C C. Postsle. - Esce ogni mercoledi e venerdi — 5 gennaio 1926. * Posamezna številka 25 stotink. Izhaja vsako sredo in petek zjutraj. Stane za celo leto 15 L. » pol Ida 8 » M četrt leta 4 » Za inozemstvo celo 'leto lir 40. Na ntiročila brez do; poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odilovorni urednik: Polde Kemperle. fit JfflMffl öt i V Uorici, v sredo 5. januarja 1927. Leto X. Nefrankirana pismu se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogo: voru in se plačajo v naprej. - List izdaja konsorcij »Gor. Stra- že«. — Tisk Katoliške tiskajne v Gorici. Ris va'Piazzutta št. IS. Vprava in uredništvo: ulica Mameli stev. 5. (prej Scuole). Teles, int. štev. 308. SVa domači zemlji smo! Shvenci smo narod, ki je majhen po številu, a močan po svoji kulturi in po svoji ljubezni do domuče zeni: Ko se naši ljudje dvignejo iz do? mnče vast in gredo v tujino iskut kruha, ne pozabijo na dom. Pripro: sti a prisrčni in lepi dopisi nasih iz: xeljencev nam pričajo o tern. Iz frans coskih mest se oglašajo, iz tvornic v Belgiji in iz ameriskih dclavnic po: šiljajo naši fantje in možje pozdra: ve »Straži« in domači deželi. V njU hovih pismih je skrito otozno hrepe: nenje po slovenski domačiji, ki jih je rodila in vzgojila. Ko prebiramo ta pisma, se spomnimo na irske ko: lone, ki so se izselili v Ameriko in no s seboj nesli črez morje vrečico zemlje z domače njive, da bodo na njej počivali, ko umrejo. Ravnotako ljubi slovenski človek domačo zeni: Ijo, slovensko deželo. Zafo nas Slovence silno boli, ko često čujemo prijazna vabila: »Če vain kaj ni prav, pojdite črez mejo! Spravite svoje premozenje v culico in zapusfite pn'morsko deželo!« Slovenci zelimo, kakor vsi narodi sveta, šolo v materinem jeziku. Ko zatevamo: Slovenskim otrokom slo: vensko solo, nas zaslepljeni nas: protniki priganjajo, naj se izselimo. Ko zahtevamo skupno z vsemi na: ' ' '; ^'.n i.?inprji? ?f 1'sO n¦• ';'•• tefft, ki nočc umreti. Kdor hoče tedaj na naši zemlji pravično in državi v korist vladaii, se mora dr/.ati te velike res nice: Slovenci so tu doma. V tej deželi je j. že od davnine njihova domovina. Slovenci so narod, ki Una, ko vsak drugi pravico do zivljenja. Zato greši proti njim in proti pravici vsak, ki ravna s Slovenci ko da bi bili tujci. Po tej poti morajo hoditi vsi, ki iskreno idle, da se reši slovansko manjšinsko vprašanje v Italiji. Kaj se gocli po svetu? Dozdaj smo brali na tern mcstu zvečine le čisto politicne prelle« de. Njih stalni bravci so v njih imeli pravo politično šolo in kaži* pot v prtsojanju svetovnih do.Ljod* k(,v. Danes pa hoeemo narediti ma.jhen korak v stran. Orisali si bo- mo spet v «jlavnih potezah in na umljiv naein L|ospodarsko politiko prcteklej4a lefa. Pa bo kdo zamajal z glavo, češ, kaj pa to spada v politiene razgle; de? O, in še prav zelo! Nekje smo že bili rekli: Politika je vrejevanje javne.ua življenja, sožitja med ljud* mi. To vrejevanje se vrši na podia* i«i qotovih naeel ali proijramov. Tern naeelom pripomorejo do ve* ljavc stranke, ali vsaj politiene skupine enakomisleeih, ker naeela ne