Ameriška Domovi ima
No. 232
FOftCiGlf^lN^LANGUAGC^ONLv	ffatlMiftl and Internati »nal Circnlatian
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 2, 1959
SLOVCNIAN
MORNING K€WSPAP€ft
ŠTEV. Lvm,—VOL. LVHL
V Združenih narodih mislijo na počilnice
Razprave letošnjega zasedanja so mirnejše, vendar je dela še precej.
ZDRUŽENI NARODI, N. Y. Komaj se začne december, že Mislijo dijaki po vsem svetu na božične počitnice. Z njimi vred štejejo tudi ZN diplomatje brez razlike vere in svetovnega na-z:ranja dneve, kdaj bodo lahko odleteli domov na počitnice, žal sletje dni ni za diplomate ZN tako sigurna stvar kot za dijake. N ZN imajo namreč še vse polno zadev, ki jih je treba na vsak način spraviti pred novim letom Pod streho. Treba je končati detbato o Alžiriji in sestaviti resolucijo, ki ne bo ne ujezila generala De Gaulla ne razočarala alžirijskih upornikov in njiho-yih prijateljev v ZN.	|
Na nek način bo treba končati tudi debato o madžarski dikta-turi) kajti 'kongres madžarske komunistične stranke se bo končal v par dneh in po njem ne kaže veliko govoriti o zadevi,1 ki jo ZN morejo obravnavati 'tak samo z govorjenjem.
Odprto vprašanje je še vedno, kdo bo izvoljen v Varnostni svet, ^oljska ali Turčija. Obe tekmovalki sta še daleč od dvetret-linske večine. Treba pa je najti kompromis, kajti bila bi pre- 1 Vehka sramota za ZN, ako ne bi v Par mesecih mogli izvoliti čla-Pa v Varnostni svet, kjer itak P® bi ničesar pomenil.
Bolj resna je zadeva z milijo-P°m arabskih beguncev, ki bi se P° večini radi vrnili v Izrael, ako ki bilo mogoče. ZN nosijo za telesni obstoj teh beguncev mo-'alno odgovornost, kajti sklepi organizacije so bili prvi po-I'Pd za delitev Izraela. Skušali °do, nabrati med seboj toliko
Novi grobovi
Timothy Turk
Včeraj je umrl 20 mesecev stari sinko Josepha in Anne Turk z 1934 Aquilla Bd., Burton, Ohio, Timothy Turk. Družina je preje živela na 10409 Reno Ave. Poleg staršev je zapustil pokojni sestrice JoAnn, Mary Ellen in Charlotte ter stare starše Mr. in Mrs. Steve
Egipt dobi posojilo od - Svetovne banke
Svetovna banka je sklenila dogovor o posojilu Egiptu za razširitev Sueškega prekopa.
KAIRO, Egipt. — Tukajšnje časopisje je prineslo poročilo, da je Svetovna banka pristala na Zubal. Pogreb bo jutri ob 12:30 t0) da posodi Egiptu 56 in pol iz Fortunovega pogreb, zavoda j milijona dolarjev, ki jih potre-na 5316 Fleet Ave. v cerkev sv. kuje za razširitev Sueškega pre-
j PRISTANIŠKO DELAVSTVO JE PRISTALO NA POGODBO
Iz Clevelanda in okolice
molitvi—
Lovrenca, nato na Kalvarijo.
,	Adolph Gole
Včeraj je po dolgi bolezni preminul na svojem domu na 523 E. 147 St., poprej na Sylvia Ave., 84 let stari Adolph Gole, doma v Trebnjem na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1901. Tu zapušča soprogo Gertrude, rojeno Okorn, hčere Mrs. Mary Stražišar, Mrs. Josephine Klavora, Mrs. Frances Kovač in Mrs. Angela Launch, pastorka Mika Zupančič in pastorko Mrs. Theresa La-folette, vnuke in pravnuke, v Pennsylvaniji pa Mrs. Mary Benedict, Edmonda Zupančič, Dorothy Zupančič Bogonovec, Josepha in Franka Zupančič. Bil je član Podr. št. 3 SMZ in Društva Kras št. 8 SDZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob devetih iz Mary A. Svetek pogreb, zavoda na 478 E. 152 St. na Kalvarijo.
Josephine Krajnc
V ponedeljek je umrla v Geneva Memorial bolnišnici 75 let (stara Josephine Krajnc, s 339 West Liberty St., rojena v Slo-
kopa. Do sporazuma je prišlo po petih dneh razgovorov, ki jih je v imenu banke vodil njen direktor za Srednji vzhod Joseph Rucinskv. Sporazum morajo potrditi še direktorji banke, kar naj bi bila le gola formalnost.
Ko je Naser poleti 1956 zasegel Sueški prekop in nacionaliziral Sueško prekopno družbo, so lastniki prekopa trdili, da E-gipt ne bo sposoben prekop vzdrževati, kaj šele skrbeti za njegovo izpopolnjevanje. Pri tem so izgleda pozabili, da so drugi strokovnjaki in denarniki voljni nadomestiti njihove usluge pod ugodnejšimi pogoji.
Naserju je uspelo dobiti pre- j V M pa ^ kop v roke, sedaj pa še posojilo v svobodnem svetu za njegovo izpopolnitev.
WASHINGTON, D. C. — Pokojni ohajski senator Taft, eden izmed najbolj sposobnih in u-glednih republikanskih politikov, je imel smolo, da je na republikanski konvenciji 1. 1952 moral 'kandidirati proti Eisenhower ju.
Ako bi bil imel kakega drugega protikandidata, bi bil gotovo zmagal in postal republi-
kanski kandidat za predsedni- NEW ^ ORK, N. Y. Predstavniki pristaniškega de-ka Imel je namreč v republi- ‘3VSiVa in transportnih družb SO podpisali novo kolektivno KtI° .le zamenjEl— kanski stranki močno strujo, ki pogodbo, ki daje delavstvu 41 centov poviška pri urnih pla-
Včeraj je bil dosežen sporazum za novo kolektivno delovno pogodbo med predstavniki pristaniške- K ga delavstva in Zvezo transportnih družb. S tem je bila odstranjena nevarnost nove stavke koncem meseca, ko poteče “ohlajevalna” doba določena v Taft-Hartley zakonu.
Člani društvu Najsv. Imena fare sv. Vida imajo nocoj ob 8:30 skupno molitev za pokojno Mrs. Pauline Zigman v Zelotovem pogrebnem domu na St. Clair in Addison.
Kdor je zamenjal na predsta-
ga*je priznala za svoTega vodita- mec* tem bo vprašanje avtomatizacije predloženo v vi Mežnarjeve Lizke pri Sv. Vitja. Ta struja se ni mogla po-	rešitev posebni arbitražni komisiji, če tekom 10 dni ne bo	du	pretekli mesec svoj plašč,
miriti s Taftovim porazom na	mog°Če doseči sporazuma. Nova pogodba je preprečila	naj	se zglasi pri	R. Švajgerju
konvenciji. Da jo potolaži in	obnovitev štrajka kakih 70,000 pristaniških delavcev, ki ga	na	1109 Norwood	Rd., kjer bo
ohrani enotnost stranke je Taft	je v oktobru prekinil predsednik Eisenhower na temelju do-	dobil svojega.
napisal pred nekako 7 leti za ovoje partijske prijatelje poseben memorandum, ki v njem razlaga, zakaj je propadel na konvenciji.
Njegova razlaga je kratka in jedrnata. Propadel je iz dveh
ločb Taft-Hartley zakona.
Novo pogodbo morajo vodniki delavstva predložiti še temu v potrditev. Sodijo, da bo brez posebnih težav odobrena vsaj do 10. decembra.
Do stavke pristaniškega de-
razlogov: Eisenhowerjeva sku- lavstva je prišlo, ko je 30. sep-pma je znala pridobiti na svojo tembra potekla stara pogodba, stran vse vodilno ameriško ča- Zaradi nevarnosti, da bo pre-sopisje, za Tafta je bilo tako ma- kinjena redna oskrba prebival-lo časopisov, da so pomenili iz- stva z vsakdanjimi potrebiči-Ijerrm od pravda. Drug razlog	je predsednik Eisenhower
da mogočni finanč- na temelju Taft-Hartleyevega
ni interesi iz New Yorka,” kot i	i •	j •
m n .	’	zakona strank prekinil za 80 dni
pravi Taft, niso varčevali -
Kubanski Castro spremenil posojilo v tombolo
HAVANA, Kuba. — Gospodarska politika Fidel Castra je j tako vrtoglava, da mu noben
že 8. oktobra. Delavstvo se je vrnilo na delo, pa bi imelo pravico ponovno štrajkati, ko bi 27. decembra poteklo po zako-
tuji kapitalist več ne zaupa de-
veniji, na ^ledica T>os^o ^ | narja Castro ge jg radi tega m0.	lifinan-ni
Gnarja, da bodo begunci vsaj 2a silo preskrbljeni, seveda na ^ajnižjem življenskem standar-u> ki $i ga človek lahko misli. Delegatje ZN bodo veseli, ako 0cfo mogli zapustiti New York začetkom druge polovice tega hieseca.
^ Jemenu jih nočejo več
SANA, Jem. — Pred enim le-0rn je prišlo sem 25 kitajskih strokovnjakov, da bi pomagali Sraditi v zaostali deželi ceste in etališča ter sodelovali pri izva-^anju agrarne reforme.
Ker je prišlo v zadnjih tednih . ° Precejšnje napetosti med rde-Go Kitajsko in Združeno arabsko ePubliiko, s katero je Jemen dg8110 ,P°vezan» je jemenska vla-_a kitajske strokovnjake eno-avno pretekli teden izgnala.
Združenih držav bo zborovala i
^ New YORK, N. Y. — Komu-k'stična partija Združenih držav T imela od 10. do 14. decembra ^°je letno zborovanje tod. Vod-vij'° Partije za enkrat še ni obja. riQhenih podrobnosti napornega zborovanja.
ki jih je dobila pri padcu po 'stopnicah. Pokojna je bila vdo-* va, mo"« Izidor ji je umrl 1. 1953. Zapustila je sina Franka Krantz in hčere Frances, Mrs. Forrest Rhoads in Mrs. Casimer Nowa-kowski. Bila je članica Podr. št.. 25 SŽZ Pogreb bo v petek dopoldne s sv mašo v cerkvi Marijinega Vnebovzetja ob devetih. Na mrtvaškem odru bo danes od 7. do 9. zvečer, jutri od 2. do 4. in od 7. do 9. v Beld-ing Webster pogreb, zavodu na 175 South Broadway, Geneva. -----------------------------------------------------------------------------------o------------------------------------
Taft, niso varčevali s sredstvi, da pomagajo Eisenhow-erju do kandidature.
