/UierbSka Domovi yor'b'V, *. NO. 14 fy.Y\ ‘ m ^i*wM “ tA^®UA®€ OS«tf National and Internationa! Circulation CLEVELAND OHIO, FRIDAY MORNING, JANUARY 20, 1967 SLOVCKEAN WORMIN© !4£WSPjg*fc& ŠTEV. LXV — VOL. LXV Predsednika E. Freyja ne bo v Washington Senat čilske republike ni dovolil predsedniku Freyju zapustiti dežele. SANTIAGO, Čile. — V čilen-skem senatu se je zgodilo nekaj nenavadnega. Med našo in čilsko diplomacijo je bilo že vse dogovorjeno glede obiska predsednika Freyja v Washingtonu. Frey bi bil moral priti k nam že v par tednih. Po čilskih zakonih pa mora senat odobriti vsako predsednikovo pot v tujino. Do sedaj se še ni pripetilo, da bi bil senat tak predsednikov načrt odbil. Sedaj ga pa je. Za potovanje so v senatu glasovali le krščansko-demokratski in neodvisni senatorji, proti so pa glasovali desničarski nacijonalisti in radikali, pa tudi levičarski so-cijalisti in komunisti, torej precej čudna bratovščina, ki jo veže le sovraštvo do Freyja in A-merike. Glasovanje je bilo plod prizadevanja levičarskega senatorja Allende, ki je pred par tedni postal senatni predsednik. Glasovanje je postavilo na glavo čilsko domačo in zunanjo politiko, bo pa vplivalo tudi na Vso politiko v Latinski Ameriki. Frey se bo namreč le težko odločil, da obnovi načrt za potova-nje v Washington, morda ne bo celo hotel iti na vrhunski sestanek državnikov Latinske Ame-Eke, ki je predviden za april v Punta del Este v Urugvaju. Ako Freyja ne bo na sestanku, ga bodo težko pogrešali vsi svobodno izvoljeni politiki Latinske Amerike. Sestanek ne bo to, kar bi moral biti. Za nastalo situacijo je deloma odgovorna tudi naša diplomacija. Frey se ji je zameril, ker ne odobrava zmeraj zunanje politike, naše dežele. Zato se za vprašanje Freyjevega obiska ni v državnem tajništvu nihče dosti brigal. Le tako je moglo priti do tega. da je naša administra-cija veliko bolj vneto pripravila obisk braziljskega predsednika Posta & Silva, ki je navaden vojaški diktator, kot pa obisk čil-skega predsednika Freyja. To s° v Latinski Ameriki marsikje opazili in razlagali ne ravno v korist naše dežele. V prestolicah Latinske Amerike so levičarji bitro raz vpili našo deželo kot Prijateljico diktatorjev in nasprotnico svobodnih režimov. Y državnem tajništvu si sedaj belijo lase, kako bi se izkopali jz te zagate. Prizadeta bi bila namreč tudi Amerika, ako bi deloma po njeni krivdi ne pri-^do do sestanka na vrhovih v Funta del Este. Novi grobovi Antonia Gole V torek je preminula Mrs. Antonia Gole, 488 E. 143 St., preje s 380 E. 162 St., stara 86 let, rojena v Sloveniji. Zapušča {hčerko Agnes Smith, pri kateri je živela. Pokopana bo danes, v petek, iz cerkve sv. Jeronima. Gertrude Skebe Včeraj je nenadno umrla zadeta od srčne kapi 84 let stara Gertrude Skebe z 19504 Chickasaw Avenue, vdova po 1. 1961 umrlem možu Franku, rojena na Kočevskem, od koder je prišla v Ameriko 1. 1901, mati Mae Owen, Mollie Skebe, Alice Graben, Roberta, pok. Josepha, pok. Rudolpha, pok. Franka in pok. Edwarda, 6-krat stara mati, 5-krat pramati, sestra Franka Glavic, pok. Johna Glavic, pok. Mary Delly, pok. Johanne Kos-merl, pok. Josephine Eppich, pok. Agnes Zupančič in pok. Louise Dobrich. Bila je članica Waterloo Grove No. 110 W.O.W. in Podr. št. 10 S2Z. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v ponedeljek zjutraj ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. Gen. Ky v Canberri: Poraz nas hi napravil za sužnje rdeče Kine Predsednik saigonske vlade je bil v Avstraliji uradno priiazno sprejet, “pozdravili” na so ga tudi demon-strantje. C A N B ER R A , Avstral. — Predsednik vlade Južnega Vietnama Nguyen Cao Ky je prišel sem na uradni obisk, da se Avstraliji zahvali za pomoč, ki jo daje Južnemu Vietnamu v njegovi obrambi pred rdečo osva-jalnostjo. Predsednik vlade Harold Holt je Kyja in njegovo ženo, ki ga spremlja, zelo Iju-beznjivo sprejel. Delavska opo-zicionalna stranka pa je organizirala proti njegovemu obisku demonstracije, ki pa jih je vlada znala držati v primerni meji. Demonstranti so pozdravljali vietnamska gosta s kriki in napisi, toda avtomobilski sprevod mnenja, da umik dela ameriških , M0Sf(V3 hiti S SkHcaRf&H meiliiaroifRig«t kongresa . LONDON, Ang. — V Londo- MANSFIELD SE ZAVZEMA ZA ZMANJŠANJE ČET ZDA V OKVIRU NATO V EVROPI Vodnik demokratske večine Mike Mansfield je včeraj predložil v Senatu resolucijo, v kateri se zavzema za delno umaknitev ameriških čet v okviru NATO iz Evrope. Podobno resolucijo je predložil že v prejšnjem Kongresu, pa se nato ni gnal za njeno odobritev. WASHINGTON. D.C. — Sen. Mike Mansfield, vodnik demokratske večine v Senatu, je prepričan, da se je položaj v Evropi toliko spremenil, da se sedaj dejansko nihče tam ne boji več sovjetskega “pohoda proti Atlantiku”, zato ni nobene potrebe, da bi bilo tam na straži še vedno 6 ameriških divizij. Dober del teh čet bi se brez škode vrnil domov. Že lani je skupno s 33 drugimi senatorji predložil, naj Združene države celotno vprašanje svojih obveznosti v okviru NATO ponovno prouče in umaknejo iz Evrope del svojih oboroženih sil. Ko je sedaj resolucijo predložil znova, je ostro kritiziral vlado, ki da je “zavlačevala” odločitve v zvezi s stanjem v Evropi. Senator Mike Mansfield je je vozil tako naglo, da sta Ky in 1 čet iz Evrope ne bi mogel imeti žena komaj mogla opaziti med nobenih slabih posledic. Posebej množico skupino demonstran-' Robert Blatnik . . . T_ Včeraj je umrl v Euclid Glen- j Kasneje je Ky na tiskovni vi lie bolnici 58 let stari Robert konferenci pogumno in narav- je opozoril na de jstvo, da no-, tov, četudi jih je bilo okoli 700 bena od evropskih članic NATO nu mislijo, da bodo ruski tovari-in so glasno kričali. ni izpolnila svojih vojaških ob- jši v februarju povabili na po- Iz Clevelanda in okolice Iz bolnice— , članico Frances Oblak. Rojakinja Marija Ciber s 1115 | članice istega društva so da-N or wood Rd. se je vrnila iz bol-jlje vabljene v soboto ob osmih nice in se zahvaljuje za obiske 'zvečer v Zeletov pogrebni zavod cvetje, darila in pozdrave. ina E. 152 St. k molitvi za pok. Zadušnice— | članico Gertrude Skebe, v pone- "V nedeljo ob 11.45 bo v cerkvi del j ek ob devetih pa k njenemu sv. Vida sv. maša za pok. Franka Rodeta ob 7. obletnici njegove smrti. pogrebu. Članice Podr. št. 10 SŽZ so vabljene v nedeljo ob sedmih Jutri, v soboto, ob 7.50 bo v | zvečer v Želetov pogrebni za-cerkvi sv. Kristine sv. maša za j vod na E. 152 St. k molitvi za pok. Petra Sokacha ob 24. oblet- jpok. Gertrudo Skebe. niči smrti. , Popravek— Mrs. Jennie Hrvatin z 19809 nost odgovarjal na vprašanja novinarjev. Dejal je, da bi postali Vietnamci “kitajski sužnji, če bi v tej vojni doživeli poraz’’. Ky je zanikal, da bi bil Adolf Hitler njegov vzor in dejal, da nima nič proti temu, če je pri mirovnih razgovorih Zastopana J u ž riovietnamska Osvobodilna fronta, v kolikor bo ta del sever-novietnamskega zastopstva. Kot je znano, zahteva Hanoi, da je Osvobodilna fronta edini zastopnik Južnega Vietnama pri raz- Blatnik z 20831 Wilmore Ave. v Euclidu, mož Molly, roj. Hočevar, brat Anne Petrick, Edwarda, Dorothy Glinšek in pok. Johna, oče Susan. