Poštnina plačana v gotovinl. Ldiaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 7'—, za inozemstvo Din 20"—. RaČun pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova &oba Cena 1 IHn. KedaKc;ja in upcava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi giede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po mo2nostl. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 16. Celje, pondeljek 23. februarja 1931. Leto XIII. Glavna skupščina Sokolske župe Celje V nedeljo 22. t. m. se je vršil v Na- rodnem domu v Gelju redni občni zbor celjske Sokolske župe. Izmed 35 včlanjenih društev zbora niso mo- gla posetiti društva Kozje, Medija- Izlake in Sv. Petor pod Sv. gorami. Župni starešina br. Smertnik je v zbranih besedah pozdravil navzoče, izrazil v imenu vsega članstva uda- nost Nj. Vel. kralju in starešini So- kola kraljevine Jugoslavije Nj. Vis. prostolonasledniku Petru. Spomi- njal se je med letorn umrlih bratov Toneta Maleja, Milana škerbiča, na- čelnika v Vojniku, sestre Pavle Za- bovnikove, načelnice v Št. Pavlu in sestre Bcrte Plazarjeve. Poročila po'sameznih funkcijonar- jev so bila že precl občnim zborom dostavljena društvom; s tem je bil spored skupščine znatno skrajžan in se je na ta način pridobilo veC fasa za razprave in debate. Iz poročila župnega tajnika brata Cepina posnemamo, da je bilo ob prestopu v Sokola kraljevine Jugo- slavije včlanjenih v župi 23 društev. Do včerajšnjega. občnega zbora je župa napredovala za 12 društev in 3 čcte, tako da šteje danes 35 sokol- skih društev in 3 čete. Minulo po- slovnd leto so bila ustanovljena na- slednja društva: 26. septembra 1930. Šmartno ob Paki, 12. oktobra Medija-Izlake, 19. novembra Velenje, 30. novembra Sv. Peter pod Sv. gorami, 14. decembra store, 4. jänuarja 1931. Sv. Jedert nad LaSkim, 10. januarja Griže-Za- bukovca, 11. januarja Rečica ob Sa- vinji, 7. februarja Velika PSreöica, 8. februarja Ponikva ob j. ž., 15. fe- bruarja Kozje in 22. februarja Go- milsko'. Sokolske čete so bile usta- novljene v Dramljah, Orlivasi in Žusmu. Pripravljalni odbori za usta- novitev sokolskih društev in čet se snujejo na Dobrni, v Motniku, Pod- četrtku, Sv. Juriju ob Taboru, Sv. Roku ob Sotli in Zidanem mostu. Zanimiva je statistika stanov, ki so včlanjeni v organizaciji. Sokolstvo objema pripadnike vseh stanov in poklicev. V svojem nadaljnem poročilu po- daje nekatere nasvete in navodüa, opozarja na nedostatke, ki jih je imel priliko opazovati med letom. V poročilu je navedena točna statisti- ka župnih odposlanstev ob raznih javnih nastopih, sestankih in obč- nih zborih. V Župni upravi, kakor jo je ime- noval Savez SKJ, ni bilo med letom vefijih sprememb. Dne 8. marca 1930. je bil naknadno pozvan v upravo br. Alojz Uršič, peš. podporučnik, iz uprave je izstopil župni prosvetar br. dr. Ervin Mejak, ki se je 1. no- vembra 1930. naselil v Konjicah. Nekatera društva so mnogo dopri- nesla, da se je moglo ustanoviti no- vo Sokolsko društvo. Za skupnost je veliko storilo Sokolsko društvo Sv. Jurij ob j. ž. Vzgojilo je telovadce na Ponikvi, skrbelo je za Dramlje. Po zaslugi Sokola Sv. Jurij se je usta- novilo samostojno društvo na Po nikvi in v Dramljah odsek (četa). Okolici je posvečalo mnogo pažnje društvo v Zagorju, ki je pripomoglo do ustanovitve Sokola Medija-Izla- kc. Za svojo okolico se živo zanima tudi društvo Braslovče, čigar odsek na Gomilskem se je 22. februarja osamosvojil. Veliko delo vrši cen- tral no društvo v Celju, ki ima svoj odsek v Gaberju in vzgaja celjsko okolico v soko'lskem duhu. Tajniško poroeilo končuje s pfri- znanjem sestram in bratom društve- nim funkcijonarjem in z vabilom k pripravam na letošnji župni zlet in vsesokolski zlet v Pragi 1932. C e 1 j e , 23. februarja. l Župni načelnik br. J e r i n je po- roCal o tehničnem delu. Obširneje se bavi z vsesokolski m zletom v Beo- gradu. Podaja statistiko župnega zleta v Celju, ki je bila objavljena lani v »Novi Dobi« in »Župnern vest- niku«. Na filavnih zlctnih dnevih v Beo- gradu je bila župa sledeče zastopa- na pri prostih vajah: Clani: Ce- lje 28, Braslovče G, Laško 5, Polzela 6, Itiniske toplice 1, Št. Peter 4, Št. Pavel 3, St. Jurij 7, Trbovlje 13, Hrastnik 1, Zagorje 1(5, šoštanj 10, Žalec 5, skupaj 110 članov ter 4 sta- j-ojši bratje iz Celja za vaje s kratko j)alico. Clanice: Celje 30, Laško 8, Mozirje 3, Radečo 2, Št. Jurij 2, Št. Pavel 1, St. Peter 3, Šmarje pri Jel- šah 5, Šoštanj 2, Trbovlje 5, Zagorje 7, Žalec 4, skupaj 72 članic. Tekme so se udeležili: Člani: višji odde- lek (župna vista): Celje 4, Trbovlje 2, Šoštanj 1; srednji oddelek: Trbov- lje 2, šoštanj 1; nižji oddelek: Celje 7, Zagorje 7, Itadeče 3, Šmarje pri Jelšah I, Žalec 1. Članice: za pr- vonstvo: 4 sestre jz Celja; višji od- dclek: 4 sestre iz Celja, nižji odde- lek: 1 vrsta in 4 posameznice. Pri teh tekmah so se zlasti odlikovale «estre, ki so tekmovale za slovansko prvenstvo, in bratje v višjem oddel- ku, ki so dosegli drugo mesto, nialo za ljubljansko in nekaj precl niari- bors'ko vrsto, v katerih so tekmovali bratje mednarodnega slovesa. Bilo je to prvikrat