#
1. Nekaj uvodnih misli
Pred nami je tretja okro`-
nica pape`a Benedikta XVI.
Ljubezen v resnici (Caritas in ve-
ritate). Prvi dve Bog je ljubezen
(2005) in Rešeni v upanju
(2007) imata izrazito teološko
vsebino, èeprav jima ne manjka
niti antropološko-dru`bene, ki
je znaèilnost nove. Vendar tudi
pri novi okro`nici ne smemo
prezreti teoloških izhodišè, ki
bodo v besedilu ovrednotena.
Cerkvena in dru`bena jav-
nost je okro`nico prièakovala
`e prej. Po nekaterih neurad-
nih informacijah naj bi izšla ob
40-letnici okro`nice Pavla VI.
O delu za razvoj narodov (Po-
pulorum progressio, 1967). Nje-
no sporoèilo naj bi nadaljevala
glede na sedanje svetovne raz-
mere. Nekaj vsebinskih zasnov
in utrinkov nove okro`nice je
bilo èutiti `e v letošnji novo-
letni poslanici Benedikta XVI.
Z odpravljanjem revšèine gradi-
mo mir (CD-Nova serija 11,
Ljubljana 2008).
Èeprav okro`nico prišteva-
mo k dokumentom, ki obrav-
navajo dru`bena vprašanja, pri-
naša prvenstveno antropološ-
ke prvine, ki zadevajo èloveka
in dru`bo. Èlovek (oseba – per-
sona) je nosilec, dejavnik in cilj
vsega dru`benega `ivljenja. Èe-
prav je tudi dru`beno bitje (ens
sociale), ki v odnosu do druge-
ga spoznava in dopolnjuje sebe,
ni zgolj del mno`ice, v kateri
bi se njegova individualnost iz-
gubila. Dru`beno vprašanje je
v bistvu antropološko vpraša-
nje; dru`bo moremo pravilno
dojeti le na osnovi pravilnega
razumevanja èloveka, ki je v lu-
èi Bo`jega razodetja (Bo`jega
naèrta) Bo`ja podoba, dele`en
osebnega dostojanstva in pokli-
canosti.
Oèitek, da dru`beni nauk
Cerkve ponuja “tretjo” pot
med kapitalizmom in komu-
nizmom, ki jima danes prište-
vamo še liberalni kapitalizem,
se je pre`ivel. Cerkev se ne uk-
varja s politiko, paè pa jo v
duhu evangeljskega nauka nav-
dihuje, da bo slu`ila promociji
èloveka, se pravi uveljavitvi nje-
govega dostojanstva in poslans-
tva. Kot tak je dru`beni nauk
Cerkve sestavni del moralne
teologije, ta pa obravnava èlo-
vekovo individualno in dru`-
beno razse`nost in dejavnost.
Zato se okro`nica manj ukvarja
z analizo in obsodbo sedanje-
ga svetovnega stanja, ampak v
duhu kršèanske etike, uteme-
ljene na zdravem razumu,
evangeljskem nauku in svoji
dvatisoèletni izkušnji odpira
poti v prihodnost.
2. Vsebinske zasnove in
poudarki
Predstavitev vsebinske za-
snove okro`nice ima namen
prikazati glavna vprašanja, ki
jih le-ta obravnava. Hkrati `eli
navesti nekaj najbolj `goèih in
zanimivih segmentov, ki bi za-
slu`ili podrobnejšo obravnavo.
O tem kdaj drugiè. Sledeè za-
snovi okro`nice navajamo vse-
bino uvodnega in sklepnega
dela ter šestih poglavij. Vsebin-
sko predstavitev povzemam po
besedilu, ki je bilo na voljo
dru`benim obèilom ob pred-
stavitvi okro`nice v Vatikanu
7. julija 2009 (prim. Medna-
rodno oglaševalsko agencijo
ZENIT, 7. julija 2009).
V uvodnih besedah je ljube-
zen oznaèena kot temeljno vo-
dilo (gibalo) dru`benega nauka
Cerkve. Vendar ljubezni ne ra-
zumemo vsi enako; prihaja do
razliènih tolmaèenj, kdaj zelo
subjektivnih in nasprotujoèih si.