plešejo prosto po zraku ko solneni žarki. Vsaka politiena sku? pina se mora torej boriti za moe, ee hoee s svojimi naeeli do zmage. iMoe ima pa tisti, ki je tudi gospo* darsko trden. Zato smo že večkrat popisali," kako .i»otovc skupine ban* kirjev in denarnih mo/ sueejo po- litike po mili vol.ji. Videli smo pa že tudi, kako so <oskrbele za to. Dru^aee je pa bilo zunaj domaee države. C'e je bilo n. pr. napisano na bankovcu, da ve? lja 10 enot, si v resnici dobil zunaj zanj le toliko kot prej mo^oee za 2 enoti. Kupna vrednost denarja je postajala vedno manjša, bankov* ecv je bilo treba povsod vedno vee in vsled te^a je postajala vrednost eimdalje manjša. Videli smo nem* ške in poljske marke, ali avstrijske in nemške papirnc krone, treba jih je bilo na miljone, da si si kupil kruha. Ljudje že niso vce hotcli za denar proda jati, marvee le bla^o za bla.uo kot v starih easih. O franco* skem franku smo večkrat pisali, kako meče najbolj brihtne finanene ministre in cele vlade. Še najbolj trdno se je držal denar v skandi; navskih in baltiških državah. No, in kot smo zgoraj dejali, se je denar v celi Evropi popravil. Prva pomoe proti temu ie bila, da so državc ustavile »inflacijo«, t. j. tiskanje bankoveev in da so s po* moe jo zunanjih posojil izboljšale svoj denar. Zato dobiš danes že v večini evropskih držav kovan de= nar: države se torej vraeajo k sre* brnim in zlatim valutam. Narodni .Uospodar zakljuei splošno j^ospo* darsko bilanco o preteklem letu z besedami »valuta se je ustalila«. Gospodarsko zbližanje. Dru.Lii j^ospodarski uspeh pre* rckleya leta je qospodarsko zbliža* nje med državami. Po naše je to veeje.ua porn en a za svetovni mir ko pa kup mirovnih pogodb z lepimi praznicami. Saj vemo, da je bil eden ulavnih vzrokov svetovne voj* ne Uospodarska tekma med Anuleži in Nemci. Clc pa dvoje držav dru* zijo iste gospodarske koristi, se ni Ireba bati, da bi si skoeili v luse. V tern po.uledu je torej treba smatrati za splošno korist Uospodarsko zbli* /anje med Nemčijo in Francijo. Državi, ki sta se pisano ^ledali že toliko desetletij, ki sta se smrtno sovražili, sta v letu 1926. sklenili Uospodarsko poßodbo. Tarn prej enkrat smo popisali, kako je prišlo do nemsko*francoskeua doßovora v želczni industriji. K temu kartelu ali trustu so pristopile še Bel^ija, Luksemburu, Češkoslovaška in tudi druue države. Kazen te.Ua sporazu* ma je prišlo med državami šc do kartela aluminija, bakra, kalija itd. Seveda karteliranje ni vedno dobro, ker se znajo takšni douovo* ri zmalieiti \ diktaturo. V kartelu /dru/eni lastniki namree pritiskajo na kupca, ker lahko navijajo cene kakor se jim zljubi. Tret j a važna pridobitev pretekle* Ua leta je tudi stremljenje, da bi se olajšalo mednarodno izmenjavanje bla^a. Dozdaj je bilo tako: ena dr* žava je pridelovala eno vrsto bla« Ua, sosedna dru^o, ki je prva ni imela, čeprav bi jo rabila; carinske doloebc so pa to izmenjavo oteže* vale. To hoeejo odpraviti. Pri Druž- bi narodov že deluje poseben go* spodarski odsek, ki se bavi s tern prašanjem. Za letos pa napovedu* jejo mednaroden