Političen list za slovenski narod. Po poStl prejeman Teljfl: Za eelo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za uetrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, veu na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravniitvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. T^azuaullu (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta; 8 kr., če se tiska enkiat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trifaat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Kokopisl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. V Ljubljani, v ponedeljek 3. novembra 1884. Letiiilc XII. Govor jiosl. g*. Detele o lastni režiji v deželni blaznici na Studenci. {XIV. seja deMnega zbora hranjskega.) Slavni zbor! Ker so gospodje predgovorniki, posebno pa g. dr. Poklukar, stališče večine odseka že dokaj jasno razložili, bom jaz le številke, na ktera se opira dr. Blei\veis pretresoval. V poročilu manjšine se trdi, da se bode prihranilo deželi 5175 gold. na leto, ako se vpelje lastna režija na Studenci. Gospoda moja, to je res lepa svota in kteri deželni poslanec, kteri domoljub bi tega dobička ne privoščil deželi, oziroma deželnemu zakladu! Ali to, kar se v poročilu manjšine navaja, so le številke, o kterih se sme pač reči: die Botschaft hiire ich wohI, allein mir fehlt der Glaube. (Poročilo pač slišim, a meni manjka vere.) Ta račun se mora na drobno pretresovati in videlo se bode, da stvar ni tako, kakor na papirji stoji. Prosil bi le gospode, da vzamejo svinčnike v roke in naj računijo, kako se reducira (zmanjša) dobiček lastne režije, kterega je g. dr. Bleiweis izračunil na 5175 gold. Gosp. poročevalec manjšine je postavil v račun 600 gold. kot donesek kmetije na Studenci pri lastnem gospodarstvu. Ees je, da se je v odseku pripoznalo, da letni dohodki posestva na Studenci, ki obsega 30 oralov, se smeje računiti k večemu 600 gold., t. j. 20 gold. na oralo. To so izvedenci, med njimi tudi g. Rudež, potrdili. Ali dobička pri kmetiji ne bo 600 gold. kakor zna računiti g. dr. Bleivveis, ker se mora od tega dohodka 573 gld. najemščine odšteti, ktero plačujejo zdaj usmiljene sestre za to zemljišče, ktera se pa potem, če se kmetijstvo v lastno režijo prevzame, ne bode več plačevala. Toraj se mora od navedenega dobička s 5175 gold. odšteti 573 gold., ktere dobivamo zdaj kot najemščino za zemljišča. Ostane toraj še 4603 gold. Poglavitni dobiček, kterega se nadeja pridobiti g. dr. Bleiweis pri lastni režiji, je ta, da se bodo potlej opustile tako imenovane „ekstraordinacije (ne-pogodbene jedi); kajti on trdi, da bode znašal na leto najmanj 1200 gold. „Ekstraordinacije" stanejo na leto do sedaj 1600 gold.; če se lastna režija vpelje, bi stale po računu g. dr. Bleiweisa, le 400 gold., toraj bi se prihranilo 1200 gold. na leto. Jaz le vprašam g. dr. Bleiweisa: Ali so „ekstra-ordinacije" potrebne ali ne? Če so potrebne, se bodo morale tudi zanaprej še ordinirati (nakazovati) in teh 1200 gold. se ne bode prihranilo; če pa niso potrebne, vprašam: Zakaj se ni to že do zdaj prihranilo? Ker so „ekstraordinacije" le od zdravnika odvisne, se ne sme trditi, da bi se le prihranile, če se lastna režija vpelje. Toraj je treba odšteti teh 1200 gold. od g. Bleiweis-ove svote, ostane toraj le še 3200 gold. dobička! (Veselost.) Pojdimo dalje. Pri enketi se je povdarjalo, da le računski diurnist ne bode zadostoval za Studenec, ako se vpelje lastna režija. Gosp. prof. dr. Valenta je na to vprašanje izrekel, da nikakor ne gre, da bi se tam le računski diurnist nastavil, in da je treba ekonoma, za kterega bo znašal strošek, če se mu dii, tudi prosto stanovanje in kurjava, najmanj 1000 gold., kolikor ima tudi v Celovci. Tam ima razun 1000 gold. prosto stanovanje in 50 gold. kvinkve-nalne (petletne) doklade. V računu g. dr. Bleivveisa je pa le za diurnista 500 gold. vstavljenih, toraj 500 gold. manj, kakor bo strošek za ekonoma znašal. — Tudi se mora povdarjati, da zdravnik na Studenci ne bode posla pri lastni i-ežiji zastonj opravljal, kterega ni dolžan opravljati. In če se dalje računa, da bode treba pri lastni režiji za vožnjo tudi konja in hlapca, kar znaša zopet najmanj 300 gold. na leto, moramo tedaj vsega skupaj zopet 1000 gold. črtati in račun dr. Blei-■vveisa popraviti, toraj ostane le še 2200 gold. Toraj smo prišli ravno na tisto svoto, ktero hočejo usmiljene sestre same jenjati. Navedene številke kažejof da velikansk dobiček pri lastni režiji, kteri se stavi kakor zlati gradovi v zrak, je le na papirji in da ni v opustljlvosti od strani udov odsekovih, kteri so glasovali za predlog večine. Gotovo je hvalevredno, če se zdravnik poteguje za svoje namene in za blazne; ali ozirati se moramo tudi na to, da zdravniki tudi včasih kaj pretirajo; kajti, če bili bi poslušali zdravnike, imeli bi na Studenci velikansko blaznico za naj manj 300 blaznih in bi bili kacih 50.000 gold. več na Studencu za-zidah. Toraj mislim, da se mora v takih prašanjih ločiti zdravnik in deželni poslanec. Zdaj pa moram tudi nekoliko številke iz poročila deželnega odbora tukaj v slavnem zastopu pojasniti. Kajti tii se vidijo le visoki stroški za blaznico na Studenci; glede drugih blaznic, kjer je lastna režija vpeljana, le take številke, ktere bi imele korist lastne režije dokazati. Tako trdim, da ni''res, da bi veljala hrana 32 kr. na dan za enega blaznega na Studenci. Dokazano od knjigovodstva in iz poročil oskrbništa tukajšnje bolnice je popolnoma razvidno, da v teku zadnjih mesecev pride le okoli 30 kr. za hrano na dan za enega blaznega in med tem so tudi „ekstraordinacije"; brez teh bi se lahko shajalo s 27 kr. Na podlagi dr. Bleiweisovega poročila se je v prilogi št. 15 primerjevala cena, kakor se vplačuje redu usmiljenih sester na Studenci in kakoršna je za ta jedila v Celovci pri lastni režiji. Ko sem jaz to bral, sem strmel in mislil, da so se povrnili zopet oni srečni časi, ko je človek za staro dvajsetico (cvancigarco) celi dan dobro živel in na zadnje še nekaj drobiža prihranil. (Veselost.) Prosim, gospoda, poslušajte, kakošne cene imajo