Šlev. 236. Posamezna številka stane 1 Oin. ¥ UMI, v Met mre R-otlolira 1921 LeloLL Naročnina za driavo SHS: do preklica: i) po polti mesečno Dla 14 b, dostavljen j na dom mesečno .. . « 12 za inozemstvo: mesečno Din 23 g Sobotna izdaja: = r Jugoslaviji.....Din 20 T Inozemstvu ..... „ 40 m OOM Insmtomi« Bnostolpas patitaa vrsta aaf oglasi pa Ola «*60 la Ola. «•—T veliki aglasl nad « na vt lina po Oln. 2 SO, poslana iti. po Dia. «•— PH večjem naročilo p opast Iztaala vsak dan lrvremfi! ponedeljka ln dnsva po prnr nlkt ob S, od zjutraj. BV Uredništvo is v Kopitarjevi nitoi itev. 6/in. Rokopisi sa ne vračalo; noiranklrana ptsm» se na sprejemajo. Uredn. teleL štv. 50. npravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava Jo v Kopitarjevi nI. 8. — Bačnn postne hran. IJnbllanske it. 850 (a naročnino In it. 349 sa oglasa, ■agreb 39.011, aaratav.7583, praška ln dona|. 24.797. Dejstva. Centralistični režim ee še krčevito Jrži, centralistična ideja pa pada in pojema. To je danes bilanca avtonomisiič-nega gibanja, ki ga je započela in z vso loslednostjo in ostrostjo vodila SLS. Od lemokratov, radikalcev in slovenskih sa-costojnežev kot protidržavna stranka raditega proglašena, more danes SLS z zadovoljstvom konstatirati, da je razpršila dobršen del pomislekov proti avto-nomiotični ureditvi države, da so vse centralistične stranke začele o avtono-mističnem programu ne samo resno razmišljati, nego da se avtonomistični koncepciji SLS oelo približujejo, dasi ne odkritosrčno, vendar dejansko, p r i s i 1 j e-ne od življenske sile avtonomistične ideje in prisiljene vsled položaja. SLS je ob zadnjih volitvah v narodno skupščino obračunala s centralističnimi ftrankaini in v Sloveniji centralizem idejno treščila ob tla, da se no bo nikdar več' dvignil, najsi bi prišel ob iznajdljivosti poraženih centralistov šo v tako prikriti, maskirani obliki preskušat ne-omahljivost slovenskega ljudstva. V narodni skupščini je bil najmočnejši steber centralizma koalicija demokratov, radikalov in samostojnežev. Tega centralizma slovenkemu ljudstvu ni bilo mogoče laenkrat v njegovi celoti streti; centra-istični nasprotnik se jo moral razdeliti, šele potem je bilo upanje opravičeno, da ^a bo mogoče razdeljenega napasti in ga >bvladati. S samostojneži je SLS obra-■unala z lalikoto v Sloveniji in vse Puc-jeve marnje in politične govorance ne )odo centralizmu samostojnežev pomagale več na noge. Mrtev je in nikdar več ie vstane, naj samostojneži nagomilijo se toliko laži po shodih in svojem časopisju. je bilo priti cen: ralistom do živega v drugih pokrajinah in v parlamentu ,kjer štejemo Slovenci le majhno skupino. SLS je poiskala protictntrali-stičnih zaveznikov, ki se jim je posrečilo centrali6te v narodni skupščini razdeliti. Posledica tega je bila, da so radikali s svojimi pogajanji dali avtonomistične-mu programu ideino svoje priznanje, demokratje pa so, brez upa, da zlezejo v centralistično vlado, začeli napuščati svoje brezobzirno centralistično stališče in se približujejo avtonomističnemu programu, ko so zavohali, da je avtonomi-stiSni program našel po borbenosti parlamentarne delegacije SLS tudi svoj slišen odmev na dvoru. Ne bomo razglabljali, je-li mišljenje demokratske stranke odkritosrčno ali ne. To je sedaj postranska stvar! Glavno jo, da