mehiška Domovina
NO. 152
{Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€B
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 19, 1974
LETO LXXVI. — VOL. LXXVI
Pomenek v Parim med vodniki Skupnega irga
prinese! mal napredek
Vodniki 9 držav Skupnega trga so se na večerji pri predsedniku Francoske republike v Parizu veliko pogovorili in sklenili taka srečanja redno prirejati. PARIZ, Fr. — Preteklo soboto so se zbrali pri predsedniku Francije Valeryju G i s c a r d u vodniki držav članic Skupnega trga na večerjo in razgovor. Po splošni sodbi udeležencev je sestanek uspel in prinesel mal napredek v medsebojnih odnosih.
“Ni bilo nobenih čudežev,” je dejal danski ministrski predsednik P. Hartling, “toda razpoloženje pretekle noči ne more o-stati brez ugodnih posledic' za bodočnost”. Po Hartlingovem mnenju so tekom šest ur tega sestanka dosegli več kot v treh dneh uradnih razgovorov v lanskem decembru v Kopenhage-rm.
Tiskovni tajnik nemškega kanclerja H. Schmidta je tudi pohvalil uspeh razgovorov in napovedal, da se bodo ti poslej
NOVI GROBOVI
Elizabeth Brown
V 58. letu starosti je v torek popoldne umrla v Metropolitan General bolnici Elizabeth Brown, roj. Chase, živeča na 6330 Carl Avenue, žena Franka, sestra Georgea, hčerka Helen Chase, roj. Tucholski, sestra Angie Ronyak, Louise Polak, Grave Hunt, Geraldine Wosko ter pokojne Helen Bratowiecki. Pogreb bo v soboto ob 9.30 iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na 62. cesti na Highland Park pokopališče.
Harold N. Crawford
Včeraj je nenadno umrl na svojem domu na 3777 Berkeley Rd., Cleveland Heights, Ohio, 66 let stari Harold N. Crawford, rojen v Clevelandu, zaposlen pri Ohio Moulding Corp. kot
Kemiki kancler za sestanek na vrhu
PREDSEDNIK G. R. FORD
Nemški kancler Schmidt računa,
Helmut da bo
Kissinger bo ohranil oba svoja položaja
■SSIh-s VČERAJ GOVORIL PRID
danji službi, ostjal bo državni	-
Im
tajnik in načelnik Narodnega Predsednik ZDA Gerald R. Ford je včeraj popoldne govo-
*'	rw i	v	• i	|	v •	•	a«
konferenca o evropski var- varnostnega SVetja. nosti in sodelovanju v ze-, Nekateri so šiTili vesti, da bo
nevi zaključena okoli novega leta.
BONN, ZRN. — Kancler Helmut Schmidt se je v ponedeljek ^ hiša zanikaia. več ur razgovarjal s sovjetskim zunanjim ministrom, ki se je u-stavil tu na poti na zasedanje glavne skupščine ZN v New York. Po razgovoru je imel tiskovno konferenco, na kateri je povedal, da pojde na uradni o-bisk v Sovjetsko zvezo 28. oktobra in bo ostal tam tri dni.
Kancler sodi, da bo konferen-
predsednik Ford imenoval novega vodnika, n^ Narodni varnostni svet, kar pa je nato Bela
ril glavni skupščini Združenih narodov, ki se je zbrala v New Yorku na svoje redno jesensko zasedanje. Pozval je vse države, naj se pridružijo načrtu za oskrbo s hrano in energijo.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— I Včeraj je predsednik ZDA Ge-^ raid R. Ford pozval pred glavno 1 skupščino Združenih narodov ! vse države k sodelovanju v na-! poru za oskrbo sveta s hrano in | energijo. “Ne pustimo se varati.
Vodilna budistična skupina V “ b7° doses“ sl>del°vimia ie ponudila sodelovanje fr' h™1 m k a t o ličanom v njihovem pomenit! nesrečo za vsako dr-
Buriisli se vključili v hoj proti Van Thleuju
akontant do svoje upokojitve	.	,
.	. v »e ,,	. -rr -i - ' ca v Ženevi o evropski varnosti i
lam, moz Neli, roj. Kuzmik, oce :	, ,___.	,__^	^ I
Judith Lee (Kalif.), brat Richarda jn Jamesa. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, ob enih popoldne na Acacia Memorial park pokopališče. Pogrebne molitve bo opravil rev. Thomas Green od Valley Presbyterian Church.
Eva Skripkus
Umrla je Eva Skripkus, stara 80 let, s 125 E. 156 St., vdova po
in sodelovanju končala svoje delo do novega leta ali kmalu na-
boju proti nepoštenosti vladi Van Thieuja.
žavo zastopano v tem prostoru,”
je ugotovil predsednik ZDA. Države izvoznice olja je nato SAIGON, J. Viet. — Pred- pozval, naj ne nalagajo nespre-to V kolikor bo konferenca u- sednik republike Van Thieu vo- jemljivega bremena na medna-spešna, je za sestanek vodnikov di Južni Vietnam s precej trdo rodni denarni in trgovinski si-35 držav, ki se te konference u- roko v pogledu boja proti ko- stem, ampak naj svojo politiko deležujejo, da njene ’ zaključke munistom in njihovim podpor- prikroje rastočim potrebam.
j nikom, ni pa tako natančen v Opozarjajoč na medsebojno
slovesno potrdijo.
Za sedaj sta uspešnemu zaključku na poti dve zahtevi Zahoda, ki se jima Vzhod upira. Ena je dopustitev možnosti mirne spremembe obstoječih meja na temelju sporazumov, ko
vršili redno štirikrat na leto injpok Kazimirju, mati pok. Ed-da jih ibo skliceval vodnik tiste warcja Skripko, stara mati Bar- vzhodni blok vztraja na uzako-
pogledu poštenosti poslovanja, povezavo olja in hrane je Ford To je rodilo odpor in pravo ugotovil, da ZDA doslej niso kampanjo proti nepoštenosti v uporabile hrane za politično vladi, ki jo vodijo katoličani. orožie- četudi je bila proti njim Sedaj so se opoziciji proti via- objavljena in vodena zapora nad di pridružili še budisti, ki so ne- dobavami olja. Države izvoz-
države, ki bo tedaj predsedova- bare Petrič in Charlesa Skripko, la komisiji Skupnega trga. Pred- 3_krat prastara mati, sestra pok. sedstvo ima sedaj Francija, ki Uršule Radzewicues. Pogreb bo je z julijem nasledila Nemčijo, jutri, v petek, ob 8.45 iz Grdi-Med drugim so razpravljali novega pogrebnega zavoda na tudi o političnem tajništvu, ki Lake Shore Blvd., v cerkev Ma-bi ga radi imeli Francozi v Pa- rije Pomočnice na Neff Rd. ob Hzu, ostale članice Skupnega 9.30, nato na Kalvarijo pod vod-trga pa v Bruxellesu. Tajništvo' stvom Zakrajškovega pogreb-naj bi skrbelo za tesnejšo poli-1 nega zavoda. Pokojna bo na lično povezavo med članicami.; mrtvaškem odru danes popol-Za to se je izrazil tudi H. Wil-jane ob 2. do 4. in zvečer od 7. son v imenu Velike Britanije, do 9. četudi hoče ta svoj odnos do Skupnega trga na novo urediti:
nitvi nedotakljivosti teh meja. Druga ovira je zahteva Zahoda
Predsednik ZDA je obljubil da bodo te pomagale pri naporu za zagotovitev prehrane sveta in tudi pri ustvarjanju potrebnih rezerv in njihovih zalog. V preteklosti so imele ZDA v svojih skladiščih redno dovolj velike zaloge hrane za kritje potreb po njej kjerkoli na svetu. V zadnjem letu se je položaj spremenil in zaloge hrane v naši deželi ne segajo dosti preko kritja domačih potreb, ko je običajni del pridelka, ki ga kupijo tuje države, odračunan.
Pred svojim govorom v glavni skupščini je predsednik Ford kratko govoril z glavnim tajnikom ZN Kurtom Walheimom in predsednikom glavne skupščine alžirskim zunanjim ministrom Butafliko. Po govoru je odšel Ford v zastopstvo ZDA pri ZN, kjer je ponovno hvalil v razgovorih državnega tajnika Kissinger j a.
Sen, fklg m fpisvai fia pomilosti!®? Itaa
WASHINGTON, D.C. — Gen. A. Haig, načelnik Nixonovega
Gospodarski sestanek v Camp Davis?
WASHINGTON, D.C. — Državno tajništvo se prizadeva za sestanek zunanjih in finančnih ministrov Japonske, Francije,
kaj let stali ob strani. Sen. Vu nice olia 3« Ford svaril, da uteg-Van Bau je ustanovil koncem ne3° s SV03imi omejitvami, dolo-tedna politično gibanje s ciljem Čanjem cen in izgleda financ-
po prosti izmenjavi idej in ljudi “mir in narodna sprava”. Vse ^ P°	ZrtVe
kaže, da uživa polno podporo &V03lh lastnih dejanj.
, j. ...	. t a ___________J Predsednik je v svojem go-
budisticnega templja An Quang	J
.	, .	,	- •	. voru posebej omenil in pohvalil
m skupine, ki se tam zbira. I - -	, .
„	......	državnega tajnika Henryja Kis-
Senator je izjavil, da upa na .	.	.
„	, ,	“	.	,	. -Singerja m ga zagotovil, da bo
sodelovanje m podporo vseh.^ dalje	obe svoj. te_
meljni službi, državno tajništvo
med obema deloma Evrope, komunističnim ' in nekomunističnim. Vzhod se temu upira, češ, da je to vmešavanje v notranje zadeve tujih držav in očita Zahodu, da hoče po tej poti spodkopati sedanji red v komunističnih državah.
Konferenca v Ženevi je obnovila svoje delo pred dvemi tedni, pa se ni še premaknila z mrtve točke.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — John D. Ehrlichmann je včeraj zaprosil zveznega sodnika Sirico
Iz Clevelanda in okolice
1 i Velike Britanije in Nemčije z in nato Fordovega glavnega sta-1 državnim in zakiadnim tajnikom na v Beli hiši, ni imel nobene-: ZDA v Camp David. ga opravka na Fordovo pomilo-j Na sestanku naj bi skušali stitev Nixona. Kot je sam izja- najti skupno mednarodno reši-i stal je na to, da bo imela ta pra- j no stanje se je popravilo in je
Nixon izstopil iz odvetniške zbornice v Kaliforniji
SAN FRANCISCO, Kalif. — Richard M. Nixon je sporočil odvetniški zbornici Kalifornije, da stopa iz nje in da ne bo o-
drugih verskih in političnih skupin”. Pri čemer je brez dvoma mislil v prvi vrsti na katoličane.
Sodijo da budisti An Quang temelja ne mislijo trenutno na kako odločno delovanje proti vladi, ampak se hočejo vključiti v protivladno nekomunistično koalicijo, da ne bi šel razvoj mimo njih.