v Celovški blaznici. Za 100 oseb veljil tam riževa juha le 94 kr.! Jaz sem premišljeval, kako je to. Ce bi riž na sami vodi kuhali, bi to ne bilo mogočo, kako pa se more za ta denar dajati mesna juha? V odseku smo popra-ševali, kako je to mogoče, in dr. Bleiweis nam je stvar pojasnil, da je v tej ceni 94 kr. samo riž v poštev vzeti, mesna juha pa ne, ker je v Celovci lastna režija, toraj ni treba, da bi se mesena juha posebej zaračunila. Ali to ne gre, da bi se cene tako primerjevale, da se postavi v Celovci cena 94 kr. za riževo juho za 100 oseb na Studenci pa 3 gold. 20 kr. Gospoda! Mesena juha za 100 oseb velja na Studenci 2 gold. na dan; toliko in gotovo še več velja v Celovci, toraj se mora razun 94 kr. za riž še 2 gld. za juho prišteti, in vidi se, da veljti rižna juha za 100 oseb 2 gld. 94 kr., ne pa 94 kr., in če se računi še sol, kurjava in delo, pride tudi v Celovci vsega vkupaj 3 gld. 20 kr. za 100 porcij riževe juhe. Ravno tako je z ješprenovo in pšenovo juho. Če kdo same take številke sliši, kakor so se v LISTEK. Iz dnevnika siromaškega hribovskega župnika. (Priobčil J. S-a.) De gustibus non est disputandum; vsak ima svoj lasten okus. Čast purpurni halji kardinalski! saj cerkveni knezi stojijo visoko nad posvetnimi, ker se iz njihove vrste izbira najviše dostojanstvo na zemlji, namestnik Kristusov. Čast tudi višnjevi halji škofovski, kajti pod škofovsko oblastjo je dobro bivati, to trdi že starodavni pregovor. A meni je vendar ljubši črni talar priprostega župnika, kakor mi je tudi bolj všeč snažna va,ška cerkev s svojimi pozlačenimi angeljci in svetniki nego veličastna stolnica polna dragocenih kipov, in na moje srce bolj vpliva mirno vaško pokopališče s priprostimi lesenimi križi, nego velikanska mestna pokopališča s svojimi kapelami in visokimi stebri, jaz za to ne morem drugega vzroka najti, nego tega, da je moj okus takšen, in de gustibus non est disputandum. Ta moj okus je bil menda tudi vzrok, da sem občutil posebno veselje, ko sem pred nekoliko časom slučajno našel list iz dnevnika priprostega hribovskega župnika, ki je kljubu dolgoletni vravnavi du-hovenske plače na mesec dobival samo 26 gld. 25 kr., dasiravno imajo državni poslanci, ki se s povišanjem duhovenske plačo ukvarjajo, za tri dneve nekoliko goldinarjev več. Jaz sem imel nad tem listom, kakor sem žo omenil, posebno veselje, deloma ker me je s svojo najivno priprostostjo skoraj do solz ganil, deloma p j, ker mi je pokazal lep vzgled občudovanja vredne nesebičnosti in evangeljske skromnosti katoliškega duhovnika. Prav iz teh dveh vzrokov priobčujem v naslednjem ta list „Sloven-čevim" čitateljem. Dnč 1. Danes sem vzdignil svojo mesečno plačo 26 gld. 25 kr. Moja stara gospodinja Jerka, ki že od V^eliko noči ni dobila svoje mezde (plače) — kedar jej kaj ponujam, vselej pravi, da jaz denar bolj potrebujem, kakor ona — si je že dolgo želela molitvene knjige z velikimi črkami in z zlato obrezo, prvo zato, da bi s svojimi oslabehmi očmi v mračni cerkvi laglje brala, drugo pa menda zato, ker kos nečimernosti v vsaki ženski tiči, Jerka ja pobožna in pridna duša, ki za-me vs#ltori, toraj sem ji moral njeno željo izpolniti, ker sem za knjigo, ki ji bodo veliko veselje naredila, dal 2 gld., prinesel sem domu samo 24 gld. 25 kr. 2. Otroci se mi v šoli kerščanskega nauka tako marljivo učijo, da jim moram že vendar enkrat večkrat obljubljene podobice dati. Naročil sem si jih iz mesta in danes mi jih je poštni pot prinesel. Siromaškemu hribovskemu župniku mestni gospodje na vero nič ne dajo, zato najrajši naročene reči v začetku meseca s poštnim povzetjem pošljejo in zato sem moral jaz za 100 podobic takoj 2 gld. 25 kr. našteti. Otroci so bili podobic jako veseli. Ko bi bil bogat, kupil bi jim barvanih podob, a tega mi moja zdajna plača ne dovoli. Ostanek plače 22 gld. 3. Jerka je nabrala v lesu šibja in protja, da bo imela s čim kuriti in kuhati. Sočivja je dovolj v Celovžki blazuici navedle, bode rekel, kaj dela deželni odbor, da se na Studenci te neprilike ne odpravijo. Pa preiskati se mora in iti na dno dotične stvari, potem se vidi, koliko so resnične take številke. (Konec prili.) Politični pregled. v Ljubljani, 3. novembra. ^fotrauje dežele. Žalostne novice prinaša „Deutsche Ztg." svojim bralcem o položaji Nemcev v jtiinih Čehah. ^Zgubljeni so za nas in za naše petomce, če pojde tako nadalje, kakoršen je pričetek", tako tarna farizejski list, ob enem pa tudi ne pozabi radikalnega zdravila, ktero naj bi položaj^ ondi zdatno zboljšalo. Da slovanščina po južnih Čehah nemščino vedno bolj spodriva, krivi so sedanji seminarji in češki škofje z duhovščino vzrok, modruje omenjeni zagrizeni nemški list in prav ima. Češka duhovščina ima za ohranjenje in vzbujenje češke narodnosti v južnih Čehah ravno tolikošne zasluge, kakor pri nas naša duhovščina. Da se omenjeno zlo radikalno odpravi, nasve^tuje „Deutsche Ztg.", da bi se morali vsi škofje po Čehah sploh odstaviti in vsa semenišča razpustiti! Namesto sedanjih škofov morali bi se imenovati nemški in češki škofje, mesto sedanjih semenišč morala bi se osnovati češka in nemška semenišča. (Dobro — le radikalno!) Ker se je pri čeških Nemcih misel o razdelitvi že vkoreninila, mislijo, da jo morajo na vse obrniti in so že celo na razkroj škofij in bogoslovij v svoji bedariji dospeli, kakor bi bile to malenkosti, ki jih vsaka občina lahko za-se napravi. Toda še nekaj! Tudi vsem plemenitašem, kteri sedaj s svojim premoženjem (Jehe podpirajo, moralo bi se ono vzeti in razdeliti; ple-menitaši zgubili naj bi s premoženjem vred tudi vpliv in vso svojo moč! Kaj se vam zdi? Ali ni to že najboljši pričetek anarhizma, kakor ga uči jMost in kakor ga izvršujejo njegovi aposteljni, kterih se je že precej vjelo? In takih sleparjev ni kar nič sram ter se predrznejo še ob svoj vstavo-veren boben biti. Dobro je le še, da ima vse, česar se podstopijo znak veleizdaje na čelu vtisnjen, pravo Kajnovo znamenje, po kterem se spoznavajo! Mičen je pregled, kako da so se stroški ali potrebščine v državnem bndf/etu v teku 18 let od leta do leta