Ljubezen brez opore v resnici se
pogosto sprevr`e v èustvenost,
sentimentalnost. Dru`beni raz-
voj potrebuje resnico, ki jo izra-
`ata dve naèeli: naèelo praviè-
nosti in skupnega dobrega (iu-
stitia, bonum commune). Gre
za etièni kategoriji, ki morata v
dru`bi (grško pólis) dobiti tudi
institucionalizirano obliko (z za-
koni in predpisi). Obe naèeli sta
v slu`bi promocije èloveka in
dru`be.
Prvo poglavje se navezuje
na okro`nico Pavla VI. O delu
za razvoj narodov, ki govori o
celostnem razvoju vsega èlove-
ka in vsakega èloveka. Naèelo
je postavil `e 2. vatikanski kon-
cil v pastoralni konstituciji Cer-
kev v sedanjem svetu (1965),
okro`nica pa je spoznanja raz-
širila in poglobila. Razvoj je
prikazan kot “poklicanost” èlo-
veštva, ta pa je v bistvu prese`-
na (transcendentna). Ima na-
5


*

 
E	=.
B1;
9#




;
9%
'
	






mreè religiozno konotacijo:
prihaja od Boga, k Bogu tudi
usmerja èloveka in njegove de-
javnosti. Pristen razvoj ni v
prvi vrsti materialnega, zuna-
njega znaèaja, ampak duhovne-
ga, ta pa ustvarja nove vezi med
ljudmi in ovrednoti tudi zuna-
nje oblike razvoja, nerazvitost
pa je v prvi vrsti posledica po-
manjkanja povezanosti in
bratstva med ljudmi in naro-
di. Proces globalizacije nas sicer
pribli`uje drugemu, toda brats-
tva ne ustvarja. Pristen razvoj
se na poseben naèin manifesti-
ra v spoštovanju in vrednote-
nju èloveškega `ivljenja, o èe-
mer je Pavel VI. spregovoril v
okro`nici O posredovanju èlo-
veškega `ivljenja (Humanae vi-
tae, 1968).
Drugo poglavje obravnava
razvoj in njegove dileme v se-
danjem dru`benem kontekstu.
Navaja nekaj pomembnih po-
droèij. Razvoj, ki gleda le na
osebno korist in zanemarja
skupno dobro, je izraz sebièno-
sti in osebne revšèine; zanemar-
ja namreè celostni razvoj ose-
be in dru`be. Èeprav je sodob-
ni razvoj policentrièen, se po-
veèujejo razlike med bogatimi
in revnimi. Korupcija se je
udomaèila v bogatih in revnih
de`elah; na raznih podroèjih se
uveljavlja protekcionizem (po-
gojevanje uslug). Dr`ave mar-
sikje zmanjšujejo pravice civil-
ne dru`be, vlogo sindikatov,
socialne varnosti ipd. Na po-
droèju kulture se sicer uveljav-
lja izmenjava dobrin, toda pre-
buja se kulturni eklekticizem,
ki te`i k “homologizaciji” `iv-
ljenjskih stilov, izenaèevanju
kultur, relativizmu in izgubi
identitete. Najbolj so ogro`e-
na vitalna podroèja `ivljenja:
spoštovanje `ivljenja od spoèet-
ja do naravne smrti, uveljavlja-
nje protispoèetvene in abortiv-
ne miselnosti kot znamenja (ali
zahteve) razvoja ter pogojeva-
nje pomoèi revnim s sprejema-
njem `ivljenju nasprotujoèih
praks. Tudi spoštovanje verske
svobode je pogoj za resnièni
razvoj, temu pa nasprotujeta
fundamentalistièni terorizem
ter širjenje ateizma, ki prinašata
duhovno in èloveško obubo`a-
nje. V sedanjih razmerah je po-
membno, da je vsem ljudem
omogoèen dostop do dela, da
so zagotovljene pravice iz tega
naslova, kar mora omogoèiti
globalizirana dru`ba.