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore. Blvd. Čas še ni določen. -----rO------ Za filozofijo Mao-Tsetunga se zanima tudi Pariz PARIZ, Fr. — Častilci Mao-, Tsetunga so oskrbeli v Peipingu ; govorih, francoski prevod njegovih misli j Nguyen Cao Ky bo na poti 9 o komunizmu in ga dali natisni- ‘dni. Najprej se bo ustavil v raz-ti v prav lepi knjižici s 348 nih krajih Avstralije, nato pa bo stranmi. V njej človek dobi lah-' z istim ciljem obiskal tudi Novo ko vse glavne podatke o tem Zelandijo, ki prav tako sodeluje rdečem kitajskem 'evangeliju, v boju proti rdečim v Južnem Knjižico so poslali za propagan- Vietnamu, do tudi v Pariz. Tarn pa se je __ r j c 7 t v,f našlo zanjo takoj toliko inter e- | Da 1x1 do fant® ločili sentov, da so morali iz Peipinga. nd deklet ž° parkrat poslati nove izvode.' VALENCIA, Venez. — Polici-Kniigarne trdijo, da še niso ni- ja je prijela “bitnike” z dolgimi koli prodale toliko prevodov ki- lasmi in jih odpeljala k frizer-tajskih originalov. Hm, da so jih ostrigli in umili. ______„______ Neki policaj je dejal, da je bilo Dooisujte! Suomčajte no- f° potrebno, da lahko “ločijo vice iz svojega kraja! fante od deklet". vez, ki jih je prevzela v okviru NATO za skupno obrambo in vendar gre v prvi vrsti za njihovo varnost. Predložitev Mansfieldove resolucije je odobril demokratični politični odbor. Senata soglasno z izjemo sen. Haydena, ki si je izgovoril več čas; -bviieno proučitev. Mansfield je predložil, naj bi resolucijo obravnala senatna odbora za oborožene sile in za zunanje zadeve skupno, nakar naj bi šla pred plenum. Prepričani so, da bi bila resolucija v senatu sprejeta z veliko večino. Vlada Združenih držav za umik svojih oboroženih sil iz Evrope sedaj še ni navdušena. Boji se, da bi tak korak vznemi- V nedeljo ob 8.30 bow cerkvi sv. Pavla na E. 40 St. sv. maša za pok. Jeroma J. Gerzinčipa ob |nj 11. obletnici smrti. Pristavska noč— Slovenska pristava vabi jutri, v soboto zvečer ob sedmih v Slovenski narodni dom na St. Clair Avenue na zabavo s plesom “Pristavska noč”. Na igro— Dramatsko društvo “Naša zvezda" vabi v nedeljo popoldne ob štirih na igro v SDD na j Recher Avenue. Po igri bo na razpolago večerja, sledil bo ples. Občni zbor— Štajerski klub bo imel v ne- Piildeer Avenue sporoča, da en brat Anton Cergol, ki je svetovanje vse vidne komuni- deljo, 5. februarja, ob šestili stične voditelje, da se z njimi zvečer v Baragovem domu na dogovorijo o sklicanju mednarodnega komunističnega kongresa. Našli so nov nepričakovan razlog. Struja Mao-Tsetunga je namreč začela na Kitajskem preganjati ravno tiste komuniste, ki so imeli vsaj deloma dobre osebne zveze z voditelji tujih komunističnih strank. To se naravno zdi vsem vidnim komunistom za malo, da bi Peiping moral preganjati ravno tiste kitajske vodilne tovariše, ki imajo stike s tujino. V Kremlju mislijo, da bo ta razlog nagnil marsikaterega komunističnega voditelja, da se 6304 St. Clair Avenue svoj redni letni občni zbor. Predavanje umrl 8. januarja v Trstu, tam ni 'zapustil nobenega brata, ampak le sina, hčer in sestro Rozalijo Frank. Štrajka ni bile— Učiteljstvo je z veliko večino odobrilo predloženo povišanje plač, s čimer je razlog za štrajk odpadel. Pouk v vseh javnih šolah Clevelanda je reden. Humphrey pride v Cleveland— Podpredsednik ZDA H. Humphrey je povedal, da bo v bližnji prihodnosti prišel v Cleveland pregledat stanje v boju proti revščini. Zupan R. S. Lo-cher se je sinoči vrnil iz Wash-ingtona, kjer je dobil od podpredsednika Plumphreyja oblju- bo ogrel za nameravani kongres. Kitajska kulturna revolucija redno ugodnih cenah nove FRL V nedeljo ob šestih zvečer bo jfco’ da bo Ta •storil vse obnovo v Baragovem, domu govoril dr.!: led'^ev za boi Prc^ revščini v Miha Krek v okviru predavanj Clevelandu, ki so bin za polcvi-• Društva SPB Cleveland a bo- cc 2!,ianjsani. Župan se je tru-ctocnosti Slovenije. Vsi' vabi jen; ’ lUC; ‘a' -..osno sodelovanje Seia preložena- !“ri Ra*rtih za obnovo P"opad3- Podr. št. 3 SMZ ne bo imela G:»oih mestnih predelov, ki je seje to nedeljo, ampak šele 29.1 biIa Pre-: dvemi dnevi odPove-januarja v Slov. domu na HoJ-jdan3’'dokler ne pokaže Cieve-mes Ayenue. Na sporedu bolbnnd v P0S'ec:u vee uspe-tudi predvajanje slik o Jugosla- lba • Napore župana Locherja so vij P in Rusiji j V Washington« podprli kongres- Izrednc ugodno- jRika M' A' Feighan in C. Vanik Pri Brodnickovih na Water-,; lC1 sen- * • Lausehe. loo Rd. imajo naprodaj po iz-:‘ ril zlasti Zahodno Nemčijo, ki se je med tem našla novo žrtev, ki lik ob železni zavesi še vedno ne počuti posebno dobro, četudi je nova vlada začela izboljševati svoje odnose do vzhodne Evrope in plesti s Sovjetsko zvezo in njenimi sateliti nove, boljše vezi. je pokopana že . stoletja, pa še vendar živi med kitajskim narodom: slovitega filozofa Konfu- Združitev odložena WASHINGTON, D.C. -vosodno tajništvo je v Prn- sredo Carniola Tent No. 1288 cija. ki ga spoštuje ves svet. Ki-.™3 v nedeljo ob 9.30 dopoldne Isti rojstni dan FARGO, S.D. — Severna in Južna Dakota sta bili sprejeti v Unijo leta 1889 na isti dan. Federalna administracija je največji hogafas v naši deželi ^ premogovniku v Novi Zelandiji 19 mrtvih AUCKLAND, N. Z. — Eksplo- Aja v hajvečjem premogovniku države pri Greymouthu je poko-Pala miljo globoko 19 rudarjev. Eksplozijo v rudniku, ki je državna last, naj bi povzročil premogov prah. CLEVELAND, O. — Največ ko vrednost, zato pa zvišali ceno premoženja v naši deželi je v tistim postavkam v federalni in-rokah naše federalne admini- venturi, ki so danes cenjene pre-stracije. Koncem leta so cenili nizko, bi verjetno še zmeraj do- GIDAIRE pralnike in zmrzoval-i nike. — Več v oglasu! Seja— ^ ^ j zahtevalo o d 1 o žitev združitve “ j American Broadcasting Compa- .inv in International Telephone tajski rdeči gardi se Konfucij Jejo v staretn poslopju SKD naU TcJe?raph Company. M bi se zdi vendarle preveč nagnjen naf^- b-Jair Avenue. • kmela izvesti danes kapitalistično stran. Zato so nje-i Društvo Kraljica miru št. 24 j _ ni člani razdejali Konfucijevo!ADZ ima v ponedeljek ob 7.30; Pravosodno ajmstvo ostro rojstno hišo v provinci Sban-‘"eccr sejo v SND na E. 80 gtfteWum a™*«* a to Mru-tung in tempelj, ki je v čast Asesmen,- j ^ » » 12daJa Fe'ieraI Konfuciju stal v njegovem rojst- Tajnik in blagajnik Društva j L °-m11 n lca‘10n Commission ipresv. Srca Jezusovega št. i72 ; Pred štirimi tedni po zelo kratki j KSKJ bosta v nedeljo dopoldne po 10. uri pobirala asesment v Baragovem domu. | Štirideset let— G. Anthony in ga. Josephine nem kraju že stoletja. vojašnice podobne malim me- skovanja v Vietnamu, stom. Vojno letalstvo ima naj-; Na izdatkih naše narodne o- Stanič s 1225 Norwood Rd. bo-več investicij v letališčih in o-jhrambe visi naravnost ali po-'sta jutri praznovala 40-letnico poriščih, nič manj pa tudi v le- sredno okoli 14 milijonov ljudiJ poroke. Poročila sta se pri Sv. vrednostna $350 bilijonov, torej bili znesek nad $200 bilijonov, talih in raketah. “Najbogatejša” 1 Deloma so zaposleni, deloma iz- Vidu. Čestitamo in jima želimo na malo manj kot trikratni fe-. Ta vrednost narašča letno za o-deralni proračun. Je pa to res le kroglo $10 bilijonov, deloma ra-cenitev/ kajti to, kar ima fede-J di novih nakupov blaga trajne racija, se