naraščali. Leta 1868 predložil se je prvokrat skupni budget delegacijam za leto 1869 in je tedaj znašal 107-5 milijonov za skupne potrebščine in 68-9 milijonov za c. kr. vojsko. Od tedaj podobni so skupni stroški morskemu valovji. Bila so namreč leta, v kterih je bila potrebščina manjša, v drugih se je pa zopet silovito narastla. Kljubu štedilni komisiji, kljubu drugim štedilnim napravam in kljubu temu, da so pri nižjih uradnikih posamičnih ministerij povišanje vstavili ali ga pa deloma tako zaprečili, da ga le malokteri izvoljeni dosežejo, so se stroški povprečno vendar vedno višje naraščali in tako vidimo letos za skupne potrebe 116-29 milijonov in za vojsko 94-81 milijonov. V tej svoti so tudi lepi milijoni, ki jih je Avstrija v Bosni in Hercegovini zazidala pri napravi cest, železnic in javnih zgradeb. Skupna svota, ki jo je monarhija do sedaj za zasedeni deželi izdala, znaša z bodočim biidgetom vred na okroglo 208-32 milijonov goldinarjev. K tem pa prav za prav pridejo še stroški, ki jih je naša država izdala za bosanske begune, in znašajo tudi svojih deset milijonov. Za toliko toraj je Bosna ponosna sedaj več vredna in toliko težje prešla bi ona kakemu drugemu v last, kajti 118 milijonov goldinarjev ni, da bi jih človek tje v en dan komu brez povračila prepustil. vrtu, v kleti pa tolkle (hrušovca, jabolčnika), ki pri obedu prav dobro tekne. Marsikdo ne bi veroval, da človek tako malo potrebuje, da živi. Grajski gospod so mi debelo kokoš poslali. .Juho je .Jerka bolnemu sosedu Matiji zanesla, meso bova pa sama povžila. Zdaj bode nekoliko dni spet boljši obed. 5. Za obed sem še imel kos kokoši. Jerka je šla v mesto, kjer potrebuje mjila, kapura, soli itd. Odnesla je zato 2 glod., in meni še ostane 20 gld. 6. Danes sem obedoval kakor včeraj in pred-včerajšnim, pa vsega je enkrat konec, tudi debele kokoši. 7. Moral sem kupiti moke, kaše, zabele, kar me je stalo 3 gld., toraj še ostane 17 gld. 8. Za popravljanje svojih starih škornj sem izdal 60 kr. Sicer pa je to skoraj zavržen denar, kajti škornji so že tolikokrat popravljeni bili, da jim bo težko to popravljanje kaj pomagalo. Restat 16 gld. 40 kr. (Dalje prih ) Kako mislijo Musini o Eusih in o Avstriji, razvidno je iz govora, ki ga je imel P. Naumovič nedavno v Petrogradu o neki ožji prijateljski družbi. P. Naumovič je bil letos zapleten v veleizdajsko pravdo, iz ktere se je pa srečno rešil. Na to sta z vrednikom Ploščanskijem potovala v Eusijo. Nemški listi, ki vedno pezdir v očesu svojega soseda vidijo, bruna v lastnem pa ne opazijo, zagnali so o tem potovanji in dotičnem govorjenji ravno tak krik, da sedaj le na Euskem za Avstrijo barantajo, kakor tadaj, ko so se Čehi iz Prage pod Eiegerjevim vodstvom v Moskvo podali Euse obiskat. Čujmo, kaj pravi P. Naumovič: „Po rojstvu že smo Avstrijanci, ter na to državo priklopljeni po prisegi zvestobe. Kakor Rusini vajeni smo pripoznanja, da je vsa državna oblast od Boga dana. Mi nismo puntarji in se nikdar s temno in skrivno agitacijo ne pečamo. Eavno tako nam tudi ni treba našega potovanja na Eusko prikrivati, o kterem lahko pri svitlem soincu govorimo, kajti ni ne proti-avstrijsko in ne proti postavam avstrijskim. Kakor so avstrijski Nemci, Lahi, Srbi in Poljaki v literarni zvezi s svojimi brati onstran državnih mejil, tako tudi mi iščemo priložnosti literarni kolobdr naš na zunaj razširiti med narodom, s kterim smo si v zvezi po krvi, jeziku in literaturi. Zagotovim Vas, da kaj takega avstrijske postave tudi ne prepovedujejo, kajti one so strpljive, pač pak jih mnogi zlorabijo za svoje sebične in krivične namene posebno v političnem oziru. Naše stališče je postava, ktero spoštujemo in ta nas varuje pred pogubnimi nauki anarhizma in nihilizma. Obema pri nas ni mogoče kali pognati, kajti v nas je prava slovanska kri, ki nam veleva postavo in vero spoštovati!" Tako je govoril Naumovič! To je vse kaj druzega, kakor pa tisto neslano čvekanje, ki je takoj med Nemci na dnevnem redu, ako le trije svoje liberalne nosove skupaj staknejo in se ne morejo ločiti, da ne bi Bismarcku nekolikokrat „hoch" ne zaklicali. Je li kdo kaj tacega pri Slovanih slišal. Ees, pri nas je vodilo postava in vera. Za tri leta vstavili so na Hrvaškem porotne obravnave. Povod temu koraku deželnega zbora je bila predrzna pisava hrvaških novin radikalne stranke, ktera je narod strahovala in kedar se ji je umestno zdelo, tudi najbolj zasebnih zadev ni čuvala, temveč razobešala umazano perilo, da se je moralo vsakemu gnjusiti. Na ta način širila je le zaničevanje postav po deželi. Vsled tega se v deželnem zboru tudi nihče ni kaj prida potegal za porotne obravnave glede javnega tiska. Le baron Živkovic je omenil, da naj se pri vpeljavi objektivnih obravnav nikar časnikarstvu preveč ne nagaja, kar bi ga lahko spodkopati utegnilo. Ban je narodne poslance zagotovil, da bo že on skrbel, da se poštenemu tisku ne bo godila krivica, in da se nadja, da se bo po vpeljavi objektivnega postopanja zopet zamogel postaviti na stališče poštenosti, iz kterega ga je sedaj spod-rivalo radikalno časnikarstvo. Kakor na Hrvaškem, enako je radikalna stranka v Belemgradu o svojem času hotla s svojim tiskom kralja Milana iz prestola in metropolita iz cerkve pregnati; tako predrzno je jela pisati proti obema. Tudi na Srbskem niso vedeli za to druzega zdravila, kakor staro tiskovno postavo o tiskovni svobodi z nekolikimi paragrafi omejiti in sedaj je dobro. Tudi na Hrvaškem bo tiskovni terorizem prešel, in ne bo dolgo tega. Tnanje držare. Na Bolgarskem bavijo se z vso resnobo o zgradbi železnične proge Carji brod-Sofija-Vakarel-Belova in so, kakor se od ondot poroča menda že prišli do sklepa, da bode dotično železnico vlada sama izdelala. Vlada namreč obdrži zgradbo v lastnih rokah in bo jo potem skupiuoma oddajala bolgarskim podvzetnikom. Ker pa Bolgari skušenih tehničnih moči še ravno nimajo na ostajanje, sklenili so se po dotične inženirje na Eusko obrniti, kjer si bodo najboljših nabrali. Za prometne osobje sb-beli bodo ob pravem času po izgledu svojih sosedov Srbov. Taisti so namreč