O.O.
Država : 895 SLOVENIJA Kraj : RIBNICA Pošta : 61310 Naslov : VRVARSKA 3 Telefon : 061/861-517 Telefaks : 061/863-382 Teleks *
Kontakt: LOJZE LOVŠIN
6.	SL003-01838
NUDIMO	NEOME-
JENO KOLIČINO TESNIL ZA OSNO TESNENJE SIMERING-OV VSEH DIMENZIJ IN OBLIK. MATERIAL JE OBIČAJNO NBR-GUMA; ACM, SILIKON VITON.
Naziv : PAMA, D.O.O.
Država : 895 SLOVENIJA Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000 Naslov : KUZMIČEVA 5 Telefon : 061/121-101 Telefaks :
Teleks
Kontakt: PETER PRAZNIK
7.	SL003-01840
PODROČJE - MODNO OBLIKOVANJE: - KREIRANJE KOLEKCIJ, OBLAČIL V MAJNIH SERIJAH /EKSKLUZIVNIH/
-	KREIRANJE MODNIH DODATKOV
-	OBLIKOVANJE TEKSTILA.
Naziv : CIS GZS
Država : 895 SLOVENIJA Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000 Naslov : SLOVENSKA 41 Telefon : 061/150-122 Telefaks : 061/219-536 Teleks : 31-138 GZ SL Kontakt:	INFORMACIJSKA, PI-
SARNA CIS GZS
8.	SL003-01841
IŠČEM	PROIZVAJALCA
ZA VEČNAMENSKI PRODAJNI KIOSK - COCA - COLA; PLASTIČNI ALI KOVINSKI. SMO EDINO PODJETJE NA PODROČJU BIVŠE JUGOSLAVIJE, KI IMA KONCESIJO ZA IZDELAVO OMENJENEGA ARTIKLA. SKICA OMENJENEGA KIOSKA JE NA RAZPOLAGO V INFORMACIJSKI PISARNI.
Naziv : JORD LAN Država : 895 SLOVENIJA Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000
Naslov : „HOTEL PARK“ SOBA 1224 Telefon : 061/316-777 Telefaks :
Teleks :
Kontakt: JORD LAN
9.	SL003-01842
PONUJAMO ČEŠNJEV LES, MINI-
12.	SL003-01846
PONUJAM	TEKSTILNE
VŠIVNE ETIKETE ZA ŠIVILJSTVA PO NAROČILU - SAMO- LEPILNE ETIKETE V ROLI S TISKOM ALI RAZLIČNIH BARV ZA NUMERA-TORJE, KI JIH UPORABLJAJO V TRGOVINAH ZA CENE. ZA CVETLIČARNE IZDELUJEM VSE VSTE SAMOLEPILNIH IN KARTONSKIH ETIKET PRI ARANŽ1RANJU CVETJA.
Naziv : ETIGRAF - TISKARSTVO Država : 895 SLOVENIJA Kraj : ŽIRI Pošta : 64226
Naslov : ČEVLJARSKA 21 Telefon : 064/691-556 Telefaks :
Teleks *
Kontakt: METOD ŽAKELJ
16.	SL003-01850
PROIZVAJALEC DROBNE KOVINSKE GALENTERIJE, KI SE UPORABLJA	V	USNJARSKI,
TEKSTILNI, AVTOMOBILSKI, PREHRAMBENI IN ČEVLJARSKI IN DUSTRIJI /KOVICE, RINČICE, ZAPONKE, STISKAČI, KARABINK../ PONUJA SVOJE PROIZVODE IN JE ZAINTERESIRAN ZA POSLOVNO SODELOVANJE.
Naziv : TKG - TOVARNA KOVINSKE GALANTERIJE Država : 895 SLOVENIJA Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000
Naslov : SLOVENČEVA 15 Telefon : 061/181-161 Telefaks : 061/342-381 Teleks i
Kontakt: BRANKO SUHADOLNIK
13.	SL003-01847
1.	ALKATEN POLIPROPILEN-SKE SPOJKE ZA SAPJANJE PLASTIČNIH VODOVODNIH CEVI
2.	SIFONI 5/4„ ZA UMIVALNIKE
3.	ENOJNE; DVOJNE SIFONE 5/4“ ZA POMIVALNA KORITA
4.	ODTOČNI VENTILI 5/4„ ZA ZA TUŠ KADI
5.	PASIR- ZA PASIRANJE KUHANE POVRTNINE
6.	ORODJARSKE USLUGE - IZDELAVA ORODIJ ZA BRIZGANJE PLASTIČNIH MAS.
Naziv :	IZDELOVANJE PREDME-
17.	SL003-01852
PONUDBA HIGIENSKIH PROIZVODOV: ŽENSKI TAMPONI, VLOŽKI, OTROŠKE PAPIR- NATE PLENICE, TOALETNI PAPIR, KUHINJSKE BRISAČE.
Naziv : TRITON, D.O.O.
Država : 895 SLOVENIJA	**
Kraj : KRANJ Pošta : 64000
Naslov : KOVAČIČEVA 10
Telefon : 064/242-679
Telefaks : 064/242-679
Teleks :	‘	^
Kontakt: DARJA BASLER
NOVfiSOBA
V T __
28. aprila
STRAN 24
Fotoreportaža z Jurija
K sosedu na konju
Kot je bil Šentilj njega dni okinčan z vzdevkom „najširših vrat v Evropi“, je bila državna meja z Avstrijo tesneje zapahnjena kot one z Vzhodom, ki so bile zagrajene z žico.
Kljub temu, da po vsej dolžini avstrijske meje na oni strani živi naš ali je do njega dni živel naš živelj, od druge svetovne vojne sem srečamo le redko kateri kraj, ki bi z našimi ljudmi ob meji obdržal, negoval ali znova vzpostavil pristne odnose.
V	Avstriji ni primera, da bi podobno kot v Italiji kakšen obmejni kraj navzlic s politiko začrtani državni meji to mejo prekril s pristnim ljudskim, medčloveškim in tovariškim odnosom, jo tako izničil in spremenil v skupno dvorišče.
V	„mesto odprtih vrat“, kot je to primer Goric, bil poskus Rad-gon ali Gradiščancev na Kuzmi.
Drugo srečanje prebivalstva z obeh strani državne meje pri Juriju in Kungoti je poizkus, da ljudje vidijo dlje kot politika. Pri tem sploh ni bistven naslov:	srečanje ko-
njerejcev z obeh strani meje.
LucaS