ceni večinoma le po ^ vrednosti, deloma radi inflacije. nabavni ceni. Federacija ima^ namreč zelo velirio blaga, reci- Največ “premoženja’’ ima seveda naša narodna obramba. Delno jasno, naj višja temperama 30. , :, m0 vojne opreme, ki je strašno Cenijo ga na $183 bilijonov. Do-draga, ko jo federacija kupi, ni-1 bite pa v njem nad 4 milijone ma pa nobene vrednosti, ako bi | predmetov, od letalonosilk do je vojna mornarica, ki ima okoli, vršujejo naročila in dobave. Na- se obilo zdravih in zadovoljnih 40'; vsega premoženja narodne rodna obramba je dalje v po- let! obrambe, ali $74 bilijonov, voj- j slovnih zvezah z več kot 1,000 na mnoga iefa_ no letalstvo ima premoženja za velikimi podjetji. Včasih gredo Poznani, spoštovani in prilju- S67 biliionov, armada pa samo posamezni posli kar v bilijone, bljeni rojak g. Vincenc Povirk. za $38 bilijonov, ostanek odpade To vedo dobro na primer pri 902 E. 207 St., praznuje to ne- na manjše postavke narodne o-brambe. Kot se vidi, je armada “najrevnejša”, česar človek ne NASA organizaciji. j deljo, 22. januarja, svoj 70. roj- 47% federalnega premoženja! stni dan in tudi svoj god. V preiskavi. Zahteva obnovo celotnega procesa. Letala tolčejo železniška središča nad Hanoiem SAIGON, J. Viet. — Ameriška letala so včeraj tretji dan zapored bombardirala železniška središča severozahodno in severovzhodno od Hanoia, skozi katera vodijo železniške zveze s Kitajsko. Letala PMOS letalskih sil so močno poškodovala železniške naprave pri Phu Duc-u in Thach Son-u. ki ležita 40 in 50 milj se* tiči v ostalih federalnih tajni- Ameriko je prišel leta 1949, do- I verozahodno od Hanoia. jo hotela prodati. Na milijone, šivank, od raket do gumbov, od bi pričakoval na prvi pogled. Jštvih. Tudi tam so večkrat na- ma pa je od Sv. Križa pri Mo- vrednosti tiči na primer v mate-rijalu za poskuse v vesolju. Ko se poskusi posrečijo ali ponesrečijo, zgubi material večino svoje vrednosti. To pa še ne pomeni da gornjih $350 bilijonov ni nič vredno. V premoženju federalne administracije se namreč atomskih in vodikovih bomb do naprstnikov. V čem pa tiči največ premoženja narodne obrambe? Nad $87 bilijonov ga tiči v orožju za vse štiri veje narodne V premoženje narodne obram- kopičene bilijonske vrednosti na ravčah. G. Povirk ima sedem be je vključeno 6,700 zgradb, 30,000 letal, skoraj 1,000 ladij. obrambe. Največje postavke so zemlje, samo v vsaki od držav v vojni mornarici, tam imajo po- Kalifornija, New Mexico, Ari- enem samem kraju. poročenih hčerk, dva sinova sta Tako lezemo počasi v socijali- bila ubita od komunistov, eden Narodna obramba ima doma in'zacijo, ne da bi to opazili. Fe- leta 1943, drugi 1945, veseli se po svetu nad 30 milijonov akrov' deralna lastnina raste namreč svojih 36 vnukov in vnukinj tu leg malih čolnov tudi letalono- nahajajo tudi vrednostne po-j silke, atomske podmornice, ima-stavke ki so cenjene globoko jo pa tudi cele ladjedelnice, da-pod dejansko vrednostjo: to so v Ije tovarne za popravila, vojne ( glavnem nepremičnine, zemlja, luke, pa tudi jadrnice. Armada ženja narodne obrambe na tu-stavbe, prometne investicije itd. ima skladišča vseh vrst orožja jem zunaj naše dežele. Tiči v skoraj tako hitro kot naša narodna proizvodnja. Raste pa tudi vrednost lastnine ostalih vej zona, Nevada, Montana in Utah meri površina federalne lastnine I javne uprave, na primer občin, nad 2 milijona akrov. Zato je četrtina vsega premo- okrajev in držav. Tako trčimo vsak dan ob javno lastnino, če ne drugje, pa v prometu. Se že gibljemo več po javni lastnini, v Ameriki in v Sloveniji. Čestitkam domačih se pridružuje tudi Ameriška Domovina in želi slavljencu še mnogo zdravih in veselih let! K molitvi— Članice Oltaimega društva fare Marije Vnebovzete so va- Če bi vse skupaj ocenili na no- od revolverjev do najtežje arti- zgradbah, vojnih lukah, vojnih kot po zasebni. Na to nič ne mi-1 hijene nocoj ob 7.45 v Smithov vo, to se pravi odpisali to, kar lerije; ima obsežne vojašnice z letališčih; odstotek tega premo- slimo, kadar hodimo po cestah, 1 pogrebni zavod na 15319 St. , jki ^ la«.« vztrajno up bo'prej e ali pozneje zgubilo vsa-1 vsemi udobnostmi, saj so našel ženja raste zelo hitro radi voj-(ulicah, trgih, parkih itd. Clair Ave. k molitvi za pok. J sku za razširitev vojne. Britski zunanji minister ‘čuti’ možnost mirovnih razgovorov o Vietnamu LONDON, Vel. Brit. — Zunanji minister G. Brown je dejal v parlamentu, da “čuti” sedaj obstoj možnosti za razgovore o končanju vojne v Vietnamu na temelju tega, kar ga je v zadnjem času doseglo. Brown je odločno branil tudi ameriško politiko v Vietnamu in pohvalil preds. L. B. Johnsona, ki se tako vztrajno upira priti- 2 ŽliSULRISKA DOMOVINA JANUARY 20, 1967 mimM Mmowsm 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: fee Združen* države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S meaecs fe* Karvido in dežel® izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto V Sv. Pismu je zapisano: “Otroci tega sveta so modrej-ši od otrok luči.” Razširjevalci laži so spretnejši od nosilcev resnice. Diktature, pa naj bodo fašistične, komunistične ali vojaške, znajo spretno organizirati propagando, demokracije jim v tem pogledu niso kos, so prepovršne in največkrat tudi naravnost brezbrižne češ, saj je resnica očitna, laži oči-vidne ... Spomnimo se samo Hitlerjevega propagandnega ministra Goebelsa, spomnimo se medvojne in povojne titovske propagande med nami! Pomislimo na Vietnam! Dobro organizirana in vodena propaganda lahko pomaga laži do zmage, četudi le začasno, posebno tam, kjer se tisti, ki resnico poznajo, ne trudijo, da bi ji pomagali na dan. To velja vsepovsod, to se dogaja vsepovsod vsak dan! SUBSCRIPTION RATES: United States- 116.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 month* lanada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 month* Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 14 Friday, Jan. 20, 1967 Resnici moramo pomagati do zmage Resnica pride prej ali slej na dan! Tako pravimo dostikrat, da bi potolažili sami sebe, če se nam godi krivica zaradi laži ali če smo se iz kakega razloga odločili, da o resnici molčimo, čeprav jo poznamo. Resnica res pride prej ali slej na dan, toda velikokrat prepozno, šele potem, ko je začasno zmagala laž in povzročila mnogo zla posameznikom in skupnosti. Res je, da ni vedno neobhodno nujno, da resnico, ki nam je znana, razkrijemo; včasih je celo prav, da jo začasno zamolčimo, posebno, če smo prepričani, da s tem nikomur ne škodimo, pač pa koristimo ali posamezniku ali skupnosti. Na splošno vendar velja, da moramo resnici pomagati do zmage. Če je to važno za preprečitev škode, je to prav nujna in težka dolžnost vseh, ki resnico poznajo. Koliko laži je bilo med nami natrošene samo med zadnjo voino in po njei! Pripovedovali so nam o Titu in njegovi “Osvobodilni fronti”,'ki da se borita proti tujcu na slovenskih tleh, da bi Slovenijo osvobodila. Dober del teh, ki so ameriškim Slovencem to zagotavljali, je vedel, da je to laž, pa ni nastopil, da bi jo razkril, da bi pomagal resnici do zmage. Tako jih je še vedno nekaj, ki verjamejo v Titovo “osvobodilno borbo” in njegov boj proti Nemcem in Lahom, ko se je