Stcv. 43 V Trstu, v torslc, 18. februarja 1919 Le'n!k XUV IfTr'n vsak (*i»n z'utraj, tudi oh ned^'Jati oraz ilk'h. — j iti ni f o: ulica sv. Frančiška AsiJketra '^0,!. •"'rtstr. D -oisl rri st po?i''a o uredništvu. — Ne ranVirana ji ma 9e ne prejet' a'o. rrkop'sl se ne vra?fi!rt. - tzrtn atelj in < dgovorni uedtlik Mi fi n C-odia. - I astnil- fccn«orc j lista „Edinost'". - nsk ti* Fjjjrre I d'i:ost. - Telefon medntštva in uorave Siiv. lt-57. — Narotnina zraša: 7.1 celo leto 60 K, pol lela 3u K, tri mer.cca lr K — za neileljiko izdajo za cel. leio 12 K, pol leta 6 K. ! Mariborska pogaianla. I MARIOR, II. febr. ob pri 8. uri zvečer. Deželni glavar dr. pl. Kaan, ki je sinoči med pogajanji omedlel. se je čil in zdrav ponoči v najhujšem mrazu ccheljal z avtomobilom v Gradec. Danes dopoU'ne je pripeljal v Maribor več novih graskih zastopnikov. Med temi so: Rese!. Rintelen, Pongratz in dva vojaška zastopnika. Dr. pl. Kaan hoče * remi svojimi tovariši danes ovre&l vse. kar se je. včeraj sklenilo, stavi nešteto izpreminlevatnih predlogov, tako da so od druge ure popoldne, ko so se posvetovanja pričela, do pol 8. ure zvečer prišli šele do zopetnega reševanja demarkacijskih črt. Od slovenske strani se danes udeležuj teh posvetovanj tudi profesor dr. Hohnjec. Glavna iti preonrna točka vprašanja določitve demarkacijske črte bo danes skoro gotovo odsek ud LuČan do krroške meje. Nemci z vso silo pritiskajo, da bi se pri Lučanah naša demark?cijska c^rta. zasukala naglo v juž-iiozapadni smeri proti Dravi. Dr. pl. Kran hoče na vsak način* da bi visoki RadJ in Remšnik b.ia v nevtralnem pasu in da bi tako bila naša demarkacijrV črta potisnjena tik v dravsko dolino pri Marenbe-gu. Izključeno pa je, da bi naši v tem oziru odnehali. Očivic'no je, da de!a:o tukaj štajerski Nemci po načrtu, ki so ga napravili skup-iio s koroškimi Nemci. / Pocahnja prektrjena. ' MARIBOR. 11. febr. ob po! zvečer. Pega'rn'a so se ob 8. uri prekinila in se bodo nadaljevala jutri zjutraj ®b 8, Mariborski Nemci proti dr. pl. Kaami. MARIBOR, 11. febr. Nemci so sinoči pričakovali dr. pl. Kaaua in njegove tovariše v neki gostilni z veliko nestrpnostjo. Dr. Mravlagg d|. Orosel sta očitala dr. pl. Kaanu, da je prodal Maribor Jugoslovanom. Imenovala sta ga nemško-štajerskega Eflalta. Nemško poročilo o pogajan£h, GRADEC, 11. febr. Duna'sH kor. urad poroča: Deželni predsednik izjavlja: V net'eljo je potovala francoska komisija v spremstvu deželnega glavarja dr. v. Kaanu v emureškem in radgonskem okraju. To potovanje je trajalo do pozne noči. Ker ni bifo mogoče še tisti večer nadaljevati poti v Gradec, s«. Vsi člani komisije odšli v Maribor, kjer so sc vršile ves včerajšnji dan do poznih nočnih ur tcmeMta nzpravl.'anja ?. jugoslovanskimi funk-vjjonarj.1. Tem razpre van: je prisostvovala tudi ameriška komisija, da sc informira o vprašanjih, ki se tičejo dobave prehranjevalnih sredstev za Nemška Avstrijo I11 transportnih možnosti po južni železnici na jugoslovanskem ozemlju. Glede