Ta memorandum je bil objavljen šele te dni. Nihče ne ...	j • « ui •
razume, zakaj ravno sedaj pred . „	J
novo volivno kampanjo, ko mo- n‘'a '
ra vendarle škodovati republi- Najte'je vprašanje pri raz-kancem. Memorandum namreč govorih je bilo vprašanje avto-odkrito priznava, kako velik mstizacije dela. Predstavniki vpliv na republikansko stranko delavstva so se tej upirali v interesi.” De- prepričanju, da bo njena uved-mokratski politiki so se že za- ha zmanjšala število delavstva. čeli oglašati in slikajo republi- Končno sta se obe strani odlo-kansko stranko kot zastopnico čili, naj o vprašanju odloči tret-velikega kapitala. Med prvimi ja nepristranska, v kolikor se se je oglasil ohajski demokrat- sami ne bosta mogli pogoditi v ski senator Young, njemu je ta- nadaljnih 10 dneh. koj sledila cela kopa senatorjev ^ Delavstvo . bo dobilo tekom z Zapada.	prvega leta pogodbe 12 centov
#	poviška na uro in doseglo s tem
Tudi kitajski rdeči mo- redno urno plačo $2.92, v dru-gočneži gredo na pot {gem letu bo znašsl povišek pet
ral obrniti na domače varčne (ljudi in jim ponudil obveznice v malih zneskih od 5 do 100 pe-zov. Obveznice bodo zapadle šele v 20 letih, lastniki obveznic tekom te dobe ne bodo dobivali nobenih obresti, zato bodo pa bolj srečni po 20 letih. Za vsako obveznico bodo dobili tedaj kar štirikrat toliko, kolikor so dali zanjo!
Torej prava loterija! Vprašanje je samo, kdo bo hotel čakati 20 let. Je verjetnejše kot ne,' komunističnih krogov Vzhodne-i Nova pogodba obsega prista-
BERLIN, Nem,—Po vestih iz (centojr in prav toliko v' tretjem.
SAMO NA PLITVINAH
Večina petrolejskih vrtin na področju Mehiškega zaliva je na takozvani kontinentalni plo-' ga dokaza, da bi to pravilo ne šči do globine 60 čevljev.	.[veljalo tudi za njihovo deželo.
da se bo vrednost peza v 20 letih stajala na ničlo. Tudi na Kubi dobro vedo, da vsaka revolucija uničuje vrednost domače veljave, in ne vidijo nobene-
ga Berlina se bodo v začetku niško delavstvo ob atlantski in prihodnjega leta napotili na zalivski obali, obisk po satelitskih država vz-J'	“	~	"
hodne Evrope vodniki kitajske-■ edino Albanijo, ki je ločena od ga komunizma Mao-Tsetung, Cu-1 ostalih satelitov po titovski Ju-Enlaj in Liu Shao-chi.	goslaviji, ki Peipingu tudi ni
Na svoji poti bodo izpustili posebno pri srcu.
Kakrna naj bo letos ameriška pomoč tujini?
lilo obišče Kubo!
Rojstni dan—
Jutri bo obhajrl Frank Zupančič s 392 E. 160 St. svoj 79. rojstni dan. Čestitamo in mu Vodnik jugoslovanskih ko- žeiimo še mnogo let zdravja in munistov nejevoljen, žara- zadovoljstva! di odklanjanja povabila v Molitev—
Združene države, ^ se pri- ( članice Oltarnega društva fa-pravlja na obisk Kube in re sv yida in Podružnice št. 25 nekaterih drugih držav La- sžz So vab!jene nocoj ob Cetinske Amerike.	j mjb v želetov pogreb., zavod
BEOGRAD, FLRJ. — Tukaj na St. Clair Ave. k . molitvi za krožijo vesti, da utegne iti Tito, pok. Paulino Zigman. ki je nejevoljen zaradi tega, da Rokoborba— kljub vsem naporom znova ni bil ! Jutri, v četrtek, zvečer ob 8:30 povabljen na obisk v Združene bo v Areni zopet nastop roko-države, na obisk v Latinsko A- borcev, Fritz von Erich se bo meriko, v prvi vrsti na Kubo. ' zopet pomeril z Lord Laytonom Jugoslovanski komunisti srna-1 v judo tehniki. Na sporedu sta trajo Fidela Castro za velikega tudi brata Gallagher. Tokrat se revolucionarja in junaka. V ok- bosta pomerila z Billom Lvon-tobru ga je obiskal Titov zuna- (som jn Madžarom Sandorjem nji minister.	jKovacs.
Jugoslovansko časopisje za- ( sleduje pazljivo razvoj dogodkov na Kubi in nudi v vsem moral- ( no oporo Castrovi vladi. Zastopstvo kubanskih revolucio-1 narjev je bilo že na obisku v Jugoslaviji, prav tako so so zastop-
ft. Prvatel predložen za vrhovnega sodnika
CLEVELAND, O. — Naš slovenski rojak August Pryatel,
niki jugoslovanskih”oblastnikov |sodnik mestnega sodišča, je bil oglasili na Kubi. Titov obisk' Podložen guvernerju DiSallu naj bi vezi le še bolj utrdil. jza vrhovnega sodnika na mesto V slučaju da bi Tito res odšel odstopivilega Johna J. Busherja. na obisk h Castru na Kubo, bo-l Predlog za imenovanje Prva-seveda želel pogledati še v kako tela Je stavila clevelandska od-drugo izmed držav Latinske A-1 vetniška zbornica, ki je imeno-merike. Ni še gotovo, kje bo vala tudi štiri najprimernejše dobrodpšel.

Vremensh
prerok
pravi:
kas^a^n0 2 možnostjo dežja, fat)0^6 sneŠa- Najvišja tempe-
ra *2, najnižja 32.
WASHINGTON, D. C. — Kot smo svoj čas poročali, bo v novem proračunu pomoč tujini deljena v dva dela: vojaškega in | civilnega. Doslej je oba dela upravljalo državno tajništvo, letos bo pristojnost deljena: vojaška pomoč pade pod pristojnost tajnika za narodno obrambo, civilna pomoč pod pristojnost državnega tajnika.
Ne vemo, kaj je bil povod, da je te dni kar tajništvo za zunanje zadeve samo objavilo, da misli predsednik Eisenhower zahtevati letos za pomoč tujini nekaj nad 4 bilijone dol. in da bo od tega odpadlo na vojaški del več kot 50%.
Ta izjava državnega tjaništva bo za Belo hišo lahko postala prava politična bolečina. Naj-prvo bo delala predsedniku nepotrebne sitnosti na njegovi poti po Evropi in Aziji. Obiskal bo 11 držav, toda niti ena — raz-ven seveda Vatikana — ne bo tako skromna, da ne bi potožila Eisenhowerju, kako trda ji prede v gospodarskih in. proračun-
skih stvareh, in da ga ne- bi s takim zdihovanjem opozorila na željo, naj se je spomni, ko bo delil ameriško podporo tujini.
Kaj naj stori Eisenhower? Povedati bo moral, da je načrt o pomoči tujini še ves v zraku, da bo njegovo višino določal Kongres in da ima ideja o pomoči veliko stalnih in tudi nekaj slučajnih nasprotnikov, ki so vsi skupaj tako močni, da vsako leto skrajšajo proračunski predlog, ki ga predloži njegova administracija. To pojasnilo ne bo zb pomoč pričakujoče nobena posebna tolažba, pač pa povod za zaključek, da predsednik ZDA vendarle ni tako mogočna oseba, ko si jo svet predstavlja. V tej luči bodo seveda presojali tudi ostale predsednikove obljube in zagotovila; jim bo zmeraj pred očmi, da ima senat končno besedo o zunanji politiki in ne predsednik.
Izjava je bila tudi v naših domačih političnih krogih sprejeta z mešanimi občutki. Republikanci jo seveda iz. strankarske
discipline hvalijo, toda ne'vsi. Nekateri republikanci bodo toliko pogumni, da bodo takoj nastopili proti tako visoki pomoči, kajti njim je več za stabilnost dolarja in za ravnovesje v proračunu kot za tujo pomoč.
Svoje posebno veselje nad izjavo bodo seveda imeli demo-kratje, ki glede tuje pomoči nimajo nobene politične obveze napram Eisenhowerju. Hudomušno bodo najpreje namigava-li, da v izjavi tajništva tiči tudi nekaj hudobnosti do Pentagona. Že lani je bil vojaški del pomoči tujini predmet hudih napadov v Kongresu, kar je imelo za posledico, da so podporo znižali za več kot 25%. Lani se'je proti znižanju borilo državno tajništvo. Letos naj to delo opravlja Pentagon, tako mislijo-v državnem tajništvu in se ne brigajo za to, da bi objavili višino takrat, ko je javnost nanjo primerno pripravljena. Letos v Pentagonu na tako pripravo niso še mislili, izjava državnega tajništva jih je prehitela. Morajo sedaj na vrat na nos braniti svoja 2 bili-
Kijuče so jim izročili?
WASHINGTON, D. C. — FBI je baje ugotovil, da so čuvarji ječe v Poplarsville, Miss., kjer je bil zaprt zamorec Mack Chas. Parker, obdolžen posilstva bele noseče žene, izročili ključe neza-straženega bloka' belcem, ki so prišli zamorca iskat.
Parkerja so sredi noči odvedli, njegovo truplo so našli nekaj dni kasneje v nekem potoku. Okrajna porota je obtožence oprostila, toda zvezna vlada je napovedala, da jih bo klicala na
kandidate za naslednika Prya-tela na mestnem sodišču.
jona za vojaški del pomoči. Za reklamo iz Pentagona, zakaj je taka vojaška pomoč potrebna, se trenutno naša domača javnost malo meni. Skrbno si bodo zagovor na temelju zveznih za-pa zapisavali vsako izjavo voja- konov. ški ministri vseh tistih držav, ki bi rade dobile vojaško pomoč, in ravno take države bo obiskoval Eisenhower.
Zagovorniki sedanje višine podpore tujini trdijo, naj bi predvidena višina podpore služila tudi za spodbudo, ki naj bi nagnala NATO zaveznike, naj nekaj več žrtvujejo za svojo lastno narodno obrambo. O spodbudi je težko govoriti v NATO deželah. Tam vedo, da ne grozi nikomur nikjer vojna nevarnost, da ima Hruščev za železno in bambusovo zaveso toliko skrbi in težav, da ne misli na oborožen spopad. Počemu naj bi torej hodHi v Washington po lepe vzglede, ko jih sploh ne potrebujejo? Ako jim bo predsednik govoril v takem duhu, bo govoril gluhim ušesom. Njegov o-sebni ugled od tega gotovo ne bo imel nobene koristi.
Stalinisti se vračajo v ospredje tudi na Balkanu
DUNAJ, Avstr. — Vulko Čer-venkov, ki je vladal Bolgarijo tekom zadnjih let Stalinovega življenja, pa nato izginil v ozadje, je v zadnjem času začel znova stopati v ospredje. Domače komunistično časopisje objavlja njegove govore in slike, kar je vsekakor znak, da igra pomembnejšo vlogo kot v preteklih dveh letih, ko skoro ni bil nikjer omenjen.