vendar ta boril v prvi vrsti proti svojim last nim krvnim bratom, ki so odklanjali komunizem in njegovo diktaturo. Tako so se zaverovali v laž, da se od nje eno' stavno nočejo ločiti! Ko so Titovi partizani po zlomu Italije s pomočjo laških tankov in topov zasedli Turjak in tam ujeli več sto svojih nasprotnikov, so nekatere od njih postavili v Ko čevju pred “ljudsko sodišče”, druge pa so enostavno pomorili in jih pokopali v Mozlju, Jelendolu in drugod. Ti množični grobovi so bili odkopani, fotografirani in trupla delno identificirana ... Titovci nočejo o njih nič slišati, kot da bi jih nikdar ne bilo! Dvignili so pa izredno velik hrup zaradi “pokoljev” v “mučilnici Sv. Urh , kjer naj bi bili domobranci mučili “na stotine” pristašev Osvobodilne fronte, jih pobili in nato zakopali. Zbrali so vrsto “doku mentov”, ki jih je neka Podbevškova objavila v debeli knjigi. Ti dokumenti so taki, da se jim oni, ki položaj po znajo, smejejo ... Titovci so bili edini zraven, sami so do kumente sestavljali in zbirali ter seveda zbrali take, kot so jih želeli. Ko je prišla “trdnost teh dokumentov” v javnost, so knjigo Podbevškove naglo umaknili iz prodaje in jo kot nam poročajo, ni več mogoče nikjer kupiti. Resnica bo tudi o Sv. Urhu prej ali slej prišla v celoti na dan. Mislimo, da je nekaj Slovencev tudi v zamejstvu, ki bi ji lahko na svetlo pomagali... Silno smo bili iznenadeni, ko smo v srbskem emigrantskem časopisu zadnje tedne preteklega leta brali, kako da je Slovenija izgradila svojo industrijo na račun Srbije in da je Srbijo spremenila v nekako kolonijo. Znano dejstvo je, da je Slovenija že med obema svetovnima vojnama prvi Jugoslaviji plačevala v centralo v Beograd veliko več, kot bi morala, če bi bila dejansko enakopravna s srbskimi predeli države. Pri tem se je v Sloveniji iz sredstev centrale komaj kaj gradilo. V socialistični Jugoslaviji ni v tem pogledu prav nič boljše. Sam prvi petletni plan je predvidel, da naj bi se gradila v Sloveniji samo “lahka industrija”, pisalni stroji in bicikli... vse ostalo je bilo po planu predvideno za “varnejši” jug države. V Sloveniji ni bilo iz zveznih sredstev zgrajenega niti 7% tega, kar je tam po drugi svetovni vojni novega, vse ostalo je gradila iz svojih sredstev, pa morala pri tem prispevati še levji delež v sklac za izgradnjo “zaostalih predelov Srbsko emigrantsko časopisje kaže na Slovenijo, kot da bi od tam prišla komunistična kuga nad Jugoslavijo. Pri tem je dejstvo, da se je Slovenija komunistične nevarnosti že pred vojno zavedla in se začela proti njej načrtno boriti med delavstvom in posebno med mladino. Tako niso imeli komunisti na slovenski univerzi v Ljubljani z vsemi svojimi podporniki vred nikdar niti tretjine glasov, med tem ko so komunisti in drugi levičarji na univerzi v Beo gradu imeli absolutno večino. Na univerzi v Beogradu se je komaj kdo upal proti njim javno nastopiti! Pa poglejmo Ameriko! Trudi se po vsem svetu, da bi pomagala svobodi do zmage, jo brani, kjer je v nevarnosti, nudi skoraj vsemu svetu gospodarsko in drugo pomoč, pa je svet poln nejevolje na njo, povsod širijo o njej vsemogoče laži, ji očitajo vse mogoče grehe! Poglejmo med nas same! Komaj se pojavi kod kako nesoglasje, že se najdejo ljudje, ki ga z lažmi napihujejo in netijo. Nihče se ne oglasi, se ne potrudi, da bi poiskal resnico in ji z razkritjem laži pomagal do zmage! Namesto da bi bili prepiri odstranjeni, še predno se morejo prav razširiti, jih puščamo, da zastarajo, da dobe svoj BESEDA IZ NARODA Upskejsieš s iofines poročajo CLEVELAND, O. — Dne 5. februarja bo pustna nedelia, 7. februarja pa pustni torek ali Pust, naslednji dan bo Pepelnica, pričetek pokore in 40-dnev-nega posta. Stari se radi spominjamo mladih let in kako je bilo prijetno in veselo na pustno nedeljo in na pustni torek. Da ohranimo stare navade, se je Klub slovenskih upokojencev na Holmes Avenue odločil pripraviti 5. februarja večerjo in ples v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Večerja bo na razpolago od petih dalje, Grabnarjeva godba nam bo pa igrala za ples. Vstopnina je $1.75 za odrasle, $1 za otroke. Kdor se misli nja. Mladi rod v domovini nima prilike za širok razgled, ki bi mu omogočil samostojno svetovno nazorno oblikovanje, zato ni izključeno, da se bo nekoč oziral po svojih sovrstnikih v svobodnem svetu. Kar slišimo ali čitamo, bodisi slovensko ali ameriško, nam v svobodnem svetu ni vsiljevanje mnenja drugega, ampak nam je zbiranje različnih mnenj v pomoč za samostojno razmišljanje. Vsi pridite in sodelujte z vprašanji. Odbor Društva SPB Cleveland sil od časa do časa. Najin mlajši sin Ronald Jelar-cic je bil nedavno imenovan za majorja v naših oboroženih silah. Je poveljnik raketnega od- j delka in odgovoren za prenos raket na letala. Je član Društva sv. Jožefa št. 146 KSKJ. Prisrčne pozdrave vsem starim znancem in prijateljem! Mr. in Mrs. Anton Jelarcic Dečki in deklice v šoli skupaj ali ločeno? Deklice in dečki rastejo in se “lož-gospoisija” ¥ 8I©¥. drištv, itass tro preskrbeti vstopnico, ker jih je le še malo na razpolago. Dobijo se še v Slovenskem domu pri Mr. in Mrs. A. Bokal, pri tajniku in pri nekaterih članih. Letos bo upokojenski dan na pustno nedeljo, dne 5. februarja, po stari šegi in navadi. Vsako leto se mladina rada veseli z nami, tako upam, bo tudi letos. Dajte mladini vstopnice! V starem kraju smo na pustno nedeljo jedli Ocvirkovo potico. Ne vem, kaj bodo pripravile naše kuharice. Kdor hoče vedeti, naj pride na večerjo! Na pepelnično sredo bo naša redna seja. Praznovali naj bi vse rojstne dneve naših članov v januarju in februarju. Seja bo ob dveh popoldne v Slovenskem domu, igrala bo lastna klubova godba. Praznovali bomo Pusta, oatrona vseh norcev. Kot član direktorija Slovenskega doma in. ker smo vsi člani Kluba upokojencev bivši aktivni pionirji Slovenskega doma, vabim vse stare aktivne delničarje Slov. doma na delniško sejo v nedeljo, 22. januarja, ob 1.30 popoldne. Pridite, ker par mladih se je izrazilo, da starih, ki so v pokoju, ne potrebujejo več v di-rektoriju, ker da nismo več dovolj aktivni. Naše skušnje, ko smo leta in leta delali zastonj, da se je Slovenski dom ohranil in izplačal, so tudi nekaj vredne in bi jih morali upoštevati. John Terček 0ri3Šf¥o SPB Blevešand vabi na predavan)® CLEVELAND, O. — V nedeljo, 22. januarja, ob šestih zvečer bo v Baragovem domu predaval dr. Miha Krek. Društvo SPB Cleveland je v zadnjih dveh zimskih sezonah pripravilo že lepo število predavanj, večina predavanj je bila u-smerjena v našo bolečo preteklost. Nedeljsko predavanje pa bo razmišljanje o slovenski narodni bodočnosti. Želimo poudariti izraz “razmišljanje”, ker s tem je povedano, da danes ni-kdo nima edinega ključa, ki bi odprl vrata, za katerimi bi se nam odkril jasen pogled v bodočnost Slovenije. Mi, ki smo v domovini preživeli sovražno okupacijo in komunistično revolucijo s krvavim političnim preobratom, prehajamo v leta, ki nas bodo kmalu po- EUCLID, O. — V nedeljo, 22. te zabave udeležiti, si mora hi-| januarja 1967, bo predvajana na odru Slov. društvenega doma na Recher Ave. zelo zabavna enodejanka “Mož-gospodinja”. Že naslov sam pove,, da bo to nekaj posebnega v razvedrilo, ki je v