tr^ovinski posvet, kjer bi se domenili, kako olajšati mednarodno truovino. To bi imelo za posledico padanje cen, življenje bi se pocenilo. Ta nekaka obea truovinska zveza vseh držav bi pomenila tudi prvi korak v politienem oziru. Uresni* eenjc združenih držav Evrope bi bilo bližje. Zatc^adelj tudi zahte* vajo borci za ta ideal, naj se naj* prej odpravijo carinske meje med državami. Ob tej priliki se moramo spomniti še na eno misel, ki je tudi Uospo* darske.ua pornena. Ko bodo padle carinske meje in se bo olajšalo mednarodno tr^ovanje, bo konsum t. j. uporaba narasla. Znani ameriski industrialec Ford je prišel na prav izvirno misel. Dal je delavcem pole.U nedelje še en dan v tednu prosto. Ko so gn prašali ali ne bo imel s tern izuube, je razložil svojo uospodarsko teorijo; dejal je: >:Dclavcu jc treba dati čas in mož- nost, da čim več uporabi. S tern se dviune proizvodnja, brezposelnost pade, obrat sc poveea itd.« Isto bo veljalo. če se trjjovanje olajša; pro* dukcija bo narasla, splošno blaßo* stanje se zveča. Sevc, tudi tu vclja zlata sreda; sicer bi prišli v dobo, ko bi vsak hotel le vživati in vži« vati, proizvajati pa ne. Tehnični napredek. Ne bi dobro končali te^a preule* da, ee ne bi med pridobitve 1. 1926. \'pisali tudi tehnieneUa napredka. V tern letu je človeštvo prehodilo ogromno pot napredka. Tehnično se je marsikaj izboljšalo, našla so se nova pota v industriji; zlasti ke* miji je treba priznati prvenstvo. Narodni Uospodarji posebno pou* darjajo napredek industrije dušiko* vih snovi. Tu pride predvsem v po* štev nova iznajdba o vtekočinjcnju premo.Ua, kar so ueenjaki zaman doluo iskali. Še marsikaj drugc.ua bi se dalo našteti, kar je eloveški duh znašel \ prid eloveštvu. Pa vendar koneajmo ta pre.uled z eno željo, da bi Uospodarsko zbliževanje med narodi privedlo tudi do pravega miru med ljudmi. DNEVNE VESTI 2093 »Jaselce«. Pod tern naslovom je izšel list za otroke, ki se proda j a po toba* karnah v CJorici. Pozor na znamke! Kakor sporoča poštno ravnatelj* stvo so bile z dnem 31. dec. 1926 vzete iz prometa poštne znamke po 20 cent, (zelene), po 60 c (rdeile), po 1 liro (temno zelene), po 2 liri (zelene in rumenkaste) ter po 2 liri (ekspresne za inozemstvo). Ravno tako niso več porabne za promet znamke v proslavo svetcga leta. — Prvo naštcte znamke pri* zadeti lahko menjajo pri poštah do 31. decembra 1927, svetoletne se pa ne morejo več menjati. Znamke, izdane v proslavo sedemstoletnice sv. Frančiška, ostanejo v vcljavi do 4. oktobra 1927. Za izseljence. V Gorici obstoji urad, ki daje navodila ljudem, ki se želijo izse* liti. Prikljueen je uradu »11 Patro* nato Nazionale per uli infortuni e le Assicurazioni sociali«. Sedež ima v ulici Bertolini (zraven sadne.ua trga). Tarn dobe izseljenci pojasni* la o delovnih razmerah v evrops skih državah. Ta urad pa ne daje pojasnil gledc izseljevanja v pre* komorske države. — Opozarjamo pa naše Ijudi na zlato, preskušeno pravilo: Boljša je doma skorja kru* ha ko v tujini polna skleda. Kdor Stran 2. »GORIŠKA STRAŽA« se izseli, skoči v vodo: ali plava z vsemi