označbe demarkacijske črte v spornem radgonskem in emureškem ozemlju in glede prenehanja bojevanja, so se v nekaterih točkah zedinlll; v drugih spornih vprašanjih je pa še mnogo težkoČ. Podajanja s^ ^nes v torek nadaljujejo. Deželni glavar dr. v. Kaan. ki se je nocoj vrnil v Gradec, i« prišel danes dopoldne v spremstvu obeh podpredsednikov v deželnem glavarstvu, prof. dr. Rintelcua in Ponnratza, ter vo'aške-sa poverjenika, člana narodnega sveta Resla in šefa generalnega štaba polkovnika Lunzerja, zopet v Maribor, kjer se tudi nahaja francoska komisija. Člani ameriške iLomlsije so se včeraj vrnili zopet na Duaai. Svećenički zahtevi, ZAGREB, 16. veljače. U ponedeljak sastade se 25 svećenika od 58 pozvanih u jednoj sebi zagrebačke gostionice >kod Janjeta«, da se porazgovore o nekim svojim neprilikama. Unatoč dosta liberalnoj boji pozvanih, bilo ih je i nekoliko, kojd bona fide prisustvovaše sastanku, te mu ni danas ne shvataju domašaja. Posle debate, iz ^oje nije zgodno publicirati detalje, složiše se u nizu rezolucija, te ih odiučiše u 2000 primeraka tiskane razarati rimokatoličkom svećenstvu države SHS, da 0 njima r/ismeno glasuje, a onda će pokretači sazvati sastanak i pritisnuli energično, da se njihovi zahtevi provedu. Ti svećenioi traže u glavnom ovo: 1. Uvedenje fakultativnoga celibata; 2. skraćenje, dotično reforma brevijara; 3. uvedenje svelskog odela; 4. moderniziranje semenlšta; za klerike više slobode; 5. svećenička veća (ne pod ovim imenom!); 6. uredjenje socljalno-ekonomskih prilika nižega klera; 7. ukinuće luknu 1 bira; 8. reformu biskupskih vizitaoija; 9. uredjenje prilika u višem kleru; 10. uredjenje (ingerencije višega klers 11a niži; te nekoliko točaka manjeg interesa. Poslanik MarinJkovIć 0 položaju, BELGRAD, 16. teb. »Pravda« prinaša pogovor s poslanikom SHS v Bukareštu, Pavlom Marlnkovićcm, k-i se je na poti Iz Pariza v Bukarešt ustavil v Belgradu, da se predstavi ministrskemu predsedniku. G. Marinkovič je med drugim izjavil: Naš položaj je nasproti našim protivnikom primeroma jako dober. Naš narod stopa pred r.vetovno konferenco z zavestjo svoje hrabrosti, požrtvovalnosti, zvestobe in lojalnosti, svojega demokratičnega duha in težnje za najvišjimi Ideali, ne da bi se mu bilo bati tekmeca. Delegatom Srbov, Hrvatov in Slovencev se ni treba več boriti z nobenim narodom in nobeno državo, ampak samo še proti tivem grdim spominom odvratne prošlosti; proti dvema tajnima dogovoroma. Kdor pravi »talno«, označuje s tem neka!, kar sc »c more odkrito povedati, to je nekaj, kar se prikriva, nekaj, kar je vsekakor sramotno. Mi zastopamo načelo narodne samoodločbe, a naši protlvnlki načelo tajnih pogodb. Imperijalfstičnega zavolevanja in sramotnega trgovanja z narodi. Ne more biti dvoma, katera stranka bo na konferenci pravdo dobila. Veliki zapadni narodi so iako dobro vedeli, da imajo njihove države neke ostanke iz umrle prošlosti, nekake talne pogodbe, pa so vendar proglasili vzvišeno načelo samoodločbe