Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo -tO Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/III VEMEC Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun: Ljub-liana št. 10 650 in 10.349 za mserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.0U, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2W3 menda v vzhodni Kvropi ui več državnika, si dr/uil imeti kakšne iluzije glede smeri. Zakaj še vedno čakamo Krogi, ki jili jc povzročil ml MacDomildu z brutalno silo mod evropske narode vržen kamen. se še niso polegli. Nasprotno, vedno bolj nevarni postajajo, vedno bolj nasilno trgajo obnl »evropske solidarnosti«, kakor da hi iz neznanih globin prišle na pomoč še druge sile in podpirale manevre nu površju, t! v ropa se je prebudila. toda nik jer ta prehod i/, spanju v vsakdanje življenje ui bil tako temeljit, kakor nn evropskem vzhodu. Nikjer se državniki niso tnko radikalno streznijo po bokserski politiki impulziv-nega angleškega prvega ministra, kot pa v državah Male Mutante in Poljske. Povedati moraš odkrito svoje mnenje, pa ti nobeden ne bo verjel,« je svoje dni učil knez Bisiunrck evropske diplomate, ki so mu zamer-jnli, da jim ni nič izdal o svojih osvojcvalnih načrtih. "Na odkritosrčnosti razodetja, kot smo jih zadnja dva tetina doživeli iu ki nam še vedno plešejo pred očmi v nekoliko prctirnno-pošnst-n i h obrisih, res niso trpela. Proti vsemu pričakovanju pn so bila topot tudi prepričevalna, kajti dane: ki hi v kat« ro dere nov politični tok. do sedaj zaje /en. a ki so nn odprli dogodki v večnem mestu in v grobnici pruskih kraljev. Mula antanta sedaj verjame, o tem ni dvoma. tudi za dr. Beneša ne. Tudi Pol jska verjame. Potrebovali smo Ii let. preden smo prišli do lega spoznanj«, da so vso pogodbe svete, n dn nobena ni večna«, kot sc jc izrazil lord Cur/.on, in da bomo morali mi. ki smo nastali na bojnem polju, svojo eksistenco šc dolgo času opravičevati med svetom, kjer so etične norme davno nehale biti merodajne v urejevanju od noša je v od nnroda do naroda in kjer je ob molku moralnega zakona zasedla poveljniško mesto kruta sila. kuj pa sedaj? Časopisje sc jc razpisalo iu lin podlagi dejstev, ki so sc gromadila od vseh vetrov, naslikalo prilirno turoben položaj Evrope. Po raznih parlamentih so odmevali junaški govori, napenjala so se junaška prsn. sleherni se je spremenil v diplomatskega vojskovodjo in sirom držav, od vzhoda do zapadli se je razlegalo goslolenje o tem. kar hi imelo biti iii knr sc je zamudilo. Sedaj, ko nas je kolikor-toliko že nehala boleti glava. je prišel čas, dn iz nizu dogodkov, ki so šele tik za nami in ki se v diplomatskih zutišjih pletejo šc dalje, potegnemo moralne nauke in dn pristopimo k delu. ki ga nam nalagn preprosti zdravi razum. Prvi nauk je ta, dn bodo države Male antante. Jugoslavija, Češkoslovaška in Romunija, slej ko prej ostale same, kadar bo treba braniti svoj« lns'. '"<> l>i v komaj preteklih dneh Mula antanta lic bila sama, računajoča na svoje ne-vcnljive pravice in n« etično pravičnost svojih ciljev kakor tudi na moč svoje okrepljene organizacije, zastavila jedrnato besedo in prvič v nizu 12 letne zgodovine odločno povedala, dn lic dovoljuje, da bi neke tretje države samovoljno razpolagale z njenimi življenjskimi interesi, bi bil angleško-italljanski koinplot oral nemoteno dalje in celo med našimi prijatelji ob Scini hi sc bili našli državniki, ki bi svetovali malo žrtev za velike dobičke«. Iz toga bi sledilo, da jc Mala antanta koristno in tudi tehtno orodje proti razdiralnim apetitom raznih v duhu maščevanju prerojenih« evropskih držav, lz tega bi še nadalje sledilo, da se mora organizem Mule antante na znotraj še bolj utrditi, da se morajo vse tri države zaveznice med seboj povezati še t drugimi obveznostmi obrambnega značaja, se morajo izdelati tudi skupni obrambni nač. ki bodo lahko takoj funkcionirali, kadarkoli ni se v tej ali oni obliki zopet organiziral napad na njihovo neodvisnost. Misliti se mora tniii nn rnzčiščenje gospodarskih odnošajev, da nas vprašanje notranje aprovizacije ne bo nikdar presenetilo. Tudi naše železniško omrežje, ki noj nas drugo drugi približa, naravnost vpije po sistematični izpopolnitvi. Samo takšna, dejansko organizirana enota bo Evropi imponiralu in bo držala v šahu vse nakane proti naši neodvisnosti. Rožljanje z orožjem nam ni naturno, ker mi smo miroljubni, baje celo »sentimentalno miroljubni« narodi, toda našo Malo aiitanto moramo izpopolniti tako. da bo predstavljala dovršen stroj, ki vsnk čas lahko stopi v akcijo in pri katerem je vsako kolcscc na svojem inestu in v redu. 50 milijonov organiziranih ljudi je res velesila. 