močmi, ali pa utone. Zato naj se vsak, kdor sc misli izseliti, preje stokrat prepriča, kako je v deželi, kamor namcrava iti na dclo. Odpust slovenskih učiteljev. Na podlagi odpustnega postopa? nja, ki je bilo prcd časom uvedcno od nauČMicga ministra proti mnogim našim ueiteljem in učiteljicam, je bilo po zadnjih uradnih poročilih odpuščenih iz šolske službe nckaj nad 20 oscb. Kolikor smo mogli do^ znati do danes, so mcd odpuščeni? mi: Rakovšček Josip, Sv. Lucija; Srcbrnič Karla, Ročinj; Podgornik Filip, Ponikve; Gcrželj Ana, Pod? mclcc; Kofol Ljudmila, Čepovan; Volarič Ivanka, Gorje pri Cer? knem; Tuzulin Zora, Srednji Loko? vcc; P. Paljk, Lokavec; Iv. Fajgelj, Ajdovščina; Jurjevčič, Ustje. Pri? zadeti so dobili naslednji odlok šol? skega skrbnika v TrstiK »Ekscelenca minister prosvetc nam je sporočil, da jc bil odpu? ščcn z odlokom od 30. t. m. na podlagi zakona od 24. dec. 1924 št. 2300 učitelj(ica) N. N. Služ? beno razmerjc preneha z 31. te? kočega mcseca. Šolski skrbnik ie zato odredil, da zapusti učitclj(ica) N. N. ta? koj svo.jo službo, Vaše gospostvo zamorc uvelja? viti pravico do pokojnine v smislu omcnjcncga zakona. Šolski skrbnik Reina.« Odlok so sporočili odpuščcnim pristojni didaktični ravnatelji. Upa? mo, da se bo oblastvo zavedalo svoje dolžnosti in bo odpuščenim osebam čimprej nakazalo pokojni? no ali izplačalo odpravnino. Smrtna kosa. V pondeljek 3. t. m. je umrla po kratki, mučni bolczni v mestni bol? nišnici Via Pavia g. Marija Hvalič roj. Pov.šič v najlepši dobi svojega življenja, stara komaj 36 let. Bila je skrbna in krščanska mati. Zapušča potrtcga soproga in še ne tri leta staro heerko. Pokoj njeni duši, žalu? jočim ostalim naše iskreno sožaljc! Iz sodnijske službe. Gg. Gorkič, Bekar, Šorli in Gor? jup, kanclisti na goriškem sodišču, so premeščeni v stare pokrajine. Prvi gre v Adrio, drugi v Chieti, trctji v Alessandrio, eetrti v Kre? mono. Obžalujemo njihov odhod, ker bo s tem poslovanje na gori? škcm tribunalu šc bolj otežkočcno, njim pa želimo na novih mestih mnogo uspehov. Spomenik slovenstva. 1. dcctmbra so podpisali najod? lienejši Slovenci proglas za zbira? njc prispevkov za slovensko »Aka? demijo znanosti in umetnosti«. V »Akademiji« se bodo zbirali slo? venski znanstveniki in umetniki, združevali svoje sile za kulturno delo med slovenskim narodom. Obenem pa se bomo Slovenci predstavili tudi svetu, kot visoko izobražen narod s samoniklo kul? turo. To je vclikanska misel, ki jo, bodo še pozni rodovi blagrovali. Dal Bog, da bi se kaj kmalu vdej? ' stvila. Izžrebano darilo { Goriške Mohorjeve družbe. ' Na novega leta dan se je sestala v prostorih »Goriške Mohorjeve družbe« komisija, da izžreba do- bite k izmcd srečk. ki so bile prilo* ženc mohorskim koledarjem. Ko? misijo so tvorili gg. Josip Bratuž, vodja; dr. Janko Kralj, urednik; Ciril Kosmae, tajnik. Predsednik komisijc g. Bratuž je toeno opol? dne otvoril seio, in je u^otovil, da je žara za sreekanjc popolnoma v rcdu. Komisija je nato preštela in overovila odrezke sreek. Nato je deček Avrelij Rupnik zavrtel kolo sreče in je zaporedoma