Červenkov spada med take, kot so Matias Rakosi, ki je imel nekdaj glavno besedo na Madžarskem, pa sedaj živi v Sovje-tiji, pok. Klement Gottwald in R. Slansky na Češkem, B. Beirut na Poljskem, Gheorghiu-Dej v Romuniji in W. Ulbricht v Vzhodni Nemčiji.
NAJNOVEJšEVESTi
WASHINGTON, D C. — Letalske sile so opustile gradnjo novih B70 bombnikov, ki bi leteli s* hitrostjo trikraf. večjo od hitrosti zvoka. Ta letala bi naj nadomestila sedanje jet-hombnike strategičnega letalstva B52S.
CLEVELAND, O. — Včeraj se je zrušilo na poti proti Clevelandu potniško letalo Allegheny Airlines s 26 osebami na krovu. Med njimi je bil tudi Clevelandčan 28 let stari William T. Conger iz Lake-vvooda. Let: Jo se je zrušilo in zgorelo, nesrečo je preživela le ena oseba.
HAVANA, Kuba. — Vojaška sodišča razpravljajo o nasprotnikih Castrove vlade. Med njimi so tudi trije aanc-riški državljani, za katerih dva zahteva državno tožil' stvo smrtno obsodbo.
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je odstopil kot obrambni ta jnik Neil McElrov. Predsednik je imenoval na njegovo mesto dosedanjega namestnika Thomas S. Gatesa.
Od vseh teh sta se ohranili na oblasti le Ulricht in rumunski Gheorghiu-Dej. Sedaj se vrača še bolgarski Červenkov. Kaj je v ozadju tega razvoja v Bolgariji, za sedaj še ni jasno.

Ameriška Domovina
l \ 1 > I/ i <- % V— *M > -V* »
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00' for 6 months; $4-00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Entered as second class matter January Oth, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
tsži§K&>83	No. 232	~ Wed., Dec. 2, 1959
Potovanje predsednika Eisenhowerja
Predsednik Eisenhower je postavil svojemu potovanju zelo skromen cilj, akoravno bi človek po številu njegovega spremstva, ki bo štelo menda 200 ljudi, lahko pričakoval kaj več. Hoče osebno pomiriti razburjene duhove med zavezniki in nekaterimi nevtralci in jim osebno razložiti namene ameriške zunanje politike. Kaj več pametna presoja njegove poti tudi zahtevati ne more. Obleteti v 19 dneh 11 držav, potovati v tem času nad 20,000 milj, niso mačje solze niti za navadnega turista. Pri tem ne smemo pozabiti, da pade potovanje v zimsko dobo, torej v čas, ko se niti Hru-ščevu ne ljubi, da bi se spuščal na večja potovanja. Da bo za Eisenhowerja potovanje pomenilo hud napor, o tem je vsakdo prepričan.
Vprašanje pa je, ali bodo voditelji 11 držav vse to vpo-števali in pustili predsedniku, da zasleduje samo tiste cilje, ki si jih je s potovanjem postavil. Tudi državniki 11 držav so smrtni ljudje; videli bodo v obisku predsednika Eisenhowerja priliko, ki se ne bo več ponovila, da mu razložijo svoje skrbi in težave in prosijo za pomoč v nasvetu in denarju. S svojimi vprašanji in prošnjami bodo predsednika spravili večkrat v zadrego. Ne bo jim mogel obljubiti vsega, kar želijo, ne bo jim zmeraj mogel dajati nasvetov, ki bi bili prijetni za njihova ušesa. Kadar bo pri njih zmanjkalo uvidevnosti, bodo krivili predsednika in Ameriko, da nimata pravega razumevanja za njihov položaj. S tem moramo računati, akoravno bomo cel december dobivali samo rožnata poročila o potovanju, razgovorih in doseženih uspehih. Ali bo potovanje rodilo zaželjeni uspeh, to bomo spoznali šele čez mesece. Z nekaterimi negativnimi posledicami moramo pa računati že sedaj.
Eisenhower ne more obiskati radi pomanjkanja časa vseh tistih držav, ki bi ga rade sprejele kot gosta. Te države so že danes pokazale svojo nejevoljo v eni ali drugi obliki. Egipt ne taji, da se čuti zapostavljenega. Ako Eisenhower lahko obišče tako oddaljeno državo, kot je Afganistan, zakaj se ne bi med potjo mogel ustaviti vsaj za par ur v Kairu. Ako je pokojni Roosevelt obiskal Egipt tekom vojne, zakaj bi tega ne mogel storiti Eisenhower v mirnem času? Naser misli, da njegov ugled trpi, in ne bo tega Ameriki hitro odpustil. Iraški Kasem je dal duška svojemu nezadovoljstvu po ovinku. V svojih zadnjih nastopih v javnosti je začel preko običajne mere udrihati po “zapadnih imperija-listih”; da njegova kritika leti predvsem na Ameriko, je jasno. Jordanski kralj Husein se je iz previdnosti rajše umaknil v Evropo na počitnice. Ako bi bil doma, bi moral radi domače politike tudi udrihati po Ameriki, kar mu pa sedaj ne gre v račun. V Latinski Ameriki gledajo ha to potovanje tudi postrani. Toliko jim Washington govori o skupnosti ameriškega kontinenta, pa še nobenemu predsedniku USA ni prišlo na misel, da bi napravil po južni Ameriki tako obsežno potovanje kot ga bo sedaj napravil Eisenhower po Evropi in Aziji. V potovanju bodo videli ponoven dokaz, da so za Washington zavezniki in prijatelji drugega razreda. O nezadovoljstvu, ki vlada v Beogradu, pa niti govoriti nočemo, saj Jugoslavija ne igra trenutno nobene vloge v mednarodni politiki.
Razume se, da bodo tudi v Moskvi po svoje reagirali na Eisenhowerjevo potovanje. V nekaterih diplomatskih krogih govorijo, da ruska diplomacija na tihem pozveduje v posameznih prestolicah, kaj bi bilo, ako bi jih obiskal Hruščev. Obiskal bi seveda največ take države, ki so nezadovoljne iz enega ali drugega razloga s sedanjo Eisenhowerjevo potjo. Da bodo ne glede na načrte tovariša Hruščeva o njegovih potovanjih ruski diplomatic in komunistične stranke povsod skušale še podkuriti nezadovoljnost v državah, ki jih Eisenhower ne bo mogel obiskati, tega menda ni treba še posebej podčrtavati.
Obsežno potovanje predsednika Eisenhowerja postavlja tudi pariški sestanek voditeljev zapadnih velesil v posebno luč. Sestanek bo trajal samo par dni in v tako kratkem času ne bo mogoče doseči pri najboljši volji tiste stvarne in ne samo navidezne solidarnosti med Washingtonom, Parizom, Londonom in Bonnom, ki je neobhodno potrebna za skupne pogovore, s Hruščevim. Če nihče drugi, bo pomenil general De Gaulle s,svojo trmoglavostjo pravo cokljo v razgovorih. Sicer je pa De Gaulle že vnaprej porinil decem-berski sestanek v Parizu med politične dogodke druge vrste s svojo zahtevo, da se mora vršiti podobna konferenca še enkrat pred samim sestankom na vrhovih. Pariški december-ski sestanek postane lahko samo dekoracija in prilika, da si bodo državniki lahko voščili srečne praznike in veselo novo leto.
Ali je Eisenhowerjev sklep, da napravi to potovanje sredi zime, pravilen? Razumljiv in človeški odgovor je baje dala njegova žena, ko je rekla, da se ji zdi malo preveč, da bi moral njen mož pri njegovih letih in v takem času letati po svetu. Njene besede so sicer hitro ovrgli, toda ostanejo
vkljub temu verjetne in pravilne vsaj za velik del našega naroda. Je pa še tale pomislek: ako je hotel predsednik vpeljati osebno diplomacijo, ali ni tega začel malo prepozno? Ali ne bi bilo boljše, da bi bil to začel pred 7 leti, takrat je bil še mlajši in šele na začetku svoje politične karijere. Zadnja leta je prestal par nevarnih bolezni, mesece njegovega režima pa štejejo že vsi politiki, doma in na tujem, naši de-mokratje z veseljem, naši republikanci z žalostjo.
Naj bo to prav ali ne, res je, da bo predsednik takoj po Božiču zadnjikrat nastopil kot političen činitelj v svojih poslanicah in s svojim proračunom, potem bo njegova aktivnost omejena na reševanje tekočih političnih problemov. Ali je torej res potrebno, da se spusti v take diplomatske akcije, ki bi jih lahko opravili tudi poklicni diplomatje, morda ne tako blesteče kot on, ali opravili bi jih vendarle.
Pri vsem tem se pridružujemo vsem Amerikancem, ki mu želijo uspeha na njegovem predbožičnem potovanju po svetu.
j BESEDA IZ NARODA |
Odpri srce ...
Božični prazniki so skoro pred nami. Obhajali jih bomo sicer v tujini, kakor že toliko drugih, vendar v miru in sreči, v krogu svojih družin. Gorje je daleč za nami in naše življenje je urejeno. Spomnimo se pa, da premnogi niso tako in toliko srečni, kot smo mi. Mnogi bodo praznine obhajali v samoti in žalosti, niti najpotrebnejšega nimajo, kaj da bi imeli kaj boljšega za praznike.
Po taboriščih in bolnicah žive naši invalidi in bolniki. Poznali smo jih, ponosni smo bdi nanje takrat, ko so z našimi junaki branili slovenske domove pred roparji in morilci. V tej borbi so izgubili svoje zdravje in danes se z muko prebijajo skozi življenje. Njihova življenska pot je vse drugo kot lahka, vendar brez nerganja in brez očitanja nosijo to breme. Njih prazniki bodo morda žalostni, samotni. Njihove misli pa bodo poromale v preteklost v one dni, ko je tudi njihovo srce bilo polno radosti in miru. Morda bodo njihove misli pohitele tudi preko vehke luže k nam, ki živimo v svobodi. Njih misli bodo iskale prijateljev in znancev, ki jim bodo tiho v svojem srcu voščili “Srečen Božič.”
V zasužnjeni domovini životarijo sirote, <matere, katerih možje so bili zverinsko pobiti, one pa so zapostavljene prav zato, ker so njihovi možje ostali pošteni in zvesti Slovenci in za to poštenost tudi umrli. Po ječah v domovini životarijo še danes borci, ki so izgubili svobodo, za katero so toliko žrtvovali. Te sirote se niti potožiti nimajo komu. Njihove prošnje se bodo kot molitev dvigale k Vsemogočnemu, da jim da vsaj na Sveti Večer notranjega miru in jim olajša njihovo gorje.