50 milijonov niiivnežcv, ki čepijo na svojih načelih, pa jc slabše kol pa kaos. Zato moramo s hvaležnostjo podčrtati današnjo izjavo zunanjega ministra Je vtiča v senatu, ki vsebuje nedvoumna zagotovila, da se bo Mala antanta v luči sedanjih dogodkov razvijala v tem praven. Drugi nauk pa jc ta. da se je poljska republika /. nami vred že zadosti dolgo lovila zn neko dosledno linijo v svoji zunanji politiki. Sunek, ki ga je zunanji minister Beck lani septembra napravil proti Rusiji, jc bil zdrav izraz zdrave obnove. Toda temu je sledilo zopet tavanje. Ali je, recimo, bilo potrebno in z.a veliko Poljsko dostojno, da je hodila moledovat /.a italijansko prijateljstvo, da je še januarja minister — pomočnik grof Šembek hodil okrog Mtissoli-. nija. ko ji- bilo žc popolnoma očito, da sc nahajata Italija in Nemčija nn čelu pokreta, ki se bo vzdrževal predvsem s tem, da bo nosil na žrtvenik evropske solidarnosti poljska ozemlja. Senzacionelnn demisija novoimenovanega poljskega veleposlaniku v Rimu grofa Jurija Potoc-kego, izvrstnega Poljaka in gorečega oho/.evnte-lja italijanske kulture, ki je razočaran nad italijansko oholostjo zagnal v kot svoj toliko zaželeni dekret zn rimskega poslanika, bj bila prav lahko izostala, če bi bila poljska vlada tnalo manj silila med velesile, zaupala bolj v svojo lastno moč in iskala prijateljev tam. kjer sc nahajajo. Bolj skromni so ti prijatelji, bolj tihi. tudi bolj revni kot Italija nli Anglfja. a v zvestobi nič manjši in z drugimi enaki v rodoljubni odločnosti, branit; svobodo zemlje in (loma. Izigrana od Italije, izigrana od Anglijo, nezadostno podpirana od neodločne slabokrvne francoske vlade, 65 milijonov narodno pobesnelih Nemcev oh rebrih, jc Poljska, ne dn bi ga Izjava konference nemških škofov v Futdi Katoliška Cerkev in Hitler ali kdaj Cerkev priznava pokrete, hi jih je obsodila Proglas na vernike Berlin, 30. marca. tg. Berlinski škof dr. Schrei-ber je izdal sledeči proglas na svoje vernike: »Na škofijski konferenci v Fuldi zbrani nemški škofje izdajajo sledečo izjavo: Višji dušni pastirji v Nemčiji so iz tehtnih vzrokov večkrat tekom zadnjih lel zavzeli odklonilno stališče napram narodno socialističnemu pokretu ter so v tem smislu izdali tudi gotove prepovedi oziroma svarila, ki naj trajajo toliko časa, dokler bodo trajali tudi razlogi. Nemški škofje so to storili, ker imajo po svojem visokem poklicu nalogo, da skrbijo za čistost vere in da branijo nedotakljive pravice in naloge katoliške cerkve.^ >Danes moramo priznali, da je najvišji zastopnik državne vlade, ki jc ob enem tudi voditelj tega pokreta, javno in slovesno dal zagotovila, s katerimi so zavarovana nedotakljivost katoliške vere. vse dolžnosti in pravice katoliške Cerkve, kakor tudi slednjič veljavnost vseh med posameznimi nemškimi državami in sv. Stolico sklenjenimi pogodbami. Zato je nemški episkopat mnenja, akoravno ne ukinja obsodbo gotovih verskih zablod, da sme imeti zaupanje, da dosedanje prepovedi in svarila ne bodo več potrebna.' »Za katoliške kristjane ni potrebno posebej opozarjati, da so v sedanjem položaju obvezani izkazovati zvestobo sedanji zakoniti oblasti in da morajo vestno vršili svoje državljanske dolžnosti ter se skrbno ogibati všega, kar bi bilo protipo-slavno ali revolucionarno.« »V veljavi pa ostanejo dosedanji piedpisi, da morajo katoličani požrtvovalno delovati za inir, za socialni blagor ljudstva, za obrambo krščanske vere in morale, za svobodo katoliške cerkve in krščanske zasebne šole (er za neodvisnost katoliških mladinskih organizacij, lstotako ostanejo v veljavi predpisi, ki se tičejo razširjanja katoliških društev, kojih delovanje je tako plodonosno za cerkev, državo iu ljudstvo, za zmago krščanske kulture iu za dosego socialnega miru.« HftSer ev orektic Ta izjava nemških škofov je sledila takoj po vladni izjavi, ki jo je dal državni kancler Adolf Hitler ob priliki otvoritve državnega zbora. S to izjavo državne vlade, ki jo bomo čitali spodaj, je bil preklican zloglasni člen 24 narodno socialističnega strankinega programa, ki je svoje dni izzval obsodbo nemškega episkopata. Ako bi bila narodno socialistična stranka ta člen, ki je izrecno protikatoliški in protiverski, že preje izbrisala, bi bile tudi obsodbe pokreta od strani episkopata že zdavnaj odpadle. Izjava državnega kanclerja, ki je bila predhodno dogovorjena ined obema strankama in ki je bila v državnem zboru prečitana dne 23. marca, se glasi- Narodna vlada vidi v obeli krščanskih veroizpovedih najvažnejša faktorja za ohranitev naše narodne kulture. Narodna vlada bo vse pogodbe, ki so bili- med teini veroizpovedmi in med posameznimi nemškimi državami sklenjene, spoštovala. Njune pravice so nedotakljive.« Ravno tako polaga narodna vlada, ki smatra da je krščanstvo nerazrušljiv temelj nravnega življenja nemškega naroda, največjo važnost na prijateljske odnošaie s sv. Stolico in se bo (rudila. da jili še izpopolni.