narodov, ki vse te dogo\ore uničuje. Ako bi bili hoteli te državne pogodbe šiloma ohraniti v veljavi, ne bi bili narodi proglasili teh načel pravice in svobode: z njimi so na mah izbrisali vse proizvode bolestnega imperialističnega duha. Naša pr;ivda radi mela se more torej smatrati kot dobljena. — O odškodnini Srbiji je g. Marinković izjavil: Ustanovile so se strokovne komisije za določanje višine škode in Srbiji je dana vsa možnost, da svojo škodo naznani iu zastopa. Ni dvoma, da natn morak> Nemčija, avstrijska Vojvodina, Madžarska In Bolgarska p1?čr>ti škodo, ki so nam k> -docela krivično prizadele. Pa bodo šc potem ostale večne naše dolžnicel MIROVNA KONFERENCA. Libanonsko in rusko vprašanje. PARIZ, 16. teb. (Urad.no.) Zastopniki zavezniških in pridruženih držav so imeli včeraj sejo, ki je trajala od 3 do 6 zvečer. Zaslišali so zastopnike libanonskega upravnega sveta. Ocfbor sc !e nato zopet bavil z ruskim vprašanjem. Prihodnja seja bo v ponedeljek ob 4 pop. PAR17. 16. feib. Po zaslišanju libanonskih odnoslancev se je odbor desetorice — Ameriko sta zastopala Lansing in Hoifse — bavil s sestankom na Prinčevskem otoku. Kakor je znano sovjetska vlada ni izpolnila predipogr'a za udeležbo, namreč da bi se vzdržala vsakega nadalj-nega čina sovra nosti, ostale vlade pa so odVlonile udeležbo. Razprava se bo nadaljevala v ponedeljek. Povračilo volne Škode. PARIZ, 16. leb. Včeraj sta imela sejo prvi in drugi pododsek komisije za povračilo vojne škode. Prvi je izvolil za predsednika Angleža lorda Summerja in se je bavila s proučevanjem raznih vrst škode, katero mor3 povrniti sovražnik. Drugi je izvolil za predsednika Angleža lorda Cunlčffea in se Je bavil z vprašanem sredstev. s katerimi bodo sovražniki mogli povrniti storjeno. škodo. Wllso« odpotoval v Ameriko. BREST, 16. fcb. Predsednik Wilson je prispel semVa) včeraj ob 10'40. Pozdravili so ga zastopniki oblasti. Ob 10'45 se le vkrcal na oklopnico »George VVashingtui«, ki je ob 11*15 zapustila pristanišče. Orfando v Rimu. — Ministrski svet, RIM, 16. feb. Danes ob Ji dopoldne se je vrnil ministrski predsednik Orlando iz Pariza v Ritn, Za jutri1 ob 9 dopoldne ie sklican ministrsk.'. svet. Posa*nezna Stevl'Ua za Trtt in okoMeo2} v'r„ zuuaj 20 vir. Orlaci trgovcev in obrtnikov mrrt ro ' 0 v n,; osmrtnice, lahvals poslan ce, vabita oglasi d natnih ?avod>v mm j» bO v.; oglasi v tek*tu I sta do "i vrst 20 K, v»;ikn imlaljna vrsti 3 K. Mali op'aii pt> 8 vin. beseJa, atrmnj pa SO vin. Og'asc spre.enta 'n-Seratni odd.'ak Edinosti. Naromina in reklamjc e «c ,>osi J ijo IzklHiino upravi „Edinosti". Uprava in ins.rani utlJekk se m-ba ata v ulici sv. Franćt ka As. A). — Poštnuliran. račuts Lepe, doneče besede, ki gotovo najdejo živ odmev v vseh, ki trpe na posledicah socijalne krivtčnosti. Ali. mi smo že rekli tu gori, da je danes vse človeštvo, kolikor sa ie blagih src. za socijalno pravičnost: da bo imel vsak delavec svoj pošteni delež na doneskih dela in da tudi moralnem pofflcdu dobi v človeški družbi mesto, ki ga L vreden in do kakršnega ima vso pravico. 