Dva slučaja kuge
GALLUP, N.M. — Pet let staro dekletce plemena Navajo je obolelo na črni kugi, so dognali pravljal odvetniških poslov. Pri-J v tukajšnji javni bolnišnici. Nje-
^ je osebno močno želel, da ^.ev -z sedanje finančne krize, ki bl bil Nixon čim preje pomilo- pcstaja vedno bolj boleča in peščen, pa vendar ni imel pri For- trebuje odločnega zdravljenja, dovi odločitvi nobenega vpliva.	________________
Slično izjavo je dal tudi predsednikov pomožni tiskovni taj-bik pretekli torek, ko je New York Times prinesel poročilo, da je gen. Haig bistveno vplival na odločitev predsednika Forda za pomilostitev Nixona, ko je preje izjavil, da bo počakal na morebitni sodni postopek.
Zanikanje gen. Haiga in Bele hiše naj bi odstranilo vsak dvom ° tem, da je predsednik Ford pomilostil Nixona izključno na temelju koristi dežele in usmi-3jenja.
vico presoditi o očitkih proti! izven nevarnosti, njemu, če bo kdaj hotel znova1 V letošnjem letu je bil to dru-postati njen član.	i gi slučaj kuge v tem kraju.
in vodstvo Narodnega varnostnega sveta. Ta vložek v .govor je bil splošno ugodno sprejet in je doživel živahno podporo navzočih.
Tudi ves ostal govor predsednika ZDA je bil sprejet ugodno, z nekaj negotovosti med predstavniki arabskih izvoznic olja, ki so videli v njem nekako grožnjo, da utegnejo ZDA nekega dne ustaviti tem državam dobavo hrane. Predsednik je olje v svojem govoru omenil petkrat in opozoril pri tem, enkrat na dejstvo, da poskus ene države uporabiti neko blago za dosego političnih smotrov redko ostane brez posnemalcev.
OB POMILOSTITVI VOJAŠKIH UBEŽNIKOV IN POBEGLIH OBVEZNIKOV
Nadzor nad cenami olja
bo moral še ostati
DALLAS, Tex. — Notranji tajnik Rogers B. Morton, ki se 3 e še nedavno zavzemal za naglo °dpravo nadzora nad cenami surovega olja v ZDA, je pretekli ponedeljek tu dejal, da bo moralo to ostati v veljavi “še dve leti ali več”, ker je nevarnost, ha bi sicer mednarodni kartel Pognal cene kvišku.
jirorok
Sončno s postopno pooblačit-vijo popoldne in zvečer ter z toožnostjo dežja. Najvišja tem-iPeratura okoli .72 F (21 C).
CLEVELAND, O. — Vojaška služba je bila vedno dolžnost in pravica svobodnih državljanov pri vseh narodih. Kdor te dolžnosti ni vršil ali se od nje odkupil, kjer je bilo to dovoljeno, je izgubil državljanske pravice. Svobodni kmetje so v srednjem veku postali tlačani graščakom, ko so ti prevzeli za nje vršitev vojaške službe.
Na slovenski vasi nekdaj fant, ki ni bil potrjen in ki ni služil vojakov, skoraj ni bil enakopraven med fanti. Tudi v Ameriki je veljala vedno vojaška dolžnost za častno, ki se ji noben pošten moški ni skušal izogniti. Vsako izmikanje je veljalo za sramotno, pa če je tudi bilo po predpisih možno in veljavno.
Kljub temu se je vedno in povsod po svetu dogajalo, da so ljudje bežali pred vojaško službo in bežali tudi iz te, ko so bili že v vojaških enotah in na vojaških dolžnostih. Kdor je ušel iz vojaške službe, je vedel, da mu je bila pot nazaj
v družbo zaprta. Za pobeg iz vojske so bile kazni vedno o-stre, v času vojne še prav posebno. In vendar so se vedno našli nekateri, ki niso zdržali in so pobegnili. Tudi v vseh vojnah, ki so jih vodile ZDA, smo imeli vojne ubežnike in izmikače vojaški službi. Ko so bile vojne končane, se je nekaterim posrečilo doseči zmanjšanje kazni ali pomilostitev, drugi pa so ostali neke vrste skrivači doma ali pa so šli na tuje.
Vietnamska vojna ni uživala v naši deželi nikdar široke podpore, četudi v prvih letih proti njej ni bilo večjega javnega odpora. Ta je nastal šele leta 1968, ko je začel nastopati proti našemu posegu v Indokino sen. Eugen McCarthy, ki se je potegoval za demokratsko imenovanje za predsedniškega kandidata. Protivojna propaganda je postala tako močna, da je L. B. Johnson opustil ponovno kandidaturo za predsednika ZDA.
Posebno razpredena je bila na visokih šolah, kjer je bilo veliko mladih fantov samo zato, da jim ni'bilo treba iti v vojsko. Protivojna propaganda ni segla le med vojne obveznike, širili so jo tudi med samim vojaštvom. Tako je prišlo do prvih pobegov, ki so jim sledili novi. Vojaški u-bežniki so našli v glavnem zatočišče v Kanadi in na Švedskem, v Kanado je pobegnilo tudi največ vojaških obveznikov, ki niso marali v vojsko. Skupno naj bi bilo vojaških ubežnikov ;n beguncev pred vojno obveznostjo okoli 70,Q00.
Ko je bilo vojne V Indokini konec in so prišli domov naši vojni ujetniki, so sorodniki in zagovorniki vojaških beguncev pobeglih vojaških obveznikov začeli kampanjo za njihovo pomilostitev. Kampanja je postala posebne močna po pomilostitvi R. Nixona. Predsednik Ford je pretekli ponedeljek objavil pomilostitev vojaških ubežni-
kov m beguncev pred vojaško Obveznostjo. Ta predvideva “zaslužitev povratka” z dvoletnim delom v korist javnosti in dežele ob nizki plači.
Kljub temu je dober del dežele, pred vsem vojni veterani, pomilostitev o d k 1 onil “kot žalitev vseh, ki so kdaj nosili vojaško uniformo”, kot je dejal sen. B. Goldwater. Vojaški ubežniki in njihovi zagovorniki s pomilostitvi j c niso zadovoljni, ker ni “brezpogojna”, ker zahteva od u-bežnikov do dve leti ‘službe’.
Predsednik Ford je mnenja, da vojaških ubežnikov ni mogoče na noben način opravičiti in oprostiti, pomilostitev je izdal samo za to, da bi odstranil spore in rane, ki jih je zapustila vietnamska vojna, da bi dosegel pomiritev in o-mogočil skupno d/do za boljšo bodočnost naše dežele.
Utemeljitev predsednika ima svoj smisel in jo bo verjetno večina sprejela, četudi je pomilostitev vojaških beguncev v nasprotju z našimi izročili in pojmi o časti.
Začetek Slovenske šole—
Obe Slovenski šoli, pri Sv. Vidu in pri Mariji Vnebovzeti, se bosta spet začeli to soboto, 21. septembra. Starši, prizadevajte se, da bodo Vaši otroci obiskovali Slovensko šolo in si s tem pridobili znanja materinščine.
Seja preložena—
Seja Kluba slovenskih upokojencev St. Clairsko okrožje je preložena na zadnji četrtek v tem mesecu, to je na 26. septembra. Potreba je nastala zaradi banketa SNPJ konvencije.
V bolnici—
Poznana Mary Bokal, 15228 Saranac Rd., je v Women’s bolnici na Carnegie in 101. cesti, peto nadstropje PPC. Srečno je prestala operacijo. Obiski so dovoljeni. Želimo ji hitrega okrevanja!
Prihod jeseni—
Letošnja jesen bo uradno prišla v našo deželo prihodnji ponedeljek 23. septembra. Vremenoslovci napovedujejo, da bo našim krajem prinesla več deževja kot sicer in da bo tudi hladneje kot običajno v tem času.
| Duhovne vaje—
j Slovenske duhovne vaje za
; žene in dekleta bodo 4., 5. in 6.
[ oktobra v Domu duhovnih vaj
j.	, na Lake Shore bulevarju. Friza odložitev razprave o Wa-1 .	... j
tergate, ker da je K. M. Nixon	sprejemajo slovenska zup-
tako bolan, da ne bo mogel na S
pričanje. Brez njegovega pri-! Počastitev Johna Petriča.
•	I Društvo St. Mary s Court st.
canja sodna razprava ne more.	-V
dognati dejanskega stanja. 11640 Katoliških oorstnarjev bo
NEW YORK, N.Y. - Stanje:v nedel3°’ 22‘ septembra, poca-
Nixonovega zdravja je nejas-jf 0 sv°ješa Požrtvovalnega in
no. Ko nekateri trdijo, da je, klavnega drustvenika in odbor-
bivši predsednik hudo bolan, mka J?hna fetnca s 156‘ ce*
duševno strt, govorijo drugi, da ima res bolečine zaradi phlebitis na levi nogi, da pa je duševno priseben in bister. Njegova hčerka Julie Eisenhower je v torek v New Yorku dejala, da bo šel njen oče v bolnišnico ‘v enem tednu ali nekako tako”.
LONDON, Vel. Brit. — Pred-
ste s posebnim banketom v cerkveni dvorani sv. Janeza Nepo-muka na Rt. 21 in Fleet Avenue. Počastitveni banket bo ob pol sedmih zvečer. Johnu Petriču iskrene čestitke!
Če potrebujete nujno policijsko pomoč—
Mestni odbornik Robert A.
Novak je sporočil, naj tisti, ki 'sednik vlade Harold Wilson |nu3no Potrebujejo policijsko poje včeraj objavil, da bodo V|ffioč’ kliče3° tek št' 687-1775. Veliki Britaniji 10. oktobra ^e^roP°^^an °Pera volitve v parlament, v komaj, &osfuJe v mestu 8 mesecih že druge. Pozval je| Metropolitan opera je na .go-volivce, naj dajo njegovi stran-! stovan3u v Publie Halb V torek
ki večino, da bo mogla deželo rešiti iz “največje gospodar-1 ske krize po vojni”.
zvečer je podala “Sicilijanske večernice” pred bolj slabo zasedeno dvorano, sinoči pa “Ma-
ANKARA, Tur. - Predsednik dame Butterfly” pred skoro vlade Ecevit je včeraj odstopil Poln° zasedeno. Nocoj ob osmih zaradi spora v vladni koaliciji. ^ na sporedu Mozartov “Don Pričakujejo, da bo predsednik G3o\ anni . republike Koruturk Ecevitu naročil, naj skuša sestaviti novo vlada Bulent Ecevit je nakazal, da je pripravljen sestaviti vlado, da pa želi nove parlamentarne volitve, po možnosti v letošnjem decembru. Prepričan je, da bo zmagal, ko se je njegov ugled v Turčiji zaradi nastopa na Cipru tako dvignil.
WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada je odklonila prošnjo Pan American za mesečno podporo 10 milijonov dolar-
Pobegli vojaški obvezniki puščeni na dopust
WASHINGTON, D.C. — Pravosodni tajnik W. B. Saxbe je j odredil na temelju predsednikove odredbe o pomilostitvi vojaških ubežnikov in beguncev pred vojaško obveznostjo izpu-I stitev na 30-dnevni dopust 95 beguncev pred vojaško dolžnostjo, da bo posebni odbor, ki ga je predsednik imenoval za jev, ker da je zašla v denarno pregled posameznih slučajev, stisko zaradi početverjenih cen imel priložnost odločiti o njiho-olja lansko zimo. Zvezni pro- vi usodi.
Vojaški begunci, ki prestajajo istočasno še druge kazni, so
metni tajnik je predložil 7 točk obsegajoči načrt, ki naj bi družbi pomagal iz stiske.
MOSKVA, ZSSR. — Anatoly Karpov je zmagal nad V. Korčnojem v tekmi za to, kdo
ostali v zaporu.
Odkritosrčen sluga
V banko pride neki gospod in bo nastopil v boju^ za šahov- vpraša slugo: “Ali je gospod sko prvenstvo proti B. Fis-j ravnatelj Poštenjak doma?” Na cherju. To je prva zmaga po-1 to odvrne sluga: “Oprostite! Tu-leg enega remisa.	kaj ni noben ravnatelj pošten.”
6117 St Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation
Published daily except Wei., Sat., Sun., and hoUdays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
?23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 152 Thursday, Sept. 19, 1974
Razmere v Čilu po enem letu
V ameriških časopisih je precej komunistične propagande o sedanjih razmerah v južnoameriški državi Čile, kjer je bil pred eniin letom državni preobrat. Naš rojak, ki že dalj časa živi v Čile, pa ne želi biti imenovan, nam je poslal sledeče poročilo o položaju tam.
“Priznati moram, da je še vedno draginja, vendar se v trgovinah lahko kupi prav vse. Je naravnost neverjetno, kako si je dežela opomogla v enem letu: red, čistoča, delo brez štrajkov. vsi radi delajo, nobene politike pri delu, vsi plačujejo davke, ni privilegirancev, socialni zakoni se izpolnjujejo, vse šole imajo redni pouk, seveda brez komunistične propagande in še mnogo drugih pozitivnih stvari; Televizijski programi so spodobni in poučni, tatovi so na varnem, mamila, ki so preje tako strahovito zastrupljala našo mladino — in to načrtno — so skoraj popolnoma pod kontrolo. Tisti, ki poznajo komunizem in to je velika večina prebivalstva, so zadovoljni in gledajo s trdnim zaupanjem v bodočnost.
Naš najzvestejši zaveznik je Brazilija. Ameriška poročila o položaju tukaj, vključno tista, ki §o bila pisana od duhovnikov, so nam mnogo škodovala. Argentina čisti in uspešno preganja one čilenske gverilce in komuniste, ki so tja pobegnili in so jih Argentinci sprejeli po 11. septembru 1973. So stalno pod strogim nadzorstvom in če nimajo dokumentov v redu, morajo zapustiti deželo.
Za dolar se dobi sedaj približno-1,000 eskudov. V enem letu se je bilanca narodnega dohodka dvignila za 350 milijonov dolarjev. Baker je sedaj drag in ga veliko proizvajajo, ker pač ni štrajkov. Naše cene so približno take; 3 litre specialnega bencina ali 6 litrov navadnega stane 1 dolar (3000 eskudov), liter vina pol dolarja, 4 kilograme kruha 1 dolar, moški čevlji 20 dolarjev, moška obleka 40 dolarjev. Plače so različne, pač po delu, ki ga imaš, od 50 do 200 dolarjev mesečno. Državni učitelji v šolah imajo približno 100 dolarjev na mesec.
Med duhovniki je spet edinost in gremo radi na skupne sestanke. Tri čilenske duhovnike iz naše škofije so izgnali, dva sta sedaj v Kanadi, eden v Argentini. Tudi nekaj kanadskih duhovnikov je zapustilo našo deželo, brez vsake škode. Vsi ti so bili popolnoma pod komunističnim vplivom, ne poznajo komunizma, kot ga ne poznajo v Italiji ali v ostali zahodni Evropi ali v Ameriki, in upajo, da bodo Kitajci ugnali Ruse. Morda, toda predno se to zgodi, bodo tudi Rusi še kaj zasedli in Jugoslavija je na prvem mestu.
Ni čuda, da so komunisti tako besni proti novi čilenski vladi, saj so bili sigurni, da jim nihče ne bo vzel oblasti v naši deželi in da bodo mirno širili svojo oblast še po drugih deželah Južne Amerike. Pač ta udarec je bil prehud, ne morejo ga prenesti.
Naša vlada je dala izjavo, da ne bo še volitev v bližnji bodočnosti. Skoro vse volivne imenike so komunisti požgali in bo vzelo precej časa, predno bodo uredili nove, vsaj kake tri leta. Poleg tega so iz ostankov volivnih imenikov ugotovili, da so bili mnogi komunisti po dvakrat ali trikrat vpisani, posebno v Santiagu, kjer je ena tretjina čilenskih volivcev.
Sedaj Čilenci, posebno čilenski vojaki, dobro poznajo komunizem, ker so ob prevratu dobili v roke nešteto dokumentov, kaj so nameravali komunisti narediti z nekomunisti. Poleg tega so odkrili mnogo orožja, ki so ga komunisti skrili za slučaj prevzema oblasti. Kako predrzni so bili komunisti: prav pred nekaj tedni so odkrili' v neki hiši, ki je bila last škofije in tudi v neki cerkvi, v kripti pod oltarjem cel arzenal. Tja so ga spravili organizatorji MIR-a (Movimento Independente Revoluzionario), kar so priznali pred sodiščem. V oni hiši, kjer so odkrili orožje, stanuje star, upokojen duhovnik, ki niti slutil ni. kaj so komunisti počeli v kleteh hiše. Seveda je bilo to namenoma nareje-no, da bi cerkev kompromitirali za slučaj, če bi se orožje našlo.”
Tako presoja položaj v Čilu naš rojak, ki očitno komunizem in njegovo delovanje pozna iz lastne skušnje.
Tudi tuji opazovalci razvoja v Čilu so priznali, da bi postal Čile v kratki dobi komunistična država, da ni vojska pravočasno posegla vmes in tega preprečila. Pri tem je bilo žal nekaj nasilja,- precej več, kot so ga pričakovali, ker vojaški vodniki niso niti vedeli, kako trdno so se Aliendejevi pristaši že vgnezdili in kako dobro so bili pripravljeni na revolucijo.
Levičarsko časopisje po^vsem svetu, tudi pri nas, napada “vojaško diktaturo” v Čilu, opozarja na njena nasilja, cenzuro nad časopisjem in drugimi javnimi občili, joka nad usodo levičarskih političnih jetnikov. Le malo se pri tem briga za nasilja na Kubi, za totalitarno komunistično diktaturo na tem otoku v neposredni bližini naše dežele. Govori celo o izboljšanju razmer tam, o zmanjšanju pritiska,
kar naj bi vse bilo zadosten vzrok za končanje gospodarskega in političnega bojkota rdeče Kube.
Kako redko in malo poroča to časopisje o Solženicinu in njegovem pričanju o nasiljih v Sovjetski zvezi v obsežnem delu “Otočje Gulag”. Zavilo ga je v molk, ker pač poroča o razmerah v komunistični Sovjetski zvezi in ne o razmerah v kaki ‘Vojaški’ diktaturi v svobodnem svetu, ki se bori proti komunizmu.
Obramba svobode je potrebna, je nujna, liberalno mišljenje je lepo in na mestu, toda ne sme iti nikdar tako daleč, da bi dopustilo organizirani manjšini s silo uničiti svobodo in se polastili oblasti, ko tega cilja ne more doseči po redni, ustavni poti.
Pošten, stvaren opazovalec in poročevalec obsoja vsako nasilje, pa naj je na levi, na desni ali v sredini!
'itiinuiuiuuiimKiiiniKiiiiiiuiuiuKsiiiiiimiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiinHiuuiiuim^
BESEDA IZ NARODA
jič zaradi podražitve časopisne-• satirično komedijo G. Bernard v Stoektonu imamo slovensko
9	i
Tragična smri
vek vprašuje: Zakaj se je to zga-
ga papirja in poštnine, četrtič zaradi povišanja plač. Inflacija je svetovna, ne samo krajevna, in vsa podjetja doživljajo isto. Kako naj se naša Ameriška Domovina izogne temu? Naj dela čudeže, da ko lahko še izhajala?
Pazljivo sem zasledoval mrliške objave in ugotovil, da vsak teden umre povprečno dvanajst slovenskih rojakov, delno naročnikov Ameriške Domovine. To je visoko število in velika izguba za list. Pa se vprašajmo, koliko novih naročnikov si pridobi Ameriška Domovina tedensko? Koliko mlajših Slovencev se še zanima za slovensko tiskano besedo, za svoj materini jezik? Bojim se, da Ameriške Domovine ne upoštevamo dovolj, da se nam zdi samo po sebi umevno,
drlo? čemu konec tako mlade- ,	.	.	,
, ,	,	v. .	. da jo imamo. Človek se ponava-
mu, nadebudnemu zivlieniu, ko	i. v ,	,	.	.
1	^ U	f /■'Irt ryOTTZ-V T T /-V/■'I V« <-« 0 T1 O <"Y I /V	1 1 HT
v življenju
z naročni-jštvom in s prispevki v njen ti-tudi s sodelo-
Euclid, O. — V petek, 30.v ,	-. ,.	. di zave vrednosti šele, ko jo iz-
,	,	i bi lahko se toliko v življenju! , . „ ,	. ’ J,
avgusta 1974, je pretresla mnoge ,	,	j gubi. Zato pomagajmo našemu
znance in pri atelje ter „Se član- f??* * » ?*»*» 5“	slovenskemu listu Ameriški Do-
,	L ■ o, „ !nja? Neverno! Nase oci so pre- . . ,	...