potegnil iz žare številke, ki so doloeile zadcto sreeko. Izžrebana je bila srcčka, ki nosi sledeče znake: Serija 4000 (listki zelene barve) štcvilka 01851. Udu Goriške Mohorjeve družbe, ki bo do 15. februarja 1927 osebno ali pismcno predložil srečko s tcmi znaki, bo Družbino tajništvo (Go? rica. Via Orzoni 36 A) izplačalo 100() (tisoč) lir v gotovini. Pobožnost prvega petka. Ljubka pobožnost prvega petka za moške v cerkvi sv. Ivana v Go* rici se je našim možem in mlade? nie m močno prikupila. Postala jivn je prava dušna potreba. V skupni ljubezni do presv. Srca Jezuso- vejia se zbirajo ob tihi veeerni uri vsakej^a prvc^a petka v mesecu v prijaznem svetišču sv. Ivana, da privoščijo svojim dušam potrebne? iia oddiha in hrane. Nekoliko nau* kov in navodil za praktieno kr? ščansko življenje, beseda tolažbe in vzpodbude, skupna molitev, bla* ^oslov, ki jim Lja podeli evharistič* ni Jezus, to je dušna hrana, ki jo nudi ta duhovna oaza našim moš* kim. Krščanski možje in mladeniči! | Tudi v novem letu vam bomo ob= drževali to pobožnost. Potrudili se bomo, da vam jo napravimo šc bolj mikavno in prijetno. Cvetje in pet? je naj k temu pripomore in priljub* Ijeni j4ovornik nam je obljubil tudi letos svojo pomoč. Začnimo torcj novo leto v zna? menju presvetega Srca Jezusove* g&. Prihodnji petek dne 7. t. m. zbe? rimo se vsi v cerkvi sv. Ivana, kjer bo ob H. uri zvečer J4ovor za vas in nato litanije presvetega Srca Jezu? sove^a z blagoslovom. Kršeanski možjc in mladen'ici! Ta večerna pobožnost je namcnjc? na izkljueno le vam. Pridite torej, da se v bratski ljubezni na prosve* tem Srcu Jezusovcm oddahnete od svojih vsakdanjih skrbi in težav in prejmetc Nje^ov sveti blago« slov, ki naj vas spremlja v vsem Vašem družinskem in javnem živ? Ijenju. Na noge vsi, ki katoliško mislite in eut'ite! K najobilncjši udeležbi vas uljiidno vabi V7oc/.s7vo apostolstva molitve. Tri knjižice. Katoliška knji<4arna v Gorici je izdala v ponatisu II., 111. in IX. uro eešeenja, to je češeenje Rešnje.^a Telesa, Srca Jezusove,a baje padla iz goriških vrst mi* », da mora goriška pokrajina imeti prost izhod — do morja; za* to naj pride Tržič od Trsta pod Gorico. Zdaj ic pa Trst v zraku. »Piccolo« se dcla norca iz Goriča* nov: Kako so naduti; mislijo, da so zdaj država in rabijo morskih pri* stanišč. Tržič, tako pravijo, da je že po naravni legi združen s Tr* stom in da je goriški predlog pra* zen; raje da naj Goričani dobro izpolnijo svoje nalogc, ki so jih do* bili z novo pokrajino. V zvezi s tern prerekanjem je tudi povabilo tržaškcga fašistovskega komisarja poslanca Barduzzija, ki je za danes dopoldnc povabil k sebi vse faši* stovske tajnike in vse občinskc na* eelnike iz tržiškega okraja. Kaj so tarn sklenili se še ne ve. Kako se bodo ta prerekanja kon* čala, bi nas Slovencc prav za prav dosti ne brigalo. Pač pa svetujemo krogom v Vidmu in Trstu, naj se nikar ne smešijo, ko delajo iz nas slovencev nekega bavbava in z njim plašijo ubogc Goričane. Pra* vimo. da rimska vlada pač ni usta* nnvila goriškc pokrajine niti zato, da bi se zdaj pridobitni