Prijatelj, Slovenec, ki živiš mirno in svobodno spomin, se vsaj za trenutek na sirote. Skušaj z njimi dehti vsaj trohico svoje sreče, ODPRI SVOJE SRCE in nudi tolažbo, katere so tako potrebni. Zveza slovenskih protikomunističnih borcev se trudi in prizadeva, da bi življenje naših invalidov in sirot bilo olajšano. Trudi se, da bi isti imeli vsaj to, kar najnujnejše potrebujejo za svoje življenje svoj obstanek. Zveza vabi vse Slovence, da ji pri tem pomagajo, saj so naše sirote vendar naša skupna postavka, naša skupna dolžnost. Prijatelj odpri svoje srce in ako moreš pošlji skromen dar, vsaka malenkost bo dobro-
došla, socijalnemu odseku Zveze borcev, ki bo Tvoj dar posredoval onim, ki*so potrebni. Ne mislimo napravljati zbirke vabimo pa vse, ki ste dobre volje, da pomagate, kar in kolikor pač morete. Zavest, da smo napravili žrtvico v korist potrebnim bo stopnjevalo našo srečo na letošnji Sveti Večer.
Socijalni referent pri ZSPB Branko Pogačnik 6628 Bliss Ave. Cleveland 3. Ohio
Sv. Miklavž pri Sv. Vidu
Cleveland, O. — Blaga duša, sveti Peter je končno le prišel s svojimi pripravami za prihod sv.' Miklavža v Slovensko šolo pri Sv. Vidu toliko do sape, da nam je sporočil, kako so se v nebesih domenili.
“Zbor angeljev bo prispel ob treh popoldan na sam god vzvišenega svetnika, to je 6. decembra, v novo šolsko dvorano pri Sv. Vidu. Tudi nekaj pridnih otrok slovenske šole bo pomagalo peti in plesati nebeškim kri-latcem. Še kak drugi nebeški svetnik se jim utegne pridružiti. Kako bo z Luciferjem in njegovimi grdobami, sveti Peter ne ve, ker se po božji zapovedi v pekel ne smem vmešavati, vem pa, da bodo prišli prav gotovo.
Sveti Miklavž bi želel videti vse slovenske otroke in odrasle, ki ga še časte in katere on pozna še iz njihove mladosti. , Ničesar mu ne bo bolj pri srcu, kakor veliko število otrok in odraslih, ki ga bodo slovensko ogovarjali. V domače kraje drugače kakor na skrivaj ne sme, v Ameriki so ga slovenski ljudje pa vedno lepo počastili. Sv. Peter pravi, da njegovega prihoda ne vi, ne vaši otroci ne zamudite, da se svetniku za bodoče ne zamerite. Prav iz teh razlogov so njemu slovenske šole tako pri srcu.
Starši in odrasli bodo lahko srečali njegove zastopnike že od desetih dopoldne dalje na dan 6. decembra v družabni sobi nove šole in se z njimi pomenili, kaj bi morda njihovi otroci od svetnika radi dobili. Sv. Miklavž njihove prošnje že sprejema in rešeta, a hoče tudi od staršev privoljenja, kaj smejo dobiti.
V nedeljo popoldne ob treh pridite vsi, da srečate blagega svetnika in se z njim vred pridružite veselju otrok iz slovenske šole pri Sv. Vidu. Prav gotovo na svidenje na miklavževa-nju.
Vaš vdani svetnik Peter.” *
Izgleda, da je bil Sv. Peter ra-
mmmm imenik
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $10.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje asesmenta in druge kratke vesti. Dobijo torej za. borih $10 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odo-bre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
di obilnega dela kratek, a zelo resen. Slovenska šola pri Sv. Vidu vas vse lepo vabi, da napravite s svojim obiskom prihod sv. Miklavža slovenskim otrokom oni srečni dogodek, katerega ste tudi vi v vaši mladosti pričakovali s takim hrepenenjem.
—-----o------
Žalna svečanost -v Milwaukee
Milwaukee, Wis. — Slovensko kulturno društvo Triglav je v nedeljo, 22. novembra, oznanilo preko slovenske radio ure vsem Slovencem in Slovenkam žalno spomenico o smrti velikega slovenskega mučenika, ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Isto nedeljo dopoldne ob 11. uri je društvo Triglav imelo v dvorani Sv. Janeza ob lepi udeležbi članstva žalno spominsko svečanost v čast in spomin pokojnemu ljubljanskemu škofu.
Predsednik g. Mejač Franc je v kratkem razložil pomen te žalne svečanosti. Sledilo je lepo predavanje prof. g. Janeza Gruma o pokojnemu ljubljanskemu škofu, o njegovem življenju in velikem delu za časa naše žalostne revolucije. Lojze Galič je nato recitiral M. Jakopičevo pesem “V slovo očetu.” Ob koncu te svečanosti je župnik slov. fare sv. Janeza rev. Claude Okorn očrtal in osvetlil lik pokojnega škofa kot največjega duhovnega voditelja vseh zamejskih Slovencev.
Oder v dvorani je bil za to svečanost primerno opremljen, na slovenski zastavi pa je visel žalni traik. Vsi navzoči so odhajali z žalostjo in globdkim spoštovanjem do ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. V ponedeljek, 23. novembra, pa so se v imenu društva Triglav poslovili do pokojnega škofa ter se udeležili dostojanstvenega pogreba v Lemontu podpredsednik Rozina Franc, prof. Janez Grum in tajnik Lojze-Galič.
Še se dobro in živo spominjamo onih dni, mnogo let nazaj, ko se je Ljubljana in z njo ves slovenski narod poslavljal na zadnji poti od takratnega vladike knezoškofa ljubljanskega in velikega Slovenca dr. A. B. Jegliča. Ko smo stali pri njegovem odprtem grobu, smo se zavedali, da z njim odhaja veliki del slovenske zgodovine in ljubljanske škofije. Pri odprtem grobu mu-čenika-ljubljansfcega škofa dr. G. Rožmana smo se zavedali še bolj živo, še bolj globoko, da z njim odhaja v grob na j večji tragični del slovenske zgodovine in zgodovine ljubljanske škofije. Vse-gamogočni je odločil, da bo pre-gnanec-mučenik ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman počival in snival večni sen v svobodni A-meriki v Lemontu pri slovenskih očetih frančiškanih. Zato bo Lemont od zdaj naprej še bolj pomembna, še bolj svetla točka nas vseh Slovencev in Slovenk v zamejstvu. Slovensko kulturno društvo Triglav se z vso žalostjo in globokim spoštovanjem klanja spominu, našemu naj večjemu mučeniku-škofu ljubljanskemu dr. Gregoriju Rožmanu.
*
ZAHVALA: Režiser dobre in dostojno podane slovenske igre “Deseti brat” Alois Galič (ki je bila igrana 22. novembra), se iskreno zahvali vsem igralkam in igralcem za njih požrtvovalnost pri igri, ter vsem, ki so pomagali pri šminkanju.
Vsa čast in priznanje zasluži gdč. Dolores Ivanchich za njeno odlično igrano vlogo Manice, čeprav je prvikrat nastopila v slovenski vlogi. Njena slovenska odrska govorica je bila izvrstna in povsem razumljiva, ter je s tem dokazala, da se zanima, uči in spoštuje jezik svojih staršev.
Gldboko zahvalo zasluži nad vse požrtvovalni oderski mojster Jaka Modic, ki je s svojimi pomočniki opravil ogromno dela na odru.
Vse priznanje Dimitriju Kralju za delo Krjavljeve koče in Vladu Kralju za bai’vanje te ko-
če. Prisrčna hvala vsem, ki so posodili razne odrske pripomočke, posebno g. J. Hrovatinu za posojeno krasno drevo, rodbini Kotarjev! in rodbini Bohtetovi za posojeno pohištvo. Za brezplačno narejene zavese na oknih zatemnjene dvorane zaslužita vso našo hvalo in priznanje ga. Marija in Ivan Kunovar. Nadalje hvala vsem, ki so atu Kunovar-ju pomagali pri kolinah, vse pridnim kuharicam, točajem in vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali, da je predstava, oz. prireditev imela lep, dostojen, moralen in finančen uspeh.
Polna dvorana zadovoljnih starih in novih Slovencev in Slovenk pa je bilo plačilo in zahvala za trud in delo vseh sodelujočih. Z velikim obiskom so Slovenci in Slovenke dokazali, da še ljubijo svojo besedo, pesem in ples. Pevovodji Er. Majheniču in njegovemu pevskemu zboru za krasno petje naj lepša hvala, ravnotako moja prisrčna hvala ljubkemu in lepemu nastopu mladinske plesne skupine in njeni voditeljici Dari Strmšek. Vsem prisrčna hvala — pozdravljeni!	L. G.
—-----o-----
Važna seja
Euclid, O. — V imenu odbora in zastopnikov Kluba društev vabim na važno sejo v ponedeljek, 7. decembra, v Društveni dom na Recher Ave. Seja je važna, ker moramo na njej rešiti več važnih vprašanj.
Pomeniti se moramo o Silvestrovem večeru in poskrbeti, da bo tako uspešen, kot je bil lani.
Vse zastopnike prosim, da se seje prav za gotovo udeleže. Po seji bo okusen prigrizek in zabava, ker je konec leta. Kuhinjo bodo imele v oskrbi gge. Angela Barkovič, Mary Segulin in druge pridne žene, za baro bosta pa John Barkovič in Tony Zadel.
Na svidenje v ponedeljek, 7. decembra, ob 7:30 zvečer!
Frank Segulin, predsednik. —---------o------
Slovan priredi jesenski koncert
Euclid, O. — Pevski zbor Slovan priredi v nedeljo, 6. decembra, svoj običajni jesenski koncert v Slov. društ. domu na Recher Ave. Pričetek ob štirih popoldne. Slovanovi pevci so tudi to pot pripravili prav lep spored.
Ta vsebuje kar 18 lepih in melodičnih pesmic. Med njimi je tudi nekaj težjih skladb, katerih že dalj časa nismo slišali. Za ta koncert so se pevci prav dobro pripravili, da bi občinstvo čim bolj zadovoljili.
Zbor Slovan je edina še aktivna kulturna skupina v Euclidu. Naša dolžnost je, da to organizacijo podpremo s tem, da napolnimo dvorano. S tem bomo dali fantom in možem korajžo, da bodo še dalje prepevali.
Vabim vse prijatelje slovenske pesmi, naj nas v nedeljo obiščejo v SDD na Recher Ave. Po koncertu bo na razpolago okusna večerja, kateri bo sledila domača zabava s plesom.
Na svidenje!
lit	Joe Durjava.
Nebeška seja - Miklavž pride v Kaliimid
Cleveland, O. — Nebeščani so sicer zelo mirni ljudje, saj vendar samo dobre ter blage duše pridejo tja, toda navzlic temu tudi med njimi pride včasih do ostrih debat.