poslali toliko mladih ljudi na Ogersko k železnicam prakticirat kolikor so jih potrebovali za prvo službo, kjer so se dotični menda tri leta vadili v vseh strokah železničncga prometa. Bolgari mislijo ravno tako napraviti, ker pred vsem misel povdarjajo, da mora pri bolgarski železnici narodnosti povsod prvo mesto odločeno biti, kar se jim mora popolnoma prav dati. V poslednjem listu pisali smo o zadregah, ki so se i^anco^om, kar čez noč v Tonkinu napravile, kjer se Kitajci pripravljajo, da jih bodo vsak dan nekaj kar s kostmi vred pohrustali. Toda ne le v Aziji, temveč tudi v severni Afriki dvigujejo se jim neprijazni oblaki, ktere ako se ne motimo angleški veter žene. V kraljestvu Maroko pričelo se je Francozom neprijazno gibanje s tem, da je raarokanska vlada nekaj ptujcev za prazen nič zapreti dala ter jih zakovala v železje. Francoski konzul, pod čegar varstvom so bile dotične osobe se je proti tolikšni samovolji takoj pritožil, toda kakor se kaže, brez vspeha. Tudi marokanski vladi je, kakor vsem drugim orijentalnim mohamedanskim državam malomarnost in zanikrnost prva in največja njena čedno.st. Podpirajo jo pa zdatno v temu Angleži, kterim so Francozje v kitajskem vodovji že nadležni postajali. Afrika je sploh v najnovejšem času za Evropo kakor tudi za Ameriko zaminiva postala. Od vseh strani vpirajo se oči cele Evrope na prostorne pokrajine afrikanske in ni ravno nemogoče, da se bodo danes ali jutri Francozi in Angleži za eno ali drugo zamorsko deželo ondi sprli. Ni še davno, ko sta potovala po naših krajih dva Angleža lorda Wol8eley in Nortbrock preko Trsta v Egipt, kjer naj bi bila po želji starega Glad-stona Gordona in Stewarta iz Ghartuma speljati imela. Ker je pa posebno v vojaškem življenji sicer sploh kaj lepa navada, da v službi človek ne sme nič na svojo roko storiti, temveč se le strogo višjega povelja držati, spisali so v Londonu tudi tema dvema za rešitelja namenjenima lordoma instrukcijo, po kteri se naj ravnata. Ondi se jima naroča, da naj edino le na to gledata, da vjetega Gordona in Ste-warta rešita, za vse drugo se nimata prav nič brigati, ker se Angleška ne misli nič več s Sudanom vkvarjati; kajti prav dobro je prepričana, da se bo upor ondi sam polegel, kedar mu sredstva poidejo. Da je instrukcija, kakor tudi popotovanje obeh lordov brez pomena ostalo, se ni ne Gladstonovi politiki jako dvomljive vrednosti in ne Nortbrockovi ali "VVolse-lejevi odločnosti, še manj pa polovičarski instrukciji zahvaliti, pač pak junaškemu Gordonu samemu, ki je Mahdija premagal in na ta način sebe in Ste-warta rešil. Ste\varta je pozneje smrt doletela vsled hinavščine ondašnjih prebivalcev, ki so ga z lažnji-vimi obljubami izvabili iz varne ladije na suho, Gor-don je pa še vedno v Chartumu, ker mu vest ne pripušča mesta samega divjakom prepuščati, dokler se mu ne določi kaka vlada. Angležem jelo se je zdehati po egiptovskih mesenih loncih, ktere se nadjajo najti po pristaniščih rudečega morja; kajti vse mislijo spraviti pod svojo oblast. Začetek so že storili s tem, da so imenovali dosedanjega poveljnika v Suakimu, polkovnika Ohemsida za generalguvernerja skupnega primorja ob rudečem morji s sedežem v Masani. Eavno tako so pod svojo oblast spravili Berbero in H ar ar, deželi na iztočni afrikanski strani, kjer so že lansko leto svojo srečo poskušali, pa se jim ni hotelo nič kaj posrečiti, kajti egiptovski uradniki, ki so bili ondi od kediva nastavljeni, so rekli, da se ne vga-nejo poprej, dokler jim kedive sam tega ne naroči. Med tem se je pa ondi raznesla novica, da se Avstrija misli Berbere in Hararja polastiti in hajd, Angleži so se z Egipčani kar po tihem zmenili, egiptovski uradniki dobili so povelje svoje službe v angleške roke izročiti, egiptovski vojaki pobrali so svoje orožje, jetnike ondi po galejah priklenjene vzeli so s saboj in odrinili so proti Aleksandriji. V Hararji vihra angleška zastava in vse na to kaže, da se misli John Buli v iztočni Afriki odškodovati za to, kar mu bodo Nemci in Francozi v zapadni Afriki sveta zagi-adili. Izvirni dopisi. Iz Lučin, 29. oktobra. Od nas, dragi „Slovenec", nisi dobil še nikoli nobenega dopisa; ti pa tudi po navadi nimamo kaj posebnega poročati. A preteklo nedeljo, dn^ 26. oktobra, bil je vendar izreden dan za našo župnijo. Dobili smo namreč za našo majhno cerkev nov križev pot, kterega so nam čast. 0. Gottfried, frančiškan iz Ljubljane, prišli blagoslovit. Bali smo se, da nam bode, tako pozno v jeseni, vreme nagajalo, in res je v četrtek popred jelo močno snežiti, a bilo nam je nebo milostno in vršila se je slovesnost pri dovolj ugodnem vremenu. Bil je to dan veselja za našo malo duhovnijo, ki je štejoč komaj 500 duš z veliko požrtovalnostjo skupaj spravila novce potrebne za nov sv. križev pot. Veselje to je naznanjalo veselo potrkavanje ter glasno pokanje možnarjev. Tako je dobila naša majhna, ža-libog le pretesna cerkvica, ki je razširjenja tako zelo potrebna, nov primeren kinč. Morebiti bomo prisiljeni o svojem času, ko bomo cerkev popravljali, obrniti se do dobrih src, milih dobrotnikov, za kar pa je ravno sedaj, ko se za vse mogoče namene prosi in nabira, jako neugoden čas. Križev pot nam je izdelal do sedaj malo še znani slikar Matija Bradaška, naš rojak, zdaj bivajoč v Kranji, za primerno nizko ceno in sicer na popolno zadovoljnost našo. Zato bodi vsem cerkvenim predstojništvom, ki bi za nizko ceno potrebovali kake slike, toplo priporočen. A. D. Iz Maribora, 2. nov. (Družba vcdncga češčenja) presv. Eešnjega Telesa in v podporo ubožnih cerkev Lavantinske škofije je ravnokar razdelila tretje letno poročilo o svojem delovanji, in kakor prejšnji dve leti, tudi letos za razdeljenje ubožnim cerkvam pripravljeno cerkveno obleko te dni v stolnem farovžu na ogled postavila. Ta razstava nam je posebno očiten dokaz, kako ta družba zraven svojega glavnega namena, namreč pospeševanje češčenja najsvetejšega zakramenta, tudi svoj postranski namen vedno v veči meri izvršuje ter vedno večim cerkvam priskrbljuje dostojno cerkveno obleko. Kdor je prvo in lansko razstavo obiskal, mora