po preobratu, da so se nasi boljsi telovadci kosali v višjem oddelku in odnesli II. mesto. V Casu od 12. do 16. oktobra 1930. je priredila župa prednjaški tečaj za učitelje. Piiglasilo se je 31 bratov iz raznih krajev župnega teritorija ter so vztrajali ves čas v strogi sokolski šoli. Upati je, da bo imelo Sokolstvo mnogo koristi od teh tečajnikov. Zbor društvenih načelniKov se je se- stal štifikrat k zborovanju v Celju. Brat W 11 a v s k y je poročal o fi- nančnem poslovanju. Do 31. decem- bra 1930. je imela župa 80.586.27 Din prejemkov in 67.819.16 Din izdatkov, prebitek znaša 12.767.11 Din. V tem prebitku so všteti tudi prispevki druätev za Savez, ki jih mora župna uprava obračunati s Savezom. Nad- zorni odbor je blagajniške knjige pregledal in jih naäel v redu. Na njegov predlog je bil podan blagaj- niku in upravi absolutorij. Prosvetno poročilo je podal župni tajnik br. Cepin, ker je župa po odhodu br. dr. Mejaka v Konjice brez prosvetarja. Poročilo se nana- ša na sklepe seje zbora društvenih prosvetarjev, ki je bila 17. marca 1930. v Celju. Navaja, v kateri meri so se izvršili sklepi te seje. Prosvet- no delo so vodili večinoma bratje učitelji in sestre učiteljice. Le malo je društev, ki bi ne izkazala nikake- ga predavanja. Poljudnih daljših predavanj je imelo Sokolsko druätvo Sv. Jurij ob j. ž. 14, Šmarje pri Jel- šah 11, Zagorje 11, Vojnik 8, Petrov- če 7, Rogaška Slatina 7. Po statistiki je bilo v župi govorov članom 112, Članicam 46, naraščaju 96, deci 196. Društvenih večerov je bilo 31, razgovorov 67, gledaliških predstav 62, izletov 70, koncertoV 7, zabav 43, igrank 2, plesov 35, akade- mij 24, lutkovno gledališče 1. Razve- seljivo je nadalje, da je izmed 23 društev, ki so o priliki likvidacije JSS prestopila v Savez SKJ, priredi- lo akademije 17 društev. Le 6 dru- štev ni bilo v položaju prirediti sa- mostojno akademijo'. Zaznamujemo v tem pogledu lep napredek. Glasbo goji 9 društev. Svoj orke- ster imajo društva Laško z 8 godbe- niki, Mozirje 4, Sv. Jurij ob j. ž. 8, Šmarje 5, Šoštanj 13, Trbovlje 9, skupaj 47 godbenikdv. Tamburaški zbor imata društvi Polzela (4) in Vojnik (14), pevski zbor društvo Šmartno ob Paki. Poročcvalcc se je pomudil pri so- kolskom tisku in statistißno ugoto- vil, koliko se je v župi storilo za tisk. Oinenjal je važnost novinarske službe v društvih in poročal o »Žup- nem vestniku«, ki izhaja štirikrat na leto. Po podani statistiki o knjižnicali je svetoval bratom prosvetarjem, da seznanijo članstvo z organizacijo Saveza Sokola kraljevine Jugoslavi- je, ker so mnogim pravilniki in po- slovniki tuji. Župni matrikar br. Stanko P e r c izkazujo v izkazih, ki jih je vposlalo do občnega zbora 30 društev, 3554 članov in članic, 791 naraščaja in 1988 dece, skupaj 5333 pripadnikov. NajinočnejŠa druStva so Celje s 602 članstva, 174 naražčaja, 239 dece, skupno 1.015 pripadnikov, Trbovlje 375 eianstva, 98 naražčaja, 380 dece, skiij)Mo 853 piipadnikov, in Zagorje 235 članstva, 36 naraščaja, 175 dece, skupno 446 pripadnikov. Brat matrikar je podal še nekate- ra navodila glede matrik, na kar mü je občni zbor na predlog br. Rejca izrekel zahvalo. Razvila se je debata k posamez- nim poročilom. Društva so stavila za skupščino razne predloge. Na predlog društva Celje se je opustil župni davek za naražčaj in prispevek za novoosno- vana društva. Župni alet, spdjen z mladinskim dnem, se vrši v Celja 28. in 29. junl- ja 1931. Za savezno skupščino je bilo spre- jetih več predlogov, med drugimi tudi ta, da se naj pravila spremeni- jo v tem smislu, da se morajo seje društvenih uprav vršiti najmanj en- krat na mesec. Tedensko se naj se- stane k seji le eksekutiva, sestoječa iz starešine, načelnika, blagajnika in tajnika. Gg. ministrskemu predsedniku in ministru prosvete je bila odposla- na naslednja brzojavka: »Občni zbor celjske Sokolske župe, v kateri je včlanjenih 35 društev in 3 čete z blizu 7.000 pripadniki, je po poročilu o ustanovitvi nemSkih od- delkov na mestni Soli v Celju ugo- tovil, da za ustano'vitev teh oddel- kov ni dejanske potrebe in da je ustanovitev nemške sole škodljiva za nacijonalne in državne razmere na severni meji naše domovine. Sokol- stvo, v katerem je zbran cvet nacijo- nalne sile, katerega edini cilj je ve- lika domovina in krepka nacijonal- na zavest, pro'si, da se Sola, katero pohaja skoro izkljuSno deca sloven- ske ali slovanske krvi, ukine, ker tudi po zakonu o narodnih Solah ni utemeljena.