Nedavno so imeli veliko zborovanje, kateremu je predsedoval sam škof Miklavž. Debata je bila burna in napeta. Miklavž se je pritoževal, da je zadnje čase preveč zaposlen, saj mora nastopati kot Miklavž in povrhu še kot Santa Claus po vseh “štorih.” Trdil je, da ima raznih vabil kar na vagone in da bo zelo težko vse obhodil, po vrhu so pa še njegove zaloge letos bolj maj-
hne vsled “štrajkov” ter “neproduktivnosti” v tako imenovanih ljudskih demokracijah. Nebe-ščanom se je siromak kar zasmilil. Da bo mera polna, je ravno ko mu je hotel priskočiti na pomoč Miklavž II, kateri je bil nekoč car vseh Rusov, vstopil v dvorano Sv. Peter, ter izročil Miklavžu novodospelo brzojavko. Miklavž jo je nejevoljno sprejel, toda kakor hitro je videl, da j s ta brzojavka iz nebeščanom in zemljanom dobro poznanega Ka-linvuda se mu je obraz razjasnil od same sreče. V brzojavki sta ga Lilija ter Kalinvudska slov. šola prosili, da se naj na svoji poti po zemlji blagovoli ustaviti tudi v KalLivudu. Dobri Miklavž je med tem, ko si je gladil svojo dolgo sivo brado, razložil zborovalcem, da kar ne more pozabiti, kako so ga v Kalinvudu vedno lepo sprejeli ter njemu na čast priredili celo “Opereto.” Rekel je, da so v Kalinvudu sami dobri otroci in izrazil svoje zadovoljstvo tudi nad odraslimi-
Odprla se je debata ali naj Miklavž gre v Kalinvud ali ne. Ker se niso mogli drugače sporazumeti, so dali vso stvar na glasovanje. Tisti, kateri so bili za to, da gre, so zmagali z veliko večino, saj so bile za predlog same znane osebe kot n. pr. Kriš-pin, Slomšek, Vodnik in Prešeren. Zadnji je ponudil Miklavžu celo svojega Pegaza, da ga naj uporablja za svoje potovanje po zemlji. Miklavž je dal poklicati poštnega ministra, ter mu narekoval sledečo brzojavko, naslovljeno na Kalinvudsko slov. šolo in Lilijo: “Moji ljubi Kahn-vudčani. Kljub moji starosti in primajnkovanju tako dragocenega časa se bom ustavil dne 6-dec. ob 3. uri'popoldan v dvorani Slov, doma na Holmes Ave. ter po možnosti obdaril vse pridne otroke. Ni mi pa treba pripravljati velikega sprejema, ker se ne morem predolgo muditi med vami. Imel bom s seboj tudi spremstvo angeljnov.”
Seja se je s tem zaključila. Iz mračnega kota dvorane je odletel netopir, kateri je verjetno zastopal in prisluškoval za peklenskega poglavarja Luciferja-Tako so tudi v peklu obveščeni o svetnikovem prihodu v Kalinvud. To je bolj slaba novica za razne poredneže, ker bodo sigurno tudi kaki rogači pricapljali za Miklavžem. V tem slučaju se vsi poredneži še edino lahko an-geljnom priporočijo v varstvo.
Če je Miklavž tako dober, da bo obiskal Kalinvud iz daljnih nebes, upamo, da se bodo tudi či-talci tega poročila potrudili dne 6. dec. ob treh popoldne v dvorano Slov. doma na Holmes Ave., ter tako svetnika dostojno sprejeli. On in njegovi ljubljeni otroci vam bodo za vaš obisk hvaležni iz dna srca. Vsi vabljeni!	Albin-
------o------
Strah pred lakoto radi preobilce prebivalstva prazen!
V zadnjih letih se vedno znova pojavlja trditev, da števil0 prebivalstva Zemlje tako nagl° narašča, da utegne za nas vse 1°* pega dne zmanjkati hrane i11 prostora. Strokovnjaki vseh vrš1 se oglašaj a in skušajo ta probleb1 reševati, še predno je dejansk0 nastopil in še predno vemo, °e bomo sploh kdaj predenj postavljeni.
Prvi se je tega vprašanja 1°' til anglikanski pastor Malthus še v preteklem stoletju. Trdil je, da se število prebivalstva množi po geometrijski postopi°’ (2x2x2), med tem ko narašo3 pridelek hrane po aritmetični postapici (2 in 2 in 2). Za te trditvi dejansko ni imel nobenih dokazov, kljub temu sta se ohranili v današnji čas in ju razni “strokovnjaki” vstrajno ponavljaj0-Pri tem dejansko pridelek hrane tudi v našem času, ko govor0 o “eksploziji” prebivalstva, narašča hitrejše, od prebivalstva.
KRVAVE ZARJE
MEHIŠKI ROMAN
Priredil Kolenc Franc
—	Gremo, Guadelupe — je 'kjala mati.
Deklica je obledela radi Car-resovega vedenja in se je vsa Preplašena stisnila k materi.
" Da, mama, pojdimo!
Vsi so mahoma zapustili dvo-rano.
Torresa je Carresovo vedenje razkačilo. Oči so se mu svetli-tale. Hotel ga je poklicati na °dgovornost, a Luz mu je zastavil pot.
—Ne bodi blazen! — mu je 2alšepetal. — Če začneš prepir z ftjini, si za vedno končal.
—	Kaj za to! Pusti me!
Da bi Luz preprečil nesrečo,
le pograbil Carresa za roko in §a je vlekel iz dvorane.
Torres je ostal sam. Lenora Se mu je zmagoslavno bližala.
■— No, ljubček, kako si se zabaval? — ga je vprašala.
Torres ji je jezno zašepetal;
—	Nesramna si bila!
—	Ti tudi! — mu je vsekalo hazaj dekle.
Glasno se je zasmejala.
—	Jutri pozovem generala na bvoboj — je zasikal Torres.
—	Kaj še? — je odvrnila Lenora. — Radi tistega polju-ta? Ako storiš le en korak, je ^ed nama vsega konec.
—	Storim! — je odločno od-Vrnil Torres ih se je vgriznil v ^stnice. A čutil je, da ne bo ničesar storil. Lenora je imela nad njim neomejeno oblast. Te-§a se je ona dobro zavedala.
Ludi sedaj je pogledala Torresa s takim očesom, da je bil v hipu kakor ovčka.
—	Strašno dekle si, navihano ta hudobno. Ko bi le tako lepa 116 bila! — je šepetal.
—	No, kajne, da me ljubiš?
se je dobrikala Lenora.
—	Da, ljubim te, porednica —
°dvrne nežno.
Naslednjega dne je Carres Pta vratarju hotela Morelia poizvedoval po Chairesovih.
—- Z nočnim vlakom so odpotovali.
—	Kam?
—	Niso povedali.
ZORI SE.
Naslednjega večera se je vr-silo v naj večji dvorani presto-Lce Gromovo ljudsko zborova-nta. Vodilni politiki so se šele eno uro pred pričetkom vrnili iz Cuyutlana. Obreza je bil sla-L® volje, ker je med vožnjo pri 'kvartanju izgubil deset tisoč Požet. Carres pa je bil živahen, kakor vedno, ko je šlo za politiko.
Gospodje so slekli včerajšnjo lePo obleko in so bili oblečeni v preprosto delavsko obleko.
Gbreza je bil skuštran, obute ta imel ponošene lovske škor-nta. Carres je nosil gostilničarsko obleko. Podobno je bil oble-tan Corones. Luz je oblekel najbolj zgneteno uniformo.
^ dvorani se je zbrala pisana ^ošanica naroda:	vojaki, de-
avci, prtljažni nosači in zastopniki drugih znanih pokli-Cev- Navzočih je bilo tudi pre-CeJ žensk.
ZaM- S10drU§i’ na meSt°! “ jf	-	Protekcijo želite? - ga je
klical Corones, predsednik	spet	prekinil
začel. — Na zadnjem zborovanju smo postavili za predsedniškega kandidata generala Plu tarka Carresa.
— Živijo! — je zaklicalo nekaj glasov in Carres se je nasmehnil.
— No, nas še niste vprašali!
—	se je oglasil neki delavec.
— Sedaj je naša naloga
je nadaljeval Corones — da se pomenimo o tem, kako se moramo na volitve pripraviti. Prosim sodruga generala Obrezo, da prevzame besedo in nas pouči o položaju!
-	Živijo Obreza! — so zaklicali agrarci, Obrezovi ožji pristaši.
Obreza ni bil razpoložen za govor. Govoril je v prilog agrar-cev in se je izrekel zoper socializacijo posesti. Agrarci so mu ploskali, socialistična skupina pa je bila ogorčena.
— No radi tega ga ni bilo vredno pripeljati sem — je zamrmral nevoljno Carres, ko je Obreza končal in se vsedel.
— Besedo ima sodrug Carres
—	je javil Corones.
Carres je govoril navdušeno, divje. Kmalu mu je vzklikala vsa dvorana.
— Živimo v času lažSdemo-kracije in še do danes nismo izvedli ustave. Meščani še vedno izžemajo in zaničujejo delavstvo, uboge pare. Kapitalistični izžemalci so nagrmadili ogromno bogastvo in so večino tega spravili v Zedinjene države. Nekaterniki imajo vse, narod pa trpi.
-	Duhovniki spravljajo državo spet pod svojo komando’
—	je rohnel Carres dalje. — Vem, kaj bodete na to rekli. Zakaj smo dosedaj trpeli, da je dobivala ta zalega moč? Car-ranska ustava je do danes le na papirju in nobenemu škofu in redovniku se ni skrivil niti en las. Poglejte na ulice! Kamorkoli se ozrete, povsod vidite gradove svojih sovražnikov, banke, cerkve, samostane, semenišča.
—Dol z njimi! — je zakričalo nekaj hripavih grl.
Zadnji je govoril Corones. Navzoče je navduševal za Carresa, ki bo na predsedniškem mestu delal za dobrobit revnega delavstva.
Zborovanje je bilo s tem .končano.
Ob izhodu je majhen, črnolas človek stopil pred Carresa.
— Gospod general, neko prošnjo bi imel do vas.
-	No, kaj? Le hitro, sodrug!
—	je priganjal Carres, ki je bil razgret in se je bal prepiha.
— Jaz sem Sanchez Aron, metodistični duhovnik. Polkovnik Luz . . .
— Že dobro — ga je prekinil Carres. — S čim vam lahko postrežem?
— Že zdavnaj je moja prošnja pri vojnem ministrstvu. Rad bi vstopil v državno službo. Duhovniške sem se že naveličal. Vedno sem bil navdušen socialist. Imam dobre zveze . . •
• f
Lastdlski glasovi in odmevi
(Pii« Matevž lx "Sunny Spot Clty-a”)
La Salle, 111. — Lovska sezona se je začela, katera je seveda kratka. Najdaljša je za zajce. Za fazane in race je krajša. Za srne pa je bilo določenih v tej okolici samo tri dni. Toda tisti, ki so se požurili določenega časa so nekaj dobili. Frank Juvan z Vincent Avenue je gori pri Amboy, ki je severno gori blizu Dixona podrl 230 funtov težkega srnjaka. Tudi drugi nekateri so imeli nekaj sreče. Z zajci je bolje, te pa “pucajo” več tednov in mnogi jih nastrele, da jih
glavo, da bi le tudi kaj zaleglo!