« hov meni Berlinski škol dr. Schrciber »Pravice cerkev se ne bodo okrnjevale iit nji-pravni odnos napram državi se ne bo izpre- (Treba je vedeti eno iu dugo, potem objektivnemu človeku ne bo težko razumeti, kakšni predpogoji so potrebni, da katoliška cerkev kapitulira« pred idejnim pokretom, ki ga je kot protikr-ščanskega obsodila. Op. ur.) Vsebina rimske zarote : Razkosajmo Slovane London, 30. marca. tg. Članek, ki ga je objavilo veliko ko.iservativno glasilo lord Rothermc- rovo »t-.upino o voohint rffzgovnrov Ui .SO .'-e vršili v Rimu med MacDonaidom in Mussolinijem, jc vzbudil v vseh krogih, predvsem pa v diplomatskih, največjo senzacijo. Zunanje ministrstvo v Dovvning Streetu je bilo takoj oblegano od časnikarjev, ki so pričakovali, da sc bo vlada še v večernih urah k tem odkritjem »Evvening Standarda« izjavila. Časnikarjem je podal samo osebni tajnik zunanjega ministra izjavo, da vlada nima namena komentirati člankov, ki so izšli v dnevnem časopisju. Na zeleni mizi pa ;"e ležala Jugoslavija »Evvening Standard« namreč razkriva (kar smo že v včerajšnji drugi izdaji na kratko poročali), da sta se angleški in italijanski državnik menila čisto konkretno o sledečih ievizijah, ki so najbolj potrebne za ohranitev miru v Evropi: 1. Poljska država naj bi odstopila Nemčiji pas ozemlja med Ko-nitzom in Marienvverderjem, tako da bi bila Nemčija s svojim lastnim ozemljem zvezana z vzhodno Prusijo. Ta pas zemlje bi seveda odrezal Poljsko od morske obali in od pristanišča G lynje. — 2. Romunija bi se prisilila, da vrne Ma-Jjarski vse tako imenovane transilvanske kraje in one dele Banata okrog Temešvara, ki so ji po trianonski pogodbi pripadli. — 3. Jugoslavija bi pa bila primorana, da porazdeli svoja ozemlja med najrazličnejše države in sicer bi padel del Slovenije, to je mariborski okraj, k Avstriji, drugi del pa bi prišel pod Italijo. Madjarska bi dobila vse Prekmurje, Medji-muije, madjarski Banat in ogromni del Vojvodine. — 4. Hrvatska bi postala neodvisna država pod italijanskim pokroviteljstvom. — 5. Hercegovina bi se združila s Črno goro, obe skupaj pa bi se priključili kraljevini Albaniji. Člankar naglaša, kako resnična so bila svoje-časna odkritja Wickham Steeda o načrtih Italije in ostalih revizionistov v srednji Evropi, samo toliko se je ta publicist motil, ker ni vedel, da ima ludi Anglija svoje roko vmes. Jugoslavija, ki jo Italija smatra za svojega največjega sovražnika, bi oda reducirana na meje predvojne Srbije, vse ostalo pa biln izrecno iskala, našla toplo razumevanje pri prijateljicah Male antante. Iz tega bi sledilo kajti v sili se pokaže pravo prijateljstvo — dn se moril ta smer sedaj \ poljski zunanji politiki bolj trdovratno uveljaviti. Toda zbližanje z nami ne sme hiti posledica trenutne mednarodno politične zbeganosti ali taktično sredstvo zn izvajanje diplomatskih pritiskov in groženj, da !)i sc omehčalo srce kakšne velike lepotici-, ampak mora postali natiirni izraz dobro premišljeni' zunanje politike, posledica spoznanja resnice ter iskrenega hotenju, da se la medsebojna skupnost izgradi zato. ker nujno odgovarja trajnim potreba lil severnih in južnih Slovanov. iNsš zunan ji minister je danes v senatu jasno povedll. da hočemo sodelovati z vsakomur, ki slretni za mirom. Takih menda ni več mnogo v Evropi n če jc kdo. smo to mi iu bratska Poljska. Žito sc nnm zdi izguba času. drngocencga časa. ilji šc nismo dali trdnega okvira mišim obojestranskim željam in potrebam. Kdor hoče svoje sovražnike kupili s popuščali jeni. jc u--kel nekoč knez Hišnim!., nikoli ui zadosti bogat.« Mi in Poljska enako imamo samo to. kar je naše. jni nimamo ničesar zapravljati, zato pn ne kupiijmo svojih iiopriial-l jev. ampak orgn-iiiziininM se tako. da nes "'do oni kupe 'li. čc ne s I. ■ 'i csijiiini, pu vsuj s tem, du nas puste na miru. bi pograbili njeni sosedje. Člankar izraža svoje začudenje nad naivnostjo in nud predrznostjo angleškega državnika, ki se je tako daleč spozabil, da jc sploh hotel poslušati Mussolinija, ko mu jc v imenu miru tako rekoč čital proglasitev vojne. Kako sc naj brez vojne uresničijo tako iantastični načrti? Države Male zveze so bile pravočasno opozorjene na ta rimski komplot in so pokazale zobe, kot jih rimski zarotniki niso pričakovali. Člankar končuje svoja razmotrivanja s pri-stuvkom, da jc rimski sestanek, s katerim se je angleška vlada omadeževala, podoben londonskemu paktu leta 1915, ko sc je sklenilo razkosanje Avstrije. Toda Avstrija jc bila smrti zapisana zaradi svoje nezmožnosti, medtem ko so narodi v srednji Evropi čili in zdravi in nc bodo privolili, da bi ž njimi razpolagala Italija. Čuje sc tudi, da so na podlagi lega članka diplomatski zastopniki držav srednje Evrope in Poljske stavili razna vprašanja ministru za zunanje zadeve. Sir Simon je dal pomirjevalne izjave. Odgovor Slovanov: Strnimo se Pribiižecan'e Poli ske Varšava, 30. marca. tg. »Gazela Polska«, ki je vladno poiuradno glasilo, nadaljuje s predmetom, ki ga je načela zadnji ponedeljek, ter podaja sledečo sliko o mednarodnopolitičnem razpoloženju v Evropi: »Sovjetski list nadrobno komentira razne vesti, ki so se