krogi pre* rekali, še manj, da bi Slovencc po* žrli ali kaj, marvce, da se dežcla gospodarsko okrepi in se obmejno prebivalstvo dvigne iz slabega go* spodarskega stanja. Tako, up.amo, pojmujc svojo nalogo tudi naš no* vi prefekt g. dr. Anzelm Cassini. Kot umen upravni uradnik bo pa znal pametnim potom pritegniti h sodclovanju tudi slovenski ži* velj. Toda nc z nekimi bescdami o raznarodovanju, ker od tega ne bo imela niti Gorica, niti Trst, niti Vi* dem in še manj pa italijanska drža* va kako trohico koristi. Trcba je ubirati drugo pot, pot pravične in poštene politike napram slovenske* mu delu prebivalstva v goriški po* krajini. Kako se izplačujejo vojno-pokojninshi zastanhi ? Iz Rim a smo prejeli naslednja pojasnila, ki se tičcjo izplačevanja vojno * pokojninskih zastankov. Zastanki pri direktnih pokojninah, to je pokojninah, ki jih prejemajo pohabljeni ali bolni vojaki sami. Mnogi vojni invalidi vlagajo pri* tožbe in zahtevajo izplacilo pokoj* nine za leta in mesecc nazaj. Da prihranijo vojni invalidi nepotreb* ne stroške in prošnjc, naj si dobro zapomnijo naslednjo zakonito do* ločbo čl. 59 invalidnega zakona od julija 1923 St. 11491: »Kdor eaka več nego eno leto od dneva, ko je bila njegova rana, poškodba ali bo« lezcn, ki je povzročila njegovo in* validno stanje, upravno in zdrav* niško ugotovljena, ne da bi p-reds ložil prošnje s predpisanimi listi* nami, ima pravico do pokojnine samo od prvega dneva v mesecu, ko je predlo/Al prošnjo in predpu snne dokumente.« Izplačevanje zastankov pri indis rektnih pokojninah, to je pokojni* nah, ki jih prejemajo otroci, vdo* ve, starši, bratje in sestre umrlih vojakov. Mnogim vdovam, staršem in si* rotam je pokojninski urad v Rimu ustavil izplačevanje zastankov. Us stavil je izplacilo svot za dobo pred 1. januarjem 1924. Omcnjcni urad je izplacilo zastankov ustavil radi tega, da lahko odračuna svote, ki so jih izplačale občinc kot dnevne podpore sorodnikom vojakov, ki so padli v vojni. Zaradi tega se prizadctim izpla* čujejo zastanki le na podlagi to* stvarnih izjav občinske uprave. Pred kratkim je vlada pooblasti* la pokrajinske zakladne ravnatelje. da smejo izplačcvati te zastankc po vzorcu 208, ali pa na podlagi po* trdil občinskih načelnikov. Odbiti pa morajo od zastankov svotc, ki so jih prcjcle stranke od občin kot dnevne podpore. Če ne zadoščajo pokojninski za* stanki za odplačilo dnevnih pod* por, sc mora odbiti ena desetina vsakega nadaljnega pokojninskega obroka toliko časa, dokler niso vse dnevne podpore odplačane. Treba je vzorec 208 natančno iz* polniti in na vsako zahtevano vpra* sanjc morajo stranke točno in hi* tro odgovoriti. Prihodnjič priobčimo šc nadaljna pojasnila za izplačevanje zastankov pri pokojninah staršev in sirot. slavni tekač Fred Bacon pretekel v eni uri 250 metrov več kot Bennet, rekord je bil 18 km in 839 m. Leta 1899. je šlo spet malo naprej za 39 metrov, Anglcž Marry Watkins je tckel 18 km in 878 metrov. In spet je pretekla dolga vrsta let, preden je šlo za nekaj metrov naprej. Eden največjih tekačev vseh časov jc bil Francoz Jean Bouin, povsod po Francoskem vidiš spomenike, postavljene njemu na cast. V sve* tovni vojni je padcl, slavijo ga kot narodnega junaka. Leta 1913. jc tc* kcl svoj največji tek, tek na uro. Nasproten je bil vcter, a runda za rundo se jc odvijala; ko je počil strel, ki jc naznanil konec ure, je udaril Bouin z nogo oh tla in je rekel: »Bilo je.