* WELL, WELL, KO RAVNO GOVORIM o businessu, naj omenim še, kaj pravi v enem svojem članku znani člankar Sokolsky. On govori o drugi vrsti businessa, ki bi mu mi rekli v naši amreiški slovenščini “munšajnarska obrt.” Kaj pa pravi o tej obrti? Pravi, da je nekako med 40 do 60 tisoč ljudi pri proizvodnji te vrste pijač in da okrog 150 tisoč ljudi pa to robo razpečuje po svojih načinih. Navaja neko statistiko, da
komaj prinesejo domov. Kogar je oblast menda zaplenila okrog lov zanima je to zanimiv šport. 20,000 kotličkov (morda kotlov) * NAŠA ŠKOFIJA, katere se- tekom leta 1958. To so pa že dež je v Peoria, je dobila nove- velike “umare”! In pravi, da je ga škofa, ki je bil ustoličen v njihova proizvodnja segala do sredo 4. novembra po slovesnih 55 milijonov galonov munšajnar-obredih za take slučaje. Naš skih likerjev, kar je skoro 20% novi škof je Most Reverend John vse takih vrst žgočih pijač B. Franz, ki je dosedaj škofo- proizvodnje v tej deželi. Vred-val v Dodge City, Kansas, je ro- nost omenja, da sega do enega dom iz Springfielda, Illinois, bilijona dolarjev. Well, razne-V škofa je bil posvečen leta 1951, ga “švercanja” ne bo zmanjkalo, ko je bila ustanovljena v Dodge dokler bodo okrog takega “šver-Cityu, Kansas, nova škofija. Naš canja” rastli in cveteli dolarji, prejšnji škof pa je bil Most Ti kadar cvetejo lepo dišijo in Rev. William E. Cousin, ki je na svetu je mnogo takih, ki jih sedaj nadškof v Milwaukee, Wis- zadišij o že od daleč. Potem pa consin. Pri slavnosti ustoliče- talijo in tiščijo k njirn še z vso nja je bilo veliko število višjih večjo vsiljivostjo, kakor pa ose cerkvenih osebnosti iz vseh de- k mostu, kadar prešajo in stilov Amerike. Ustoličenje je iz- skaj o grozdje, vršil sedanji chicaški nadškof I * POSLEDICE JEKLARSKE Most Reverend Albert Meyer, STAVKE iso se začele čutiti po
d je bil nedavno imenovan za cardinala,.
* LJUDSKA MNENJA so različna. Tukajšni lokalni Ust ima zdaj tudi posebno rubriko “The Open Forum.” To je nekaka javna govornica, ali kjer se lahko javno izrazi mnenja o tem in onem. Koncem oktobra je objavil v tej rubriki pismo, nekega nepodpisanega dopisnika, kateri je ostro pokritiziral “bu-sinessmene” in jih imenoval za “money changers”. Vzrok je našel v tem, da amerški busi-nessmeni pokažejo silno zanimanje za božično dobo in da začno že kar škoro tri mesece pred božičem agitirati za božično trgovino. Oglašati in delati propagando za božično trgovino znajo tako, da dobijo iz vsakega žepa dolarčke za to ali ono blago, ki ga ponujajo v prodajo za namene božičnih daril. S propagando začno še pred Zahvalnim dnem. Kaj jim je Zahvalni dan in da bi se zahvalili Bogu za blagoslov in uspehe? Gre jim pred vsem za business (kšeft). Kaj je njim Kristusovo Rojstvo, njim je glavno veliko znamenje dolarja.
Ob zaključku povdari dopisnik: “Božič bi morali umevati drugače, tako kakoreen je, pa-tem bi uživali njegov pomen!” Dopisnik je zadel žebelj na
zbori
zvonar?3’, ^ je 113 VS° m°Č §a! Takih tavari sem že sit. Iz omi. Ljudje pa so se naprej	,
zabavali
č
ogovarjali, smejali. Jve- M prikažite,
je tolike PCt m!nut 30 ozrao | Odšel je. Sanchez je kar za-muko pomirilo, da je pred-1..,	, v ,	. J
s«Ihik nrišel d„ hesed. I ^ «< nudenja.
gubite se mi izpred oči in se
prišel do besede. Spoštovani sodrugi! — je
rS" Y\ 'z Svoboda Ave .Pošljite mi ,še eno
^ JVIan CAPSULES. Prva slekleni-čuri ‘ se,n io sedaj potrošila, mi je žjVc Ito pomagala! Umirila je moje sedaj’ 0	moj revmatizem
Vsakl«?0Cl^^m Prav sre^na- Vc
Nasledhjega večera je Carres v neki gostilni spet naletel na Sancheza. Ni bil sam. V njegovi
Clev., O.
s“ družbi sta bila neka starejša dama in Lenora.
— Dober večer, gospica! — je zaklical Carres in je stopil k
in se Vsem in
SULE^ pr‘poročam LOV1AN CAP-^ Lenori. — Predvčerajšnjim sva Lovu an CAPSULES	j vendar v CUvutlanu plesala.
157., „NDEl- DRUG C0'
4 Waterloo Rd.( Cleveland 10, O. 25 7» i,azP0Siliamo vsepovsod!
a »LOS, 50 za $3.69, 100 za $6.4#
Kaj vas je privedlo sem? Odgovoril je oče.
(Dalje prihodnjič)
našem okraju. V bližnjem Ear-ville je koncem oktobra zaprla tovarna in ukinila obrat za nedoločen čas znana družba Mara-
:
<;L
thon Electric Mfg. Co. Vzrok, izčrpali so zaloge jekla in železa. Tvrdka je zaposljevala okrog 370 delavcev. Za tak mali kraj je to občuten udarec. V Ottawa pa je prenehala z obratom Porter Co., že preje.
Tukajšne cinkovne pa še obratujejo, kako dolgo bodo vzdržale, če ne bodo dobile jekla, je seveda vprašanje.
* NOVI GROBOVI MED NAMI. — Pred nedolgim je tu preminul rojak Aleks Sever, ki je bival na zapadni strani mesta na osmi cesti, več zadnjih let. Preje pa je bival več let blizu Union ceste. Delal je dolgo let v pre-mogokopih, zadnja leta je žive] v pokoju. Ob smrti je bil star 74 let. Doma je bil nekje od Straže pri Vavtavasi. Zapušča vdovo soprogo iz drugega zakona. Prva žena mu je umrla pred leti, nakar se je drugič poročil, Poleg žalujoče soproge zapušča tudi šest sinov. Pokopan je bil iz tukajšne slov. cerkve sv. Roka na pokopališče sv. Vincencija. Naj počiva v miru!
— Na bližnjem Oglesbyu je preminul pred kratkim rojak
Martin Merzel, v starost 72 let Umrl je v Cheery Rest Home v Streatorju, kjer je bil zadnjih par let. Tudi ta je bil rudar in je delal preje več let v premogo-kopu Union Coal Co. in na “Ajn-zerju” v Jonesville. Tu zapušča eno hčer Agnes poročeno Mrs, Leroy in dve sestri Mrs. Josephine Kotar in Mrs. Rose Sepus, na Oglesby. Pokopan je bil iz cerkve sv. Družine na Oglesby, na Lasallsko pokopališče sv, Vincencija. Naj počiva v miru!
— Preminul je tudi rojak Jožef Kum, star 69 let, ki je bival na 1115 Third St. Bil je več zadnjih tednov bolan v bolnišnici sv. Marije. Skoro 36 let je bil zaposljen pri Alpha Cement Co. v La Salle. Rodom je bil doma nekje od Vavte vasi pri Novem. mestu. V Ameriki je bil od leta 1907. Zapušča žalujočo ženo, dva sina in eno hčer in dve sestri Mrs. Anton Klopčič in Mrs. Jožef Štrukel. Pokopan je bil iz cerkve sv. Roka na pokopališče sv. Vincencija. R.I.P.
Sorodnikom umrlih iskreno sožalje! Pokojni pa naj spava-jo v miru!
MAMA JO JE ZAPUSTILA — Penny Prichard, poldrugo leto staro dekletce, je ostalo za trenutek samo, ko je morala mama ob prihodu v New York na carinski pregled... Deklica se je spustila v silovit jok, čeprav sta z mamo no, poti domov v Los Angeles.
Načrte za tovarno v Abesiniji
Tekstilni inštitut v Mariboru je izdelal idejni načrt za gradnjo tekstilne tovarne v Abesiniji v v Bahr Daru. Dela sama so prevzela italijanska podjetja, med tem ko bo mariborski Tekstilni inštitut gradnjo nadziral.
Isti zavod je izdelal tudi načrte za tovarno odej, ki jo misli A-besinija v kratkem začeti graditi. Slovensko gledališče v * Zagrebu
Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane je gostovalo pretekli mesec po desetih letih zopet v hrvaški prestolici. Podalo je Cankarjevo “Za narodni blagor” in Mateja Bora “Zvezde so večne.”
Za obleko in perilo je še Vedno trda
Sedanje oblasti se rade hvalijo, kaj so vse dosegle od konca vojne sem na gospodarskem polju. Tu in tam morajo pa kljub vsemu priznati, da le .ni vse rožnato.
Na zborovanju sindikatov tekstilne industrije so med drugim ugotovili, da se je tekstilna industrija v Jugoslaviji v zadnjih 20 letih sicer podvojila, da pa je uporaba blaga porasla le od 3.5 kg na osebo na leto v 1. 1939 na 4.5 kg na osebo letos.
Ta številka je v primeri z uporabo tekstilnega blaga v drugih državah naravnost porazna. Tako pride v Avstriji na osebo na leto 7.5 kg tkanin, v Franciji 9, na Angleškem 11.5, pri nas v
VELIKANKA — Na angleški televiziji kažejo od časa do časa tudi prizore iz prirode. Za nek tak prizor potrebujejo Judi velikansko morsko želvo, ki jo štirje možakarji na sliki peljejo iz živalskega vrta v Londonu v studio.
Združenih državah pa celo 15.5.
Gospodarski načrtniki so sklenili, da bodo jugoslovanske tovarne izdelale v 1. 1971 že povprečno toliko tkanin raznih vrst, da jih bo prišlo na vsakega prebivalca okoli 8.5 kg na leto. Do tja je še precej daleč in načrti se titovcem ne obnesejo radi!
Radio-aparate izvažajo
Sorodniki nas radi prosijo, da bi jim poslali radi-aparat češ, da domači niso nič prida, čeprav so zelo dragi. Zanimivo je, da Jugoslaviji 'kljub vsemu uspeva večje število teh aparatov prodati v tujino. Tako upajo, da jih bodo do kraja letošnjega leta prodali skupno v Bolivijo, Tunizijo, Irak in* Grčijo okoli 16,-000.
Stanovanja brez kopalnih kadi, okna brez stekla!