širile o bodočem potovanju poljskega zunanjega ministra Becka v prestolnice Male zveze, ki naj uvede dobo zbližanja med Poljsko in med Malo zvezo. Sovjetski listi tudi podčrtavajo, da že nekaj časa jugoslovansko časopisje bolj jasno in bolj odločno zahteva, da se ustvarijo zopet normalni odnošaji med Jugoslavijo in Rusijo. Sovjetska vlada bi bila pripravljena, da začenja nova pogajanja z Romunijo na novih osnovah. V Moskvi prevladuje mnenje, da b ibila vpostnvitev diplomatskih odnosov med Rusijo in med državami Male zveze zelo olajšana zaradi nedavnih predlogov angleškega in italijanskega ministrskega predsednika. Moskovska vlada je čedalje bolj sovražna Mus-soliniju, odkar je izjavil, da popolnoma soglaša s politiko Hitlerjeve Nemčije.<■ V kolikor se tiče obiska poljskega zunanjega ministra javlja list, da jc bilo to potovanje sklenjeno že v Ženevi po krajših razgovorih med ministrom Beckom in med ministri Male zveze in da je bilo sedaj iz nujnostnih in nc odloženo. razlogov preloženo Proč od Nemčije Curih, 30. marca. tg. >Neue Ziirchcr Zeitung« objavlja na Dvodnem mestu daljši članek svojega berlinskega dopisnika, v katerem razglablja, kakšne posledice bo imel Hitlerjev režim v Nemčiji z ozirom na bodoče odnošaje med Nemčijo in med sovjetsko Rusijo. List navaja ostro kampanjo, ki jo vodi proti Nemčiji ves sovjetski tisk, ki med drugim naglaša, da se je nemška vlada drznila dvigniti proti edini državi, ki jc Nemčijo od prvega dne po porazu podpirala, ki ji je stalno stala ob stran, in ji nikdar ni kazala kakšnih sovražnih cuvstcv. Nemška vlada pa za enkrat ni dala povoda misliti, da se sovjetskih protestov boji, češ, tudi Mussolini je svoje dni razbil komunistično stranico, a vendar iskal prijateljstva z rusko vlado Isto misli tudi Hitler. Toda njegove izjave, da hoče nemško ljudstvo pognati proti vzhodu, da zasede rusko zemljo, ne bodo služile nemško-ruskemu sodelovanju, človek ima vtis, da bo sovjetska vlada cez Nemčijo šla iskat prijateljev tja. kjer jih je svoje dni imela tudi carska Rusija, to jc v Fran cijo in med balkanske države. oncour nejasen Kaj prikriva Pariz. :!(). mana. tg. Romunski zunanji minister Titulescu je danes zvečer dospel v Pariz v spremstvu bivšega notranjega ministra Mihalakeja na razgovore s Quai d'Orsayjem kot oficijelni zastopnik Male antante. Izjavil je z rezervo: -Prišel sein, da se informiram in da druge informirani. Daljo je izjavil, da hoče ostati v Parizu 3—4 dni in potem potovati dalje v London. V zunanjem odboru poslanske zbornice, kjer je včeraj poročal zunanji minister, je vprašal poslanec Ybaniegarey, ali je ros bila Mala antanla povabljena na sodelovanje v direktoriju četvorice, Poljska |hi ne. I'aul Boncour se jo izognil odgovoru in rekel: Jaz poznam samo namere Francije. Francija mora v pakt četvorice Francija je pripravljena k nadaljevanju tozadevnih pogajanj, da jih bo mogla bolje opazovati, in sicer v lastnem interesu, kakor tudi v interesu Male an-tante in Poljske. Rimskemu predlogu se ni! sinemo sistematično Zaželeno je sodelovanje Anglije med štirimi velesilami. ki so obenem stalne članice Sveta Zveze nu-todov. Toda tradicionalna francoska politika se ne bo spremenila. Francija oslane zvesta Zvezi narodov in demokratičnim idealom. Vse državo, velike in male. so enakopravne. Samo s pogojeni, da se ohrani duh, iu črka pakta Zveze narodov, je Francija priprav I, 'im na di duisijo.n MussoHnli-vih predlogih. Tudi revizija mirovnih pogodb se more izvršiti kjer samo člen v okviru pakta Zveze narodov upirali 19. določa, da je revizija možna, čc se izvrši v okviru varnosti. Dostavil je še. da je v odnošajih z Nemčijo napetost znatno popustila' Paul Boncour je dalje omenil, da je pripravljen plačati Ameriki vojni doli;, da se doseže boljše razpoloženje z Ameriko pod Rooseveltom. Ker pa ni gotovo, ali se bodo |xr prevzemu oblasti Roose-velta pogajanja z. Ameriko mogla zaključili do termina 15. junija, se francoska vlada trudi, da bi do segla moratorij vsaj za čas trajanja konference. „Petit Pari si en" pomirjuje Poslanec Dujiuy, založnik Petit Parisiena . \c sporočil, da mu je Mussolini še pozimi izjavil: »Jaz sem popolnoma svoboden, z .Nemčijo se nisem ic zal. Konflikt s Francijo o pomorski enakosti, italijanski tuniški statut in korekture meje i Libiji smatram za stvari drugega reda. Kar jaz želim, je tn, da mi Francija ponmga v srednji Evropi. Nc zahtevam nobenega ozemlja od Jugoslavija, temveč želim samo italijansko pristanišče i Solunu. „Echo de Pariš" obiožuie Poslanec Ybarnegarey ni dobil nobenega odgovora na vprašanje, ali francoski jioslanik v Kimii de Jouvenel vodi politiko neodvisno od vlade de Pariš« Irdi, da sla de Jouvenel in mini Monzie odločno z.a to. da se Francija brez p pridruži Mussolinijevemu paktu in revizijo politiki. Čudna izjava g. Kanya ; Proračunska debata v senatu Rimski pakt, časnikarska domišljija Budimpešta, 