................... slabotne, da bi videle v božje |movim’ dokler ^ se imamo- P°-
daljave, prodrle v božje globine, I žagajmo finančno
da ne moremo spoznati božjega
delovanja. V knjigi psalmov jskovn^ sklad, pa
„	, v, , t mn (138) so zapisane besede: “Moja j vanlem-
clan^drustva, mladi James Mar- ^ so Ž£ videla tvoje ^ že so Upam, da so naročniki drugje
v tvoji knjigi vpisana vsa; dolo-; sprejeli povišanje z razumeva-čeni so bili že dnevi, preden je, njem. Kar pomislimo, kaj si člo-prvi napočil.” Tako je bila ma-j vek danes še lahko kupi za pet lemu Jamesu odmerjena kratka ■, dolarjev? In celotna naročnina doba, izognil se je vsem tistim, za Ameriko je bila povišana za
stvo društva sv. Kristine št. 219 K.S.K.J. žalostna vest, da se je smrtno ponesrečil 9-letni vnuk naše dolgoletne tajnice, Mrs. Jennie Gustinčič, in mladinski
tin Lanasef Ponesrečeni je bil najmlajši sin Mr. Roberta La-nase in Mrs. Irene Louise, rojene Gustinčič. Družina živi na 29780 Franklin Ave., Wickliffe, Ohio. Fantek se je peljal s kolesom čez železniško progo na križišču, misleč, da bo še
težkočam, ki teže nas. Izognil pet dolarjev.
se je nevšečnostim bolezni, samo I pri
prihajajočim vlakom prevozil i
pred i hip, pa je prestopil prag večno-sti
tračnice. Ni pa videl vlaka, ki >
je prihajal iz druge smeri in ta i Vemo> da se ob takih Preizkus-vlak ga je zadel in vrgel večjnja,h ne moremo izogniti zalo-
čevljev daljave. Bil je na mestu j mrtev.	j
Tako sta Mr. in Mrs. Robert-Lanase ob tej tragiki izgubila; svojega malega “Benjamina”,!
sem,
ljubljenca njiju in dveh bratcev
sti, pa naj nas tolaži božja beseda: “Tudi vi zdaj žalujete, a vas bom zopet videl in veselilo se bo vaše srce in vašega veselja vam ne bo nihče vzel (Jan. 16. - 22.).
ter sestrice. Zdaj je vsaj začas- j Malemu Jamesu nebeško veno pretrgana veriga skupnosti, selje; vsem žalujočim sorodniki jih je povezovala v srečno ^om pa iskreno sočustvovanje, družino. Z enako žalostjo doži-
vljata ta udarec tudi stari oče in mati, Mr. in Mrs. Jakob Gustinčič, 18800 Abby Ave., Euclid, Ohio. Posebno je hudo stari materi Mrs. Jennie Gustinčič, ki pripoveduje o njem, kako je bil vedno dobre volje in nasmejan. Žalujejo tudi teta Lilijan in njena družina, ki živijo na isti ulici, kjer je živel mali James in so se otroci obeh družin počutili kot ena družina. Na pogreb sta prišla strica, dr. Jakob iz Kalifornije in dr. David iz Georgie (kjer je v vojaški službi). S sorodniki delimo ob tem strašnem udarcu njih žalost in bolečino, ko se zavedamo, kaj ob njegovi izgubi občutijo. Premnogi so jim izrekli sočustvovanje in sožalje v Louis Orlando pogrebnem zavodu, kjer je bil v zaprti krsti na mrtvaškem odru.
Prostorna cerkev Karmelske Matere božje v Wickliffe je bila polna ob pogrebni koncelebri-rani sv. maši. Somaševalo je 10
M. T.
kioska irgafev
m Sfewenskl pristavi
CLEVELAND, O. — Kakor ste že verjetno opazili v koledarčku prireditev, je odbor Slovenske pristave prestavil tradi-cijonalno “Vinsko trgatev” na nedeljo, 22. septembra.
Razlog za to je, da se vsi malo oddahnemo po zelo uspešnem Koroškem pikniku in da bo grozdje in vino čim bolj sladko in zapeljivo.
Sliši se, da imajo organizatorji veliko novih idej za letošnjo Vinsko trgatev. Tako bo zabave dovolj za vsakega. Prepričajte se na svoje oči in prihitite v nedeljo, 22. septembra, na Vinsko trgatev Slovenske pristave! Z njo zaključimo sezono piknikov
v letu 1974. Za poskočne'melo-duhovnikov. Pogrebne sv. maše! d9e nam bo igral znani orkester so se udeležili tudi šolski otroci,
da se poslove od svojega sou-
“Sonet”.
V kuhinji in točilnici bo na
čenča in mnogo družinskih pri- razpolago obilo dobre jedi in pi-
jateljev in znancev. V lepem jač-
govoru se je od njega poslovil Na veselo svidenje!
prijatelj Lanasetove družine,! Rev. Castelo. Sv. maše sta se! udeležila dva brata-duhovnika ■ Castelo, ki sta dvojčka in sta si tako podobna, da ne vem, kateri od njiju je govoril. Dolga vrsta avtomobilov ga je spremila na pokopališče Vernih duš. Krsto so poleg dveh bratov nosili še bratranci, sinovi tete Lilian. Na zadnji poti so ga spremljali šti-
Za odbor: Miro Erdani
ibs iz Avstralije
CANBERRA, Avstral. — Spoštovano u r e d ništvo! Pravkar sem čital v Ameriški Domovini, da boste zaradi krize in rastoče draginje morali zvišati naročni-
rje duhovnild in eden od bratov- no’ da je ne™ren položaj za red-dvojčkov, Father Castelo, je pri no izkajanie našega priljublje-odprtem grobu opravil zadnje neSa. sl°venSKega dnevnika in molitve in pogrebne obrede. Po-, da potrebna splošna podpora vabil je vse navzoče, naj pridejo ! dobra volja naročnikov, na dom Lanasejevih, kjer je pri-! PcS ne daj, da bi Ameriška p ra vij ena pogrebščina - pogosti-; Rcrnovtna nehala izhajati! če bi tev pogrebcev. Večina se je na' se to zgodilo, bi bili najbolj pripeti domov tam ustavila in vi- zadeti starejši ljudje, ki so na dela lep dom, kjer je živela Rst naročeni že mnogo, mnogo srečna družina, ki pa sedaj ob lot in bi ga res zelo pogrešali, nenadni smrti malega Jamesa Vaše naznanilo o podražitvi doživlja žalost in praznoto v me ni prizadelo in mnenja sem, hiši.	| da boste morali prej ali slej po-
Težko se je vživeti, da je to novno podražiti, prvič zaradi ra-resnica, da ga več nazaj ne bo steče draginje, drugič zaradi u-... Kako ob takih trenutkih člo- . padanja števila naročnikov, tret-
To res ni veliko današnji _ inflaciji. Zvedel da je lansko leto Prosveta razglasila, da s 1. januarjem 1974 ne bo mogla več izhajati zaradi deficita. Ko so naročniki Prosvete videli, kako resna je stvar, so jo močno podprli z bogatimi prispevki in ji tako rešili živ-ljenje, da izhaja še po trikrat tedensko. To je bilo lepo in hvalevredno.
Ameriška Domovina ima dolgo pot v Avstralijo. Najhitreje jo prejmem v enem in pol mesecu, včasih rabi dva meseca, pa. tudi tri. Vse to je odvisno od ladij, po kakšni poti plovejo, po krajši ali daljši. Včasih se tudi kakšna pošiljka izgubi. Letos sem pogrešil tri tedenske pošiljke Ameriške Domovine.
Neka slovenska rojakinja iz Melbourna mi je nedavno izročila dva dolarja za Vaš tiskovni sklad z željo, da bi ji poslali samo eno tedensko pošiljko A-meriške Domovine na ogled. Ce ji bo branje ugajalo, se bo naročila na list. Prosim, ustrezite njeni želji, spodaj pa je naveden njen naslov.
Uredništvu, upravi, uslužben-, cem, sotrudnikom, pa tudi vsem naročnikom in bralcem Ameriške Domovine prav lep slovenski pozdrav iz daljne Avstralije. Bog Vas živi!
Vaš rojak
Jakob Božič
Shaw-a “ARMS AND MAN”.
Sedaj končuje angleško mašo za mešani zbor in moderno glasbo za balet neki skupini v kapi-tolskem mestu S a c r a m e n tu. Sodeloval je tudi pri orkestraciji liturgičnih skladb, katere smo izvajali o Božiču in Veliki noči v naši katedrali.
Ko mu bo žena, katera je tudi že pred učiteljsko muzikalno diplomo, stopila v službo, bo nadaljeval študij za d o k t o r a t. Hčerka Kristina, kateri je 6 let, je že v učiteljskih rokah za klavir in vijolino, ko malo odraste, pa bo učenka svoje mamice za flauto, klarinet in piccolo. Z dve in pol leti staro sestrico Taro pridno obiskujeta plavalne tečaje.
Naša Marjana je dva in pol meseca pred B.A. diplomo in bo študij nadaljevala za (“teaching
THE j “heritage” pisarno, katero vodim in vzdržujem sam. Sem redno v stikih z našimi slovenskimi javnimi delavci in v soglasnosti in sporazumu n a d a 1 j ujemo, kar smo pričeli, ko smo imeli še direktne zveze s pok. dr. Krekom.
Kako izgleda Kalifornija danes, jutri in pojutrišnjem?
Pojavljajo se razne teroristične skupine, katerim ni videti konca. Po imenu in dejanjih jih poznate iz časopisja, toda zadnja vam bo naj hrže popolna u-ganka in nepoznana. Imenuje se “WHITE POWER”. To je organizacija, katera nastopa proti radikalnemu gibanju. Človeško razmišljeno bi se še nekako razumelo kot nastop in svarilo o-stalim terorističnim izpadom. Toda zakon in način izvajanja j je drugačen.
isti univerzi. Na razstavi v mestnem muzeju, katero je priredila univerza, je dobila posebno pozornost v lesenih izdelkih (gugalnici s keramičnimi sedeži, gugalni slon in pa arabski konj), poleg tega je tudi razstavila keramiko, otroško mizico s stolčki in zlatarske izdelke. Časopisje je zelo ugodno poročalo o razstavi, posebno je omenjalo dela Marjane in pažnjo izdelkom, ki so posvečeni odraščujočim otrokom. Denarna nagrada ji je bila poslana po končanem razstavljanju. Sedaj se moje male vnukinje zabavajo z gugalnico na našem vrtu, njena hčerka, 3 in pol-letna Rebeka pa je gospodar novega domačega muzeja.
Naš Ted nadaljuje s študijami na domačem mestnem kolegiju. Pripravlja se počasi na čas, ko bo tudi on spravil v žep diplomo za B.A.
*
Samo streljaj od naše hiše čez cesto žive Vraničarjevi. Tudi tam so mladi odrasli in stopajo samostojno v javno življenje. Poročena hčerka Kristina bo v kratkem lastnica master diplome za zgodovino, angleški in francoski jezik, dočim njen mož študira trgovsko vedo. Brat Žani je inštruktor na Vzhodu (Navy Nuclear Energy Plant). Drugi brat, katerega so krstili za Tonija, se je posvetil študiju elektronsko-mikroskopske vede in precizni fotografiji, dočim je Martin državni uradnik. Mlajšemu Marku pa še v šolskih klopeh vlivajo pamet v glavo, kot smo rekli nekoč doma.
❖
Kaj pa Starčevi? Tom bo nadaljeval študije za medicino na univerzi v New Yorku, mlajši brat pa že ima diplomo iz sociologije in je zaposlen v javnem uradu. Imata zelo prikupno in pridno sestrico Marjano, katera bo še nekaj let čakala, da se bo v šolski izobrazbi priključila bratoma.