Načrti, o ti načrti! Tako se jeze v Sloveniji in drugod po Jugoslaviji, kadar kako stvar potrebujejo, pa jo kljub vsemu bahanju o veliki produkciji domače inductrije ni mogoče dobiti. Tako so letos zgradili v Mariboru večje število stanovanjskih zgradb. Hudo pa so bili razočarani, ko so hoteli deti v okna šipe in kopalne kadi v stanovanja. Ne enega ne drugega ni bilo mogoče dobiti o pravem času in nihče ni mogel povedati, kdaj bo na razpolago.
Ugotovili so le, da manjka v vsej državi okoli 300,000 kv. metrov stekla za šipe in okoli 5,000 kopalnih kadi. Prav tako je veliko pomanjkanje radiatorjev za centralno gretje. Pri nakupu imajo zato prednost zdravstvene in šolske ustanove.
Kakšen je napredek v gradbeništvu pove lepo ugotovitev ljubljanskega dnevnika “Delo”: V letih 1957-58 so stanovanjske stavbe lahko dogradili v 12 do 14 mesecih, med tem ko danes zaradi navedenih razlogov znaša gradbena doba že 18, pa včasih tudi več kot 20 mesecev.' Ljubljana dobi nov “Gasilski dom5’
Do spomladi upajo, da bodo v Ljubljani za Bežigradom ob Albanski cesti dogradili nov “Gasilski dom” za ljubljansko poklicno gasilsko brigado. Nova zgradba bo stala okoli 200,000,000 dinarjev. V njej bodo prostori za gasilske avtomobile, pisarne in spalnice gasilcev, pa tudi za gasilsko šolo, ki jo nameravajo ustanoviti.
Mestni dom, kjer so bili ljubljanski poklicni gasilci vse bd 1. 1909, bo uporabilo podjetje “Sa-dje-zelenjava” za svoja skladišča.
Partizanščine so siti
nad prebivalstvom Laz in Begunj nad Cerknico. Takole piše:
“V obeh naseljih sta partizanski društvi le na papirju. V Lazah bi nedelavnost še lahko nekako opravičevali, saj v vasi nimajo nobene večje dvorane, niti igrišč ali orodja. Seveda, če bi se ljudje zagrizli v delo in zavihali rokave, bi tudi pogoje lahko ustvarili ... Več krivde zadene Begnjčane, kjer imajo velik in krasen kulturni dom s prav prostorno dvorano. Žal ta dom hudo sameva, kulturne prireditve so sila redke, o telesnovzgoj-ni dejavnosti pa sploh ni duha ne sluha. . .”
V	Brnikih gradijo letališče
V	trikotu med Kranjem, Kamnikom in Mengšem že več let zravnavajo zemljo, da bi pripravili primeren prostor za veliko letališče, kot ga Slovenija še nima. Zaradi pomanjkanja sredstev so bila pred dvemi leti vsa večja dela ustavljena, čeprav so preje vložili v načrt že preko 40 milijonov dinarjev.
Ker letališči v Ljubljani in Lescah ne ustrezata več potrebam, je postalo nujno pospešiti gradnjo letališča v Brnikih. Letališče naj bi imelo miljo in četrt dolgo betonirano vzletišče široko okoli 145 čevljev. Na njem bodo lahko pristajala manjša in srednje velika potniška letala, ne pa večja štirimotorna. Letališče bo vrste C, med tem ko grade v Beogradu letališče vrste A, Zagreb pa tako letališče že ima.
—----o-------
Oglašajte v “Amer. Domovini”
Zenske dobijo delo
Delo za žensko
Išče se ženska za hišno delo. enkrat na teden podnevi. Dva odrasla. Kličite SK 2-1132.
MALI OGLASI
Sobe se odda
4 sobe spodaj, na novo deko-rirane se oddajo na 1054 E. 71 St. Kličite od 9. do 6. ure BR 1-6623 ali po 6. uri MO 2-1498.
(236)
Stanovanje se odda
Lepo in čisto 6-sobno stanovanje na E. 64 St., tri spalnice, beneški zastori, poploščena kuhinja in kopalnica, plinski fur-nez, avtomatični vodni grelec, samo odraslim. Kličite EN 1-2646.	—(234)
Sobe se odda
4	sobe se oddajo na E. 63 St., poceni. Kličite CL 1-3781. (235)
Apartment v najem
5	sob in kopalnica, spodaj, na novo dekorirane, se oddajo blizu E. 73 in St. Clair. Kličite EN 1-4585 pred 3. uro pop. (235)
Naprodaj
4-sobni bungalow, nič kleti, velik lot, sadna drevesa. Idealno za starejši par. Cena $9,750. Blizu E. 185 in Lake Shore Blvd. RE 1-7075.	(233)
Sobe se oddajo
Tri opremljene sobe se oddajo v najem blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite GL 1-9661.
(232)
V najem
Oddajo se 4 sobe in kopalnica zgoraj, spredaj porč, odraslim na 1180 E 61 St. blizu sv. Vida Kličite LO 1-4205.
I	(MWFx)
Sobe se odda
Šest sob in kopalnica spodaj se oddajo na 1142 E. 77 St. Kličite WH 3-0432.
(236)
V najem
Odda se 5-sobno stanovanje, zgoraj. Najemnina $75 vključuje naprave. Na 1260 E. 71 Št. Kličite HE 1-4558.
(240)
Sobe se odda
Na novo dekorirane sobe se oddajo. Tudi prostor za parka-Neki dopisnik v “Delu,” ljub- nje. Kličite LI 1-6073.
—(236)
Ijanskem dnevniku, se pritožuje
in sledali bom(> božanstvo. Go- odšel župnik, je že poklical ne-
HANDEL * MAZZETTI:
Junakinja iz ŠtajraB
spoda, katerega smo izpričali vošči j ivec Alberta k sebi in se s svojo krvjo, ko je še bival je zadrl nanj: med nami pod podobo kruha!’J “Se ji li meša v glavi? Zopet Sedaj je razprostrl svoje roke si hudiča na steno slikal! Ho-proti temnemu cerkvenemu češ li za vsako ceno, da izbruh-stropu in je začel moliti kitico ne preganjanje? Izživi ješ Hen-sv. Tomaža Akvinca ... in nje- delna, da nam bo zaprl- zadnjo
Šv-Vlv?
g j govi vzkliki so
wwmmmmwwmwmmwmmmwwwmmumm
odmevali proti cerkev!” vse ljudstvo se je j Albert
je odgovoril: “Potem
' “Res, čast, komur čast. Pa ta čast ne velja meni. Božja milosc dela velike reči v tej plemeniti duši. Kar dela Štefana, dela v moči svoje žive, čudovite vere in svojega pobočnega srca. Verjemite mi, da je že v Admontu tako lepo živela in da je bila že takrat . . . kar je danes . . Obmolknil je, na ustnicah pa
Pridigal bo v nedeljo, kolikor bo mogel lepo.. Grešnike bo vzbujal in mehčal bo srca. Bog tako hoče! Boril se bo za Je- j zusa do zadnjega vzdiha, ni-' kdar ne bo omahoval!	s
In naj ne počiva satan, naj j mu precjfstojnik zabrani lečo, j v. naj mu vzame malho knjigo iz rok, ne bo mu vpadlo srce. Li
Sk I 1
svodu
^ treslo in je plavalo v solzah. Če-'je tudi Jezus s svojimi zapoved-prav skoraj nihče ni umel la- mi in božjimi opomini ljudi iz-tinskih verzov, so ga vendar žival, da greše?”
razumeli vsi vsled ognja bolečine in ljubezni, ki je plamtela iz vsake besede.
Vsa cerkev je ihtela.. Župnik Viderspergar, ki mu je vi-karij Karel naročil, naj pazi na Albertove besede, si je obrisal
Celo Insignus, protesten- lice? in tovski pridigar, ki je preoble-
“Povedal sem mu, da	mi ni	slabem stanju in . . . pri božjih	do. Jezdni	konj	je	že	priprav-
všeč,” je odgovoril Albert, ki	ranah . . . blagajnica je prazna	ijen,	mali	hlapec	bo	jezdil	s	temu je srce kipelo, da je	komaj	. . . Treba je od kodersibodi do-	boj.
mirno govoril, “pa vsak	človek	biti denarja ... V Admontu
ima svojo voljo.”	| imajo baje patri denar. To noč
“Tako? Si mu povedal, da ti.da je to premišljeval in sklenil.! ni všeč,” je z rezko zasmehlji- (se do admontskih bratov obrni- | vostjo ponovil vikarij Karel, ti za podporo. Spisal je že to-“Mislil sem, da si sam vpletel | zadevno pismo, ki ga pa ne mo-cvetice, vence in lavorje.”
re vsakomur izročiti v roke. Treba je, da ga nese zanesljiv redovni brat, ki pa mora biti
“A tako, sedaj se ?;e z Jezusom primerja! In to naj bo pravi menih! Hudič napuha te ima v svojih krempljih, da veš! Se- časa, ne daj mi prihaja na misel; Roko- besede.
Kakor mora je tlačila vikarja Karla obljuba, ki jo je dal opa- zgovoren, da bo z zgovorno be-
tu, da Alberta ne bo odslovil. Premišljeval je, kako bi se iznebil nemirneža vsaj za nekaj da bi prelomil dane
sedo podpiral pismeno prošnjo . . . Sedaj je vikarij vzel v roke pismo in je pomembno rekel:
“Tukaj je pismo, Albert . . nato je prekinil in je sladko vljudno, kakor bi mu izkazal
pis Lindner jev si prebral, to | Bd0 je dvajsetega prosinca.
budslost? Si li videl notri cvet- Zunaj je besnel vihar in je bilo	.	.
kaj takega položiš na vse zmrzi0. Poklical je Alberta	milost- nadaljeva :
mizo meni? Če sem jaz Albert,,k sebi in mu je s prisiljeno pri
, “Sklenil sem, da ga izročim te-
mu je plavala beseda: svetnica, ne vzhaja že iz hiše, v kateri (Ten P^^škoval v skritem kotu, raztrgam, tako prazno slamo M jazn0Stj0 razlagal, v kaki vepkj ibb *zba-| se.vrednet,a ^ zauPne -	•	.... ...	- re zamrmral: Ubom človek, ka- je ne izročim svojemu pred-! zadregi da je samostan. Nekai "al°ge-.kl 1° ravno tebl lzro'
“Potem, prečastiti gospod,” živi sveta devica, boja luč nad drzno pravi učitelj, “lahko pu- nesrečni Štajer, on pa naj bi o-stim v letopisu oporečene bese- bupaval in mrmral? de o vaši osebi?”	j Naj obmolknejo duhovniki,
“Nikakor ne,” pravi Albert pridigala bo devica. Naj za-prijazneje, nič več tako osorno, pre Hendel vse cerkve, gostil-,sper2ar “Bolj, ko preje, zahtevam, d-r niča v Vfzerfeldu bo zadnja jih izbrišete: čast velja dru- štajerska cerkev, v kateri bo kariu’ k^ltšna je bila pridiga, gi . . . Toda, da bi pustil lečo prebival evharistični Jezus . .1 Prostodušno je priznal, da je bi-in Štajer na cedilu, tega ne re- in dete ga bo nosilo mučenikom,!*3 čudovito lepa, brez vsakega^ čem več. Če so v Štajru maka- kakor ga je nekoč nosil Tarzicij Psovan'|a- Zaras> Albert da jej bejsike device, naj bodo tudi ... nosilo ga bo dete, Kristova i napravil prisrčno leP0- Pozval
je zamrmral: Ubogi človek, kako si pobo^bn, pa vendar tako slep. Res se mi zdi, da ljubiš Jezusa . . .