Tretje poglavje ima po-
memben naslov: Bratstvo, eko-
nomski razvoj in civilna dru`-
ba. Misli so osredotoèene na iz-
kustvu daru, zastonjskosti, ki
v svetu produkcije in tr`nega
gospodarstva ni ustrezno
ovrednotena. Bogastva narave
in èloveškega uma pripadajo
vsemu èloveštvu. V tem smislu
je treba razumeti `e znane po-
zive pape`ev glede odpisa dol-
gov nerazvitim de`elam. Naèe-
lo zastonjskosti je utemeljeno
na dejstvu, da je prejemanje
pred dajanjem, da je èlovek
najprej dele`en izkustva ljubez-
ni, da bi jo lahko posredoval
drugim. Trg ne sme postati
prostor (pre)moèi bogatih in
uspešnih nad revnimi; tudi trg
je treba socializirati, poèlove-
èiti, civilizirati. To je mogoèe
doseèi z upoštevanjem naèel so-
lidarnosti in medsebojne vza-
jemnosti na raznih ravneh:
trga, dr`ave in dru`be. Tr`no
gospodarstvo in globalizacija
dru`be ne uresnièujeta svojih
ciljev zgolj na dru`beno-eko-
nomskem podroèju, ampak
predvsem na podroèju ljubez-
ni, ki korigira razne dru`bene
disfunkcije.
Èetrto poglavje obravnava
razvoj narodov, dol`nosti in
pravice ter vprašanje okolja.
Revni narodi, ki jim pogosto
primanjkujejo osnovna sreds-
tva za `ivljenje, kot sta hrana
in voda, imajo pravico do do-
brin, ki jih imajo drugi v izo-
bilju. Pravice in dol`nosti so-
dijo med etiène kategorije, ki
so med seboj povezane, sicer
zaidemo v napaène vzgojne in
`ivljenjske modele. Za pravilen
razvoj in njegovo usmeritev
gospodarstvo potrebuje etièna
naèela, etiko, ki je prijateljica
èloveku. Z razvojem je tesno
povezano tudi demografsko
vprašanje, ki ga ni mogoèe raz-
lagati v smislu dosedanjega pri-
stopa, da demografska rast ovi-
ra razvoj. Sedanje stanje ka`e
ravno nasprotno: odprtost za
`ivljenje je vir dru`benega in
ekonomskega razvoja, ki ga us-
tvarja dru`ina v etièni odgovor-
nosti, ne pa ovira za razvoj.
Tudi okolje (vse stvarstvo) je
v duhu razodetja Bo`ji dar èlo-
veku in èloveštvu. Bogate de-
`ele morajo zmanjšati porabo
in iskati obnovljive vire ener-
5



 #
gije. Od vseh, bogatih in rev-
nih, se zahteva nov stil `ivlje-
nja, ki se ne bo vdajal hedoniz-
mu in porabništvu. V èasu glo-
balizacije je še kako potrebno
mednarodno sodelovanje, prav
tako prenova mednarodnih
struktur, ki se bodo osvobodile
birokratskih postopkov in po-
tratnih vzorcev ravnanja z do-
brinami. V duhu humane eko-
logije je treba absolutno spo-
štovati spoèeto `ivljenje in pra-
vico do naravne smrti. Takšna
ekologija je tudi garancija za
pravilno vrednotenje varovanja
okolja.
Peto poglavje govori o so-
delovanju èloveške dru`ine, ki
je tako po Bo`jem naèrtu kot
naših prizadevanjih cilj vsega
(celostnega) razvoja. Na tem
podroèju lahko veliko prispeva
kršèanska vera, èe dobi svoje
mesto v dru`benem `ivljenju.
Èe, nasprotno, dru`ba ovira ali
prepoveduje njeno delovanje,
s tem ka`e zavirajoèo in nasilno
dr`o; onemogoèena sta dialog
in sodelovanje. V dru`benem
`ivljenju je treba upoštevati na-
èelo subsidiarnosti, ki prepre-
èuje razrašèanje paternalizma
in odvisnosti od dr`ave oziro-
ma bogatih. Pri tem imata
vzgoja in izobra`evanje po-
membno vlogo; prizadevata si
namreè za celovit razvoj osebe,
ki je sposobna kljubovati nez-
dravim oblikam ponudb, kot
je na primer seksualni turizem,
ki poni`uje èloveka na raven
predmeta; zanj so odgovorne
de`ele provenience in destina-
cije. Ne gre zanemariti tudi na-
rašèajoèih migracij in delavs-
tva. Vprašanj ne more rešiti po-
samezna de`ela; potrebni so
skupni napori dr`av in deloda-
jalcev, ki v spoštovanju delavca,
ne pa v njegovem izkorišèanju,
delo podredijo celostnemu raz-
voju osebe. Prav tako je potreb-
na prenova svetovnih institu-
cij (Zdru`enih narodov) ter
navzoènost uèinkovite “svetov-
ne politiène avtoritete”, ki bo
uveljavljala naèelo subsidiarno-
sti in solidarnosti.