priznati, da se le- tošnja ne le po obilnosti blaga, ampak tudi po različnosti in finosti obleke znatno razloCuje. Tiskano poročilo navaja te-le reči, ki so se letos pripravile in razstavile: 26 raašnih plaščev, 1 pluvijal, 20 štol, 8. velumov, 6 pla^^čekov za ciborje, 6 plaščekov za na spoved bolnih, 13 alb, 16 koreteljnov, 60 hume-ralov, 36 korporal in pal, 144 purifikatorijev, 96 prtičev za lavabo, 30 pašnikov, 18 altarnih blazink, 4 altarna pregrinjala, 18 koreteljnov za ministrante, 4 koreteljne za raežnarje, 14 suknjič za ministrante, 30 rudečih in 13 črnih kolerjev za strežnike, 8 anti-pendij in nekaj cvetlic. Razun tega pa je letos o Veliki noči družba mnogo stare od raznih krajev v ta namen darovane in tukaj popravljene cerkvene obleke v Sarajevo poslala, da jo ondašnji mil. nadškof razdelijo revnim katoliškim cerkvam po Bosni. Da se je za primeroma majhne stroške v enem letu toliko obleke pripraviti zamoglo, zahvaliti se je neumornemu trudu družbinega predsednika, preč. g. kanoniku L. Hergu, in hvalevredni marljivosti bogoljubnih gospa in gospodičin, ki so vse to naredile v svojih prostih urah za „božji Ion", ki njim gotovo ne bo izostal. Po treh letih njenega obstanka šteje zdaj „družba vednega češčenja" 6970 udov, in je imela letos dohodkov 2042 gld. 63 kr. in stroškov 2030 gld. 46 kr. Kakor sem pa že prej omenil, je pripravljanje cerkvene obleke le postranski namen te družbe; glavni namen jej je in mora biti po določenih urah med ude razdeljeno nepretrgano češčenje najsvetejšega zakramenta. Ta družba se nam zdi najpripravnejše sredstvo, po mestih in trgih versko mlačnost izpodrivati in pobožnost ter češčenje presv. rešnjega Telesa razširjati. Bog daj, da bi se v tem oziru ta družba po naših mestih in trgih krepko širila in vtrjevala. DomaČe novice. {Cesarjev dar) 60 goldinarjev prejeli so prostovoljni gasilci v Trebnjem. (G. dešelni predsednik Mron MVinlder) odpeljal se je na Dunaj sinoči. (Bodoči Iconzistorij) v kterem bo več višjih duhovnov imenovanih in potrjenih, bo, kakor je sedaj prav za trdno določeno na 10 in 13. t. m. Na 10. novembra bo tajna na 13. pa javna seja. Za nas Slovence je taisti važen, ker nam bo dal novega višjega pastirja knczoškofa dr. Jakopa Misijo. {Za škofa Poreško-Puljskega) imenovan je od presvitlega cesarja preč. g. dr. Plapp, profesor cerkvenega prava v Goriškem bogoslovji. Prej ko ne prekoniziran bode od sv. očeta še ta mesec. Lahom se je toraj presrčna želja njihova izpolnila. (Imenovanje.) Bergmeister pri e. k. rudninskem ravnateljstvu v Idriji gsp. Eomuald IIes postal je blagajnik ravno tam. (Spomin mrtvili) obhajal se je letos, kakor navadno vselej, ako je vreme za to, kolikor mogoče dostojno in lepo. Grobovi so bili ozaljšani, da se je človeka nehote misel polastila, da biva sredi cvetoče spomladi, ko bi ga ne bil tii pa tam ledeni dih burje opozoril, da je že 1. novembra. Oba dneva, v soboto in nedeljo je bilo pokopališče pri sv. Krištofu natlačeno ljudi, ki so šli tjekaj skazovat poslednjo ljubezen svojim ranjcim. Čitalniški pevski zbor pel je v nedeljo popoludne, grobovje bilo jo pa oba dni razsvitljeno. (Dnevni red javne seje mestnega odbora), ktera bode v torek 4. dan novembra 1884. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstva. — II. Finančnega odseka poročilo o računskih sklepih blagajnic in zaklad za 1883. leto. — III. Šolskega odseka poročilo o vstanovitvi ljudske šole z nemškim učnim jezikom. — Naposled tajna seja. (Mlinar in njegova Mi) predstavljala se je na Vseh Svetnikov zvečer v deželnem gledišči Ljubljanskem po vsem i zborno in s posebnim veseljem priznavamo, da se je je posebno veliko ljudstva z dežele vdeležilo, ktero je bilo tudi z mojstersko predstavo vse.skozi vrlo zadovoljno, kakor tudi zadovoljni so bili gg. igralci in igralke, ki smejo ponosni biti na svoj vspeh. Mojster večera je bil mlinar stari ČIrnot (g. Kocelj) tako v igri, kakor v podobi, ter se mu tudi zaslužena javna zahvala ni kar nič kratila. Prijetna prikazen je bila njegova hči Marica (gčna. Petrinska), kakor tudi njena teta mati županja (gčna. Zvonarjeva), le škoda da premlada na odru za to ulogo. Konradu (g.Danilo)vso po- hvalo sploh, posebno pa za izboren pobeg iz pokopališča! Krčmar, grobokop in Meta (gg. Novak Petrič in Lavoslava) so bili vsak svoji nalogi popolnoma kos, posebno je pa Lavoslava novo pridob-jena moč, ki bo občinstvu s svojim krepkim glasom pri vsaj nekoliko pridnosti jako priljubljena postala. Eavno taka resolutna ženska se je do sedaj na slovenskem odru tu pa tam silno pogrešala. Nekako čuden se nam je zdel pa sveti večer brez luči v krčmi, kjer smo tudi jaslic pogrešali, če prav je stalo novošegno iz Nemškega semkaj presajeno drevo. Gledišče je bilo v prostorih Slovencem pristopnih razprodano, lož pa tako nimamo na razpolaganje in pač ni čuda, da je iz tistih večinoma zijala — votlina. Dohodkov je bilo 194 gold. (Novo isobraževališče) se je včeraj ob 11. uri zjutraj izročilo za moške in ženske z združenima oddelkoma bodočemu namenu. Zbrano učiteljsko osobje teh šol, na čelu s svojim ravnateljem z gosp. Hor-vathom, vzelo je to poslopje v posest. Izročil jim ga je gosp. deželni predsednik baron Winkler, s šolskim referentom vladnem svetovalcem gosp. Hočevarjem. Opravilo je trajalo do pol ene. Cerkvenih obredov ni bilo, niti blagoslova cerkvenega. Saj moderno šolstvo je dovolj modro samo za-se! Jutri, kakor slišimo, se prično tam šole za bodoče učitelje in učiteljice in za obe dve vadnici. („Matica Slovenska") vabi k LXV. odborovi skupščini v sredo 12. novembra t. 1. ob 6. uri zvečer v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika LXIV. odborove seje. 2. Naznanila prvosedstva. 3. Poročilo tajnikovo. 4. Poročilo gospodarskega odseka. 