Precej po pridigi je šel Vider-v Garsten, da bi, kakor vi-
stojniku.”
! sta se domenila, povedal
makabejski možje Zlati ptič je zletel
cvetka, nevesta Kristova, ki ji
iz sobe. je ime Stefana.
Modre zimske sence so legale — — — — — — — — okoli. Iz delavnice, kjer so bra-1 Kmalu potem je stopil Al-tje na opatovo povelje poprav- bert zadnji v kor, kjer so bili Ijali namizno in posteljno opra- menihi zbrani k molitvi. Niso vo, so se čuli psalmi, v katerih ge jZmolili prvega psalma, pa so bratje Z zamolklimi glasovi vseeno ga je opatov namestnik prepevali čast najčistejše De- Karel napeto pogledal ter mu vice. Zvonec je zapel in ob- giasno in trdo velel: “Naj gre mloknila je molitev.	k oltarjevim stopnicam! Naj
Učitelj zakliče: “Makabejski tam poklekne! Tam naj ostane, bratje — vem, kje so. — Kar dokler ga ne odveže prior!” — sem in Marija!” Odšel je in pu- Bratje so šepetali. Albert ni črh-stil pisanje, ki je razgrnjeno njj besede, šel je pred veliki ol-ležalo na Albertovem klečalni-^tar. je pokleknil in je ondi brez ku.
...	I
Ko je bil Albert sam v svoji | celici, ga je minila vsa žalost. Prav vesel je bil, tako vesel.
.vsake nejevolje zbrano molil,
dokler mu ni prior dovolil stopiti v kor.
* * *
Naslednji dan je bila nedelja.
kakor oni najlepši dan svoje ^jbert je stal v farni cerkvi na mladosti; ko je vstopil v samo- jecj £ei0 mu je bilo ponosno stan. Kakor ljubkuje mati svo- jn jagno, njegove ognjene oči je bolno dete, je ljubkovala ve- vesej0 pozdravljale ljudstvo, sela vest njegovo ranjeno srce.
. . . Makabejska devica! Da. pomlad, oj, zelena pomlad! Že prihaja, že je na sv. Štefana dan poslala svoj prvi sladki pozdrav.
Veselo napne menih svoje u-trujene ude, srce se mu širi novega poguma.
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
Še nikdar ni tako lepo govoril, kakor danes. Evangelij je bil o kraljevi ženitnini. Albert je govoril o evharističnem telesu Gospodovem Rekel je, da je to Telo biser vseh biserov. Za ta biser moramo dati vse svoje zaklade, in naj so nam dragi, kakor lastno srce, sam oda dobimo biser, ki je dragocenejši, kakor nebo in zemlja.. Rekel je, da je to Telo solnce vseh solne, vseh zvezd krasota obledi pred njim. Vse živi od žarkov tega solnca, brez njega je povsodi smrt.. Rekel je, da je to Telo i ljubezen vse ljubezni. Tej Iju-| bežni se mora umakniti vsaka
DELICATESSEN and RESTAURANT — Going business for 40 years.
Will sell reasonably due to health..	,	.	,
_ Ron’s Delicatessen, 3501 w. 5th | dru§a ljubezen: materinska, o-
Ave., Chicago. SA 2-9107.	(233)
REAL ESTATE FOR SALE SUBURBAN
GLEN ELLYN — By owner, transferred. 3 bedroom ranch, new furnace, ITa tiled baths, full basement, garage, cabinet kitchen, dishwasher. Nr. parochial and public schools, churches, transportation. Must see inside to appreciate. S24,CC0. — Call collect Glen Ellyn 1269.	(234)
REAL ESTATE FOR SALE
BROADVIEW — Sacrificing 50 ft. lot. 5 room brick ranch. 2 bedrooms. Full basement. Sump pump. Forced air gas. 1 % car gar. Attached patio. Immediate possession. Owner. $18,500. — Fillmore 3-6147.
(235)
SEASON’S GREETINGS!
SEZONSKA VOŠČILA VSEM NAŠIM PRIJATELJEM IN odjemalcem
TRGOVINE
Kars 5 and lOc Store
“SEVEDA IMAMO SLOVENSKE VSAKDANJE IN PRAZNIČNE KARTE” '
4347 N. CENTRAL MUlberry 5-7060 .Odprto ob nedeljah do 6. pop.
četovska, sesterska in nevestina, vsaka najnežnejša ljubezen. Brez te ljubezni ni Ipjubezni . . . brez te ljubezni je vsaka ljubezen le trohnoba in huda pole-Ijivost . . . Šele v tej ljubezni se očiščuje in posvečuje ljubezen človeka do človeka. Kraljevska in božja, nad vso človeško ljubeznijo vzvišena je ta ljubezen, katere edini cilj je Jezus v presv. Zakramentu, najčistejša božja ljubezen.
Ko je govoril te besede, mu je obličje rdelo in oči so se mu iskrile, kakor zvezda. V cerkvi se je čulo, kako so drsele jagode rožnih vencev, kako so šumeli svilnati robci štajerskih gospa.
“Preljubi,” ’je vzkliknil duhovnik, “še je med nami. Iz treh svetišč so ga že pregnali, predvčerajšnjim so oskrunili četrto. Toda tega zadnjega prestola naše najstarejše cerkve ne sme 'zapustiti. Če udere sila v to zadnje štajersko svetišče, dajmo, pokrijmo s svojimi telesi ta oltar, pordečimo s svojo lastno krvjo zadnjo sveto hostijo — da, umrimo za našo sveto vero v ta najsvetejši Zakrament . . .
je ljudi, naj branijo zadnji ta bernakelj s svojimi telesi, z lastnim življenjem, naj kot mučeniki svetega Zakramenta pordečijo sveto hostijo s svojo srčno krvjo.
Vikarij bi bil moral biti vesel, da ga je Albert ubogal in pridigal lepše, kakor le kdaj. Toda nevoščljivost, ta duhovna rja vsake popolnosti, je spremljala in zastrupljala vsako misel njegovega srca. Komaj je
Otvoritev gostilne MEDVED’S TAVERN
6305 Glass Ave,
v petek Iti Sbboto,
4. in 5. decembra 1959
Kokošja večerja in druge dobrote se bodo servirale od enih popoldfne do polnbči. — Se priporočava!
JENNIE in JULIA MEDVED
V VARNEM ZAVETJU —Avstralski kenguru spar da v vrsto vrečarjev, živali, katerih samice nosijo mladiče seboj v posebni vreči. Mladič na sliki je star že tri mesece, pa še vedno noče iz toplega mvetja. Slika je bilo posneta aa živalskem vrtu v Los Angeles, Calif.
denarja je še zunaj pri ljudeh, pa ga sedaj ni mogoče dobiti. Trije novici da so hudo bolni. En novic bo moral majnika v Gradec na visoko šolo, milosti polni oltar v cerkvi je v silno
2 knjigi za $1.
Zanimiva knjiga je lep božični dar in za druge slučaje!
Morda leži vaš prijatelj bolan doma ali v bolnici in premišljujete kaj bi mu nesli ob obisku’’
Cvetlice so za kak dan — a uvenejo in jih ni več. Zanimiva knjiga je bolj na mestu, s to si bolniki preganjajo dolg čas z lepimi povestmi v urah, ko so sami.
Priliko imate te dni, da si nabavite za take slučaje zelo zanimivi knjigi za mal denar. Pišite še danes, priložite v pismo $1.00 v gotovini, M.O. ali čeku in dobili boste dve knjigi;
Prva: “S POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA NARODA” (vsebuje več zanimivih črtic iz življenja slov. izseljencev v A-meriki).	i
Druga:	“AMERIŠKE SLO-
VENSKE VEČERNICE” (kako so iz podtalnosti prilezli komunisti na površje v domovini). Obe knjigi samo $1.00
Naslov:
Baragova knjižnica
6519 WEST 31th STREET, BERWYN, ILLINOIS.
čam kljub tvojim mnogim nakanam, da ti dam novo spodbu-
Pridružite se Jpociety-s
1960 BOŽIČNEMU HRANILNEMU KLUBU
SEDAJ!
Za božične nakupe za leto 1960 se pričnite pripravljati že sedaj. Precenite vaše potrebe, nato pa poglejte, kako malo je treba vsaki drugi teden, da boste imeli denar, ki ga boste potrebova i.
Vaši ocenjeni izdatki za božična darila:	Vaše, proračunu prikladno plačilo vsaki 2. teden znaša samo:
$ 25.00	$ 1.00
$ 50.00	$ 2.00
$100.00	$ 4.00
$250.00	$10.00
j,e nekaj minut časa vam vzame, da odprete vaš Božični hranilni konto pri ^ocichj, zato se ustavite pri nas čimpreje in se pričnite pripravljati za Božič 1960.
VV ♦ rf
^oetefu
NATIONAL BANK
MKMBKR FEDERAL. DEPOSIT INSURANCE CORPORATION

POPRAVLJAMO
FENDERJE IN OGRODJE
SUPERIOR BODY & PAINT 00.
6605 St. Clair Av«.
EN 1-1633
IN LOVING MEMORY ON HIS FIRST ANNIVERSARY
Edward Anthony Tramte
who passed away on Dec. 2. 19.'>8
My kind and loving darling I think of you each day There is a sm’le I’ll remember forever There is a memory fond and true There is a token of affection And a heartache still for you'.
—Sadly missed by your loving wife.
ANN TRAMTE,
THREE CHILDREN, MOTHER and 2 BROTHERS
Cleveland, Ohio, December 2, 1959-
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St. . . . 17002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1.6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
ZA MLADE DEKLICE — Tudi mlade deklice so rade moderne. Kdo bi jim zameril? Na sliko vidimo nov kroj s kratkim, širokim križastim krilcem z naramnicami. Krilce se lahko pere, ne da bi ga bilo treba potem likati. Mlada deklica razkazuje novo modo v živalskem vrtu v Denver ju, Colo.
Z
BREZ RAZUMEVANJA — Joe Townsend, ki ima farmo v bližini Nashville, Tenn., je vzel v naročje pravi kar do-šlega telička. Njegova devet let stara hčerka bi se rada s teličkom malo poigrala, temu pa ni do tega, se še ni naučil upoštevati ženske ljubeznivosti.