30. marca. tg. Na današnji seji zunanjega odbora zgornje zbornice je zunanji minister Kaiiva nastopil proti rnneuju, ki se širi v enein delu inozemskega tiska, da je madjarska zahteva po ir.irni reviziji mirovnih pogodb, velika nevarnost za mir na svetu. Ponovno je demanhral obstoj trozveze med Nemčiio, Italijo in Madjarsko za revizijo in nagla-šal. da je v Evropi danes samo ena skupina držav, ki je pogodbeno vezana v blok iu je z vojaškimi in političnimi pogodbami zvezana s I rancijo. Kar se tiče nameravanega pakta četvorice, bi mogel ta pakt varnost zajamčiti bolje, kakor močno oboroževanje in vojaški dogovori. Vznemirjenje v Franciji in na češkoslovaškem se je povečalo še radi Hitlerjevega pokreta, o katerem se trdi, da loče kršiti mir. Vtis je. da gre tu za LMITNO ORGANIZIRANO ČASNIKARSKO KAMPANJO da bi našli pretvezo proti razorožitvi. Ta val časnikarske kampanje je zajel tudi Madjarsko in je to tetidcnciozno organizirano siunničcnje evrop- sko atmosfero zastrupilo tako. da sc tudi v sicer dobro informiranih političnih krogih resno bojijo možnosti preventivne vojne ali vojne, katero bi vojaško pripravljene države vodile proti razoro-ženim narodom, ila jim s tem za dolgo časa onemogočijo odpor. Glede stališča posameznih držav nasproti načrtu MacDonalda in Mussolinija je dalje izjav il Kanya, da se morajo sedaj Maja zveza in z njo zvezane države odločiti ali hočejo svojo POLITIČNO HEGEMONIJO ŠE NAPREJ OBDRŽATI Z BAJONETI ali pa so pripravljene odločiti sc /a pot mirne rešitve srednje evropskega vprašanja, ki jo priporoča Mussolini. Madjarska mora vsekakor hladnokrvno čakati na uadaljni razvoj sedaj zelo kompliciranega položaja in se vzdržati vsakega pretiravanja in vsake akcije, ki bi mogla napraviti vtis kakor da hoče Madjarska doseči še večje zastrup-Ijenje položaja. Svoj govor je končal z besedami: Dogodki zadnjih tednov opravičujejo upanje, da v bodoče madjarskega prizadevanja za uveljavljenje pravičnih zahtev ne bodo več smatrali za ilegalno. Velik govor dr.Jevtiča o rimskem paktu Stališče Male zveze Razgovori trajajo dalje Mussc rizu z ladicr pcslai It i v-lil scon. zabit rabijo Francozi: Niti da, n'ti ne 'ariz, 30. marca. tg. Diplomatični razgovori o olinijevein načrtu se sedaj nadaljujejo v Pa-z večjo aktivnostjo. Ministrski predsednik Da-- :e imel danes daljši razgovor z angleškim ni', -m lordom Tvrelom. Danes so se v zuna-nsinistrslva začela tudi posvetovanja s Titule-kot poubh' ščenec male zveze uveljavlja isrirrti na-rtu štirih velesil. Od izida teh v. katerim b> o pa je tem manjše, ker je propaganda zavzela že zelo velik obseg in je radio še včeraj zvečer razširil oklic narodno-socialistične stranke do najoddaljenejših vasi. Dsakonične odredbe v Sieziji Najostrejšo odredbo proti židovskemu prebivalstvu je izdal danes narodno-socialistični poli. e.ijski predsednik v Vralislavi posianec Heines. V Vratislavi morajo vsi nemški državljani židovske vere, ali kdaj jirej židovske vere predložiti svoje potne liste policiji do 3. aprila, katera bo potne hsle omejila iui nem-ko ozemlje. Ta naredba se utemeljuje s tem. da hočejo preprečiti, da ne bi židje hodili v inozemstvo in tam hujskali proti Nemčiji. Dalje hoče preprečiti tudi vse prestopke deviznega reda. Do sedaj se je v Nemčiji izdaja inozemskega potnega lista odrekla samo v posameznih slučajih, če so bili podani sumljivi momenti. nikdar pa se do sedaj še ni zgodilo, da bi se proti celim skujiiiiam odredile take generalne odredbe policije. Danes n; novih vesti, da bi se bil bojkot proti zidom razširil še jx> drugih krajih razen onih. o katerih se je poročalo včeraj. V Bittersfeldu je bila sodna razprava, na kateri je narodno-socialistični zagovornik odklonil sodnika, češ. da je zavzet nasproti obtožencu narodnemu socialistu ker ie nekdaj pripadal republikanski zvezi sodnikov. Ker sodnik ni hotel odložiti mesta predsednika, je prišla v sodno dvorano četa SA i.-\ oreprečila na. daljevanj.' sodno razprave. Tudi Podarja V K--enu in Ministru so SA oddelki preprečili židev-kim odvetnikom vstop v sodno poslopje, v Du!sburgu pa so do nadaljnega ustavili plačo židovskim zdravnikom za njihovo delovanje v bolniških blagajnah. V političnih krogih zbuja j>ozornost vest, da redsednik nemško-nacibnalne državnozborske cije poslanec dr. Oberfohren odložil svoj man- Pripadal je ožjemu krogu političnih prijale-Ilugeuberga in je prevzel vodstvo nemško-nalne frakcije, ko je po razkolu odložil mesto J1' 1 ■ frak dat. Ijev nac. predsednika grof Westarp. Razlogi za njegov o Nouiflji. ' Rušita odgovarja Angiiii M skva. 30. marca. AA. Tas poroča: Britanski poslanik v Moskvi je včeraj obiskal Lhvinova in mu izjavil, da hoče sporočiti komisarju za zunanje zadeve kakšne ukrepe pripravlja angleška vlada, če se bo res vršil proces proti angleškim inže-njerjem. l.itvinov mu je odgovoril, da mu lahko takoj razprši vse dvome glede tega vprašanja. Povedal mu je. da je sodišče sklenilo, da vzame afero čimprej v pretres. Litvinov je naglasi), da 6e la sklep ne da preklicati in da je poslanik, če je njegova de marša imela namen vplivati na sklepe sodišča, lahko pomirjen: ta demarsa ne bo imela nobenega uspeha, l.itvinov je še dodal, da utegnejo take diplomatske metode imeti včasih uspeh v Mehiki, nikakor pa ne v Sovjetski Rusiji. Poostrena diktatura na Poljskem Varšava. 