« In je bil res po* stavljen nov svetovni rekord, 19 kilometrov in 21 metrov, za 143 metrov več kot prej. In spet je prc* teklo 13 let, pa rekord Bouinov še zmeraj stoji, prišli so mu blizu, prckosili ga niso. Morda ga bo Nurmi, ki hoče zapisati na svojo zastavo vse tckaške rekorde od 800 metrov do maratonskega teka. Morda bomo brali: 20 kilometrov Iz sipohego sueta. Browning — umrl. V Lüttichu na Bclgijskem je umrl inženir Browning v starosti 75 let. Ta je izumil splošno znano pistolo »browning«. 20 kilometrov na uro! Če vozi kolesar 20 kilometrov na uro, pravimo, da povprečno dobro vozi. Svetovni rekord je 42.538 kilometrov, ima ga Anglež Southall. Čc nam kdo rečc, da leti v eni uri 15 km daleč, se nam to že prccej zdi; z vsakim kilometrom raste naše začudcnje. Nurmi na pr. je pretekel 10 km v 30 minutah in 6 sckundah. Dolgo so sc povpraše* vali, katcra jc ona razdalja, ki jo premaga človek v eni uri, če teče. Slišalo se je to in ono; a dokler ni kontrolirano in zapisano. ni vse skupaj nič. — Prvič je bil rekord na uro uradno priznan leta 1863. Napravil ga je Indijancc Bennet, ki so rrju rekli »jelenova noga«; ta* ko hitcr je bil. Tekel je 18 km in 589 m; in ta rekord je obstojal cc* lih 34 let, do leta 1897. Takrat je skem pa potres; v maju bo umrla ncka zelo znana politična oseba v Italiji; v avgustu bodo cikloni v se* verni Ameriki; v septembru potre* si na Japonskem in v južni Amcri^ ki; v oktobru velikc nesrcče v se* verni Evropi; v novembru velikan* ska žclczniška ncsrcča v Italiji in parlamentarna kriza v Franciji in v deccmbru bosta Vezuv in Etna bruhala žarečo lavo. Prebrisane sleparije. Na Francoskem je policija prišla na sled prav prebrisanim tičkom. Ponare jali so poštne znamkc po 10 vinarjev. Škoda, ki jo mora drža* va trpeti vslcd tega znaša dva mi* ljona in pol frankov. Druga sle* parska družba je pa ponarejala do* voljenja za avtomobile. Je tudi precej zaslužila. na uro! Prerokbe. V Salernu v južni Italiji živi ncki človek, ki vsako lcto prorokujc o bodočem letu. Nekatere njegove napovedi so sc že tudi v resnici iz* polnile. Za januar napovedujc po* tresc v južni in srednji Italiji; v t'cbruarju bo hud mraz; v marcu nevihte v srednji Italiji in v Be* netkah; v aprilu bodo politični prc* vrati v inozemstvu, na Toskan* Valuta. Dne 3. januarja si dobil : za 100 franc, frankov 87 7? do 8H.75 L.r za 100 belg. frankov 305 — do 315 - Lir za 100 švic. frankov 425,- do 435 - Lr za 100 češ.-slov. kron ()5 50 do G()50 Lir za 100 dinarjev 39.- do 40- Lir za 1 Sterling 107.75 do 108 75 Lr za 1 dolar 22.15 do 22 35 Lir Novci po 20 frankov 82.— do 87.