5. Posamezni nasveti. — Kakor so pred nekimi leti hoteli nekteri prestrojiti družbo sv. Mohor a, pa jim je odbor kratko pa krepko odgovoril, da ostane pri starem; tako je vendar tudi Matičin odbor jo ukrenil nasprot tistim, ki so nekako drago in glasno dajali nasvete, naj se prestroji Matica, prenaredi v pravilih, zmanjša odbor,, zvekša letnina itd. — rekši, naj ohranijo in zvršujejo se dosedanja pravila. Odslej je potihnil šum, ki je bil že tako siten, češ. Matica propade, ako se ne spolni zahteva naša! — Ees se je bila Matica v prejšnjih in v zadnjem letu preko svojih pravil zadolžila, ali — to njeno zadolženje je. na drugi strani zasluženje, ker podajala je svojim udom več nego je bila dolžna, in dostojno je o cesarski svečanosti skazala svojo vdanost in vnetost do prečislane rodbine vladarske. Kar je Matici v resnici.bilo na kvar, bila je vne-marnost nekterih družnikov in poverjenikov, pa deloma nesrečno, njeno notranje poslovanje. A sedaj se jej je posrečilo, da je dobila spretnega tajnika, kteri bode sčasoma gotovo duša, vspešno delavna duša vsemu društvu. — Kar raste, šuma ne dela. Brez hrupa in šuma dalo se bode pobotati vse s pametno varčnostjo in z modrim poslovanjem. To pot nastopi Matica vže letos, kedar dobijo družniki sicer nekoliko manj, a vendar po pravilih ne premalo duševnega gradiva. Dajo se za pričujoče leto udom 1. Lovčevi Zapiski, spisal Turgenjev, preložil Eemec, II. del, ki so vže natisnjeni; 2. črtice iz duševnega žitka Štajerskih Slo.ven.cev,. sestavil dr. Jos. Pajek, pa 3. Letopis, vredil tajnik Evgen Lah, kteri obe knjigi se marljivo tiskate. Želeti je sedaj in na to delati, da brž ko brž dopošljejo poverjeniki družnikov doneske, kajti do tega mora, kakor družba sv. Mohora, pripraviti tudi Matica, da se knjige njene ne pošiljajo nikomur, kdor ni vplačal prej svoje letnine. Po tem takem se ne more nihče pritoževati, in društvo se ohrani in napreduje le po tej poti. V ta namen naj si prizadevajo sebi in društvu na korist vsi pravi slovenski domoljubi i zedinjenimi močmi! (Katoliško društvo) napravi v tem tečaju prvo svojo tombolo s podučnini ogovorom 9. novembra t. 1. ob pol šestih zvečer v svojih prostorih v dr. Ahačičevi hiši št. 13 na starem trgu ter vabi k njej vljudno svoje družbenike odbor. (Premene pri iičiteljstvu na Kranjskem.) G. Jakob Marn, učitelj v Preserji, je za trdno postavljen. — G. Josip Traven, učitelj v Naklem, je imenovan nadučiteljem na Trati, g. Janez Dolinar, učitelj na Trati, pa gre v Naklo. — Gspdč. Marija Bohinec, učiteljica v Hrenovicah, je za trdno postavljena na II. učiteljsko mesto na Trato. — Gspdč. M. Blahna, učiteljica pri Stari cerkvi na Kočevskem, je za trdno postavljena na II. učiteljsko mesto v Dolenjo Vas na Kočevskem. — Gspdč. Emilija Grkman, učiteljica v Mengišu, in gspdč. Pavla Golo, učiteljica v Boštanji, ste za trdno postavljeni. — Gspdč. Jo-sipina Malec, učiteljica v Kostanjevici, je za trdno postavljena na II. učiteljsko mesto na Eako. (Vojaško.) Vsled najnovejšega povišanja v novembru ima naš domači pešpolk baron Kuhn št. 17 dva polkovnika, kajti od 31. lovskega batalijona pride semkaj polkovnik g. Karol Heyrovsky, v domačem polku je pa povišan za polkovnika podpolkovnik g. Karol Hoch. (Vojaškapovišanja.) Y domačem pešpolku razun že omenjega podpolkovnika g. Hoch a za polkovnika, stotnik druge vrste g. Avgust Konšek za stotnika prve vrste, nadporočnik g. Andriolli za stotnika druge vrste, poročnik g. Krištof za nadporočnika. V domači c. kr. deželni brambi poročniki pri neaktivnih brambovcih gg. Andolšek Prane, Kos Franc in dr. Stor J. za nadporočnike. (Gosp. Povše) vodja kmetijske šole v Gorici odpovedal se je svoji službi zaradi bolehnosti. (Okna polili) so včeraj v prvi hiši na desni v Šiški Ljubljanski postopači s kamenjem kot pest debelim. (Padel je) zidar v novem poslopji Avrove pi-varne blizo južnega kolodvora v globoko klet raz odra in se je hudo pobil. Odnesli so ga v bolnišnico. (Napadli «o) sinoči že zopet v Lattermanovem drevoredu ničvredni Ljubljanski barabe iz Šiške mirno domu gredoče mestjane. Skrajni čas bi bil, da se Ljubljana takih javni kakor tudi osobni varnosti nevarnih ljudi, ki niso za druzega kakor poštenim ljudem za nadlego, Bogu pa zlati čas kradejo, znebi na ta ali na oni način. Tivoli je jako priljubljeno sprehajališče Ljubljančanov in v prvi vrsti treba je gledati na to, da taisto ne ostane „poprišče" barab, kjer za drevjem skriti na memogredoče nič hudega misleče meščane in druge miroljubne ljudi preže, temveč javni prostor, kamor se sme vsakdo brez skrbi podati. Sedaj je to v dobrih štirih tednih že drugi napad na memogredoče, od kar so ondi pobili vojaka, da so ga morali v bolnišnico odnesti. Ali smo res v Novem Pazaru, kjer sme vsak delati, kar se mu poljubi? (Valilo?) V zmislu § 27 društvenih pravil „slo-venskega pevskega društva v Ptuji" skliče osnovalni odbor dne 16. novembra t. 1. ob 3. uri popoludne v Maribor v čitalničnih prostorih veliki zbor s sledečim dnevnim redom": 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagaj-nikovo. 4. Volitev odbora. 5. Volitev preglednikov računa. 6. Posameznosti. Osobna vabila se ne bodo razpošiljala. Izpolnjene nabiralne pole izvolijo naj se blagovolno poslati vsaj do 12. t. m. osnovalnemu odboru. Zvečer ob 8. uri veselica. K temu velikemu zboru vljudno vabi osnovalni odbor. (Srednje in ljudske šole) zorijo sad, ki celo njihovim zavetnikom ni po godu. Citati je, da na Laškem prestrojijo šole nekako po starem, da vsta-novijo spet gimnazijo s petimi in licejo s tremi leti. V gimnazijo se bodo sprejemali učenci z dobrimi spričali iz ljudskih šol brez posebne preskušnje, v licejo z dovršivno svedočbo gimnazijsko. Šolsko leto traja od oktobra do zadnjega julija. — Na Francoskem so vsled govora, ki ga je imel prejšnji naučni minister Jules Simon o novodobnem šolstvu, po kterim hira mladina na duši in na telesu, število tedenskih šolskih ur znižali od 24 na 20. Pri nas uči se v srednjih šolah mladina največ po 24—25, tudi 27—28 šolskih ur na teden; kedaj pride našim voditeljem tisti dobri duh, da posnemajo v dobrem one, ktere so doslej tako hitro posnemali v slabem ? Tudi hočeje dati jim v tednu prost četrtek, kar bi v vseh ozirih bilo priporočati. Na Češkem so srednje šole v tem jeli posnemati, da so namestu četrtka tudi v ljudskih šolah prosto dajali učencem ob sredah in sobotah popoldne; ali — učenci