Šesto poglavje obravnava
povezavo med razvojem in teh-
niko (tehnologijo). Le-ta ni ne-
kaj absolutnega; ne sme prevla-
dati nad èlovekovo etièno od-
govornostjo. Napaèno bi bilo,
èe bi v èasu globalizacije pre-
vladala nova, tehnièna ideolo-
gija, ki jo na svoj naèin podpi-
rajo dru`bena obèila; le-ta mo-
rajo biti v slu`bi promocije ose-
be in dru`be. Vprašanja tehni-
ke se zaostrujejo zlasti na po-
droèju bioetike, kjer se uveljav-
lja èlovekova (samo)zavest, da
je vse, kar lahko stori, tudi do-
voljeno, tako na primer ekspe-
rimentiranje z embriji, kloni-
ranje ipd. Podroèje bioetike je
eno najbolj obèutljivih in vno-
viè potrjuje zaèetno izhodišèe,
da je današnje dru`beno vpra-
šanje v resnici antropološko
vprašanje; èlovek, njegova du-
hovna podoba in bolj èloveš-
ka dru`ba sta osnovni cilj vsega
prizadevanja. Tako se poka`e,
da mora imeti razvoj pred oèmi
poleg materialnega stremljenja
tudi in predvsem duhovne raz-
se`nosti. Pri tem ga morata vo-
diti dve naèeli: strokovnost in
etika.
Sklepni del spodbuja krist-
jane, da razvoj potrebuje nji-
hovo molitev. Ta jih usposablja
za pomemben prispevek k raz-
voju današnjega sveta. Spodbu-
ja jih tudi k dejavni ljubezni,
odpovedi sebi, sprejemanju
soèloveka, k prizadevanju za
praviènost in mir.
3. Refleksija o nekaterih
segmentih
Ob koncu navajam nekaj
podroèij, ki jih okro`nica od-
pira in so – po mojem osebnem
preprièanju — vredna vnoviène-
ga premisleka in nadaljnjega
poglabljanja. Vsekakor je po-
treben študijski pristop, ki ga
besedilo, kakršno je ta okro`-
nica, zahteva.
1. Naslov okro`nice “Ljube-
zen v resnici” povezuje pomem-
bni Bo`ji in èloveški stvarnosti
v korelacijo in enoto. Zapisano
je, da je “Bog ljubezen” (1 Jn
4,9), da je Kristus o sebi rekel
“Jaz sem pot, resnica in `ivlje-
nje” (Jn 14,6). Dovolj za teološ-
ko razmišljanje, ki mu v èasu ze-
meljskega bivanju ne bomo
prišli do konca. Povezava (sin-
tagma) med ljubeznijo in resni-
co vsebuje tudi antropološke pr-
vine: ljubezen izra`a èlovekovo
najglobljo te`njo po sreèanju
(komunikaciji) in edinosti z
drugim, resnica pa je vrednota,
ki jo èloveški razum nenehno iš-
èe. Prva, ljubezen, moèneje pou-
darja subjektivno, druga, resni-
ca, pa objektivno stvarnost. Sve-
5


	






to pismo pozna tudi drug po-
menski vrstni red in etièno zah-
tevo, ko pravi, da moramo “os-
tati v resnici”, da bomo tako “v
ljubezni v vsem rasli k njemu,
ki je glava, Kristusu” (prim. Ef
4,15). Izkustvo potrjuje, da mora
biti tudi resnica izra`ena v lju-
bezni, sicer je drugi te`ko spre-
jema. Kakor velja naèelo ljube-
zen v resnici, velja tudi naèelo
resnica v ljubezni.
2. Vera je bo`ji klic, na ka-
terega èlovek odgovarja s svo-
jim sprejemanjem ali zavraèa-
njem. Tudi skrb za celosten raz-
voj osebe in dru`be je klic (“po-
klicanost”), ki ga èlovek in èlo-
veštvo sprejemata kot nalogo,
spoznavati, napredovati, dopol-
njevati ... sebe, dru`bo in stvars-
tvo. Kar se tièe teološkega vidika
razvoja, se kršèanstvo sklicuje na
svetopisemsko navedbo: “Rodi-
ta in se mno`ita ter napolnita
zemljo; podvrzita si jo ...” (1 Mz
1,28). V tem smislu koncil spod-
buja kristjane, “naj se vneto tru-
dijo za vestno spolnjevanje svo-
jih zemeljskih dol`nosti in naj
se v tem dajo voditi duhu evan-
gelija ... Po veri je spolnjevanje
teh dol`nosti v skladu s pokli-
cem, v katerega je kdo poklican,
še bolj stroga obveza.” (CS 43.)