7ato menim A da le danes, ob spominu na žalostne dogodke v fcbruai>> leta 1902. umesten poziv, da se vsi, ki so za idejo a ; cilalne pravičnosti, združ io za veliko borbo za pravlči^j rešitev socljaluega vprašanja! Na to veliko potrebo opf. zarja spomin na krvave žrtve velike stavke v Trstu s3 februarju leta 1902. Seđemna|s8E3:^7ra kl na"! služila v svarilo In po^k« »I^avoratorcot se spominja v svoji včerajšnji številki tistih Durnth, viharnln jhi krvavih dogodkov; ki -■o hrumeli po trž.iSkffi ulicah in pretresifl 'srcaTs .-ga' trebival-stva v dneh meseca februarja leta I90J. Naj izpregovo-rimo fliđrir.rpTrT B^d'd o lej oGJBThičl. Izbruhnil je bii štrajk kurjačev, ki je bil tem silnejšl. ker je im'el — in do tedaj je bilo to nekaj nenavadnega — simpatije velike večine prebivalstva na svoji strani. Tem bolj seveda simpatije vsega delavskega sloja — toliko delavcev z roko, kolikor delavcev z umom. Nikako čudo torej, da so mase hotf-Ie hti 'zraza svojemu sočustvovanju na mauifestanteu in — izdaten način: s splošno stavko. Ali zgodilo se je, kakor se često dogaja ob takih razburljivih dogodkih: k}e in kako začenjajo — to veš; k' In kakov jim bo poznejši potek in konec —- tega nc veš nikoli. Tedaj se nam Je zagotovljalo cd socljalnodemo-kratske atratii, da }e tedan'1 njihov vodja in zasnovatelj SiencralneKa štrajka, pokojni Učekar, hotel le impozantno a mirno manifestacijo JavffdJsH šlIvKUjočIm kurjačem v prilog. Prišlo je drugače, zelo drugače po večnem zakonu psihologije mas. V taki vihri, kjer sodelujejo tisoči, uc-huje volja posamični* a, je volja pcecine osebe obnemogla — in bila to tudi avtoriteta — in odločilna postaja nepreračunljiva in nebrztlljiva volja — marel I11 tako je prišlo tudi v onih dneh meseca februarja leta 1902. Obrežje ni moglo ohraniti deroče reke v nje struji — valovi razburjenja so preplavili mesto. Prišlo je obsedno stanje, proglašena ju bila nagla sodba. Vojaška bodala so se pojavila na ulicah. Prišlo je do krvavih spopadov in po ulicah so pobirali ranjence in — mrtve. Me . leml je bilo tiidi nedolžnih otročičev in takih odrasllih, ki niso imeli nikakih namenov za aktivno soudeležbo, ampak so hoteli le gledati. Postali so žrtev sveje radovednosti. Splošni vihar je pritegnil tudi nje v svoj vrtinec proti njihovi volji. Dne 14. februarja ie bil pogreb — žrtev, 13 baje, kolikor Jih je namreč tedal priznalo uradno obveščanfe. Med ljudmi pa se je trdovratno vzdrževalo merjenje, da jih je bilo — več. In to je bilo verjetno. Saj vemo, kako se uradno poročane o nesrečah navadno trudi, da bi potajilo najhujše in ublažilo vtis na javnost. Pa tudi da Jih Je bilo samo 13, je bilo strašilo. Saj je bila to človeška kri! 13 človeških življenj je padlo po krivdi zločinske zakrknjenosti mogotcev. Strašen metnento vsem tistinu ki hočejo reševati socijalno vprašanje po svole, ki se nočejo ukloniti klicu po socijalni pravičnosti, po pravičnem