« Brzojavni pozdrav je bil odposlan tudi Savezu. Savezu v imenovanje bo predlaga- na dosedanja uprava. Na izpraznje- no mesto župnega prosvetarja pride v upravo br. Ivan Prekoršek, upra- vitelj javne bolnice Celje. Ob pol 12. je župni starešina br. Smertnik zaključil lepo uspeli občni zbor. Dr. Josip Vrečko na zadnji poti V feoboto 21. t. m. popoldne ob 16.30 so odpeljali pokojnega dr. Josipa Vrečka v njegovo poslednje domo- vanje na okoliškem pokopališču. Pred hišo žalosti v Ipavčevi ulici so po cerkvenem obredu zapeli pevci Ccljskega pevskega društva ginljivo žalostinko. Nato je krenil veličastni pogrobni sprevod skozi mesto na po- ^ kopališče. Sprevod je otvorila depu- tacija Sokolskega društva Celje z za- stavo. Za vozoin s številnimi krasni- mi venci in krsto so stopali pokoj- nikovi svojci, zastopniki celjskih ob- lasti in uradov, mestne in okoliške občino, šol, korporacij in društev, di- jaki in dijakinje celjske gininazije ter veliko število občinstva iz Celja, okoJice in raznih drugih krajev Slo- venije. Ob odprtcm grobu se je od pokoj- nika poslovil z v sree segajočimi be- sedami g. dr. Juro Hrašovec, njegov verni drug v delu za narodui, gospp- darski in kulturni napredek sloven- skega ljudstva. Omenil je uspeäno delovanje pokojnega dr. Vrečka od njegovc naselitve v Celju 1. 1882. da- lle v celjskih slovenskih društvih, ki jim je pripadal kot ustanovitelj, predsednik, odbornik ali vsaj clan. J Tako jc deloval v Čitalnici, bil je med ustanovitelji CPD, Zadružne zveze v Celju, prvi predsednik Zvez- ne tiskarne v Celju, soustanovitelj in okrog 30 let podpredsednik Južno- štajerske hranilnice, od 1. 1886. dalje odbornik in od 1. 1925. predsednik Celjske posojilnice. Z njegovim so- delovanjem je dobilo Celje lepe stav- be Narodni dom, Zvezno tiskarno in posojilniško hišo na Kralja Petra ce- sti. Nadvse je skrbel pokojnik za mladino. Bil je nad 20 let načelnik krajnega šolskega sveta za celjsko okolico ter ustanovnik in član Pod- pornega društva za uboge učence na slovenski gimnaziji in Dijaäke ku- hinje. Njegovi stanovski tovariši so ga spoštovali kot odkritosrčnega in ljubeznivega tovariša. Bil je mirne narave, a če je bilo treba pripomoči pi-avici do zmage, je bil oster in na- vduSen zagovornik. Pokojni dr. Vreč- ko je bil soustanovitelj Celjskega Sokola in pJrvi, dolgoletni starosta društva v časih, ko je bil Sokol naj- bolj osovražen pri narodnih nasprot- nikih. Globoko obžalujemo prezgod- njo izgubo velikega moža. Rodbini je bil blag oče in soprog. Objokuje ga tudi naža mladina. Kadarkoli je kdo potrkal na njegova vrata, ni od- Sel brez daru. Slovensko ljudstvo je izgubilo z njim dobrega sina. Po- kojnik je bil mož pravice in resnice, blag značaj in plemenitega srea. Go- vornik je končal z besedami: »Hva- la Ti, dr. VreCko, za vse, kar si storil za nas. jVečen naj Ti bo spomin! Sla- va Tebi!« Pevci so zapeli »Blagor mu«. Ob 18. so se pričeli pogrebci vračati v mesto. Okoliiki občinski svet Celje, 22. februarja. V soboto 21. t. m. (od 20. do 21.15 se je vršila v občinski posvetovalnici na Bregu redna seja okoliškega ob- činskega sveta pod predsedstvom žu- pana g. M i h e 1 č i č a. Po prečitanju in odobritvi zapis- nika zadnje občinske seje je poročal podžupan g. Vinko Kukovec o ob« računn za 1. 1930. Dohodkov je bilo 2,503.376.40 Din, izdatkov 2,131.542.60 Din, prebitek znaäa torej 371.833.80 Din. Vrednost občinske imovine zna- ša 1,240.109.75 Din, pasiva (razni ne- likvidÄrani računi) 107.807.30 Din, čista imovina torej 1,132.302.45 Din. ObraCun ubožnega sklada izkazuje 110.329.55 Din dohodkov in ravno to- liko izdatkov. Oba obračuna sta bila soglasno odobrena. Po revizijskem poročilu obč. odb. dr. Laznika je po- roCal podžupan g. Kukovec o občin- skem inventai-ju, ki je po cenitvi iz 1. 1928. vreden 1,384.781.34 Din. Zdravstveni odsek (referent podžu- pan g Kukovec). Mesto' občinske- ga zdravnika je bilo soglasno pode- ljeno g. dr. Dragu Hočevarju. Stran 2. »Nova Doba« 23. II. 1931. Štev. IG. Stavbni in cestni odsek (referent podžupan g. Kukove c). Občinski svet je odobril v celoti pai'celacijski načrt za Gaberjc z ozirom na izved- bo cestne regulacije. Obrtni odsek (referent obč. odb. Golob). Občinski svet se je izjavil proli krajcvni potrebi za dve gostil- niški konoesiji v celjski okolid. Personalni odsek (poročal g. lajnik Wltavsky). V domovansko zvezo je bilo' sprejetih 15 prosilcev, 2 prošnji sta bili odkloujeni, 1 prosilcu pa jo bil sprejem zasiguran. Prošnja invalida Cafute za stoj-. nico ob državni cesti v Gaberju je bila odklonjena. Reklamno desko bivšega kina Gaberje bodo odstranili z občinskc liiše na Bregu. Obč. odb. Wllavsky jo predlagal, da bi župan- stvo naprosilo bansko upravo, da bi se višina kuluka v okoliški občini znižala. DOMAČE VESf I d Protestno zborovanje zagreb- Škega prebivalstva. V petek 20. t m. zvečer se je vršilo na trgu kralja Aleksandra pred Narodnim gledali- ščem v Zagrebu veličastno protest- no zborovanje, ki so ga sklicala za- grebška društva. Na zborovanju so govorili Stevan Večerinac kot za- stopnik naroclnega delavskega sindi- kata, Nikola Milič kot zastopnik Ju- goslovensko akcije in Avgust Po- tušek kot zastopnik organizacije »Mlacla Jugoslavia«, ki so ostro in odločno obsodili intrigo in teroristiP- ne akcije proti naši državi. Na pred- log novinarja Bernemise je bila so- glasno in z bnrnirn odobravanjem sprejota resolucija,v kateri zboroval- ci najodločneje obsojajo iz drugih držav izhajajoče teroristične akcije proti naši državi in pozivajo vlado, da z energičnimi koraki prepreči taka zločinska dejanja, ki tvorijo največjo nevarnost za mir med na- rodi. Po zborovanju se je razvil ve- lik sprevod po niestu. Manifestanti so vzklikali kralju, Jugoslaviji