30. marca. Ig. Sejem je odgoden do jeseni. Po novem jiooblastilnem zakonu ima predsednik republike do zopetnega sklicanja proračunskega zasedanja vse pravice zakonodaje razen ustavnih sprememb. Bivši ministrski predsednik polkovnik Slavvek, predsednik stranki >BB - je izjavil, da se bodo sedaj izvršile ustavne .spremembe, ki so se napovedovale od 1. 1926, ko je prevzel oblast Pilsudski, pa se do sedaj niso izvedle. Ves svet išče danes nove oblike državne zgradbe, tudi Poljska. Seya mariborskega obe. svetu Maribor, 30. marca. Dnevni red tretje redne seje mariborskega ob- j finskega sveta, ki je bila nocoj v občinski posvetovalnici. je bil razmeroma kratek. Bila pa so na dnevnem redu važna vprašanja, o katerih pa se je razpravljalo večinoma na lajni seji. Po otvoritvi je sporočil načelnik dr. Lipold, da krnska ujirava odobrila spremembo imen nekaterih mestnih ulic. Tako smo dobili v Mariboru S1e2"iiškovo. Prelogovo, Rapočevo, Ferkovo, Do-miukuševo iu Tyrsevo ulico ter Dovozno cesto. Poročili prvega in drugega odseka sla za javno s,-j,) izostali, ker so bile vse točke določene za tajno sejo. Poročilo zn tretji odsek je nato podal občinski svetnik 'I umpej. Izvoljen je bil nov gradbeni odbor za I. 1033., v katerem so: inž. Jelene, dr. Sekulii in dr. V uhnik. namestniki pa so: arh. Černigoj, dr. Kac in Tumpej. — Posestnik Ludvik Pinter v Kosal,ih je prosil za vodovodni priklop, ki se mu je odobril. — Odobrene so bile nadalje prošnje za parcelacijo zemljišč Vinka Lašica ob Tržaški cesti, -lo-•ipine Šmiil ob (losposvetski in Tušnerjevi ulici, Delniški pivovarni Union« ob Ciril-Metodovi. Raz-lagovi, Krekovi in Maistrovi ulici ler Posojilnici Narodni donr med Cvetlično in Mlinsko ulico. Nato je |irišlo nn vrsto poročilo četrtega odseka, ki ga je podal občinski svetnik Sabolhy. Računske zaključke mestne občine za 1. 1930. ter ra-('un ike zaključke avtobusnega prometa, plinarne in elektrarne za I. 1031. sta pregledala občinska svet-5ec in Roglič ler sta jih našla v redu. itvi prostorov v kazinskem poslopju listu svoječasno že poročali. Preure-vršila v več etapah. Za prvo etapo n 58.000 Din. za kar se ima tudi illog odseka pa bo o zadevi še po- novno razpravljal upravni odbor. — Občinski svet je nadalje odobril prošnjo Pohorske železnice, ki je prosila, da se ji dovoli najetje polniitijonskega posojila, za katerega je svoječasno mestna občina že prevzela garancijo za amortizacijo in obrestovanje tudi pri zasebnikih oziroma pri izvenmariborskeni denarnem zavodu. Predložiti pa mora pogoje posojila pred sklepom pogodbe občinskemu svetu v odobritev. — Predlog Gasilskega društva, da se napelje vodovod tudi na severno stran carinarnice, bo skušala mestna občina urediti v sporazumu s carinsko upravo. Napeljava vodovoda 1»i namreč slala 160.000 Din. za kar pa ni v proračunu kritja. Morda lii se dalo lo izvesti z dohodki iz kaldrminskega fonda. — Odklonjena pa je bila prošnja gasilcev za odpis zavarovalnine za Magirusovo lestev, ker je društvo že itak prejelo od občine primerno dotacijo, iz katere lahko plačuje zavarovalnino. — Isto-tako so odklonili občinski svetniki prošnjo siroti-Sča šolskih sesler za odpis večje porabe vode. dasi je bila prošnja odprto z. uradnim predlogom. — Promenadna jiot ob Vrbanovi ulici od mestne meje do križa se bo v poletnih mesecih škropila z. vodo. Občinski svet je določil za to škropljenje 5000 Din, ostanek 15.000 Din pa bodo prispevali Avto-klub, krčevinska občina in občina Rošpoh. — V jioslppju, kjer so policijski zapori v Krčevinski ulici in Židovski ulici, se bo uredila policijska vojašnica. Slroški bodo znašali 38.160 Din. — Država je prosila za znižanje najemnine za poslopje, kjer je realna gimnazija. Najemnina je do sedaj znašala laO.OOO Din. Nasprotno pa je občina plačevala za zavod letno 50.000 Din za nabavo učil in je obenem vzdrževala vsa popravila. Občinski svet je znižal najemnino na 1311.000 Din. obenem pa je znižal tudi prispevek za učila nn 10.000 run. Seja ob času poročila še traja. Belgrad, 30. marca. I. Na snočnji seji senata se ic po sprejetju proračuna ministrstva za telesno vzgojo naroda prešlo na pretres proračuna za kmetijsko ministrstvo. V debato, ki se jc razvila, so posegli senatorji Štefan Mihalčič, Tomo Jalžabe-tič in Peter Dobrovič. Proračun za kmetijsko ministrstvo je bil nato sprejet. Na vrsto jc prišel proračun za trgovinsko ministrstvo. Po ekspozoju ministra dr. Šumcnkoviča sc jc razvila obširna debata, v katero so posegli