zanemarjajo šolo in od vseh strani prihajajo prošnje, naj se vrne mladini celi dan počitka v tednu, kar je prav in spodobno. Razne reči. — Slovakom na severnem Ogerskem so bili, kakor je znano, pred leti zaprli vse slovaške gimnazije; zato so stavili pred kratkim v evangelj-ski skupščini Požunskega okraja predlog, da bi se na gimnazijah na Ogerskem podučevala slovaščina kakor obligaten predmet; ali ta predlog je padel s 5 glasovi proti 4. Zato pa je bil predlog, da bi se vse farne matrike in protokoli v Požunski stolici spisavali le ogersko, tudi zavržen. — Vzorni učitelji — naNemškoin. Minister za nauk na Nemškem gosp. Uossler ima s svojimi učitelji ne malo sitnosti. Zvedel je, da so mnogi učitelji na javnih ljudskih šolah, da bi si zboljšali svoj stan, privzeli še k svojemu poslu druga opravila, omislijo si tedaj — agenturo za popotnike v severno Ameriko, Brazilijo, Avstralijo itd. V teh dneh pa je izšel ministerski odlok, v kojem je, skli-cevaje se na ministerski ukaz od 7. avgusta 1873, zopet učiteljem zaukazano, da naj se z nikakoršnimi agenturami izseljencev ne pečajo. Isto tako se na-ročuje vsem okrajnim šolskim nadzornikom, da bi ti pri svojem obiskovanji učitelje zaradi tega pokarali. — „Lieb Vaterland magst ruhig sein!" — Tožba za 2 krajcarja. Davkarski urad v Eadni na Ogerskem je tožil sirotišnico v Aradu zaradi neplačanih 2 krajcarjev. Pač čudno: za 2 krajcarja se kliče sodnija' na pomoč, tisoči se pa drugod zapravljajo. — Kolera v Italiji. Poleg uradnih podatkov je zbolelo meseca septembra 15.438 oseb vsled kolere, umrlo pa 8060. Izmed teh jih pride na Napolj okoli 6000, med njimi 134 vojakov. Največ žrtev si je izbrala neusmiljena morilka med revnim ljudstvom, kar spričuje to, da je samo 270 mrličev pokopanih v zaseben za 60 kr. kupljeni grob, vsi drugi so pa zakopani v skupne grobove. — V Eusiji po 200 1. zopet cerkeni zbor. Iz zgodovine vemo, da je car Peter Veliki vstavil vse cerkvene zbore, in si odkazal vse duhovne zadeve ministerski sinodi, v nji pa so večinoma lajiki. Sedanji car pa je dovolil zopet po 200 letih sklicati cerkveni zbor, da bi se vstavilo, kakor se govori, tako se množeče sektarstvo. Kako je li mogoče nadjati se od podjarmljenega duhovstva, da odstrani ta veliki nered? Sveta sinoda je v teku časov mnogo poskušala, da bi duhovščino in po nji tudi ljudstvo na večo stopnjo omike povzdignila; ali manjkalo je sinodi pos anstva od zgoraj, zato ni bilo blagoslova božjega, ločena cerkev je čedalje bolj propadala. Bode li cerkveni zbor srečniši? Tudi temu manjka poslanstva od zgoraj, ker je ločen od vinske trte, pa saj bolj naravno je, da cerkveni zbor skrbi za cerkvene reči. — Izdale so se. Lady Porabanzon, najdo-brotljivša dama v Londonu, je tudi letos dajala de-vojkam dobrodelnih vstavov darove po njih lastni prošnji. Vredno je omeniti, da je med 290 dekle-tami izvolilo si 220 — zrcala. — Kmečki j udje. Euski časopis „Volyn" navaja število judovskih kmetov na Volinjskem: V Žitomirskem okraji kmetuje izmed 46.000 judov 56, v Novograd-Volinskem se jih izmed 84.000 pečd 23 s poljedelstvom in v okolici Dubna jih je izmed 16.000 judov vrtnarjev 280 in s polnim gospodarstvom se jih pečil le 5. Po uradnih statističnih datih pečil se v celi guberniji le 93 judovskih rodbin (550 duš) s poljedelstvom. Teh 550 judov zavzema 0-002 procentov vsega judovskega prebivalstva cele gubernije, ktera šteje 289.820 duš. — Telefon medBruseljeminAntverp-nom. Pred kratkim je bil dovršen telefon med temi dvemi mesti in kakor kažejo poskusi, prav dobro služi svojemu namenu. Zato mislijo tudi druga mesta zvezati na ta način z glavnim mestom. Za posredovalno sredstvo služi telegrafna žica. Za en frank more vsakdo pet minut dolgo govoriti iz Bruselja v Antverpen. — Judje in pruski na učni minister pl. Gossler. Do sedaj so imeli judovski dijaki na parskih šolah to pravico, da so bili v soboto prosti in jih ni nihče smel siliti h kakemu delu v šoli. Zdaj je pa dal imenovani naučni minister ukaz, da .se ne smejo nič več judovski dijaki oprostiti pismenih skušenj v soboto in da se morajo le-ti drugim dijakom enako ta dan podvreči vsem zahtevam na-učnega reda. Pri zrelostnih skušnjah naj se ne jemlje nič ozira na judovske praznike in počitnice radi njih naj se kolikor mogoče omeje. Tele^niiiii. Berlin, 2. nov. Volitve so končane in resultati znani. Izvoljenih je 69 konservativnih, 95 centruma, 24 državne stranke, 35 narodne stranke, 31 prostomiselnikov, 9 so-cijalistov, 16 Poljakov, 2 ljudske sti-anke in 5 Welfov. V 97 okrajih i)0trel)0vali bodo ožjih volitev. Pariz, 1. nov. Kitajci se pripravljajo na vojsko s Francozi. V Hongkongu so si naročili pri neki angie.ški lirini silno veliko smodnika. London, 3. nov. Kedive je po brzojavni žici sporočil kraljici in pJ-iiicu Walcškcniu v soboto, da se je Ifai-tum podal in Goi-flon prišel Mahdiju v roke. V nedeljo je ponavljal ravno to novico. T11 j C i. 1. novembra. Pri MallM: Grofinja Helena Sapodopoli, z družino, s Hrvaškega. — J. F. Mayev, zasclmik, /. družino, i/, IJo/.ena. — Antou StoL-ek, trg. pot., iz. Urna. — Janez Wcindorfor, u. k. okr. glavar, iz Beljaka. — Kdvard Lob, zasebnik, z 2 sinovoma, iz Celovca. — Ernst lliong, trg. z lesom, z družino, iz Kiikeka. Pri Slona: liernard Goetz, trgovec, iz Mainca. — Perd. Liebenuann, trgovec, z Dunaja. — Kiidolf Mayer, želez, uradnik, z Dunaja. — Anton Scliepitz, zasebnik, iz Trsta. — Josip Sfagj-, trg. pot., iz Oedenbiirga. — Josip Sitter, e. k. auskul-tant. iz Celovca. — Johana KocjanJič, zasebnica, iz Podgoro pri Gorici. Pri Viranfu : Luka Volilno, posestnik, iz Zaloga. — Emil Košir, trg. pot., iz Trsta. Umrli so: 27. okt. Ferdinand Krenižar, kurjačev sin, 5 dni. Kolodvorske ulice št. 11, božjast. 28. okt. Franc Škarjoveo, zidar, 53 let, vtonil v Gruberjevem grabnu in bil uradno pregledan. 29. okt. Viktor Menein, hišnega oskrbnika sin, 4 leta, Tržaška cesta št. 5, božjast. 30. okt. Valentin Dobnikar, obrtnik, 73 let, Konjusne ulico št. 1, Marasmus senilis. V bolnišnici: 29. okt. Urša Šivie, gostija, 49 let, vsled prisada na nogi. SksekutiTne dražbe. 