današnjih dneh vsako jakih skrbi zelo potrebno za vsakogar. Prireditev bodo podali igralci dramskega zbora Naša zvezda. V vlogah bodo nastopili Frances Modic, Jennie Primc, poznana pevka zbora Jadran, Vinko Zgonik in John Evatz. Režiser je obče poznani in izkušeni Frank Česen, šepetaIka pa bo Milka Kokah Pričetek igre bo ob 3.30 popoldne, takoj po igri pa bodo izvrstne kuharice postregle s fino večerjo. Vstopnina je $2 in sicer za igro in večerjo. Po večerji bo prijetna domača zabava s plesom, za katerega bo igrala godba Cii Hrvatina. Obeta se torej užitkapolna prireditev to nedeljo, katefe ne bi smel nihče zamuditi. Dramske predstave so čedalje redkejše pojave na naših slovenskih odrih. Manjka nam seveda ljudi, ki jih veseli dramatika in ki bi imeli dobro voljo in čas prihajati k vajam. Dramski zbor Naša zvezda je kulturna veja Društvenega doma in kdor se zanima za dom in za njegov .uspeh, bo tudi pripravljen sodelovati z dramsko skupino, ki se bori za ohranitev naše dramatike. Zato prijazno vabi dramski zbor Naša zvezda vse one, kateri imajo smisel za dramatiko, da odstopijo. Zlasti se priporočamo tistim, ki imajo talent za nastope, vabimo pa tudi ostale rojake in rojakinje, da pristopite kot oodporni člani, za katere je letna članarina borih 50 centov. Seje imamo vsak drugi četrtek v mesecu, po seji pa je vedno orijetno razvedrilo. Še enkrat vabimo in priporočamo se vsemu občinstvu za obilen poset v nedeljo, 22. januarja! Mary Ulyan, tajnica ifas if Miom Phoenix, Ariz. — Naročnik Ameriške Domovine sem že 45 let. Spominjam se še urednika Louisa Pirca in seveda tudi po- SioviEiskl Mlmm vc^sri m Sž0s!fii” v law Yorky NEW YORK, N.Y. — Ker se že od lani, že lep čas v tem zna- ^ nag]o ln lma_ menju nismo nrc oglasih, toda------------------ -------—......- vemo, da se mnogi naši rojaki,------------------------- ki nas in naše kulturno gibanje j ki f ^ I LJ I/JDCT poznajo, zanimajo za nas, naj j fl V /\n. ampak samo otroci-šolarji, tako se “? neenakimi postopa . '.mako'-, poudarja eden- od orne- , Njenih člankov. Učiteljica v. brvem’ razredu pričakuje,, da, bo , •lečok pisal prav, tako lepo kot enako stara 'deklica, četudi’ so bjegdve ročne mišice v razvoju eno leto za dekliškimi. “Ne vidim prav nobenega razloga na vztrajanju, da morajo dečki pisati prav tako lično kot dekli-, če,” piše šolski nadzornik za o-snovne šole E. Feeney v državi Maryland. “Čemu ne bi bili dečki dalj v osnovni šoli?” sprašuje učiteljica Elizabeth Wilson iz iste države. V svoji težnji po enotnosti in enakosti učiteljice češče grajajo dečke kot deklice, kar največkrat vodi k njihovi še večji u-oornosti. Delno prav zaradi tega javljajo veliko več dečkov šolskim upraviteljem kot deklic. Skoraj dve tretjini ponavljalcev razredov so dečki, trikrat več dečkov kot deklic jeclja.,. !; Učiteljice stavljajo nezavedno vprašanja in dajejo naloge, ki so deklicam , bližje, , razumljivejše |n lažje . .. Seveda .imajo škodo tudi deklice. Raziskava je dognala, da učiteljice posvečajo večjo pažnjo. nadarjenim dečkom kot deklicam in tako ti laž-; c je razvijejo samozavest in hitrejše napredujejo. Poskusi so dokazali, da so deklice in dečki sami. za sebe v nosebnih učilnicah napredovali boljše kot oni v skupnih učilnicah. Kljub temu je še vedno večina vzgojiteljev mnenja, da je za kasnejši razvoj dečkov in deklic boljše, da so že v prvih razredih šole skupaj. Težave, ki jih povzročajo razlike med dečki in deklicami, bi bilo mogoče delno odstraniti, če bi se večje število moških posvečalo učenju v osnovnih razredih, kjer jih sedaj skoraj ni. okvir” in za stalno zastrupljajo ozračje . Kje je vzrok vsemu temu? kojnega Jamesa Debevca. Pred, ček za to delo. leti, ko sem bil še mlad in sem! Mehanizem je treba vzeti iz veliko popotoval in obiskoval pokrova in ga potopiti v čistilno j malo odrastejo, pa se bom naro-naše ljudi po raznih krajih, sem tekočino, nato pa sprožiti na--čil na dnevno izdajo Vašega četudi redno dopisoval v Ameri- pravo, ki povzroča po 25 nihajev1 njenega lista. Sem zelo zadovo- čustveni rinila v zatišje, zato je nujno, da ! ško Domovino. Sedaj sva se z v sekundi. Tako je ura očiščena Ijen z novicami, posebno s tisti- jse mlajši rod začne bolj zanima-!ženo že tu kar dobro udomačila v desetih minutah, sicer pa tra-, mi iz domačih krajev, ti za narodna politična vpraša-'m se bom zato, če Bog da, ogla- to delo dobro uro. Družina Murovec AH že vest'3... ... da so ostrige tako občutljive za zvok, da jih glasen pok-lahko ubije? ... da od vseh rib lakko živijo izven vode naj dalje jegulje iu krapi; najmanj časa. pa slaniki? AMERIŠKA DOMOVINA ■ <1. j mttttrtrrft rtt.******f»*fMw—m—+**+»*****—**++ ! ! * ► :: j j j» < I * i * * OTROŠKI KOTIČEK *+***+**********+*+++++++++*++*+++++**+*********************,******** je darilo življenje. Vsak dan, ki ga preživi, je darilo, veliko darilo. Leta mojega potovanja so Na dolgi poti svojega življenja sem marsikaj že videl in marsikaj poskusil, vendar mi vselej dene težko, če slišim o nesrečah in težavah tistih, ki so blizu mpjega starega srca. Posebno mi je težko, če slišim, da so prizadeti otroci, ki pišejo v Otroški kotiček. Nekoč, pred leti še, so pisali vanj Kaminovi otroci. Bog je odmeril dni življenja njihovi mami in jo poklical v nebeško domovino. Kristanče- vi otroci se tolikokrat oglašajo in njih ata ima čudovito lepe jaslice pred hišo. Zbolel je te-le dni. In Rihtarjeva Majda mi je pisala ravno pr ejšnji teden. Njen ata je padel z lestve in je tudi v bolnici. Verjemite, dragi otroci, če kdo, vaš stari stric na pogradu žebra rožnekrančke za vse, ki jih ljubite, ker jih imam tudi jaz rad. Bog ima čudovite steze za vsakega človeka. Vsake- pozdravlja ga vodi po svoji poti. In verjemite mi: najtežja in najlepša čednost na tem svetu je, biti vdan v božjo voljo. Ko boste starejši, boste to bolj doumeli. S pisemci sem precej pri kraju. Kar jih še imam iz božične dobe, jih porabim, saj božični čas prav za prav traja tja do svečnice. dolga, veliko sveta sem videl in vem, da me Bog lahko pokliče vsako xiro. Tudi Ti bodi vedno vesel tega daru in vsak dan zanj Boga zahvali. V šoli se pridno uči. Vidim, da imaš rad počitnice. Do velike noči nazadnje ni tako daleč, v marcu bo letos. Vendar ne misli samo na počitnice, da ne pozabiš na knjige. Lepo Te pozdravljam. , • Dragi striček! Bližamo se božiču. Otroci se veselimo tega praznika. Vsako leto pridno pomagamo krasiti božično drevo. Ali Tebi kdo pomaga krasiti drevešček in postaviti jaslice? Dragi striček, želim Ti blagoslovljen božič in srečno novo leto. Prisrčno Te Dragi striček! Že več tednov je minilo, odkar sem Ti pisala. Ker se pa rav-no bližajo božični prazniki, se o-glasim z nekaj besedami. Teh praznikov se vsako leto veselim. Za božič največkrat zapade sneg, tako, da je zuna j vse lepo pokrito kot z belo preprogo. Zato smo vsi še posebno praznično in lepo razpoloženi. Pred božičem hiše spredaj lepo okrasimo z lučkami. V stanovanju pa vsi v družini pripravljamo jaslice in božično drevo. Na božični večer, ko je vse lepo okrašeno in snažno, se počutimo kakor da se je Jezus tudi v, naši hiši rodil. Le-Pe božične praznike Ti želi Sonja Lekan ^raga Sonja! Veš, da sem bil vesel tudi ^v0jih