senatorji Atanasije Šola, ki je govoril o naši filmski industriji in kinematografiji, Ivan Hribar, ki se je obširno bavil z vprašanjem zakona o poravnavi izven konkurza, dr. Frangcš, ki se je ponovno bavil z našo trgovinsko politiko, dr. Mičič, ki jc govoril o Prvi hrvatski štedionici, Štefan Mihalčič in Miloje Jovanovič, nakar je bil proračun za to ministrstvo sprejet. Pričela sc je razprava o proračunu za ministrstvo za rudnike in gozdove. Govorili so senatorji Matija Popovič, ki je napadal katoliški episkopat, dr. Gluša , Atanasije Šola, Tomo Jalžabetič, ki jc izjavil, da bo glasoval proti proračunu, in Milojc Jovanovič. Proračun tega ministrstva 'e b'! nato sprejet. Na vrsto je prišel proračun prometnega Ministrstva. Obširno je govoril prometni minia-.tr Ra-divojevič, nakar je bila seja ob 4 zjutraj prekinje- j na ter se jc nadaljevala danes ob 9 dopoldne. Na njej jc bilo sporočeno, da je senator Hribar s tovariši predložil senatu posebno resolucijo za ublažitev gospodarske krize, ki bn razdeljena med senatorje. Nato se je nadaljevala proračunska debata o prometnem ministrstvu. V debato so posegli senatorji Tomašič, Ivan Hribar, ki naproša prometnega ministra, da posveti vso pozornost avtobusom. Izjavil je tudi, da so tarife za osebni prevoz potnikov previsoke. Prosil jc nadalje prometnega ministra, da dovoli polovično vožnjo tudi banovin-skim uradnikom. Za n)im jc govoril senator Gjir-lič, ki je napadel prometnega ministra, ker sc še do sedaj ni pričelo z gradnjo železniške proge Bi-bač—Knin. Glasoval bo proti proračunu, nakar je bil tudi ta proračun sprejet. Govor zunanjega ministra Pričela je debata o proračunu zunanjega ministrstva. Obširen ekspoze je podal zunanji minister Bogoljub Jcvtič, ki jc v uvodu svojega gozora naglašal, da jc proračun za zunanje ministrstvo letos nižji od vseh dosedanjih proračunov za to ministrstvo. V političnem delu svojega gcvcra je izjavil, da je bilo lansko in tudi letošnje leto .zpolnjeno : mednarodnimi vprašanji, posebno pa Z VPRAŠANJEM RAZOROŽil VE V EVROPI, ki jc ' elikeg. pomena. Dosedanje priprave, tehnična dela in proučevanje za razorožitev, ki so sc vršila v zadnjih letih pod vplivom mednarodnih dogodkov in z razvojem notranjepolitičnih odnošajev v posameznih evropskih državah, so dovodla razorožilveno konferenco v odločilno fazo. V tem pogledu ie vlada sama aktivno sodelovala in pozorno zasledo- ala potek same konference od v.;ega početka in bila vedno pripravljena, da tudi sama doprinese žrtve, ki bi se mogle spraviti v sklad z dujinsklrrtt po.rcbaml naše nacionalnc varnosti. Nato je minister razložil panevropski razoroziiveni načrt in nadaljeval: VELIKI DOGODKf IN SPREMEMBE V NEMČIJI so še posebno vplivali na negotovost duhov in vero v sporazum. Radi toga težkega položaja na raz-orožitveni konferenci se je pojavila intervencija britanske delegacije. Predsednik britanske vlade MacDonald jc po razgovorih v Parizu prišel v Ženevo s svojim zunanjim ministrom sirom Johnom Simonom s trdno namero, da napravi skrajne napore, da bi delo razorožitvene konference pripeljalo do pozitivne rešitve. Po kratkem govoru, ki jo bil prežet z idejo organizacijo mednarodnega miru, je MacDonald 16. marca predložil BRITANSKI NAČRT RAZOROŽITVENE KONVENCIJE. Čeprav la načrt nikogar ne zadovoljuje in čeprav je bi! izdelan v naglici in je zelo nepopoln, je na-črt vendarle reaicn in je vpošteval žc dosežene rezultate na konferenci s tem, da jc sprejel dobršen del francoskega načrta. Mala zveza ga je sprejela kot podlago za razgovor s težnjo, da s svoje strani dopsinese vse, kar more, da bi se dosegel stvaren sporazum v raz-orožiivenem vprašanju in za organizacijo miru. Takoj nato in paralelno s tem delom na raz-orožitveni konferenci v Ženevi so je razvila NEOBIČAJNO ŽIVAHNA DIPLOMATSKA AKCIJA BRITANSKE DELEGACIJE, Rezultat teh naporov je bil odhod angleškega prvega ministra MacDonalda in zunanjega ministra sira Simona v Rim. Vpošlevajoč rasorožitveni problem in težavne mednarodne politične probleme, je MacDonald v Ženevi še pred svojim odhodom v Rim naglašal, da misli na ožji krog sil. ki naj bi sc medsebojno dogovorilo in sporazumele o mednarodnih važnih aktualnih vprašanjih. Tedaj jc to nazval KLUB MIRU O pomenu in rezultatu posvetovanj v Rimu ter o razgovorih med MacDonaldom in sirom Simonom z ene ter šefom italijanske vlade Mussolinijem z druge strani nočem obširneje razpravljati. Informacije pa, ki smo jih dobili z incrodajiK> strani, nas ne morejo prepričati o najboljših na- merah, ker niso take, da bi nam mogle dati izraza za in i r. Vrši sc velika mednarodna akcija, katere rezultat bo vsekakor zelo pomemben /a mednarodni mir in lahko postane tudi usodna za bodočnost vse Evrope. Za sedaj ugotavljam samo okolnost: MacDonald je v Rimu sprejel otl Mussolinito samo predlog političnega pakta, sporazuma in sn. delovanja ined štirimi zapaduiu i