razmerju med kapitalom in delom. »Lavoratore« govori o žrtvah in mu-čenikih >per 1' idea nostra« — za ;>našo idejo Priznano bodi, da je bila ona kri prelita idejo srcral.ne demokracije. Vendar pa ne samo za ule idejof Ihncs vsaj ta trditev ne odgovarja resnici. Tisto naziranje so dogcdkl zadnjih let prehiteli, so je razveljavili. Izvršila se je velika evolucija v inišl.'eu.'u iu razumevan u potreb sodobnosti. Med idejami in principi, po katerih naj mirovna konferenca ustvari novi red v Lvropi, je poleg velike na-cijoualne ideie, pravice do samoodločbe, tudi — snci al-na pravičnost. Danes priznava vsakdo, ki je razumne glave in pravega srca, da brez socijalne pra\ ičnosti ne more priti do resničnega in trajnega miru v človeštvu. Zato so danes vsi ljudje blage volje za soci'alno pravičnost, vedoč, da je v socijalni krivičriosti vzrek delavsk rn gibanjem iu ljutim bojem, ki bodo trajali dalje, dokler ne neha ta zločin, zastrupljajoč človeško družbo. »Lavoratore« podaja v živih barvah \nan'o sliko pretresljivega dogodka — posreba žrtev. In dodaja: »Delavski Trst je hotel povedati tistim, ki xa nočejo slušati, da nc pozablja, da ic zvest svojim načelom, da ie odločen za nadaljevanje na poti do zmage in doprinašanje vsake žrtve, vsake boli,.,. Delavski Trst je hotel s svojo velikansko manifestacijo dati Jasen In zgovoren odgovor vsem njegovim zasramovalccn, vsem oL.cKovalcein Bil je to plebiscit boli, plebiscit mrii, r'^'Ftit 7/ age.« Iz slovanskega sveta. Kraljević Aleksandar Pariški lis »L'hommc libre« piše: :>Mladi princ, ko.-i je velik princ, jer pravi princ svoga naroda i prvi grad; a triu svoje države, je medi u nama. Aleksandar regent Srbije, danas regent svih jugoslavenskih krajeva, precizna je i verna inkarnacija srpskog herojizma. On predstavlja istodobno najprokttšaniju od svili potlačenih država, koje su nikle iz pobede (zmage) entente. Time posta!« pred našim očima vidljiva slika uskrsnuća naroda, za ko'c su toliki naši vredni junaci dali svoju krv.« Zabrana izvoza Iz države SIIS. Ministarska savet donio je odluku, kojom se zabranjuje izvoz sa teritorija SHS. žive stoke (živine), kao i sviju vrsta ljudske i stočno hrane. Od sluča'a do slučaja rnože se odobriti izvoz u savezniške zemlje. Ces! traže (zahtevajo) komadić obale! U češkim »Narodnim Listyma« dcnos.1 na uvodnom mestu Alois Šašek članak pod naslovom »Koridor Bratislav (1-ožun)—'Trst— Dunav—Adria« u kojem se veli, da se misao spoja Dunava s Jadranskim morem, Požuna s l istom (eventualno s Rekom) nadaje sama po sebi. — Predsednik Masaryk već je nekoliko puta naglasio potrebu toga spoja, a i češki delegati u Parizu nastoje oko toga. List se poziva na studiju Francuza Arthura Llicvri-na: De Prague a 1' Adriat:que«, te veli, da se Cesi mogn spojiti sa Jadranskim morem preko Jugoslavenske države i to preko linije Ftožum—Zagreb. Taj spoj išao bt preko koridora, ko:i bi blo oko 200 kilometara dug i SO kilometara širok. Qcškts.!ovačka reoublika imala bi na Jadranu