voščil. Večkrat se oglasiš *h tako poskušaš, kar si se v slo-Venski šoli naučila. Čeprav so PrSlzniki že za nami in božično ^oovo bog ve že kje, ohrani lepoto božičnega večera v srcu. Vrednost in globok pomen praznikov je v tem, da praznično mir ^l znamo s- seboj nositi. Ko bo niimo svečnica, bom jaz že poslušal, če bo odjuga in kdaj bo Po Žlebovih zapel dežek. To bo 2ame znamenje, da je blizu po-ndad. Za mojo šendico bo po-Snal zvonček in Ti ne veš, kako s« zvesele oči, ko ga vidijo. Ej, Pomlad! Saj se je veseliš tudi Ti, kajne? Pridna mi ostani, v vese-Ijo staršem, stari mami in sta-nomu atu. In lepo Te pozdrav-13 am. • JJragi Kotičkov stric! Komaj že čakam božičnih Praznikov, ko bomo obhajali Jezusovo rojstvo. V cerkvi bo vse zepo okrašeno z lučkami in vsi bomo veseli. Seveda se veselim tudi, da takrat ne bomo imeli Šolo. Mami bom lahko pomagal Postaviti božično drevo. Tudi jaslice bomo postavili. Na vrhu stolice bom obesil zvezdo repati-0°. Na božično jutro bom dobil tudi darila. Fantje in punčke se radi igramo. Če bom priden, bom dobil veliko igrač. Ali boš 'Ji tudi kaj našel pod drevešč-kom? Vesele praznike Ti želi Tomaž Štepec Dragi Tomaž! Veselil si se božiča in, upam, ne zaman. Gotovo si dobil tu-'li darila. Jaz, fantiček, daril ni-sem našel pod dreveščkom in jih ^udi nisem pričakoval. Kadar je olovek star, tedaj mu je največ- Giika Gumsey Draga Gitka! Le kdo naj bi mi pomagal krasiti drevešček? Mucek? Sem tako sam v šendici, da je groza in strah. Stare bukve berem in pesmi brenčim, kakšne žgance si skuham, včasih polento, sem in tja sladko zelje, ki ga naredim tako kakor moja stara mati. Potlej veš, da je res po starem. Ti bi ga ne jedla in moj muc ga tudi ne. Jaz ga imam pa rad. Veš, pečlar biti je križeva. Včasih sem slabe volje in revskam na vse kraje, škode ni nobene, ker se kregam v stene. Ampak na pomlad bom oživel, če Bog da. Če mi bodo rože za šendico kaj odgnale, Ti prinesem kakšen zvonček. Prav lep pozdrav, punčka. • Dragi Kotičkov stric! Veselim se božičnih praznikov. Lepo je na sveti večer. Tiho je v hiši. Lučke so prižgane na božičnem dreveščku. Hiša diši vo kadilu in pri jaslicah molimo. Rad imam iudi sneg za božične praznike:' Kadar ga je dosti, grem rad smučat. Vesele božične praznike in srečno novo leto Ti želi in Te pozdravlja Martin Sfiligoj Dragi Martin! Vse podpišem, kar si napisal, samo tisto od snega ne. Seveda, rad se smučaš, jaz pa sem v snegu tak siromak, da je kaj. Noge niso trdne, malo narobe stopim, pa si lahko nalomim kakšno bendo. In stare kosti se ne celijo kakor mlade. Drugače imaš na vse prav. Lepo je na sveti večer. Tiho je v hiši. V moji šendici je bilo tako tiho, da bi slišal miško teči, če bi jih kaj imel. Pa jih nimam, ker imam muco. Zdaj, če po pravici povem, sem na že ves v pomladi. Polhovko že postrani nosim, to je znamenje, da sem vesel. Pomlad, fantiček, pomlad, ta je zame. Zelena trava, rože, toplo sonce — tristo j udov, kar skomina me. Če mi Bog da, da odbrenkam še tri mesece pristujenosti, pa jo bom videl. Tedaj odprem v svoji šendici vsa vrata in vsa okna na stežaj. In če tedaj prideš, Martin, seveda na klop, ki jo imam na vrtiču, in rečeva besedo, kakor se možem spodobi. Bog s Teboj, fantek, in lepo Te pozdravljam. Tako, končati bo treba. Vi, dragi otroci, pa glejte, da mi napišete kaj novega, da se ne bom lovil samo okrog božiča, ko že skoraj k veliki noči pritrkuje. In snegu figo držite, ker jaz imam samo dve roki. Veliko misli na vse in vse lepo pozdravlja Vaš Kotičkov stric Prebivalstvo Paiomaresa bi rado še 2.5 milijonov MADRID, Sp. — Lani 17. januarja sta trčili nad Palomare-som v južni Španiji v zraku dve ameriški letali, bombnik B-52 s štirimi hidrogenskimi bombami in tankersko letalo K-135. Tri vodikove bombe so naglo odkrili in odstranili, četrta je padla v morje in so jo iskali in končno našli ter potegnili z morske globine. Ker je bila ena od bomb nekoliko poškodovana in je bilo nekaj zemlje okužene z radiacijo, so ameriške vojaške oblasti vse to odstranile in prizadetim posestnikom dale odškodnino. Skupaj je bilo v zvezi s tem izplačano 475 osebam $558,104. Posestniki Paiomaresa in drugih sosednih naselij bi radi dobili od Združenih držav na račun “škode” še 2.5 milijona dolarjev. S tem namenom so priredili ob obletnici nesreče demonstrativni pohod in napovedali, da se bodo peljali v Madrid na ameriško poslaništvo. Policija je njihova vodnika 30 let staro vojvodinjo Izabelo Luizo Medina-Sidonia in Andresa C. Perellona prijela že v Palomaresu, ko nista hotela demonstracije ustaviti. Ameriško poslaništvo v Madridu je izjavilo, da bo sprejelo zastopstvo Palomaresanov, če pride v Madrid. Objavilo je, da mora vsakdo sam vložiti prošnjo za odškodnino, če misli, da je o-pravičen do nje, ker kar “čez” jo ameriški zakon ne pozna. Severnokorejske obrežne baterije potopile južnokorejsko ladjo SEOUL, J. Kor. — Severnokorejski obrežni topovi so potopili 560 ton oblegajoči patrolni čoln Južne Koreje. Od 79 mož posadke jih 26 pogrešajo. Severnokorejski topovi so oddali proti patrolnemu čolnu, ki je bil nedaleč od brega v bližini demarkacijske črte, okoli 200 strelov. Potopil se je v 20 minutah od časa, ko je bil prvič zadet. Čoln naj bi bil skušal odvesti kakih 70 južnokorejskih ribiških ladjic, ki so zašle predaleč na sever, nazaj proti vodam Južne Koreje. železniški predori CHICAGO, 111. — V Združenih državah je 28 železniških predorov, ki so dolgi nad miljo. V Angliji odmira političen tisk LONDON, Ang. — Kar se godi v Ameriki, se ponavlja v Angliji: poHtičen tisk odmira. Ne ubijata ga samo radio in televi zija, ampak tudi sodobno življenje, ki človeka odmika od branja in premišljevanja. V Angliji je sedaj le še 18 vidnejših političnih listov. Strokovna razprava o stanju angleškega političnega tiska je pa dognala, da bo do 1. 1970 prenehalo izhajati najmanj 4-5 listov. Poleg običajnih vzrokov je razprava tudi našla posebne, ki veljajo le za Anglijo. Največjo hibo vidi razprava v konservativni miselnosti lastnikov časopisov. Naj pripadajo katerikoli stranki ali pa nobeni, zmeraj gledajo le na svoje ma-terijalne koristi in nočejo tvegati ničesar za boljšo kvaliteto vsebine in manjše produkcijske stroske. Zato število kupcev časopisja hitro pada in sili podjetja na prezgodnjo likvidacijo o-bratovanja. Razprava trdi, da bi si ta industrijska panoga mogla podaljšati življenje z modernizacijo tiskarn in racijonalizacijo poslovanja. — Najbogatejša ležišča svinca in srebra so v rudniku Broken Hill v Avstraliji. eno Ženske dobijo delo Čistilka Iščemo hišno čistilko v četrtek ali v petek, v Lyndhurst okolici. Kličite 382-0342! (14) Čistilka Iščemo ensko za čiščenje hiše samo ob petkih, stalno, v St. Clairski okolici. Kličite po 5. uri EX 1-6784. (14) OPERATIVKE električnih šivalnih strojev. Plača od kosa. M. L Huebschman Corp. 1239 West 9th St. (14) MALI OGLASI Hiša naprodaj Dvodružinska, 5-5, na 16007 Holmes Ave. Kličite 761-2313. _________________-G5) Hiša v Euclidu naprodaj Bungalov s 3 spalnicami, dvojna garaža, sprednji porč, naok-nice, rekreacijska soba, blizu cerkve sv. Kristine. $23,500. Kličite RE 1-9032. (6,13,20 jan) Svetovidska okolica 6-sobna enodružinska, moderna kopalnica in kuhinja, plinski furnez, garaže, $11.000 2-družinska, 6-5, garaža, $12,500. 