*
Pri Kozinovih imajo “lemena-tarja”, kot smo dejali doma. U-pam, da bom dočakal čas, ko bom imel priliko videti gospoda kaplana Kozino pred oltarjem naše katedrale.
Za ostale ne vem, bom pa o tem malo več poročal prihodnjič.
*
Na univerzi Davis pri Sacramento. najdemo družino prof. Marjana Merale. Senegaljčani ga poznamo iz taborišča. To je vse, kar trenutno vem; sem ga obiskal, pa ga nisem našel doma. če se ne motim, so v družini trije otroci.
V Sacramentu je poleg drugih slovenskih družin tudi Anton Arnež, lastnik delavnice in popravljalnice za pohištvo. U-pam, da v kratkem ali vsaj v doglednem času pridemo skupaj, da bom kaj več napisal tudi o Slovencih, kateri so prišli .iz . avstrijskih begunskih taborišč, glasbo za spevoigro “ALICE IN! ’-lovencev je povsod nekaj, sa-WONDERLAND and through |mo najti jih moramo.
Priselj enci-begunci, zapomnite si eno, kakor smo prejeli vse-credential in M.A. degree ) na j p^veno dovoljenje in državljanstvo, prav tako ga lahko na drug način izgubimo. Ogibajmo se skupin, katerih vodstva si hočejo z nasiljem utreti pot. Zakon je edina pravilna pot, če se dogajajo pri tem načinu napake, bodo odstranjene, kadar bo dovolj in čez glavo nedovoljenih dejanj.
Maks Simončič
Slovenska mladina polaga račun
STOCKTON, Kalif. — Pričnimo s Simončičem Maksom ml., katerega poznamo iz že objavljenih člankov. Bivši študent glasbenega oddelka univerze na Pacifiku, v Stoektonu, je bil v profesorskih rokah g. Becklerja, tudi komponista imenovane u-niverze našega mesta.
Maks je modernist vsaj v pretežni večini svojih skladb. Marca tega leta je naša domača simfonija izvajala njegovo prvo moderno delo za orkester, soprano in bas kot recitativna glasova v PSALMU 120 (Prošnja za mir).
Pod spretnim dirigentom je glasbeno delo zelo uspelo, dasi-ravno je mladi komponist uporabil e 1 e k t r onski inštrument “MOG SYNTHESITZ”, s katerega načinom je poglobil delo odgovarjajočim verzom psalma ter nudil kontrast med vojno in mirom.
Napravil je tudi originalno
the LOOKING GLASS’:
“Aida” spet za otvoritev
Sueški prekop bodo odprli za reden promet marca prihodnjega leta.
Ob ponovni otvoritvi prekopa bodo v podnožju piramid uprizorili Verdijevo “Aido”, opero, ki jo je slavni italijanski skladatelj napisal leta 1869, ko so odprli Sueški prekop.
IZ NAŠIH VRST
Cicero, 111. — Spoštovano u-redništvo! Pošiljam ček za obnovo naročnine. Ameriška Domovina nam je zelo priljubljena.
Razmere časa Vam delajo težave. Upamo, da jih boste premostili, kajti želja nas vseh je, da bi Ameriška Domovina še dolgo prihajala v naše domove.
Z najlepšimi željami in pozdravi Vam in vsem sotrudnikom!
Anton Shutta
Wilmette, 111.	— Cenjeni!
Hvala Vam za obvestilo. Prilagam ček za celoletno naročnino s toplo željo in trdnim upanjem, da bo Ameriška Domovina še dolgo, dolgo prihajala v naše domove. Da nam bo prinašala slovensko besedo, domače in svetovne novice in nas povezovala v eno složno slovensko družino, raztreseno po vsem svetu, kot je to delala do sedaj.
Naj Vam dobri Bog nakloni mnogo nadaljnega uspeha m mnogo zdravih let!
Lep pozdrav vsemu cenjenemu osobju, posebno pa Vam, draga ga. Debevec. Bog živi!
Vam hvaležna
Gizella Hozian
Cleveland, O. — Spoštovani v uredništvu! V prilogi Vam pošiljava ček za celoletno naročnino. S časopisom sva zadovoljna in prihaja tudi redno.
Vse v uredništvu, upravi in v tiskarni Ameriške Domovine prav lepo pozdravljava!
Tony in Rosalia Mlakar *
Richmondtown, N.Y. — Spoštovani! V prilogi pošiljam naročnino za eno leto. Obenem sporočam moj novi naslov, ki se glasi: Rev. Aloysius Jenko, 315 E. 47 St., New York, N.Y. 10017.
Lepa hvala za vse in prijazen pozdrav!	•
Aloysius Jenko
m za
Obilica vode
Povprečna krava mlekarica popije dnevno okoli 35 galonov vode.
POSLANSTVO AMERIŠKE SLOVENIJE

dol
Ljubljana,
Slov. — Po
tok*6111 ^aSU mJ ie sPeJ Prišel v Sei^e dragoceni list. Prebral jo i^a Z VeseJjem> s pozornost-J. aydU zanimajo me vse novi-c 12 Uvljenja ameriških Sloven-L^ma slovenskih Ameri-
do^0’ aesar Slovenci v stari c, °vini nimamo več , imate
Aenci
v novi domovini, to je
društveno življenje, slo-L . ° tradicijo, globoki sloven-
jli^utim zadovoljstvo in vese-Lr;,.0 v “Ameriški Domovini” |W lrarri Jmenik raznih društev lien »° "društvo Naj svetejšega L g aL “Društvo Marije Čiste-
Iste,1''1'' ali
fWo
h
it;
Jezu,
“Društvo Presv.
sv.
sv.
sovega”, potem “Dru-
A-ne, sv. Jožefa, sv. Vi-Lovrenca, sv. .Kristine” kU,Vse druge organizacije, ki slovenski Amerikanci o-|tfacj. 1 111 ki vse pričajo o stari slovenske družabnosti, . ° avnega slovenskega čuta 'kdpnost.
K°člo
tu L '■luvek tukaj v starem sve-\ toere ° Slovencih v Ameriki, aiti 86 Zaradi zapore nad novi-Po sedanjem režimu prav
ali pa sploh ne —
žičnega okolja, v katerem so odrasli, ne znajo več slovensko, ampak da se predstavimo tudi svetu, da spozna naše vrednote in se obogati z njimi.
Najbolj odločno je v to smer zaoral v ZDA prof. Edi Gobec, čigar odmev je segel prav do nas v matično domovino, ko je napovedal knjigo v slovenščini in angleščini o Slovencih, ki so se v svetu uveljavili. Drugo odkritje je bilo zgodovinsko in sicer o vplivu starodavnega slovenskega karantanskega ustoličevanja na ameriško demokracijo (prof. Felicijan). Vse do danes so bili namreč prikazovali to izredno slovensko pravno tradicijo kot
nekako “osvoboditev”, movini nam tega ni mogoče pod-
gre 5
ampak za ustvarjanje enako-1 pravnosti ljudstev in kultur, ki tu živijo, na Koroškem slovenskega, italijanskega in furlanskega, da so si vsi domači in da si v eno in drugo smer posredujejo vsak -^vojo narodno kulturo.
Pomembne so poleg kulturnih tudi gospodarske vezi. Slovenci na Primorskem imajo tudi gospodarske organizacij^, a so šibke, ker jih tuja oblast drži ob strani z raznimi dovoljenji itd. Ustvariti je treba zato tudi gospodarske vezi med slovenstvom v svetu in v zamejstvu (to je na Koroškem in Primor-
skem), ako si ustvarjamo lastno državno- J narodno premoženje, smo tudi navaden bolj samostojni in neodvisni, folklorni “običaj”, kakor da smo! Iz Ljubljane (Beograda) pod-Slovenci še vedno bolj pleme; pirajo gospodarsko le tiste slo-kot pa narod. Ako samo na ta! venske organizacije na Primor-dva primera premislimo, koliko' skem in Koroškem, ki vodijo slo-
vzeti, ker nismo svobodni, oziroma smo le v toliko, kolikor nam dopušča beograjska partijska direktiva. In ta je uravnana na u-stvarjanje jugoslovanske narodnosti, na izoliranje slovenstva od sveta. V Ljubljani so tisti, ki se zavzemajo za slovenstvo, razglašeni za “nacionaliste” in izgubijo svoj položaj.
“Ameriška Domovina” je pomenljivo zapisala, ko je v Chicagu slovenski napredni dnevnik “Prosveta” začel izhajati samo še kot tednik, da je hudo, ako pade kakšen slovenski steber, kakršnegakoli prepričanja in u-smerjenosti naj je že. Res, kakršnegakoli prepričanja smo slovenski ljudje, katoličani ali napredni ali svobodomiselni ali še kaj, vedno nam mora biti slovenstvo tisto, ki nam je skupno in ki nas mora družiti.
Nezreli in duhovno nedorasli
je še treba odkriti o slovenski' venske ljudi v potujčenje v tu-, smo, ako prav v tem zagrizeno tradiciji in ne le odkriti, ampak'jih strankah; ako bi potem Slo-
2g°di
ZaZdi’ da le sPet odkril taj v ° slovenstva, ki mu je sko- izšel zbledela; oživijo procesije
bj^^bih let, katere je brez-% °Llast zatrla, vstane spo-^ čudovite cerkvene zbo-’W.f VaSL kier Je ob večerih CaSjjea J^tovska pesem, na pro-^.2a dež — te presunljive 'Mii e b Rogu, na praznike, na v^°hočni čas ...
^ ,^a tega pri nas seveda ni hn’je°da nekaj je — imamo u-0 ’ uPanje zato; ker Slovenec la Slovenec. In ko pride HoZa^e ponovno ustvarj ati,
°Mio
V
graditi svojo narodno
0sl tako, kot so jo že zače-
VU/ojaki v novi domovini. ^ern čutim’ da L10 mogo-vyiz nove ameriške domo-to	v staro domovino, ko
%■)	mogoče, poživljajoč
K ’ 1 bo našo matično domo-bdbovno
tebi
%(; ^ ° Poživil, v duhu sloven-Va%Ue m izročila, v duhu ^ obSke naroclne kulture, ki ^ ba Se^a samo književnih del °bnih ter umetnih pesmi, tudi kulturo življenja in io, ^ na®° društveno tradici-^ e običaje iz vseh sloven-l^Lokrajin 0d Panonije do te. „ a> našo kulturno zgodovi-
prenovil v
Paša
narodna jedila ... Vse,
u-
slovenski človek znal
te) ^Uškim Slovencem mora-teva-že danes hvaležni, da tet6 ^lri ohranjajo vse te vred-
a opravljajo požrtvovaL vse slo-bi
biti ravno narobe,
110 *v
P°slanstvo za teij.^ 0 današnjega časa, ko
'W !?a. d°movina dajala
odkriti v pravi luči!