— Lir a 100 avst. kron 00310 do 0.0325 Lir AH ste že obnovili na- ročnino za „ Goriško Stražo"? Kaj je novega na cleželi? Št. Peter pri Gorici. Na novega leta dan je preteklo 30 let, ödkar so vrli prijatelji kme* tov ustanovili Posojilnico v naši občini. V prvem načelstvu so scdcli j stari naš Blažica, rajni grof Coro* j nini, župnik Hvalica in drugi naši možje. Prvo vlogo je prinesel rajni vertojbenski vikar Strekelj. V 30. lctih je Posojilnica izvršila sila mnogo dela v korist kmetu. Rešila je celo vrsto gospodarstev pred po* lomom. Pod neumornim vodstvom poscstnika Černica Franca se jc razvila v eno izmed najkrepkejših denarnih zadrug na Goriškem. Vsi, ki so požrtvovalno delali za našo Posojilnico, smejo s ponosom zrcti na to trdnjavo zadružne misli. Solkan. Na novega leta dan smo spremili k vcčnemu počitku g. Andre ja Srebrniča ki nam ga je ukradla ne* 'izprosna sušica. Prijatelji pevci so mu zapcli pred hišo žalosti, v cer* kvi in ob odprtem grobu žalostin* ke, g. dekan pa je imel kratek, a pomcnljiv go vor. Dal Bog, da bi njegove besede res segle v srea za* krknežev, da bi po vzgledu pokoj* nikovem pričeli živcti pravo kr* ščansko življenje! Žalujoči druži* ni naše sožalje, pokojniku pa sve* ti.la večna luč. Družina pokojnega Srebrniča se najisrčneje zahvaljuje vscm do* brotnikom, ki so v teku dolge bo* lezni pokojnika obiskovali in tola? žili. Posebna zahvala preč. duhov* ščini, g. dekanu za prekrascn go* vor in pevcem za v srce segajoče žalostinke. Vrtojba. Z no vim letom naj pride novo, boljše življcnje v našo vas! Tako nam pravijo gg. misijonarji, ki so na Silvestrovo otvorili misijon v naši cerkvi. H govorom hodi mno* go ljudi, večina moških. Bog daj srečo! Tako žclimo vsi za dobro vneti Vcrtojbcnci, posebno šc starši. Vojsko. Ker v preteklem letu ni bilo sko* ro nobcnega glasu iz naših hribov v »Gor. Straži«, hočemo pa to leto večkrat prijeti za pcro in poslati v svet kako novico. (Prosimo! Op. uredništva.) Kakor v navadi se je obetala tudi letos huda zima, a u* pamo, da snega ne bo veliko. Naša ohčina je najvišja v Julijski Kraji- ni. Ker sneg in mraz dosedaj šc ni- sta hudo pritisnila, najbrže tudi v prihodnjih tcdnih ne bo sile. Nadalje pripominjamo, da smo z našim obč. načelnikom popolnoma zadovoljni zlasti za to, ker določu* jc našim trgovcem cene v gotovih stvareh, pri katcrih se oni očividno nočejo spoznati. Cerovo. Pravijo, da je naša sola pretesna za vse naše šolarje, in zato je nekdo poslal v dolnji konec k Noniču po* ziv, naj tarn pobira od staršev pod* pise za otvoritev še ene sole in si* cer izven naše duhovnije v bliž* njem Valerišči v dolnjcm koncu Števerjana. Na zvit način se mu je posrečilo pridobiti mnogo staršev za podpis. Le nekateri niso hoteli podpisati, ker vedo, da tisto »po< slopje« za solo ne odgovarja. Ce po-* mislimo. da je tista hiša pod zem* ljo in zidana v senčnli legi ter nima zraven primernega šetališča, lahko rečemo, da je za vinsko klet in ne za solo. Bilo bi pravo gnezdo za tu- ber'kulozo. Tudi v Kakencah se jim je pcsrečilo, käkor pravijo, dobiti precej podpisov za tisto šolo. \ naši vasi je radi tega še precej mr^ mranja in skrbi. Kdo bo tarn po* učeval veronau'k, ker naš gosp