in ju- goslovenskemu Zagrebu in prepeva- li domoljubne pesmi. d Društvo za izdelavo jugosloven- skih zvočnih iilmov je bilo te dni ustanovljeno v Beogradu. Društvo je nabavilo najmodernejše aparate za snimanje slik in glasu. Glavni ope- rater je g. Turčani, ki je opravljal doslej enako službo v Parizu. Dru- štvo bo izprva izdelovalo zvočne žur- nale, kasneje pa celotne zvočne fil- me. d Vlom v Št. Pavlu pri Preboldu. Dne 19. t. m. okrog 4. zjutraj so ne- znani zločinci vlomili v trgovino g. Pepija Basleta pri Št, Pavlu pri Pre- boldu in odnesli večjo množino ka- ve, sladkorja, manufaktuH-e in 500 dinarjev gotovine. Trgovec ima nad 10.000 Din Škode. Za vlomilci ni sle- du. d Umrl je v petek 20. t. m. na Po- nikvi ob juž. žel. v CO. letu starosti posestnik Egidij Zöllner. Pokojnik je bil Tirolec in je že kot mlad mož prjšel v Celje; bil je dalje Časa pi- vovar v nekdanji pivovarni pri ho- telu »Kroni«, poterri pa se je naselil na Ponikvi. Truplo so prepeljali v Celje in ga položili na okoliškem po- kopališču k zadnjemu počitku. d Dvoje novih elektrarn. Posestni- ka Franc in Marija Pinter v Socki pri Novi cerkvi sta zaprosila pri sre- skem načelstvu za obrtno-oblastveno odobrenje za eleUtrarno v Socki. V pondeljek 1G. marca ob 10. dopoldne bo kolavdacija nove električne cen- tral e in prostovoda za pogon za po- gon motorjev in razsvetljavo jam- skega obrata v premogovniku Drob- nem dolu pri Laškein. d Uradni dan sreskega gremija tr- govcev v Celju za člane trgovce v gornjograjskem srezu se vrši v sre- J do 25. t. m. in sicer od 10. do 12. do- ' poldne v Gornjem gradu v posebni sobi gostilne M. Šarb in od 14. do 10. v Mozirju v posebni sobi hotela »Pri poštiv. — Načelstvo. d Tečaj za mizarsko luženje v Šo- gtanju. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi V soboto in nedeljo 7. in 8. marca v Šoštanju tečaj za mizarsko luženje, v katerem bo predaval strokovni učitelj mizarske delovodske šole g. Adolf Dolak iz Ljubljane. Opozarja- mo na ta tečaj mizarske mojstre in poVnočnike s pozivom, da se oni, ki bi hoteli obiskovati ta tečaj, pisme- no zglasijo neposredno pri Strokov- ni zadrugi kovinarskih in lesnih strok v Šoštanju, ali pa ob otvoritvi tečaja ob :7*8. zjutraj o'sebno. Vsak udeleženec mora prinesti s seboj z vodo brušene deščice v dimenzijali 10 X 20 cm in 0 do 8 mm debele (masivne ali furnirane) in sicer: 3 komade Pcšnjevega, 10 srnrekovega in 17 smrekovega lesa. Pristojbina za mojstre 50 Din, za pomočnike 25 dinarjev, ubožnim se zniža na 25 od- nosno 15 Din. d Pri hripi, bronhitisu, vnetju niandljev, pljučncm katarju, zaslu- zenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjib oči in uses, skrbi- mo za to, da često očistimo temeljito želodec in či-evo z uporabö naravne »Franc Jožefove« grenčice. Zname- niti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da »Franc Jožefova« voda i dobro služi tudi pri šenu in drugili mrzličnib nalezljivih boleznib. — »Franc Jožefova« voda so a bodo na- stopili ga. Lovšetova in gg. Neralič in Livko. Koncertu bo prisostvoval najbrž tudi g. jubilant. c Krajevna zaščita dece in ml a di- ne v Celju preloži svoj, za četrtek 26. t. in. napovedani občni zbor za nedo- ločcn Pas in to vsled obololosti mno- gih ('¦lanov društva. c Lovski pies. Podružnica SLD v Colju priredi v soboto 28. t. m. ob 20. v Narodnem domu velik lovski pies, na kateroga so vabljeni vsi lovci, lovski prijatelji, sploh vsi, ki si želr- jo neprisiljene in prijetne zabave. Igral bo jazz-band »Merkur« iz Ljub- Ijane. c Narodno-obrambna društva v Celju boilo priredila na praznik sv. C.irila in Metoda v nedeljo 5. julija vcliko narodno veselico v Celju. Ostala celjska ili'ustva so naprošena, da bi pri svojih prireditvali upo'Ste- vala ta datum. c Podražitev kruha v Celju. Pe- kovska zadruga v Celju je — slično kakor so storili v Ljubljani, Mari- boru in Ptuju — z 18. februarjem povišala cene kruhu in sicer belemu kruhu od 4.20 na 4.50 Din kg, Črne- mu kruhu o'd 3.60 na 3.75 Din in pol- belemu kruhu od 4 na 4.20 Din. Hlo- bi kruha so sedaj sicer cenejši, a tu- di znatno lažji. Hieb belega kruha (44 dkg) stane- 2 Din, velik bleb (88 dekagramov) 4 Din, bleb črnega kru- ha (53 dkg) 2 Din, velik hleb (106 de- kagramov) 4 Din, hleb polbelega kruha (47 dkg) 2 Din, velik hleb (94 dekagramov) 4 Din. c Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Giemij trgovcev v Celju sporoCa vsem gospodarskiin krogom v mestu Colju in njegovi bližnji in daljši oko- lici, da bo uradoval referent Zbo'rni- ce v torek 3. marca od 8. do 12. do- poldne v posvetovalnici gremija tr- govcev v Celju, Razlagova ulica St. 8, prit.liöje levo. Stranke, ki žele ka- ko pojasnilo ali svet v zadevah, ki jih zastopa Zbo'rnica, se vabijo, da se v določenem času zglase pri refe- rentu. c Pevsko društvo »Oljka« v Celju je imelo v četrtok 19. t. m. zveCer v društvenern prostoru v Zdravstve- nem domu svoj redni občni zbor, ki se ga jo članstvo udelefcilo skoro pol- noštevilno. Obcni zbor je otvoril dru- ; štveni predsednik g. Tone Kresnik, ki je po pozdravnih besedah kratko poročal o