Opozorimo naj na tem mestu, da je bilo na tem področju zadnje čase. tudi nekaj storjenega. Pred kakim letom je izšel prevod pesmi Srečka Kosovela v francoščini in kmalu potem (v Trstu) tudi v italijanščini. V italijanščino je bil preveden in je tudi Prešernov “Krst pri Savici”. Nekaj prevodov slovenske poezije je izšlo tudi v nemščini. Živahnejšo dejavnost pri posredovanju slovenskih kulturnih vrednot v nemščino je zadnji čas opaziti .posebno pri koroških Slovencih, kjer je tudi njih lastno književno ustvarjanje iz dneva v dan močnejše. Nekateri tuji listi, posebno nemški, posvečajo' že precejšnjo pozornost tudi problemom slovenstva. Katoliški tednik “Die Furche” na Dunaju dogajanje v slovenskem prostoru pozorno spremlja.
Slovenska odprtost svetu prehaja torej v novo obdobje, ko ne gre več samo za prevajanje tujega v slovenščino, ampak za nalogo, ki je sicer nekoliko težja, toda pomembnejša, za prevajanje slovenskih del v druge jezike, za predstavljanje slovenske kulture svetu! Slovenci v svetu postajamo znani. V te] smeri naj delujejo posebno tisti, ki se vedno bojijo, da se bomo v svetu (in doma) izgubili. Naj opozarjajo posebno svetovne časopise in revije na slovenstvo in Slovenijo, naj dajejo pobude ali naj sami prevajajo slovenska dela.
Naslednja naloga je, da se Slovenci zavzamemo za tiste dele, ki so danes ogroženi, to je za Koroško in Primorsko. Tu so Slovenci pod pritiskom, a kljub temu delavni. Pomislimo na Mohorjevo' družbo v Celovcu in na njeno poslanstvo! Ne vrši ga le s knjigami, ampak povsod, da bi j Wrlrviim dijaške domove in
in živ-
| Vzdržuje
eiv., ------- j utriP prav sedaj je zgradila mogočno
1 1 v svetu. Pa ne, Sloven- poslopje za dijaški dom, za knji-
SaSVetu ohranjajo slovenstvo ten tlas v matici. Tudi to je e-
V0Sto berem tudi o tem, da %
tji al. v
1111 četrti rod Slovencev
S
S
zna več slovensko.
WT ^bsbjo, da je slovenstvo
garno, za restavracijo. Koroški Slovenci kljub 'pritisku živijo. nakov slovenske trdoži- imajo prireditve. Na obisku do-hstvarjalnosti.	movine jih ne pozabimo obiska-
ti. In ne pozabimo opozarjati svetovnega tiska , ha krivico in na borbo za njih narodne pravice. S tem jim bo mnogo poma-gano. Prav letos so se tudi odločili za gradnjo lastnega Kulturnega doma v Celovcu.
Podobno je na Primorskem. Kulturno življenje je živahno, toda pritisk Ljubljane in Beograda, da se včlanijo v italijanske stranke in se poitalijančijo, je velik in nenehen. V Gorici so nedavno zgradili krasno poslopje Zavoda sv. Družine (Slovenskega sirotišča) in primorski Slovenci zelo živahno delujejo s številnimi prireditvami, ki so po kakovosti danes v samem vrjiu slovenskega ustvarjanja. Pomislimo na pisatelje (Alojz Rebula, Boris Pahor) in na Slovensko gledališče v Trstu. Obi-jezikovne ščiimo jih!
Seveda moramo Koroško in Primorsko prav razumeti, tu ne
VA^rla A ni tako. Jezik je te ^0r zelo pomemben, toda Tudi če nekdo govori 'te^o angleško ali špansko, je te 2^e vedno Slovenec, ako se ecJa svojega porekla, slo-izročila, osebnosti in te>vp Svoje slovenske matere, tefp ^be pesmi, slovenske kul-te jp 113 najodličnejših prič za Ogledni senator Frank
telQ, zahteva, da gremo na a začnemo slovensko iz-'"Jt’U ^ kulturo prevajati tudi .^e Kzike, posebno še v ante — dela naših pisateljev

;shiko\
m . —v, podvige naših slo-tef ljudi doma in v svetu, ,a prestopimo 111 se predstavimo ne le ti-^ujakom,'- ki zaradi tujeje-
vencev v Avstriji'in Italiji ne bilo več, bi o Slovencih v Jugoslaviji lahko govorili le še kot o Jugoslovanih. Tega Slovenci tako v svetu kot doma ne moremo sprejeti, ker to ni pravo “bratstvo in enotnost”, ampak veliko-srbstvo; četudi obarvano z mednarodno marksistično ideologijo.
Glavna teža slovenskega narodnega življenja je torej na Slovencih v svetu. Še enkrat, ni vprašanje, kdo zna še in kdo več ne zna slovensko, ampak vprašanje odprtosti, da slovensko narodno-kulturno bogastvo napravimo razumljivo tudi v drugih jezikih tako za naš mlajši rod, ki odrašča v tujem (za njega domačem) jezikovnem svetu in pa da napravimo s tem tudi drugače govoreči svet dostopen za slovenske vrednote. V do-
vztrajamo na “svetovnem nazoru”, ki smo si ga oblikovali pogosto še v šoli in nismo zrasli s svetom v toliko, da bi nam bil vsak slovenski človek blizu, rojak, kakršnega prepričanja je. Slovenstvo ne sme biti togo, ampak gibčno, odprto za nova spznanja, iskanja in sodelovanja.
F.š.
Romunija ne priznava potrebe in možnosti p§ partijskem središču
DUNAJ, Avstr. — Romunska Komunistična partija je v programu za svoj kongres v letošnjem novembru objavila, da ne vidi nobene potrebe ne možnosti po kakem središču, ki naj bi vzporejalo in povezovalo delovanj e posameznih komunističnih partij.
Sicer je to načelo postavil vodnik romunske partije Nico-lae Ceausescu že leta 1965 in se po njem tudi ves čas ravnal, toda tokrat ga hočejo vključiti v j uradna navodila in politične smernice, ki bodo na kongresu partije obravnavane in potrjene kot uradna vodila za bodoče.
Četudi ni Sovjetska zveza nič omenjena, je vendar očitno, da je navedeno stališče v opreki ž Moskvo, ki se smatra za uradnega, vodnika svetovnega komunizma. V zadnjih mesecih se ponovno prizadeva za sklicanje vodnikov komunističnih partij z vsega sveta, da bi to svoje stališče okrepila in uradno izključila Kitajsko komunistično partijo iz komunističnega svetovnega občestva.
Romuni so od vsega začetka spora med Moskvo in Pekingom ob strani in se v spor nočejo mešati,* še manj zavzeti v njem kako stališče. Na proslavi 30-let-nice komunističnega režima v Romuniji pretekli mesec so sku-Bukarešti po vsem sodeč
šali
Podražitev špagetov v Italiji
Cene najbolj priljubljene ita-Ijanske jedi so ta mesec posko-1
čile s 350 lir na 500 lir za kilo- Posredovati med Kitajci in Ru-gram. Ko so nekaj preje go- SL Pa nJ Uilo za to na nobeni spodinje zvedele, da se obeta	Pravega razpoloženja,
podražitev, so razgrabile vso za-1	-----—0-------
logo v trgovinah, tako da so o-stale police skoraj prazne. Posamezni kupec je smel dobiti samo pet kilogramov špagetov.
aC
QWERICAN FARMERS DESERVE A BIG “II" FOR EFFICIENCY !
On 1973... usms about THE SAME ACREAGE THEY DSDiM i960... "-0 THE NATION'S FARMERS INCREASED CVER-All CROP PRODUCTiONi BY NEARLY §0% * - *
£\nd they DID THIS WHILE REDUCING TOTAL FARNA WORK TIKAE BY
40liU0N
MAN-HOURS [[(
sgravnmseu prorasun in profs' plofeistu denarju
PITTSBURGH, Pa. — Tu so bili pretekli ponedeljek zbrani vodniki 40 največjih podjetij v ZDA na povabilo predsednika ZDA Forda, da se pogovore o gospodarskem položaju in stavijo svoje predloge.
Vsi so bili edini v tem, da naj zvezna vlada skrbi za uravnovešen proračun, to se pravi, da naj zmanjša izdatke v taki meri, da bodo kriti z dohodki. Prav tako so se izjavili skoraj vsi proti politiki pičlega denarja, ki je odgovorna za sedanje visoke o-bresti. Te ovirajo gospodarsko rast in do neke mere prispevajo k inflaciji, so trdili zbrani.
Proti politiki pičlega denarja in visokih obresti so se pretekli teden na svojem zborovanju v Beli hiši izjavili tudi vodniki organiziranega delavstva. Zavzeli so se za nižje obresti, ki naj o-mogočijo gospodarsko rast in u-stvarjajo nova delovna mesta.
Kitajci se malo menijo za odstop R. M. Nixona
WASHINGTON, D.C. — Sen. J. W. Fulbright, ki je bil s skupino senatorjev in kongresnikov nedavho na obisku na Kitaj skem, je dejal, da uradni zastopniki, s katerimi so govorili, niso kazali nobenega zanimanja za odstop predsednika R. M Nixona.
Ko so člani kongresne skupine zagotavljali Kitajce, da spremembe v Beli hiši ne pomenijo spremembe ameriške politike, so se kitajski predstavniki za to tako malo zanimali, da niso stavili o tem nobenega vprašanja. -------------o------
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV <5425 Waterloo Rd.	481-223"
MALI OGLASI
V najem
V najem se odda 4 lepe sobe s kopalnico, klet, Gas furnez, garaža, mirnim, odraslim, na E. 61 St, blizu St. Clair. Kličite 251-8219.
(153)
PREŠA NAPRODAJ
za en ton, z bakrenim dnom. Kličite po 5. uri 261-1246.
(152)
FOR SALE
2 piano accordions for Sale ■ both 120 bases — one black, one red. Best offer. 381-1379 after 6:30 p.m.
-(153)
Hiša naprodaj
Enodružinska, 6 sob, na “land contract” $1500 naplačila, pri E. 64 St. južno od St. Clair Ave. Kličite po 6. uri 486-0172.
—(19,20,26,27sep)
Pojasnilo
“Ali smem vprašati, kakšno bolezen imam?”
“Anemijo.”
“Od česa pa to prihaja?”
“Iz grškega jezika, milostna gospa!”
‘v
•v;*.
FOR RENT
Off Lake Shore Blvd. E. 146 St. 4 rooms up (1 bedroom) no pets, couple $90. Two months rent in advance, plus security deposit. 729-1155
HIŠA V NAJEM
na 17901 Dillewood Rd. blizu E. 185 St. odraslim, brez otrok in živali. Dve spalnice in garaža. Kličite 481-1607
-(153)
FOR RENT
Two sleeping rooms with own kitchen & bath for sober gentleman. At 1184 E. 167 St., corner of Grovewood. Call 481-8607.