komadić svoje vlastite obale, pa bi mogla na svojim vlastitim vagonima dopremiti svu prekomorsku robu it svoj najveći slovački grad, a da nc bi ta roba trebala prolaziti tudjim područjem. Uspostavio bi sc brzi spoj Prag—Požun—Zagreb—Reka. Tai bi pat bio brži i jeftiniji (cenejši), nego li n. pr. Galac—Požuti ili Trst— Po^uo. Domače vest!. tlscbna vest. Včeraj! je dospel v Trst bivši vrhovni poveljnik srbskega orožništva, g. polkovnik Janko Vu-kasovIč-Stibil. naš primorski slovenski rojak, ki je prišel iz Belgrada v Ljubljano, kakor smo že poročali, v posebnem poslanstvu. Gospod polkovnik, ki je vse od začetka balkanske vojoic pa do sedal dejanski sodeloval v vojni vihri iu se tudi soudelcžil onega groznega umika srbske armade preko albanskega gorovja, Je bil pozneje na Francoskem, kjer se mu še sedaj mudi rodbina v Parizu, dočlm pa se ie on sam jxjlem udeleževal osvobodilnih bojev zmagovite srbske armade do končne popolne zinri-ge. Oospod polkovnik ie čil in zdrav, mladenlški živahen ter se kar najbolje spominja vseh svojih nekdanjih znancev. Prišel je, da poseti svoje domače itt svoj domači kraj Vrtovln. Pozdravljamo gospoda polkovnika' kot svojega rojaka ter ljubega starega našega znanca in prijatelja kar najiskrenelel Sklepi mestne delegaclie. Gubernijska oblast sc naprosi, da bi sc zopet dala na razpolago aprovizacljski komisiji zmrznjena j?ovedina. Za člana zdravstvenega sveta za Julijsko Benečijo se imenujeta D'O.smo in Commlsso. Gubernijskl oblasti se predloži seznam terjatev občine nasproti bivši vladi glede bolniške oskrbe. Na mestni realki na Acguedottu se odpreta dva italijanska tečaja po tri ure na teden za učence, ki so prišli z neitalijanskih šol. Komisiji, ki obišče tijetniškc tabore v Italiji, da poskrbi za \ruitev Tržačanov, k tierili je okoli 1500, v domovino, se da na razpolago 10.000 lir za podpore uictnl-kom-Tržačanom. Z zahvalo se vzame na znanje da se jo vojaška oblast na Opčinah ponudila, da bo dajala potrebna živila za šolsko rclekcijo na Opčinah za nadaljnih 135 iibožii.'h openskili otrok. nltatijanski železničarji In politični štruikc. Pod tem naslovom prinaša furiozna >Nazicne« dopis -domačega italijanskega železničarja«, ki se upira trditvi »Lavora-tora«, da Štrajk železničarjev ni političen in da so tudi železničarji italijanske narodnosti zapustili delo. Dopisnik -Nazione« pravi, da je ta trditev lažniva in obrekoval-na. Železničarji italijanske narodno ti da se niso pridružili štrajku ravno zato, ker ni gospodarski. Dopisnik v »Naz ione« pritrja trditvi teg-.! lista, tla .ie stavka slovanskih zele/nl iatiev! I it s tem pisc — laz. ki io dokazuje dejstvo, da le v tistem malem številu železničarjev, ki sc niso pridružili stavki, ludi Slovanov, iu mi bi lahko poslužili z imeni, ako ne bi bili vezani po sedanjih razmerah. Ali nekaj drugega še bi hoteli ugotoviti. »Nazione« slepomiši, da jej piše »domač Italijanski železničar*. Sedaj pa čujte, kako zveni podpis: Gluseppu Gruden!! V italijanstvo