velesilami- Anglijo, Francijo, Nemčijo in Italijo, predlog pogodbe za deset let, na podlagi katere bi ŠTIRI NAJVEČJE EVROPSKE DRŽAVE izvajale v Evropi svoje sporazumne sklepe v cilju vzdrzavauja miru. Sliri velesile morajo priznati L princip revizije mirovnih pogodb po določbah pakta /veze narodov, 2. enakopravnost v oborože-vanui po določeni stopnji za Nemčijo, Avstrijo. Madjarsko m Bolgarijo ter končno 3. da zavzamejo v vseh evropskih in neevropskih vprašanjih skupno stališče. S tem predlogom je MacDonald seznanil prt povratku trancosko vlado in je takoj nato v svojem govoru v poslanski zbornici obrazložil smisel m cilj predloženega pakta icr posebno naglašal da jc revizija mirovnih pogodb glavni problem te«a pakta. Stališče Male zveze Velika brzina pojavljajočih se vprašani je dala povod nam in Mali antanii, da smo sporočili in i>re-cizirali z znano deklaracijo stalnega Sveta Male antanic od 20. t. m. sledeče nase stališče: I. da Mala zveza pozdravlja vsak sporazum med državami, s katerimi se prijateljsko urejujejo izključno njihovi interesi, 2. da sc ne morejo priznali eventu-elm sporazumi v interesu tretjega, 3. da Mala zveza obžaluje, da se je v pogajanja, ki so se vršila zadnje dni, vmešala ideja revizionističnc politike, kar bo brezpogojno povzročilo energično protiak-cijo in oslabilo čut zaupanja. Ia deklaracija (Male antante se ne sme smatrati NITI KOT PROTEST NITI KOT POLEMIKA Naša dolžnost je bila, da pravočasno izjavimo m zavzamemo stališče v tej zadevi, da bi sc v na-daljnih razgovorih nc prišlo na opolzka tla nejasnosti m nezaželjenih rezultatov, l o je bilo potrebno radi pomirjenja javnega mnenja naših držav, ki jc bilo po pravici vznemirjeno. Mala zveza je, gospodje senatorji, določila svoje stališče, ki jc določeno z obs'^:--'mi mednarodnimi obvezami, ki je določeno s narodov in paktom o organizaciji M 10 pakta /.veze narodov izrecno prci /veze narodov sc obvezujejo, tla bc in vzdrževali proti vsakim z.ir.anjim ritorijalno celoto in sedanjo politično nco vseh člandv /veze narodov. Mednarodni mir v Evropi zahteva, d PREDPISI PAKTA ZVEZE NARODOv v celoti spoštujejo. Kolikor časa sc ia štuje, toliko časa bo rastlo mednarodno in sc bo kropila avtoriteta Zveze narodov. » Zveze narodov in mirovne pogodbe so statutida našnjoga mednarodnega rcila in varnosti, pri ' njih I ostane Mala antanta neomajno in bo težila vedno, da se sama še okrepi s posebnim sporazumom in lojalnim sodelovanjem. Dolžni smo, da damo PRIZNANJE BRITANSKI VLAI za ogromne napore, ki jih je storila v s-ik- i. -la sc j veliki evropski narodi spravijo k skupnemu sodelovanju, ki je neobhodni pogoj za poinirje:.-. i utrne r v Evropi in razvoj mednarodnega .%•■ ipan,a. Intenzivnost teh naporov sc da popolnoma i ,-umeti v, zvezi s prihodnjo svetovno gospodarsko konfcrenco, na katero Velika Britanija 1 kor '..iib vse ostale države polagajo posebno v •/••... ,: Prav Lako srao dolžni z iskrenim zaupanjei »prejeti pre-j pričevanje, da lo skupno sodelovar. e NF. MORE BITI KAKŠEN DIR 'K.TORIJ, | ki bi vsiljeval svoj v pliv in svoje oi.l iivi- malim ' državam. Kraljevska vlada bo neprestano ;rdja az-voj vseh važnih mednarodnih rnzi- ha skrbela, kar bo le mogla, da naSi n i, - ! resi in integralnost držbv Male zvez- o«-do r peli, Mi smo z našimi zavezniki in p jatclji v ožji zvezi in smo se z njimi sporazi ieli. Naš ; ... rod po svojem idealizmu iskreno verjame v na re dek človeštva in veruje tud; v svojo 1<: 'io boO .-nest. Tu js pozitivna in ustvarjajoč sila n! e miroljubnosti. Zunanja politika naše i.ral-evi:« polnuje to svojo trajno nalogo: to si i o vero : i . ga združenega naroda za napredek iij lepšo bo u nest kraljevine Jugoslavije čim bolj okrepiti a J-nBrodiiim ugledom in prijateljskimi /vezami z c .<-ko mislečimi narodi in vzporedno s teri u- i 1 j v lej lojalni miroljubnosti jugoslov a ■< n ula kar največ možnosti mednarodnega sporazumevanja. Glasovalo je skupno za prorači ■• i p i torijev in sicer 61 za, 5 pa proti. j,' Predsednik senata dr. Pavclič je po gl i . i. • jI o državnem proračunu tudi v podrobnostih • i j da bo sklical prihodnjo sejo senata p mer | tom z dnevnim redom: volitev člani v at. bo proučeval zakonski predlog sen •' i II. a o pobijanju trgovine s hranilnimi ki .mi D jc čestital muslimanskim senatorjem rjihove nikc, pravoslavnim in katolikom pa veselo noč. S tem je bila seja zaključena. Z Brez posebnega ob ost'' Hčerka Iva Teržan roj. Vidmar ir zet ing. Josip Teržan naznanjava v svojem in v imenu ostalih sorodnikov tužno vest, da je nenadoma umrl gospod Ivan Vidmar davčni upravitelj v pokoju I 'ogreli predragega nam pokojnika se bo vršil v soboto, 1. aprila 1933 ob 16 : t) pon-iz hišo žalosti v Framu št. 84, na framsko pokopališče. Sv. maša zadušnica za pokojr.cga ho v nedeljo, 2. aprila ob 10 v frams farni cerkvi in v ponedeljek zjutraj v ruSki farni cerkvi. R u š e - F r a m . dne 30. mares 1933. ■ ■