(155)
V NAJEM
tri na novo dekorirane sobe, karpetirano, nekaj opreme, Lake Shore blizu Euclid Beach okolica. Srednje starosti dvojica ali samski. Na tretjem nadstropju. 481-9338 pred 3. uro.
-(153)
HIŠA NAPRODAJ
6 sob in dve sobi odzadaj, lep vrt, v okolici sv. Vida. Hiša je prazna in se kupi z opremo ali ne. Kličite 382-2340.
— (19,27sep)
INCOME BUNGALOW
near E. 185 St. down suite has kitchen, living room, two bedrooms and bath. Up: kitchen, living room, 1 bedroom, bath, full basement. Garages. Make offer.
For Rent — E. 156 St.
Near boulevard, 1 bedroom efficiency suite, lease, references. No pets.
Sfreka! Realty
481-1100	692-1020 evenings
(153)
MALI OGLASI
EUCLID
na pol zidan duplex, sprejemna soba, jedilna soba, kuhinja na prvem, dve spalnice zgoraj, klet, garaža, brez madeža. Dobri začetni dom.
EUCLID
za dve družini, z aluminjam obi-ta hiša, 5-5, po dve spalnice v vsakem stanovanju, ena neizgo-tovljena na tretjem, rekreacijska soba v kleti, dvojna garaža. LJUBKA HIŠA
tri spalnice, dve leti stara ranč, dvojna priključena garaža. Polna klet. Se nahaja na okroglem lotu, v okolici novih hiš. Se lahko takoj vselite.
GLEN DRIVE
od Route 91, novi domovi, ranči z tremi spalnicami, z dvojnimi priključenemi garaži, IVž kopalnica, jedilna soba, polna klet. Kvalitetno delane. Kličite da vam pokažemo.
UPSON REALTY
499 E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9. do 9.
(153)
Stanovanje v najem
Lepo 6-sobno stanovanje spodaj v zidani hiši se odda v okolici sv. Vida. Kličite po 4. uri 361-0280.
-G53)
FOR RENT
Two bedroom duplex in Euclid, carpeted living room, eating area in kitchen, basement, back porch, garage. Call 261-1849.
(155)
For rent
One apartment, 3 rooms, for rent on E. 61 St. Call evenings 942-0620.
(153)
FOR SALE
By owner, well maintained 6 suite brick apartment.
CaU 944-1076
(153)
HIŠA NAPRODAJ
za štiri družine, na Norwood Rd. V dobrem stanju. Samo resne ponudbe. Kličite 1-256-1364.
J	(152)
HIŠA V NAJEM
pet sob in kopalnica, nov furnez na plin, blizu Sv. Vida cerkve. Sprejme se z enim ali dvema otrokoma. Kličite 321-9317 ali 321-3204.
(153)
MALE HELP WANTED
Male Help Wanted
Light metal fabrications. Second shift. — Call 451-6666.
J	(154)
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(X)
SHEET METAL MAN
fabricator of small light gauge parts, requires mechanically inclined person with some metal experience to learn setup of machinery. Expanding department. Good hourly rate. Apply
ACME LIGHTING PRODUCTS 1667 E. 40 St.
(153)
Female Help Wanted
HOUSEWORK
Two days per week. Pleasant working conditions. Must speak English.
SK 1-3816
(157)
pIIftmT
NOBENEGA- ZADAJ! — Bill Vernedoe, uslužbenec Marshall Space Flight Centra v A-labami, je opremil svoj Volkswagen z električnimi baterijami, ki jih je namestil na zadnjem sedežu. Avto doseže bržino do 50 milj in je sposoben od polnjenja do polnjenja baterije napraviti 40 milj dolgo pot.
OPENINGS FOR BOWLERS League openings on most nights and during the day. For men’s women’s and mixed leagues.
Courteous management and clean lanes add up to your pleasure. Call today KE 1-881S.
20TH CENTURY LANES 16525 Euclid Ave.
-(155)
Light housekeeping and child care. 2 school aged children. Older lady or couple. Good salary and home. Private quarters.
886-2978
Help wanted Male or Female
WANTED - PART TIME HELP
Part time help wanted to work in bowling lanes and lounge. 3-4 hour« per day. Good working conditions. Apply in person.
20TH CENTURY LANES 16525 Euclid Ave. KE 1-8818
-(155)
jpsgi&iiaa


					
= Paul Keller
CVET NASE VAS!
			
•uWrfiWi'ii^r^sviir^iTsvi
Pa je čez leto dni planil kovač ves prepoten v hišo in povedal: “Gospodična Mirta — gospodična Mina — z No v akovo gospo je pa zelo hudo.”
“Kaj a?”	j
“Umira!”
“Menda se vam meša, Klan-der?”
“Ne, ne, gospodična, sem čisto trezen! Gospa umiira! Otroka je dobila in — po njej je! Saj sem zmeraj rekel, da je prešibka za življenje na. kmetih “In zakaj ste pritekli k meni, Klander?”
“Novak me pošiljsu Gospa Olga bi rada govorila z vami, preden zatisne oči. Pa je rekel: ‘Kovač, brž, brž, vas bo Mina poslušala, rada vas ima’.”
Ni minilo še pol itre, ko je bila Mina v šoli. Srečala je zdrav-
taka lenobna čenčljavka, taka tatica, ki krade svojemu narodu najboljšo dobrino.
Če bodo naše dežele kdaj uničene, bodo take ženščine nosile poglavitno krivdo za razpad.
Ženske pa, ki jim je življenje brez njih krivde odvzelo materinstvo, ki se jim morda njih najiskrenejša želja ni izpolnila,
so sirote ko vsi tisti, ki so brez dobrin in brez pravic. Materinstvo je naj večja čast, naj višja sreča ženske. Vendar so v hudi zmoti vsi tisti, ki v otroku ljubijo prav za prav le sebe, ki menijo, da so njegove vrline njih last, ki pa napake otroka nikoli ne iščejo v sebi in ki imajo otroke samo zato, da se z njimi bahajo in slednjič zato — da imajo dediče. Niti premisliti ne moremo, koliko odstotkov ljubezni staršev je golo samoljubje! Na milijone otrok je, ki potrebujejo pomoči, ki so brez mater! Zakaj se vedno ne najdeta taka ženska, ki nma najboljšega na svetu, in tak otrok, ki je brez najboljšega na svetu, da bi se iznebila samote in uboštva in bi oba obogatela?
SLOVENSKI AKADEMIKI i tn V AMERIKI — S. A. V. A. I L.
Miki Martinčič (N.Y.) predsednik, Lojze Arko (Chicago) 1. podpredsednik, Peter Čekuta (Toronto), 2. podpredsednik, Francka Babnik, 2447 Crescent St., Astoria, N.Y. 11103, tajnica, Hajni Stalzer (N.Y.) blagajnik, Ludvik Burgar in Ivan Kamin, urednika Odmevov.
mesecu ob 2 popoldne v cerkvi ovrenca v Newburghu.
Imenik raznih društev
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 6211 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Meta Rihtar, Pavli Sršen. Telovadne ure vsak četrtek od 6. - 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.

Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJEN CEV V E.ECLIDU Častni preds: Krist Stokel Predsednik: Joseph Birk
1.	Podpreds: John Gerl
2.	Podpreds: Anna Mrak
Zavrl; družabni odbor Mary Dolšak, Alma Lazar, Anna Žele, kuharica Mary Dolšak.
Seje so vsak drugi torek v mesecu ob 2. popoldne v SDD na Waterloo Rd.
BALIN CARSKI KLUB NA WATERLOO RD.
Predsed. Andy Bozich, podpred. John Gerl, tajnik in blag. Tone Novak, 20271 Arbor Ave. 481-0290, zapis Mary Bozich, nadzor odbor: Ed Leskovec, Frank Farun, Frank Koss, poročevalci:	Tone Novak,
Mary Bozich. Balina se vsak dan — ponedeljek, torek, sreda in četrtek ob pol ene ure pop. petek in soboto ! ob 6. uri zvečer, ob nedeljah od 1 do 5. pop.
I Tajnik: John Hrovat, nika, ki je skomizgnil z rameni, ’ rekoč: “Konec!” Novaka je do- Tel. 531-3134 bila v nekem kotu na stopnišču;
zmešano jo je pogledal in obraz mu je bil ves zabuhel od solza.
Mlada žena je umirala.
Mina,, močna, in Olga, umirajoča, sta si pogledali iz oči v oči.
“Gospodična Mina, ali ste hudi name?”
“Ne!”
“Ali se boste zavzeli za moje dete? Punčka je.”1
“Da.”
Dovolj sta si povedali, povedali sta si vse.
Mlada žena je bila mrtva. Boštjanova Mina je šla po punčko. Skrbno je bila spravljena v krasnem, otroškem vozičku, ki ga je Mina kupita v mestu. Kovač ji je pomagal pri tej selitvi.
Ko so bili odnesli ženo in spraviti otroka iz hiše, se je Novak zaklenil v svojo sobo.
Ko sta prišla kovač in Mina do reke, je dejal junaški oproda:
“Gospodična Mina, voziček morava čez ta vražji most kar prenesti Ta most je za samo nesrečo pri nas, pa težko je po vegastem tramovju in reka je hudič!”
Pa sta prijela otroški voziček in ga prenesla čez most. Celo v teh svečanih trenutkih ni kovač pozabil pluniti čez ograjo mostu.
In potem je bila Boštjanova Mina sama z otrokom.
Blagajnik: Andrew Bozich Zapisnikarica: Mary Bozich Nadzorni odbor: Predsednik John Troha, Mary Kobal, Anna Karun
Poročevalca: v slovenščini, Mary Bozich v angleščini Al Sajovec Seje so vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri popoldne v SDD. na Recher Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnik Andrew Rezin Jr., 15701 Rock-
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Predsednik Joseph Ferra Podpredsednik Joško Jerkič Tajnica in blag. Mrs. Josephine Magajna, 315 E. 284 St., Euclid, O. tel. 943-0645.
Zapisnikar John Černe.
Nadzorni odbor: Štefka Koncilja, Kristina Boldin, Frances Somrak.
Seje in, sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik Tone Zgoznik, pod-predsed, Stanley Cimerman, taj. Slavica Turjanski, blag. Rozika Jaklič, gospodar Rudi Pintar, pomoč. gos. Branko Senica, odborniki: A. Sepetavec, K. Kozinski, F. Go-renšek, J. Ferkul, A. Pintarič, raz-! sodišče: Angela Pintar, Alojz Ferlinc in Kristina Srok.
ZELENA DOLINA
Predsednik Karl Fais; tajnik Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi Krista vn.c: gospodar Jože Zelenik; odborniki; John Vinkler, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler.
ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB
Predsednik Renato Cromaz, podpredsednik Edward Pečnik, tajnik John Truden, zapis Max Traven, oskrbnik Elio Erzetič. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyju Petricku, 26191 Euclid Ave.
DRAGI NAROČNIKI IN NAROČNICE!