društvenem delo'vanju. Društveni tajnik g. Martin Drugovic je v svojem poročilu ugotovil znaten napredek druätva v minulom letu. Društvo je priredilo 4 javne koncer- te, nastopilo štirikrat pri narodnih in kulturnih prireditvali ter pelo pri fitevilnih po'grebih in o Vseh svetih na pokopališCih. Di-uštvo šteje 42 rednih članov, ki tvorijo društveni pevski zbor, 72 podpornih in 22 usta- novnih članov. Blagajniško poročilo, ki ga je podal g. Rudolf BradaC, je povoljno; denarni promet je znašal lani nad 8000 Din. Po poročilu pre- glodnikov raCunov gg. Lamprehta in Videcnika je sledila volitev novega odbora. Za prodscdnika je bil izvo- ljon g. Martin DreugoviC, v o'dbor pa z nekaterimi spremembami doseda- tiji Plain". c Smrtna kosa. V celjski bolnici je umrla v pondeljek 23. t. m. zjutraj v starosti 68 let ga. Ema Gregorino- va, vdova po viz. sod. sv. in odvetni- ku g. Gregorinu v Celju. Pogreb bo v sredo 25. t. m. ob 16. iz bolnice na okoliško pokopališče. Blagi pokojni- ci bodi ohranjen trajen spomin, tež- ko prizadeti rodbini naše iskreno so- žalje! — Danes je tudi umrl v celj- ski bolnici 16-letni rudarjev sin Vla- dimir Hribar od Sv. Krištofa nad Laškim. N. p. v m.! Najboljše angltško suxno za moške obleke dobite pri J Kudiš, Celje c Aretacija pobeglega jetnika. Ka- kor znano, je nedavno pogo'ltnil 20- letni Albin Stuss, rodom iz Gumnier- na v Avstriji, v celjskih zaporih, kjer je bil zaradi tatvin in vlomov, ročaj žlice. Prepeljali so ga v ljub- ljansko bolnico. Tarn je Stuss poCa- kal ugodno prilike in pobegnil. Stus- su se je posrečilo nekje dobiti civil- no obleko in ubožati v Zagreb, kjer je te dni vlomil v neko hišo na Ili- ci. V tern ga je zalotila hišnica Ro- zalija Pctkova, kateri je hotel odne- sta za 8000 Din raznih vrednosti. Pet- ko'va je vlomilca zgrabila, a se ji je iztrgal in skočil na ulico. Na kriöa- nje Petkove so prihiteli drugi ljudje in zgrabili Stussa v Klaičevi ulici. Na policiji jo trdil, da se piše Ivan Skonšek in da je iz Gradca, na pod- lagi fotografije v kriminalni izvid- nici pa so ga prepoznali. Albina Stussa bodo najbrž te dni prepeljali iz Zagreba zopet v coljsko sodne za- pore. ( Nale^ljive bolezni v Celju in celjskem srezu. Gibanje nalezljivih bolezni v mestu Colju in celjskem srezu je bilo v letu 1930. naslednje: davica: v celjskem srezu 104 sluCaji, do konca leta je dzdravelo 83 bolni- kov, unirlo 16, v oskrbi jih je ostalo So 5, v mestu Celju jo bilo 21 bolni- kov, ki so vsi ozdraveli; nalezljivo Vnetje možganov: v mestu Celju in v celjskem srezu sta bila po 2 bo'lni- ka, vsi so ozdraveli; dušljivi kašelj: v celjskem srezu 14 slučajev, 12 bol- nikov je ozdravelo, 2 sta umrla; sen: v I'oljskem srezu je bilo 22 bolnikov, 19 jih jo ozdravelo, 1 je umrl, 1 pa je ostal še preko Novega leta v oskr- bi, v mestu Celju sta bila 2 bo'lnika, ki sta ozdravela; krčevita odrevene- lost (tetanus): v celjskem srezu je bilo 7 bolnikov, 3 so ozdraveli, 3 umrli, 1 pa je ostal ob koncu leta Se v oskrbi; tifuzne bolezni: v celjskem srezu je bilo 26 bolnikov, 20 jih je ozdravelo, 4 so umrli, dva sta ostala §e v oskrbi, v mestu Celju so bili 4 bolniki, 3 so ozdraveli, 1 pa je umrl; griža: v celjskem srezu sta bila 2, v mestu Celju pa 1 bolnik, vsi so ozdraveli; škrlatinka: v celjskem srezu je bilo 97, 82 bolnikov je ozdra- velo, 5 jih je umrlo, 10 jih je ostalo še dalje v oskrbi, v mestu Celju je bilo 18 bolnikov, 17 jih je ozdravelo, 1 je še ostal v oskrbi; ošpioe: v celj- skem srezu jo bilo 19 bolnikov, ki so vsi ozdraveli, tudi v mestu Celju sta ozdravela oba bolnika. — Od 1. do' 7. februarja 1931. jo bilo stanje nalez- ljivih bolezni naslednje: tifuzne bo- lezni: v celjskem srezu ostali od prej 4 bolniki, na novo obolel 1, ozdravel 1, umrl 1, ostali še 3 v oskrbi; škrla- tinka: v celjskem srezu o'stal od prej 1, na novo obolel 1, ostala oba y oskrbi; davica: v celjskem srezu ostala. od prej 2, ozdravel 1, ostal 5e 1 v oskrbi, v mestu Celju ostal od prej 1 bolnik, ki je ostal še dalje v o'skrbi; nalezljivo vnetje možganov: v mestu Celju je edini novi bolnik umrl; sen: v celjskem srezu sta osta- la od prej 2, ozdravel je 1, ostal je ge 1 v oskrbi. Francoski Crep de Chine, Georgette, Satine v ostankih po Din 75-- Vam nudi J KUDIŠ štev. Ki. »Nova Doba« 23. II. 1931. Stran 3. c Hadi bi pojasnila. Govori se, da bodo na lovskem plesu dne 28 t. m. nekateri slovenski lovci plesali v novih lovsUih krojih, kupljcnih v ncm- ški trgovini in izdclaiiih od nemškcga krojača, ki baje ni niti naš clržavljan. To pa bajc radi tcga, ker izmed 14 slovenskih manufakturnih trgovin in pri vseh slovenskih krojačih ni bil niti cden sposoben, da prevzamc delo 40 — 50 oblek. Kaj res, da v Cclju ni slovenskih krojačev in trgovin ? Lovec. — (Urcdništvo priobčuje la dopis, nc da b; že scdaj zavzelo svojc stališče, ker pričakuje, da bodo prizadeti po- jasn li zadcvo). c Prevzem »Gozdne restavracije«. Cenj. občinstvu vljudno sporočam, da bom prevzela s 1. marcein »Gozd- no restavracijo«. Na razpolago bodo vedno prvovrstna Ijutomerska in haloška vina in mrzla jedila, zlasti tlomafa gnjat