7. novembra. 1. e. džb. pos. Franc Seleš iz Prema št. 32, 600 gl. Bistrica. 10. novembra. 2. e. džb. pos. Jože Želko iz Narin, 211.5 gl. Postojna. — 1. e. džb. graščine Liclitenberg, 41.4.50 gl. Ljubljana. — 1. o. džb. pos. Janez Leben iz Polhovega Gradca, 1050 gl. Vrhnika. 11. novembra. 1. o. džb. pos. Jožef Vrliovec iz Polhovega Gradca, 530 gl. Vrhnika. — 3. e. džb. pos. Marija Višnikar, iz Starigrada. Rateče. 12. novembra. 1. e. džb. pos. Blaž Levak iz Doba, 2110 gl. Kostanjevica. — 3. e. džb. pos. Frančiška Škrbec, iz Pudob. Lož. — 1. e. džb. pos. Mihael Učjak iz Orehovice, 1035 gl. Kostanjevica. Društvu za napravo zvonov za cerkev Jezusovega presv. Srca v Ljubljani so darovali gg.: 233. 234. 235. 23(5. 237. 238. 239. 240. 241. 242. 243. 244. 245. 240. 247. 248. 249. 250. 251. 252. 253. 254. 255. 250. 257. 258. 259. 260. 261. 202. 263. 264. 205. 200. 207. 208. 209. 270. Valenčič Ivan, posestnik,..... Valenčič Johana........ Peterea Mina, zasebnica,..... Lesjak Janez, župnik,...... Kavči« Jera, posestniea,..... Kastran Franc, kajžarjev sin, . . , H. J. v Postojni........ Lobe Janez, župnik,....... Kacin Anton župnik,...... Kalan Jakob, župnik,...... Zupančič Anton, profesor...... Brence Janez, duh. pomočnik, . . . Baroninja Gabriela Lazzarini, prednica usmiljenih sester....... Čebašek Sebastijan, duh. pomočnik, Murnik Ivan, trgovec,...... Gorenec Leopold, župnik,..... Rehnovec Marija,........ Drašler Antonija,........ Žran Neža.......... Neimenovan......... Regberger Helena,....... Budnar Šimen......... Dolinar Jlarijana........ Pogačar Katarina........ Glasič Neža......... Potočnik Miha......... Saje Miha, župnik,....... Brgant Lovro, župnik,...... Žužek Šimen, župnik,...... Rozman Lovro, kurat,...... Kocman Franc, kaplan,..... Vode Josip, ))enefioijat, ..... Pleško Franc, beneficijat,..... Kadunc Jlatija, administrator, . . . Dekleva Anton, zasebnik,..... Faliijiinčič Alojzija, kuharica . . . Klemcnčič Josip, profesor, .... Urbanija Lovro, župnik,..... 5 5 1 10 2 5 10 5 3 5 6 5 100 5 5 2 7 5 1 1 1 5 5 5 5 5 3 5 5 5 1 gl. kr. 25 10 50 « — o _ - 5 „ - 20 „ - - „ 50 10 „ - 2 „ - ]>u]iajNka borza. (Telegrafično poročilo.) 3. novembra. Papirna renta po 100 gld..... Sreberna „ „ „ n • 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije...... London ....... Srebro ....... Cee. cekini....... Francoski napoleond...... Nemške marke...... Od 31. oktobra. Ogerska zlata renta 6% 4'ji ... o „ 1, »7» • • „ papirna renta i>% Akcije anglo-avstr. banke . „ Ltinderbanke „ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice „ Tramway-društva velj. 170 gl državne srečke iz 1. 1854 ........1860 Državne srečke iz 1. 1804 . „ „ 1864 . . Kreditne srečke .... Ljubljanske srečke .... Uudolfove srečke .... Prior. oblig. Klizabetine zap. železnice „ „ Ferdinandove sev. „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. 200 gld. 250 gl. 500 „ 100 „ 50 „ 100 „ 20 „ 10 „ 123 gl. 93 „ 89 „ 105 „ 103 „ 568 „ 298 „ 214 „ 124 „ 134 „ 173 „ 17J „ 177 „ 23 „ 18 „ 109 „ 105 „ 104 „ 10 70 50 70 50 50 30 50 50 25 75 50 50 Žitna cena. Pšenica banaška 1 hkit. 8 gl. 25 kr., — domača 6 gl. 43 kr. — l{ž 5 gl. 77 kr. — Ječmen 4 gl. 95 kr. — Ajda 5 gl. 60 kr. — Proso 5 gi. 44 kr. — Turšica 5 gld. 28 kr. — Oves 2 gl. 97 kr. kr. Zahvala. Za šolske potrebščine blagovolil je gospod dr. F.ranjo Papež, odvetnik in deželni poslanec v Ljubljani, podariti 10 gl., za ktere se vljudno podpisani v imenu revne šolsko mladine prav prisrčno zahvaljuje. Bog plati! Ajdo vi ca, 27. oktobra 1884. Mihael BogoUn, župnik. V Katoliški Bukvami v Ljubljani se dobiva knjiga: jtMa w MmM^rnmP^ Spisal Jak. Alešovec. Cena I gl., po pošti 5 kr. več. J. pl. Ti«iiltoc55y, lekar „pri zlatem samorogu", priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem jflarijaceljske ka(»ljice za želodec. v Ljubljani pri J. pl. jeden tucat. kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeli pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: inankniije slasti j)ri jedi, slab želodec, urilk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč t želodcu, bitje srca, zuba-saiije, gliste, bolezni ua vranici, na jetriii iu zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gold. Svsn'ilo: Opozarjamo, da se tiste istiuite Ma-rijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu Trnk(5czj-ju. Razpošiljava se le Cvet zoper trganje po dr. Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper jiro-tin ter rcrniatizem, trganje po vdih, bolečine v hriži ter živcih, oteklino, oirptiele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokuzuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „ccetii, zoper trganje ])0 dr. Maliču" z zrarcn stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr. Gospodu J. pl. Trnkoczj ju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila br^ezvspošno rabili. lio je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličcv protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel jo čudovit vspeli, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnili bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in p vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam ntijprisrčiiišo zalivalo, zvsem spoštovanjem udani Franc 'Tna, (31) jiosestnik v Šuiarji p. Celji. PlaiiMl u\\M m iiraild, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučno bolečine; i stekl. 50 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. Pomnhljevo (]>orsch) najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustite in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr. Saliciliia ustna voda, aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duli iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kričistilne krogljice, riv., no smelo bi se v nijednem gos jodinjstvu pogrešati in so so vže tisočkrat sijajno osvedoči e pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj. Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo. Naročila s dežele ievršč se talcoj V lekarni pri „Maniorogu" Jul. pl. Triik6czy-ja na mestnem trgu v Ljubljani.