Lepo prosimo, pošljite nam naročnino že ob obvestilu, prihranite nam ponovno delo in strpsK • Sporočite takoj, če želite spremembo v naročnist • Pridobivajte nam novih naročnikov. Priporočite list svojemu slovenskemu sosedu in znancu!
AMERIŠKA DOMOVINA
BELOKRANJSKI KLUB
Predsednik Maks Traven, podpredsednik Matija Golobič, tajnik Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, Ohio 44143, telefon 261-0386, blagajnik Olga Mauser, nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, kuharica Marija Ivec.
side Rd., Maple Hts., O. 44137, tel:
662-9064, blag. Anna Perko, zapis-	um
nikariP.	’ -JL; zapisnikar John Trček, blagajnik
FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Predsednik Al Sajevic. 1. podpredsednik Anton Perusek; 2. podpred. Louis Arko; tajnik Antonia Stokar, 6611 Chestnut, Independence, Ohio 44131, tel. 524-7724;
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik Karel Mauser; pod- Ej-ank Kuhelj, Leopold Pretnar. Za
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA
Predsednik:	Matthew Tekavec,
podpredsednik: Joseph Zelle, tajnica: Mary Celestina, 727 E. 157 St., Cleveland, O. 44110, tel.: 761-8906; blagajničarka: Anica Knez, odbornica za zbiranje znamk: Caroline Kucher, Mary Strancar. Odbornica za članstvo: Marica Lavrisha, tel. 481-3768. Odbornica za Bogoslovsko akcijo (BA): Mary Boh tel. 432-2398. Za oskrbo kuhinje: Jožefa Tominc, Ivanka Pretnar, Tončka Urankar. Za prodajo peciva: Frances Raischel, Mary Kokal, Rose Bavec. Za oskrbo pijače in urejanje prostorov:	Vinko Rozman,
nikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Anton Stimetz, Mary Sbam-rov, Stella Mahnič. Za Federacijo: Anton Perusek, Mary Shamrov, Lou Kastelec, Antonia Stokar. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri popoldne, v naslednih Narodnih domo-
Joseph Ferra; nadzorni odbor Frank Karun, , Louis Dular, in Štefka. Koncilja. Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. Poročevalec Frank česen.
vih: aprila, junija, augusta, oktobra in januarja v SND. na 80 cesti, maja, julija, septembra, novembra in decembra v SND. v Maple Hts.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIR SKO OKROŽJE
Predsednik Louis Peterlin, podpreds. Anton Pelko tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., Telephone: 361-4847, blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Cecilia Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Jennie Vidmar, Victor Vokach. Veselični odbor:	Frances ' Okorn,
Anna Zalar. Gosp. Odbor: Mike Vidmar. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoidnev spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
AMERIŠKI- SLOVEN SKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds; Louis Arko, podpreds. Frank Smole, taj. - blagajničarka Mary Lauter, 640 E. Washington Ave., Barberton, O. 44203, tet. 745-9853; zapisnikar, Anton Okolish. nadzorni odbor: Josephine Platnar, Frances Žagar, Mary Šuštaršič. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center!
predsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Meiaher, 1143 Norwood Rd., Cleve lana, O. 44103; ' blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otu.nr Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo devinski referent prof, Janez Sever, Cleveland.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zboj dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica f.avriša, 1004 Dillewood Rd. te, 481-3768.
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
President: John J. Vidmar Vice-pres.: Matt Novak Secretary: Cathy Tominc, Tel.-391-0282
Treasurer: Frank Cerar Jr. Auxiliary Committee: Marty Tominc, Buddy Sumah, Peter V/orch, Lou Kuhar.
Samostojna društva
33.
Nobeno delo na svetu ni tako bogato poplačano ko materino skrbstvo. To delo ima plačilo že kar v sebi: blažen občutek sreče, da sme človek služiti najne-dolžnejšemu in najljubkejšemu bitju; dragocen ponos, da sme človek sodelovati pri zgradbi človeškega življenja; sladko upanje, da ves trud v resnici prav za prav ni noben trud, marveč je lepota, in ga bo otrok nekoč tisočero poplačal. In mimo vsega tega — tisočero iznenadenj in šegavosti nastajajočega človeka!
Usoda strahovito opehari žensko, ki ji je odvzeto materinstvo; seveda ne mislimo tukaj na tiste, ki so tako neženske in nenaravne, da si otrok niti ne želijo. A sedanja doba je taka, da privzgaja nenravnost. Ostriži si lase, obleci se po moško, ne imej druge skrb, ko da si ohraniš vitko telo, živi za igro in sport in uživanje — a boj se otrok! Kaj bi s tako grdo, kvakajočo žabico? Počemu ti bo? Skazi ti telo, jemlje ti prostost, obsoja te na življenje v slabem ozračju otroške sobe, za dolgo te izključi od plesa in športa, iztrga te iz vrst uživajočih vsaj za eno leto tvojih najlepših let. Vsak otrok te postara za več let; ti celo izdolbe tvoje zobe; tiran je, ki nima nikoli dosti.
Če kaka žena takole misli, je presneto škoda, da nista prav tako mislila njena mati in njen oče in da je sploh prišla na svet
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Častni predsednik Frank Baraga, predsednik Michael Telich; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9.183; blagajnik Louis Zigmund, nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek: zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. John Lokar,
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsednik Albert Cesnik, podpredsednik Louis Jartz, tajnica-blagajničarka Cecelia Wolf, 1799 Skyline Dr., Richmond Hts., Ohio 44143, tel. 261-0436, zapisnikarica
Ursula Branisel, nadzorniki Mary j mo, soba št. 4 staro poslopje. Dru-Dolsak, Joseph Mrhar, Leander: štvo plačuje $300 smrtnine in $14 Markuc, zastopnika federacije Louis na teden bolniške podpore. Za na-Dular, Al Cesnik, L. Makuc, J.'daljnje informacije se obrnite na Mrhar. Zastopnik na SDD Frank društvene zastopnike.
BARAGOVA ZVEZA 239 Baraga Ave.
Marquette, Michigan 49855
Predsednik Rev. Charles J. Stre-lick, podpredsednik Msgr. F. M. Scheringer, eksek, taj. in urednik Fr. Howard Brown, taj. Mr. Bernard Lambert, blag. Rev. Thomas Ruppe. Letna članarina $2, podporni član, letno $10, dosmrtno član stvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in organizacije $100.00. Vs člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvi krije stroške za delo za priglašenjf
zbiranje nagrad in srečelov: Agn.es Leskovec, Mary Prosen, Vida Švajger, Lojze Petelin, Mary Vrhovnik. Nadzorni odbor:	Štefan Marolt,
Frank Mlinar, Ivica Tominec, Ivanka Tominec.
PLESNA SKUPNA KRES
Predsednica: Mojca Slak, 5405 Stan-ard Ave., Cleveland, O. 44103 881-1725
Podpredsednik: Peter Dragar Blagajnik: Janez P. Vidmar Tajnik: Frank Zalar, Ml. Odborniki: Sandy Pestotnik,
Veronika Peklar, Andrej Kokal Ovsenik
Plesna Učiteljica: Bernarda
EUCLID POULTRY
V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, polnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izbe-11
HOWARD 549 East 185 Street, Euclid
BAKER
531-8187


Ženini in neveste!
Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.

Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	431-0628
m ^
Naznanilo in zahvala
Frank Zgonc, za konferenco SND|škofa Bara£a blažfinim in svetni
John Lokar. Glavna seja v januarju v Slovenskem Narodnem Do-
| kom.
Z veliko srčno žalostjo naznanjamo, da je v Gospodu zasp3' naša predraga mama, stara in prastara mama, tašča, sestra
TRETJI RED SV. FRANČIŠKA
Duhovni vodja Rev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Mary Panian Shodi so vsako drugo nedeljo v
ZABAVNO BRANJE — Odvetnik Burrel Rowe v Houstonu, Tex., je zadnjič kupil 40 let staro knjigo o prvem ‘Supermanu’. B. Roiue se zanima za take tiske in jih kupuje in prodaja ter seveda tudi — bere.
Julija Bokar
1884


V
Umrla je 26. avgusta 1974. Rojena je bila 16. februarja - ^ v Žužemberku na Dolenjskem, Slovenija. Njen. pogreb je avgusta 1974.
Članica je bila društva sv. Cecilje št. 37 Slov. Dobrodelne ?v'£ ze, Oltarnega društva in Materinskega kluba pri fari Sv. Vid®-
Pogreb je bil iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v e e A‘h sv: Vida in od tam na pokopališče Kalvarija. Krsto so nosili e* družine.
,
Pr.av lepo se zahvaljujemo č.g. dr. Francis Blatniku z®
cVrr
zal'!
wm
vilo pogrebnih obredov in daritev maše zadušnice. Lepo se valjujemo g. Martinu Košniku za orgljanje in petje pri P°8r
maši.
m
i . i!
v-,.- ■
Posebno prisrčno se zahvaljujemo članicam Oltarnega drus ‘ in Materinskega kluba za skupno glasno molitev rožnega ve"^ Toplo se zahvaljujemo tudi vsem drugim, ki so jo prišli kropu molit za zveličanje njene duše in se tako od nje poslovili.
Hvaležni smo iz vsega srca za poklonjene vence in cvetje so tako olepšali njeno krsto v pogrebnem zavodu. Bog naj v s veliki dobrotljivosti bogato povrne vsem. ki so darovali za J® in druge dobre namene.
Globoko smo hvaležni vsem, ki so se v tako velikim šte''i,.'j udeležili pogrebne maše in pogreba in jo spremili na njeni zad®
poti na pokopališče.
Razposlali smo zahvalne kartice na naslove tistih, ki so
bili znani, nekateri teh niso dali in naj ta posebna javna zah''3 bo, kot posebej njim namenjena.	^
Hvala Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu za vso nsk pogreba.
Predraga mama, stara in prastara mama, tašča, sestra- * ^ smo žalostni, ko smo se morali ločiti, pa nas tolaži živa vera. je ločitev samo začasna in ko se bomo zopet sešli v nebeški do® vini, potem se ne bomo več ločili. Do tedaj počivaj v miru!

žalujoči:
EDWARD, MICHAEL, JOSEPH. ALBERT — sinovi; SOPHIA, por. Armstrong; Mary, por. Cole; ANN, por. Purebei-’ ROSE, por. Rytell; DOLORES, por. Elkanick — hčere; LAVERNE, MARY, VIRGINIA — snahe;
ALEX RYTELL, WILLIAM ELKANICK, VERNON COLE zetF’ MICHAEL VIDMAR - brat, vnuki, vnukinje, pravnuki, pravnukinje in ostalo sorodstvo.
NEOBIČAJNA SLIKA — Puščavski svet, pokrajina na Luni? Ne, pač pa 2500-krat povečana površina wolframove elektrode. Fotografijo so napravili v raziskovalnem središču GE v Schenectady, N.Y.
Cleveland, O., dne 19. septembra 1974.