2-družinska, 4-4, garaža, $7,700. Potrebujemo več hiš. Kupovalci z gotovino čakajo. Kličite nas! A.M.D. REALTY 1123% Norwood Rd. 432-1322 (Ex) SLOVENSKA BRIVNICA (BARBERSHOP) 783 East 185 SL JOHN PETRIČ — lastnih. m priporoča. Ženitbena ponudba Pošteno, izobraženo, slovensko dekle, srednje postave, (ameriška državljanka) se želi seznaniti s poštenim Slovencem, od 36 do 42 let starosti, v svrho ženitve. Samo resne ponudbe poslati na Ameriško Domovino pod značko “Zvesto srce.” Tajnost zajamčena. (19,20,24 jan) V BLAG SPOMIN OB ČETRTI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ PRELJUBI, DOBRI SOPROG IN OČE, SIN IN BRAT William Strukel Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 20. januarja 1963 štiri leta so minila, odkar si Ti zapustil nas, črna zemlja Te pokriva, na Te mislimo vsak čas. Žalujoči: ŽENA IN OTROCI, MATI IN OČE, BRATJE IN SESTRE Cleveland, Ohio, 20. jan. 1967. Nottingham in Lake Shore Skoro nova, zelo čista, 6-sobna hiša, dvojna garaža, lep lot, prava cena. Blizu Grovewood Ave. 2- družinska hiša v odličnem stanju, bakrene cevi, dvojna garaža. Zelo ugodna cena! E. 68 St. blizu St. Clairja 3- družinska hiša v zelo dobrem stanju. Lastnik sprejme zmerno ponudbo. E. 76 St. blizu St. Clairja 6-sobna hiša, preproge, v prvovrstnem stanju. Lastnik sprejme ponudbo. KNIFIC REALTY 820 E. 185 St. Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD V najem Oddam spalno sobo in kuhinjo zaposlenemu moškemu v bližini Sv. Vida severno od St. Clairja na 1027 E. 61 St. (14) 5316 Fleet Ave. MI 1-0048 Moderni pogrebni zavod Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči CENB NIZKE! PO VAŠI ŽELJI! CVETLICE ZA POROKE, POGREBE IN VSE DRUGE PRILIKE • Brezplačna dostava po vsem mestu • Brzojavna dostava po vsem svetu FTD STARC FLORAL Inc. 6131 St. Clair Ave. Telefon podnevi: 431-6474 Dom: 1164 Norwood Rd. Telefon ponoči EX 1-507S Smo tako blizu vas kot vaš telefon! ZAKRAJŠEK FUNERAL HOME 00. 6016 St. Clair Ave. Tel.: ENdicott 1-3113 Čistimo v vaše zadovoljstvo Tudi barvamo, likamo in popravljamo ACME DRY CLEANING & DYEING CO. 572 E. 152 St. GL 1-5374 ZDRAVILNI ČAJI IZ SLOVENIJE • PLANIKA ČAJ povzroča živahnejše delovanje prebavnih organov, po starem receptu sestavil dr. A Priversek. • Kamilice, šipkov. Metin, Odvajalni, Planinski, Lipov, Tavžentrože • Dobi se tudi žefran (španski). Pelin, Pripotec, Arnika, Melisa, Lapuh, Rožmarin, Brinjeve jagode — in druge vrste zdravilnih zelišč po naročilu. TIVOLI IMPORTS 6407 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio HE 1-5296 Hranite denar za deževne dneve -bupuit« U. S Savings borni* F Olag spomin OB ENAJSTI OBLETNICI OUKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAS LJUBLJENI SOPROG, OcE IN STARI OCE Jerome J. Gržinčič Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 21. januarja 1956. Ura slovesa je davno odbila težke ločitve spomin se budi, ljubezen do Tebe pa vedno je v vse^našem življenju kot lučka gori. V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v v nebesih rajsko srečo.uživaj do svidenja na vekomaj. Tvoji žalujoči: sonroga MARY OTROCI, VNUKI in VNUKINJE Cleveland, O., 20. januarja 1967. IV 1-9980 RUDY KRiSTAVNIK COMPANY 5908 Bonna Avenue Telefon HE 1-1108 ~r. Važna letna seja vseh članov družbe SLOVENSKEGA NARODNEGA UM ŠT. 2 3563 E. 80 Si. se vrši v nedeljo, 29. januarja E OST Začetek točno ob 1:00 uri popoldne. Člani so prošeni, da se v polnem številu udeležijo važne seje. To obvestilo tudi velja za vse društvene zastopnike. ODBOR NAZNANILO IN ZAHVALA V neizmerni žalosti, toda vdani v nam nerazumljive načrtc-božje Previdnosti, sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je 21. decembra 1966 v prometni nesreči izgubil svoje mlado življenje, naš ljubljeni mož in dragi oče ANTON JEREB Rojen je bil 8. junija 1928 v vasi Lučine nad Škofjo loko. V Kanado je prišel iz beg. taborišča Špittal ob Dravi 1919. Pogreb se je vršil v soboto 24. decembra 1966 iz pogrebnega zavoda Ridley Funeral Home v cerkev Brezmadežne s čudodelno svetinjo v New Torontu in od tam na pokopališče Gora miru. Slovesno pogrebno sveto mašo je daroval č. g. J. Kopač. V dolžnost si štejemo, da se v prvi vrsti zahvalimo č.g. župniku J. Kopaču za opravljeno sv. mašo, za lepe poslovilne besede ob krsti pokojnika ter za spremstvo na pokopališče. Prisrčna zahvala pevcem na koru in vsem številnim udeležencem te sv. maše. Srčna hvala vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za mir in pokoj našega blagega pokojnika. Naša izkrena zahvala vsem, ki so položili ob krsto umrlega toliko lepega cvetja in mu s tem izkazali svojo tiho ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast. Enako se zahvalimo vsem, ki so pokojnega prišli kropit in molit ob njegovi krsti, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnjo poti. Iskrena hvala pogrebcem, članom društva N.I.J., ki so nosili krsto. Iz srca se zahvalimo vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno, _ izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam v težkih dnevih bili v pomoč. Naj jim Bog njihova dela, žrtve, ljubezen in naklonjenost obilno poplača. Nadvse toplo se zahvalimo zlasti družinam: Tone Dolinar, France Tomšič, Tone Tratnik, M. Bajt in Dore Pleško. Denarne prispevke posameznikov iz Clevelanda smo namenili za sv. maše. Vsem, ki so sodelovali pri tej nabirki, se v imenu pokojnega prisrčno zahvalimo. LJUBI MOŽ IN DRAGI OČE, POČIVAJ V MIRU! NEBO NAJ TI POPLAČA VSO TVOJO LJUBEZEN IN SKRBI, KI SI JIH IMEL Z NAMI IN NAJ TE NAGRADI Z VEČNIM VESELJEM V DRUŽBI IZVOLJENIH. MI PA SE TE BOMO SPOMINJALI Z LJUBEZNIJO IN HVALEŽNOSTJO V SVOJIH MOLITVAH, DOKLEH NAS BOG NE ZDRUŽI V SVOJEM KRALJESTVU. Žalujoči: soproga KATARINA, sin TONČEK, hčerka OLGA v Torontu, Kanada; V Clevelandu: ANA NEMEC ter družine: KNEZ, GORŠE, NEMEC; V Sloveniji žalujejo za njim bratje in sestre ter drugo sorodstvo. Toronto, Can., Cleveland, O., 20. januarja 1967. ioo<=r>o(><=>oo<=>oooo<=>/ MLADA BREDA opazuje. Groza jo je stresla pod tem pogledom, ki je počival na njej. Daši je umikala pogled, je Vendar prav dobro čutila, da jo tašča namenoma tako gleda. Kakor omotičnost se je je polašče-valo. Nekdo je prisedel k njej. Ni pogledala, kdo. Menda Kocijan ji je pripovedoval o neki nevesti, ki so ji s petimi vozovi pripeljali balo. Nepopisna tes-nost jo je objemala. Šiloma se je vrgla kvišku, da se otme morečih oči. Tedaj je zagledala prav nasproti sebi Lipeta. Videla je njegovo zdravo, resno lice, prijazne in pametne oči, in čudna, čudna misel jo je obšla: kar vprašala bi ga bila: “Ali ti morem zaupati? Ali mi nisi tudi ti nasproten in hudoben? Glej, nikogar nimam, še moj mož je reven in slab. Žene, ki me tako trdo gleda, me je strah. Ne ljubi me, trn v peti sem ji!” Nekdo ji je položil vlažno roko na rame. Videla je, da se je užgalo Lipetu nekaj rdečice na obrazu. Ozrla se je. Tomaž je stal za njo. “Ne plešem!” je rekla kratko. Tomaž je ogovoril Jurija. “Lepo nevesto imaš, prijazna pa ni.” Jurij se je nasmehnil in dejal: “Ančka že ve, zakaj ni!” CHICAGO, ILL. MALE HELP PLASTIC INJECTION FOREMAN Tast growing co. needs foreman and