in klobase. — Antoni- ju Pristovnik, restavraterka. ( Dijaški knhinjl v Celju so daro- val i gospodjo: R. Plavc, trgover v C.olju 30 kg- fižola, Podgoršek Jo- sip (Ceslni .Tože) v št. Jurju 50 kg iižola, dr. E. Kalan 100 Din in Dra- go'tin Hribar, tovarnar v Ljubljani 500 dinarjev mesto venca na grob pok. g. dr. VreCku. Vsein darovalcem iskrona hvala! v. V hotelu »Union« v Celju se toCi fino krajinsko vino 1930 po 12, v to- Cilnici 10, cviček 1929 po 16, v toCii- nici 14 Din.'Ia bclo vino IC, v točil- nici U Din, Jeruzalemec 20, v točil- nici 18 Din. (Jeruz. burgundec stari, specijaliteta 24 Din). Toči se sara- jevsko dvorsko pivo. I Mestni kino Celje. V pondeljek 23. j februarja ob 20.30 zadnjikrat 100% zvocni velefilm »Zemlja solnca« po opereti Franca Lcharja. V glavni ulogi sloviti Rihard Tauber. Kot predigra Foxov zvočni žurnal. — To- rek 24. in sreda 25. februarja: »Ple- salka boyov«. Drama vroče Ijubozni in strasli. V glavnih ulogah Ana May Wong, Gilda Gray, Clive Brook, .lugoslovau Mihajlo Vavič in Rus Sergije Toniov. Režira svetovno zna- ni Fred Niblo. Kot predigra Foxov zvočni žurnal in Paramountova zvočna šaloigra. Predstave vsak dan ob 20.30. Francoski Crep de Chine, Georgette, Satine v ostankih po Din 75- Vam nudi J RUDIŠ Dopisi store. Sokolska župa Celje je ime- novala naslednjo upravo novega So- kolskega društva v Štorah: stareši- na: br. Joško Herman, delovodja; uamestnik starešine: br. Anton Ki-ajnc, učitelj; tajnik: br. Anton Ilabič, učitelj; predsednrk prosvct- nega odbora: br. Anton Volavšck, učitelj; načelnik: br. Joško Sikošek, mfisar; nameslnik nafelnika: br. Iv. Cretnik, tapetnik; načelnica: s. Vera PavšiČeva, frizerka; namcstnica na- čolnice: s. Elza Rojniköva, učitclji- ea. Člani uprave: železniški uradnik Alojzij ftepic (blagajnik), dijak Mir- ko Pavšič (matrikar), železniški poduradnik Franc Renčelj (gospo- dar), inž. Edvard Černv in poštari- ca Anica Kosova; namestniki članov uprave: gostilničar Joško Cajhen, žel.. poduradnik Stefan Jug, žcl. pod- uraduik Joško1 Majccn, dijak Karel Vovk. učiteljica Karola Arnejčeva. Nndzorni odbor: orož. narednik An- drej Pavšič, gozdar Danijel Barle in kovinar Maks Seiberl; namestniki: gostilničar Albin Koželj, čevljarski niojster Franc Zupanc in Čevljarski mojster Edvard Žalar. Razsodišče: šol. upravitelj Jo'sko Gosak s Tehar- ja (predsednik), šol. upravitolj Slav- ko Črnigoj (podpredsednik), dijak Jože Vodeb (delovodja), sol. upravi- telj Vojteh Jerin in strojnik Josip Naš sedanji roman gre h koncu, zato smo si preskrbeli novega, ki bo najboljši, kar jih je naš list doslej objavil. se imenuje „$>ODAovek lahko v polni meri odgovarjaš. Da ... kdo je stl*oj uredil v Zemljanskem zavodu? Karpuška. Kdo )e dobil vodko za nagrado? Karpuška . . . Kdo je vedno v krčmi ~ da, vse to je Karpuška — to je glavni vzrok. S kakim pravom je smel Fedot Jaki- Jic pogubiti živega človeka? Eh, prokleto življenje! ^ J Jaz tako govorim, Leonid Zontič? Je pravilno? - ? °b. ^ moJ temnokrili, Karp Markič, opusti vodko, ^|'esni se, poglej, kako dobri ljudje na svetu živijo — /lvijo in se radujejo:« čal s ^'puška Je pil vodko, godrnjal vse tiSe in kon- «panjenT^N^ ^e zasPal na mestu s težkim, pijanim vnc+ in Jn X- J° hratu na ljubo prenašal to suro- 1 ' , n, animal za Karpuško. vadila nanjud. pOpadja -n ' zaprav je edmo on osta. živ Clo%ek v higL In vsako stvar je delal po svoJe, ne kakor drugi. Popadji je ugajalo predvsem to, da je Nikon razumel vsak njen korak in jo je po svoje cenil. Vesoijo, gorje in nepri- jetnosti - vse je videl, kakor v knjigi je gital po. Padjino dušo. A glavno, sam ne pokaže, cla ve, kar ve »Tudi moder ßlovek se včasih skvari«, je Cesto mi«Hla popadja, ko je gledala Nikona. »Nikakor ga Ue moreš razumeti.« Prej se je bala, da se bo Nikon naklanjal k njej, zdaj pa tudi tega ni. Nikon je celo nehal gledati na P°Padjo. Kadar se je dolgočasil, ga je popadja znala pomiriti kakor iiiliCe: vzela je kitaro in pela. Fedot Jakiinič je hodil včasih pono'sno, kadar mu je biia posem všeč, a Nikon vleče samo pipico. Poleti so se nekoč vsi odpravili na polje. Pop s popadjo, Nikon, Leonid s Karpuško — vsi so' se od,- peljali. Tri vrste od zavoda je bil državni popovski travnik z ribnato gorsko reko. Pop je vzel s seboj ribjo mrežo', da bi napravil juho iz živih rib. Dan je bil odličen, svetel in topel. A v gozdu je bilo prav lepo. Karpuška je najprej napravil grmado, da bi z ognjeni razgnal obade. Popadja je pripravljala po- trebne prigrizke in pijačo. Leonid je podložil roke pod glavo in ležal v travi. Ko (sta se po]) in Karpuška skrila z mrežo za grmovjcm,. se je popadja zelo raz- veselila, pozabila na vsako previdnost in rekla: ^>Nikon Zontič, pojdiva jagode brat.«' »Pa idiva«, je ravnodušno soglašal Nikon. Leonid je ostal pri grmadi, a Nikon in popadja sta odšla v gozd. Takoj je začutila, da ni napravil a prav, ali iz neznane odločnosti se ni hotela vrniti. Pa bilo je tudi zelo smešno, kako je kratkovidni Ni- kon plezal po kolenih in iskal v travi zrelih jago'd. Popadja se je naravnost zalivala s smehom, ko je hodila s svojim sopotnikom kakor z medvedom po gozdu. Bila je obleCena v letni katunasti plašč in na glavi je imela preprost robec. »Tarn so jagode«, je kazala plazeeemu se Nikonu. »Eh, nič ne vidite, pod svojim nosom jih imate. Slopi kokoSi jfe vse — pšenica.