tega moža n? verujemo nič boli in nič manje, nego v lojalnost in resnicoljubnost — lista > Nazione«, Ta »narode res ne dela časti italijanskemu narodu! Ta narod bi res mogel vzklikniti z vso pravico: Bog me varuj pred izvestnimt moUml tržaškimi branitelji I O gibanju železničarjev prinaša »Lavoratore« daljši članek Iz peresa Lnzo Pantozzija, člana sindikata ituiij^n-skili železničarjev. Sporoča tržaškim železničarjem iti delavcem, da se italijanski žele? zanimajo za Rlbanle v Trstu ter -darnost. O tei solidarnosti hoicio iiatl stvarne Zahteve tržaških želez'ikurjev so zeolj gospod... ravl. Jruul^iiJ Ljjzo pravi dole sodu j; »N^a ur^oii«- rji t vsem srcem tavlia njihovo soli-dokaze. iu- •EDINOST« štev. 4$. V Trstn. v torek 18. februarja !9t9. ttS ! n korakala naravnost V svojemu nnmeru. B^ka se ;>•, vršila brez obzirnosti in tudi brez strahu: nricakuje-■re in za dober usneh ie treba :iaupan'a, encrffiie, žilavosti. Tržaški tovariši naj bocio pripravljeni: titepriejo biti pozvani tudi oni v bo) z nami vsemi.: — Besedo čuicmo od poklicane strani. Sedaj pričakujemo prihodnjih doKoiikov. Stavkajoči žetoni-.««}! se vabijo v Delavski dom za nujna poici-nila. Služba mrctnepa protoflzlfca ie razpisana do 20. marca t. I. Plaća < 64CKV—, stanarina K 1500'—, vozu! pavšal K 800'—, pravica do dveh petlctnic po K 800'—. Slovensko gledališče. Kakor žz javlji..j, se uprizori v četrtek, 20. t. m., prvič štiridejanska drama iz življenja Japoncev »Tato-n« z k. Skrbinškom v glavni ulofti Ja-;»ouca dr. Tokerame. Nastopi ves ansambl, pomnožen še nanovo se javljrnimi. Svetilko, japonske slike in Španske stene, ki naj dado v prvem dejanju izpremiraloči se '.ccni japonski kolorit, ic naslikal sr. Oašperin. Kostumi .■>0 iz krojačnice Verdijevega gledališča. — Nocoj je meti drugim tudi vaja za ves ansambl v tretjem delanju in r>a z lučnimi efekti in kostumi v prvem dejanju. Jutri zvečer ob pol 8 je generalna vaia. Konjsko n»eso. s kostmi po K 5'20. brez kosti po K 7*20 ku se bo prodajalo danes v naslednjih mesnicah: Ursicli. Tesa 8, Demarchi, Guardia 2. Zcrovnik, Mura 9, Visintini, Ter.a 1. Franceschinel. Settefontane 17, Masutti, Oiulfa 31, Salamon. Medla 19. Viscov.Ich, Ciulia 25, Prin-civalH, Castalcli 4. Bornettini. Media 34. ?chwa£e!. Oiulia 5, Nordio, Barbacan 3. Nordio, C. Colombo 1, Fantint, C. Rittmayer 9, Enei, D. Bramantc 8, Minisini, Izborijo Vidmer, Industria 5. MeMna zastavljalnica. Danes, v torek dopoHne se bodo prodajali na javni dražbi razni nedraroce^ predmeti, zastavlteni meseca av,rai notica Laliku raiijcai in nepoškodovani so se odpeliall z lutranjim brzovlakom v svo!o domovino. Ta grozna nesreča je. kakor je pač umljivo, po mestu pobudila veliko razbur ..nje in vsestransko najglobl;« so-žal;e napram ubogim žrtvam. Vsepovsod sc je tudi živahno razpravljalo c vzrokih nesreče. Kakor se nam je ! povedalo, je imei v Nabrekni prometno službo uradnik Zclich. vlak ie pa spremljalo vojaško osobje ženijske-J ga polka, ki opravlja