set-up men for 2nd and 3rd shifts. Permanent. Excellent wages and unlimited opportunities. Call Mr. Robert K. Jacobsen, 455-3500 for appointment. Bradley isidnstrigs, ins, 11040 W. King St., Franklin Park, 111. (16) PLASTIC MAINTENANCE MAN 1st SHIFT Needs good reliable and sober man wdth experience in electrical circuits and hydraulics. Must have knowhow to trouble shoot on injection molding machines. Excellent oppor-tunitv with fast growing company. Permanent. Call Mr. Robert K. Jacobsen, 455-3500 for appointment. Braief Sndpsfršgs, Im* 11040 W. King St., Franklin Park, 111. hoče ta tvoja lepa pumca—?” “Mati, imejte mir,” je prosil sin do smrti plašno. Soba se je bila spraznila. Gosti so čutili, da je bolje, da se odstranijo. Samo Kocijan se je bil dvignil in stopil k Pečanki. “Katra, pametno govoriš. A le mirno! Huda beseda ni prida,” je kimal in vil z roko, ko da duši nekaj. Njegova žena, suha Jurijeva botra, je gostolela od nekod: “Oh pikolit, nikoli ga še nisem, nikoli ga ne bom več.” Nekaj hipov je gledala Pečanka brezizrazno pred se. Utola-žila se je toliko, da je izpila kozarec vina. Ali pila je hitro in zaletelo se ji je. Po nesreči je bil prav sedaj tudi godec prenehal. Pečanka se je spet razgrela; komaj je prišla k sapi, je zakričala: “Kdo mi ga ne privošči? Ti?” Z drobnimi očmi je bodlo nevesti v žalostno lice in podrhtevajoče, osinjele ustnice. Zaman se je Anica lovila za nekaj trdnega, zaman je iskala sebi nasproti dobrih in resnih oči —Lipe je bil odšel. Kakor skozi meglo je videla, da je vstal mož Jurij, prijel kozarec in ga treščil na mizo. Kakor iz čudne dalje ga je slišala govoriti: “Mati, tako sprejemate mojo ženo? Sedaj mi je dovolj!” Anica je še videla, kako so se tašči zasvetile od osuplosti in jeze oči, kako se ji je zresnil od vina zabrekli obraz. Videla je, da je osuplost izginila in se umaknila izrazu pomilovanja. “Taka mati — 'saj še sina ne ljubi!” je pomislila Anica. Krog oči ji je leglo koprenasto, vse se je zavrtelo okoli nje. Onesvestila se je ... 2. Peč, nekdaj in zdaj Pred petindvajsetimi leti je bilo, da so praznovali na Peči prav tako šumno poroko, dasi ne v dvonadstropni hiši. Tudi pikolita niso polivali, kljub temu so se gosti proti jutru neveseli razšli. In prav tako deževno vreme je bilo in voda je bobnela v potoku. In ravno ta povodenj je bila kriva, da so se bili na Peči pri poročnem pirovanju sprli. Tako okoli devetih je bilo. V najlepšem veselju so bili svatje. Stara soseda in bivša gospodarja na Peči, oba vdovca, oba sivolasa in podobna si ko brata, sta trčila z majolikama in Jurca je rekel Juriju: “Starešina naj reče katero!” In starešina je razširil usta in vprašal: “Naj rečem? Saj je tvoj sin ženin, moj je že pozabil, kdaj so mu pripeljali balo.” “Beseda da besedo, Jurij!” In res je dala beseda besedo, in Jurij je govoril pametno in ciobro. In ker je govoril počasi in povedal trikrat isto in hotel v v četrto še enkrat isto povedati, mu je segel oče Jurca v besedo: “Glej ga no, saj to vsi vemo, da sva soseda in da je Bog priča, kako sva lepo gospodarila in v • miru živela, in da sva stara, in : da je tvoj sin Lipe vzel Uršo in emlje danes moj sin Ančiko— ;aj, možje in žene, ali ni prav es tako?” “E:es je, res!” je rekla družba, urij pa je gnetel kos kruha in daril ob mizo. “Naj bo, rečem še eno, da beta vedela vidva mlada—je okazal na ženina in na nevesto - “in da boš vedel tudi ti, moj in in moja snaha.” Tu se je Juriju storilo milo a solze so mu stopile na lice in ■si so bili ginjeni in so prikimavali. Mož pa je zahropel in, od iotranje ginjenosti prevzet, za-;ričal: “Poglejte Jurco pa mene. Oba va Jurija, pa ga ni človeka, ki n mogel reči, da je bilo kdaj le ■a toliko prepira med nama.” Tu je pokazal mož na drobtinico na mizi, Jurca pa je zastokal: “Jurij, Bog je priča, samo resnico si govoril.” “Resnico, samo resnico,” je stokal Jurij, katerega so bile lastne besede tako prevzele, da je bil ginjen kakor na veliki petek pri župnikovi pridigi —, “resnica božja, otroci. Glejte, do solz sem ginjen in tudi Jurca joče. Za zgled naju vzemite, ljubi ženin in ljuba nevesta, moj sin in moja hči.” Zopet je zajokal, in Jurca je brisal solze ob njem. a “Hči!” je bruhnil Jurij tedaj z vso močjo in umolknil, da so svatje in njegova snaha začudeno pogledali. Moža je objel drzen pogum, govoril je: “Ko se je moj sin poročil, je bil Jurca meni starešina, danes, ko še poroča njegov sin, sem jaz starešina. Ali ni to prav? Kaj, Jurca? Skupaj sva se poročila, pa pod staro hruško sva sedela in sva rekla: Sosedje si niso prijatelji. Midva pa si bova. Midva se ne bova prepirala, da | “O vem, vem!” je navdušeno bi se le najini otroci ne! Jurca! | prikimal Jurca. Ali veš, kaj si nato rekel?” I (Dalje prihodnjič) GRDINA SHOPPE 6111 St. Clair Avenue, Cleveland, O. 44103 Telephone HE 1-6800 January 16 - 31 SAVINGS 24 - 60% V letni razprodaji po znižanih cenah so vsa ženska oblačila, potrebščine in okraski z edino izjemo opreme za neveste in družice, ki jo vselej napravimo posebej, po osebnih željah in najmodernejših krojih. Žene in dekleta izkoristite to priliko, oglejte si zalogo neobvezno, kupite kar vam je všeč in prihranite. J1 7208 Vi ST. CLAIR AVENUE MIHA SRSEN POPRAVLJALNICA ČEVLJEV, GALOš, SNEŽK, VSAKEGA OBUVALA IZ GUMIJA (RUBBER) Všijemo nove zipper zadrge v usnjate jopiče. ZAVAROVANJA Avto, Poslopja, Pohištvo, Dohodek, Hipoteke, itd. dobite ugodno s slovensko postrežbo pri življenje, Bolniško IIIIILIN AGENCIJI 3956 St. Clair — Cleveland, Ohio EXpress 1-5055 GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvd. 1853 East 62nd Street KEnmore 1-6306 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA —■ Funeral Director« — Furniture Dealer* V bigg spomin naših dragih pokojnih OB PRVI OBLETNICI LJUBLJENE ŽENE IN MATERE CAROL A. PLAVAH umrla 21. januarja 1966. OB DESETI OBLETNICI DRAGE TAŠČE, STARE MAME IN SESTRE CAROLINE TELiCH umrla 23. oktobra 1956. OB DESETI OBLETNICI DOBREGA TASTA, STAREGA OČETA IN BRATA ANTONA mm umrl 12. januarja 1957. Ura slovesa pred leti je bila težke ločitve spomin se budi. Ljubezen do Vas pa še vedno je živa, v vsem našem življenju kot lučka gori. Žalujoči: WILLIAM PLAV AN, soprog in zet WILLIAM PLAV AN ml. sin in vnuk NICHOLAS in KATHERINE PLAVAN, tast in tašča ALICE MIRTICH, teta in sestra FRANK TELICH, bratranec v Ely, Minn, ter ostalo sorodstvo Cleveland, Ohio, 20. januarja 1967. ODDELEK Z« SVEŽ® KEAN3 m 12.28 k.e. ZAPREKNINi! Dvojni hidratorji sprejmejo do 23.4 kvartov zelenjave, globoke police r.a vratih pa pol-galonske kvarte mleka in 46 unčne konzerve raznih sokov. Seveda je oddelek prost ivja! . . . j , jjgg | Pridite k nam-ki imama vse te Frigidaire posebnosti! MARX OF EXCELLENCE 5-letna vsenarodna garancija, podprta od GENERAL MOTORS 1-letna garancija za popravek zastonj vsake okvare in 4-letni zaščitni plan' za nadomestek pokvarjenih delov v transmisiji, motorju in pumpi. BRODNICK EROS. Furniture and Appliances 16013-15 WATERLOO ROAD IV 1-6072 IV 1-6073 ODPRTO: v ponedeljek, četrtek in petek do 9. ure! v torek in soboto do 6. uret v sredo zaprto cel dan Poslušajte naše radio oglase na WXEN-FM vsak dan od 1—2 pop. in v soboto od 12.00—1.30 pop. JANUARY 20, 1967