« Ko se je našalila, se je popadja sklonila k Nikonu in mu pokazstla jagode, ali v tem trenutku sta jo zgrabi1i;/xföe silni roki, tako da niti vzklikniti ni mogla, ' »Nik,o'n, za Boga, izpusti . . .« je šepetala popadja, onemogla v neenaki borbi. »Dragee . . . Nikon . . .« ProjSnjega Nikona ni bilo, — • zgubil je glavo, a popadja pesmi in brezskrbno veselje. Ko sta se pop in Karpuška vrnila s plenom, sta popadja in Nikon sedela pri grmadi in gledala na razrie strani. Lov je bil bogat in Copasti pop je bil poln zmagoslavja. Leo'nid je ležal kakor prej, obrujen /. obrazom v travo, kakor bi bil zadavljen. »Eh, res!« se je rogal Karpuška, nezadovoljen z občim neveselim razpoloženjem. Ppj), nisvaopravem času nalovila rib. Kako so mračni.'« Iz žalosti se je Karpufika napil, da se je sVetil, domov pa so' ga morali peljati na plastu. Drugega dne se popadja sploh ni prikazala: le- žala je na svoji dvojni postelji in bridko jokala. Tretjega dne je prišla k Nikonu, ko je bil sam, in mu je rekla: »Nikon ZontiC, grešili ste . . . da, grešili. Kaj ste napravili z menoj. Bila sem popu poštena žena, a kako' naj mu sedaj pogledam v oči? Grešili ste, Ni- kon Zontič.« »Jaz vas ljubim, Kapitolina Jegorovna«, je od- govoiiJ Nikon. »Prvikrat sem vas vzljubil.« »A jaz vas ne ljubim.« Nikon se je vzravnal, pogledal na popadjo s pre- plašenimi očmi in,zašepetal: »Zakaj pa ste ... zdelo se mi je . . .« »Ne, ne ljubim!« je odgovorila vztrajno popadja. »Šla bom in se obtožila popu, vi pa pojdite, koder vas vodijo oči. Moj je greh, moja je tudi odgovor- nost . . .« »Kam pa naj grem?1« je slabo'tno vprašal Nikon. »Ah, Bog!« je zamolila popadja in vila roke. »Pojdite od mene: težko mi je gledati.« Nikon je pomolčal, stisnil usance in vprašal poslednjikrat: »Tako toVej, Kapitolina Jegorovna?« »Da, tako, Nikola Zontič.« Ostro se je obrnil, potegnil )Cepico na oči in odšel. Kapitolina Jegorovna ga ni več videla. Kakor za greh je zvečer prispela Nataša in je po popadjinem obrazu takoj uganila, da se je zgodilo nekaj resnega. Vzela pa je stvar politično in ni govorila o glavnem, ampak je ves veCer klepetala raziie prazne reči. Samo na koncu je vprašala: »A kje je Nikon Zo'ntic?« »Kdo ve, kod hodi; vzel je kapo in odšel«, je od- govorila popadja in v zavesti krivde povesila oCi . . . »Danes sem mu odpovcdala stanovanje. Bolj sem sita ten muslimano'v ko grenke redkve.v Nataša je samo stisnila ustnice, kakor je delala Amfeja Parfenovna v težkih sluCajih; v poslednjem času se je silno spremenila — shujšala je, upadla in postala. bolj krotka. Zelo žalostno je živela: domov mod ljudi ni hotela in pripeljala se je v Novi zavod — tu je so huje. Na svetu ni veselja, toiče vsaka ži- lica in mlado sree obliva vroča kri. A Nikon je šel v tovarno in hodil tarn od od- dolka do oddelka. Dela pri pregraditvi in preureditvi so se bližala koncu in on si je ogledal vse, kakor je delal vsak dan. Samo' obedovat ni šel domov, ampak je jedel v fužinskem oddelku skupaj z delavci. Zve- Cer delo še ni bilo konfiano in Nikon ni sei iz to- varne. Podal se je v jeklenarski oddelek, sedel na klopico k preddelavcu in gledal, kako delajo novo- zavodski mdjstri, ki so natezali železne plošče. No- vozavods'ki mojstri so delali gibčno. ¦Proizvajanje jekla je bilo uvedono izpofotka, ko je bila ustanovljena tovarna. Nikon je gledal žarko plapolajo'Ce peči, žareče plošče železa, delavne de- lavce in v glavi so mu udarjala kladiva, ki so ko- vala usodno pesem: »No ljubim, ne ljubim, ne ljubim,!« V ognju je gorelo Nikonovo sree in zdelo se mu je, da je postal sam sebi tuj. Stran 4. »Nova Doba« 23. II. 1931. Štev. 16. Stanovatije z 2 do 3 sobami s kuhinjo in kopalnico se i5če. Po možnosti v prvem nadstropju. Po- nudbe pod šifro »D. M. C.« na upravo lista. Orlavas. Na uslanovnem oijčnem zboru nove sokolske čete v Orlivasi je bila izvoljena naslcdnja upro.va: starcšina: br. Ivan Kronovšek ml., Orlavas; načelnik Franc Kolšek, Orlavas; tajniea: Vera Plaskanova, JSt. Rupert; blagajnik: Jože Povše, Orlavas; revizorja: Jo'sip Štorman, Trnava in Gviclon Plaskan, Orlavas. Žusem. V upravo nove sokol- ske čete v Žusinu so bili izvo- ljeni naslednji bratje in sestre: sta- reSina Toni Hvala, nam. starešine Martin Šeleker, načelnik Pavöl Sar- iah, tajnik Alojz Žekar, blagajnik Marko Drač, revizorja Janez Jurjec in Ivan Penič. Motnik. Na ustanovnem občnem zboru Sokolskega društva v Motni- ku je bila, izvoljena naslednja dru- štvena uprava: starešina: br. Zdrav- ko Hribovšek, namestnik starešine in tajnik: br. Franc Cenc, prosvetar: br. Vinko Guna, blagajnik: br. Fr. Ilribovšek, odborniki: br. Franc Re- beršek, Jože Grabnar, Franc Grab- ner, in Franc Kajbič, revizorja: br. Janez Kovšek in Vinko Reberšek. Konjlce. (Iz sokolskega ž i v - Ijonja.) Sokolsko draštvo Konjice si je omislilo lično oglasno omarico v državnih