tudi službo v Nabrežini. Neumljivo nam ie. kako je mo?:Io ostati v Nabrežini, kjer niti postaja sama ni vodoravna, temveč ima par tisočin padca, I sedem voz. polnih vojaštva, nc da bi jih bili. kakor je J strogo predpisano, podložili, in prav tako nam -je nerazumljivo, kako je bilo mogoče, da je spremno osobi« pustilo teh sedem voz brez nadzorstva in da niti končnik, ki se pod nobenim pogojem ne sme premekpiti s svojega mesta, ni bil tam. kjer bi bil moral hiti. Kajti če bi bil ta na svoSjm mestu, bi vozovi ne bili mogli uiti. Kolikor-toliko bi sc ta brezdvomna opustitev varnostnih ukrepov morda dala opravičevati z dejstvom, da osobje, ki opravlja sedai službo namesto zaradi stavke odpuščenih domaČih žetezničaijev, ne pozna postajnih razmer in pač ne ve, da proga takoj od nabrežinske postaje dalje pada proti Trstu za »14 na tisoč«, vedeti bi pa morali in potrebno ukreniti tisti, ki poznajo postajo in progo. Kolikor se nam ie sporočilo, se nc ve, ali se je dalo z Nabrežine na progo znamenje za utekle vozove. Vsekakor pa so bile obveščene pcstajc do Trsta. Ali se je na progi ter na postajah v Sv. Križu, Grijanu in Miramaru kaj storilo. da bi se vsaj zmanjšala hitrost ut-eklih voz. če jih že ni bilo mogoče več ustaviti, nam ni znano. Vse. kar bi bili storili v tem pogledu,.bi bilo zmanjšalo nesrečo. r Zečozfiraram O9- 0. M 9 Trsiti, m Cicarhino UM 1? vnai ul. Mi Peste f Izdiranje zobov brez bolečin. P o ribi arija Umetni zobje. Umetni zobje. isfrsfcn, c'al'nat nsko in italijensko, č*no in belo, pive vrste, kakor tudi različni likerji se dobe po konkurenčnih cen^h pti tvrdki JOT RACE & C. — T'J!. P oti CI«2JJl3I Slev. 1, H vi ju na si>v. l pomofnlk t v- ^tnnm breja *<»•, J^olepe F "t 0"S"l prakso v minlfafcturoi PlVflu pasme. Sv. Ivau I05C. trpini išfe slulbe. Naslov pove (Ousrdkl a »up.). 331, n. n • desno. Zrla- VAin sU- 331 Uiti *e jo dopoMne. 3H50 b ?flfl <,lvji,, koštan ivi' O'eves c!—• £UU ima na p'O laj Dolenc. Tro ek.'"" Cene po dogovoru, 3341 sreb ne kr nt* 1, 2, 5 K ___Kupujem 8; i|j1 tam po najvišjih cenah Kupul:m SSrSLTSiJ«1 Ug. r««!. 3. IV, d... 51. 23. lino. !> a Pofrt«,o;a srca anznunj imo vsem »orodnikom, prija* ti'ljcm in znancem, da gospa AirctorXa vd. Arhar roj« Jeglil po đ'dgi mučni bolezni r Gospodu zasnala. Ppp'-eb Ma^u p ko ;nie# se bo vi s 1 v aredo, 10. t , m., ob 2 po oldao iz mestna bo niiuico na poko|»alijčc U Sv. Ani. V TIteTU, 17. februarja W9. 2ALUJOCI OSTALL Z.ilostneera Rrca In solznih o£i tnzna \Jamo ^em prl-jatelj^m in zu inčem tucno vest, da j« uatu ^ubj^na uopriig« oziroma mati, go*>pa Antonlia Šuman d mor, po krjtki in mu& i bole/.ai, previđenu, 3 »r eto laj-stvi v m uu tri'joftt mirno v Gospodu zaspa a. Pogreb predrage poko niče b'» rfiil dano*i, 18. t m. ob:; |io|oMne n llvaaaico miitue boiuijuire pok< pa' Sie v b»kede j. SKEDENJ, 17. r»braarja r?»19. MIHAEL, soprosf. Ansrcla, Zorka. Bruiia, Vitko, Zrlnko, otrocT. 'Novo napabno podjetje, Trst. Er. Kratek In« — Corso 384 — I. n„ - T