Duh evangelija je pri tem ne
samo zanesljivo vodilo za od-
govorno ravnanje, ampak tudi
zagotovilo, da bodo èlovekova
prizadevanja z Bo`jo pomoèjo
obrodila duhovne in zunanje
sadove.
3. Med vero in razumom,
razvojem in dvomom o njegovi
smiselnosti obstaja v sodobni
miselnosti neka korelacija. Ne-
kateri tako povzdigujejo moè
razuma in znanosti, ki bosta
odgovorila na vsa vprašanja z
ene strani, da zanikajo vlogo
vere z druge. Podobno se do-
gaja glede vrednotenja razvo-
ja: nekateri so preprièani v nje-
govo vse-odrešujoèo moè in
obljubljajo raj na zemlji, drugi
zavraèajo razvoj, ki naj bi bil
kriv tolikih napetosti med ljud-
mi, porušene harmonije med
èlovekom in stvarstvom. Janez
Pavel II. v okro`nici Sijaj resni-
ce (Veritatis splendor, 1994) bra-
ni razum, ki èloveka spodbu-
ja k iskanju resnice in omogoèa
njeno globlje spoznanje. Zani-
kanje narave in moèi razuma
pomeni zanikanje spoznanj,
znanosti in dosedanjih priza-
devanj èloveštva na tem po-
droèju. Pavel VI. in Benedikt
XVI. pa s svojima okro`nica-
ma O delu za razvoj narodov in
Ljubezen v resnici branita po-
men in upravièenost razvoja
pred tistimi, ki v njem vidijo
le negativne posledice, zato re-
signirano zavraèajo razvoj in
zagovarjajo ekologizem (roke
proè od narave!). Nekateri za-
radi tega pogosteje kot v pre-
teklosti zagovarjajo relativizem
ali celo “diktaturo relativizma”
kot prevladujoèo miselnost èlo-
veka, ki je podvomil v lastno
naravo, sposobnost in delo. Is-
kanje resnice, ki vkljuèuje ra-
zum in vero, prizadevanje za
razvoj, ki upošteva vsega èlo-
veka in vse èloveštvo, ne ustvar-
ja napetosti, še manj nasprotij,
ampak harmonijo, ki ustreza
Bo`jemu naèrtu ter èlovekovim
prizadevanjem in prièakova-
njem.
4. Èeprav nova okro`nica
spada v vrsto socialnih okro`-
nic, se dotika mnogih podro-
èij èlovekove eksistence in dru`-
benega dogajanja. V luèi evan-
geljskega nauka bomo v njej
našli antropološke, teološke in
etiène osnove za zanesljivo
orientacijo na dru`benih, gos-
podarskih, politiènih, vzgojnih,
bioetiènih, kulturoloških in
drugih podroèjih. Zasnova
okro`nice je bila najbr` nareje-
na pred izbruhom svetovne gos-
podarske krize, ki so jo neka-
teri strokovni krogi `e napove-
dovali. Sodelavci in svetovalci
pri pripravi okro`nice pa so
nedvomno zaznavali predvsem
etièno praznino, ki ni mogla os-
tati brez negativnih posledic v
globaliziranem svetu. V okro`-
nici bomo zaman iskali stati-
stiène podatke in analize, ki
polnijo raèunalniške programe
in police raziskovalnih ustanov.
Tudi obsodb pre`ivelih ideološ-
kih in politiènih sistemov v njej
ne bomo zaznali, še manj napo-
vedi za prihodnost. Vendar
bomo našli vizijo prihodnosti,
ki brez oklevanja zare`e v se-
danje stanje, v katero je èloveš-
tvo zašlo, ker ni ravnalo v skla-
du z ljubeznijo, ki ustvarja med
ljudmi vezi solidarnosti in
bratstva, in resnico, ki vodi èlo-
vekovega duha k modremu in
odgovornemu ravnanju. Sled-
nje pa mora slediti novemu bi-
nomu: strokovnosti in etiki.

9%..
5