barvah, ki je nabita na pročelju hiše g. Ogorevca na križi- Šču. Odslej se bo'do tarn razbrali vsi razglasi, tičoči se članstva in pose- bej odbornikov. — Sokolska rnaška- rada jo uspela v vsakem oziru prav dobro. Prvo darilo kot najoriginal- nejša maska je prejela učiteljeva soproga ga. Podlogarjeva. Vesel je ptireditvc ludi društveni biagajrn'Jc. Mncgo so se trudile in veliko pohva- lo zaslužijo naše požrtvovalne sestre, ki so stregle v Sotorih in nabirale pred maškerado prispevke med član- stvom. — Seja društvenih načelni- kov (ic) in prosvetarjev iz dravinj- skega okrožja se je vršila v nedeljo, 22. febiuarja ob 9. v društveni sobi v Narodnem domu. Na dnevnem re- dudu sta bila med drugim razgovor o okrožnem zletu in določitev pro- grama za okrožni vaditeljski tečaj. — Avtobus Maribor-Celje iz nerazumljivega vzroka äe vedno ne vozi, ko je vendar snežni plug očistil vso cesto od Celja do Maribo- ra, dočim avtobus na progi Konjice- Oplotnica redno opravlja promet, dasiravno je cesta na tej progi še te- žavnejša nego državna cesta. Ker so zveze z vlakom zelo neugodne, ljud- je, ki imajo dnevno opraviti v Celju in Maribom, zolo pogrešajo izosta- nek mariborskega avtobusa. — Smrtna kosa ima letošnjo zimo v našem kraju obilo posla. Skoro ne mine dan, da ne bi koga nesli skozi trg k zadnjemu počitku. — H r i p a v trgu in okolici še vedno ni pone- hala. V nekaterih hišah so vsi bolni. Tako bolujejo tudi v rodbini enega zdravnika vsi, in drugi zdravnik že tie zmore več sam težkih zdravniških poslov. Gospodarstvo g Svlnjereja v Fvropl. Izmed evrop- skih držav ima največ svinj Finska. Tam pride na 1000 prebivalcev 1098 komadov, v Danski pa na 1000 pre- bivalcev 868 komadov, v Nemčiji 303, na Madžarskem 298, v Avstriji 221, v Jugoslaviji 216, na Nizozemskem 201, v Španiji 191, na Poljskem 178, v Romuniji 177, v Češkoslovaški 176, v Belgiji 145, v Franciii 141 in v An- gliji z Irsko 78 komadov. Izmed pre- komorskih držav ima največ svinj Bra- zilija in sicer 467 komadov na 1000 prebivalcev, za njo pa Združene drža- ve severne Amerike 441 in Kanada 368 komadov. Finska ima torej sve- tovni rekord v svinjereji. Mi ne mo- remo biti zadovoljni z mestom, na ka- terem smo po tej Statistik», ker so pred nami industrijske države kakor n. pr. Nemčija in Avstrija. CELJSKA POSOJILNICA D. D^V CELJU V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Kupuje in pro- daijai devize in valute. prejema hraniln e cloge na knjižice in ^ekoči račun ter nudi za isti popolno var- nost in ugodno o- brestovanje. Podružnici; Maribor, Sostanj Nagrado prejme kdor me pismeno obvesti, ali je v Celju in kaj dela moja žena FRIDA MERČA, hči Katarine Ograjenšek, sfa- nujoče v Gaberiu 109. Sava MerČa, trgovec, Pančevo. 2 1 VABIiO k občnemu zboru Hranilnice in posojilnice v Gotovljah r. z. z n. z. ki se vrši v nedeljo 1. marca ob 2. uri pop. v zadružni pisarni v Gotovljah. DNEVNI REO: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. čitanje reviz. poročila. 3. Odobritev računskega zakijučka za 1. 1930. 4. Nadomestna volitev načelstva. 5. Slučajnosti in nasveti. ODBOR. Želodčne bolezni slabo prebavo in nepi&.inii; varjenje urejuje FIOOL. FIGOL ustvarja tek, čisti in osvežuje kri, krepi telo. Priporoča se odraslim In deci. FIGOL se dobi v vsaki lekarnt, s pošto pa ga razpoSilja lekarna dr. Semelic, Dubrovnik 2/62. 3 steklenice s poStnino 105"—, 8 steklenic 245—, 1 steklenica 40'— Dm. TP"1 I Tf\ ^ _. kleparstvo, vodovodne inštalacije I ] ^ _ * \ I V ^ strelovodne naprave. ¦ leVllllll IIbIIj7^1|I Pr^rzenia vsa v zgoraj navedene I I fll ¦ I ¦¦ I I 13 II Miim EM strok^ spadajočadelain popravila. I I Rl II 111 l#ffl#illll Postrežba točna in solidna. Cene Brezobrestna posojila za gradnje, za nakup his, posestev in hipotek ali zapuščinskih deležev daje svojim članom Jugoslovenska krcditna zadruga r. *. z o. z. Ljut»ljana9 Kolodvorska ulica št. 35/1. Popolno zavarovanje vlog. Odprto knjigovodstvo. Mali upravni stroSki. Statuti in prospekti se pošiejo za Dm 5'— v poStnih znamkah. Za pismene odgovore priložite znamko. Naznanjam cenj. občinstvu, da sem prevzel z današnjim dnem pekarno g. J. Lopana v Celju, Kralja Petra c. 33 in se cenj. strankam najvljudneje priporoöam. Rudolf Mlaker. Boils Primerno stanovanje v Celju, najmanj s 4 sobami, i § č t zdravnik najkasneje do 1. junija t. 1. Naslov v upravi. UiENEC z dobro šolsko nacbrazbo in iz dobre rod- bine se takoj sprejme v večjo manufakturno in modno trgovino v Celju. Oskrbt pri star- Ših. Ponudbe na upravo lista. Najvarnoje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (w lastni palači pri kolodworu) Prlhrankom rojakov v Ameriki, denarju nedo- letnHi, ki ga vlagajo sodišla ter naložbam cerkvenega in občln- skega denarja posveča posebno pažnjo. Hranilnica daje poso- jila na zemljišča po najnlžji obrestnl meri. Vse prošnje rešuje brezplačno. Za hranilne vloge jamči polcg cö morsn TollD z vscm prcmožcnjcm premožcnja hranilnice 36 IIIG3IU VwlJC in vso davčno inočjo. Urejuje Rado Pünlk. — Odgovoren za konRordJ »T^ove Dobe« Id Žrezno tiskarno Ullan Ö&m*. - öba v Celj«.