so demokratje in to srbski demokratje bili prisiljeni iskati zvez s »separatističnimi« in vsled-tega »protidržavnimi« avtonomisti in jim dajati programatične koncesije v avto-nomističnem smislu, kakor bi jih danes že radi dali radikali, ako bi imela SLS take skomine, kakršnih nima in se nahajajo samo pri demokratih in njih sorodnim strankam. Zabavno je, kako skušajo celo glasila ožjih pristašev eentralista vseh centralistov Sv. Pribičeviča premostiti ta svoj prehod. Težko je javno in jasno izreči samemu sebi svojo obsodbo in pokazati očiten kes. Celo ljubljansko >Jutro« izpoveduje politiko demokratov za »revizijo celokupnega državnega 'stema«, »celega upravnega, siste-a, pisanega in nepopisanega«, ki ga ravno demokrati ustvarili in zanj radikale pridobili, srbski demokratski poslanci pa že upajo govoriti o reviziji ustave, na kar bi morda v skrajni sili pristal celo dr. Žerjav; njegovo glasilo namreč že izpoveduje pripravljenost demokratov, da bi z zakonom prepustili še na-daljni delokrog oblastni samoupravi, govore tudi o dekoncentraciji delov III. instance. Je pač sevede v tej polivki mno-?o vode, kakršno avtonomisti oziroma fe-»eralisti odklanjamo, ker je za nas vsak (predlog o dekoncentraciji kakršnekoli Ipblike l>rez zadostnih avtonomnih financ |in zakonodaje prazna fraza, brez vred- nosti, primerna samo še za kake jokave centralistične špisburgarje, ki so sami začeli jecljati pod. posledicami centralizma. »Jutrovcem« se je nain&h vzbudil celo že »plemenski čut«! Risum teneatis, amici! Začeli so že razlagati pravilno ume vanje jugoslovanske nacionalne misli, ki pozna Slovence, Hrvate iu Srbe. Kmalu se bodo dokopali do Markovega protokola, katerega programatične ideje so začeli silno spoštovati, dasi čezenj zabavljajo, ker niso oni ž njim poizkusili in preiskusili radikalce. Avtonomizem ni potisnjen v ozadje, marveč stopa v ospredje idejno kakor . še nikdar prej. Ne gre zato, da ga vsakdan slišiš kot vsakdan moliš očenaš, marveč zato, da vsak dan idejno bolj prodira. Vemo, da z enim udarcem še nihče ni podrl mogočnega hrasta, razbil težke skale; borba bo še huda, morda celo še dolgotrajna, pa to danes lahko rečemo, da bo prišel čas, ko demokratski in drugi centralisti ne bodo več-pisali: »Revizija ustave je padla,« marveč »centralistična ustava je padla«. Ali niso najboljši znanilci tega sicer smešne trdit ve demokratov in samostojnežev, da oni nikdar niso bili centralisti, pač pa da so bili centralisti prvobojevniki — avtonomizma in federalizma. m češkoslovaška. POMENLJIVI NAZDRAV1CI MASARYKA IN MILLERANDA. Pariz, 17. oktobra. (Izv.) Včeraj dopoldne je dopctoval v Pariz predsednik češkoslovaške republike Masaryk skupne s češkim ministrom zunanjih zadev dr. Benešem. Na kolodvoru ga je sprejel predsednik češkoslovaške republike Mil-lerand, ministrski predsednik Poincarč na čelu celokupno francoske vlade in predsednika obeh zbornic. Po prisrčnem pozdravu sta se oba predsednika odpeljala v palačo zunanjega ministrstva. Številna množica je odličnega gosta navdušeno pozdravljala, Popoldne je Masaryk položil venec na spomenik neznanega vojaka. Po veliki vojaški paradi so Masaryku priredili svečan sprejem v mestni hiši. Pariz, 17. oktobra. (Izv.) Na včerajšnjem slavnostnem obedu je predsednik Masaryk napil francoskemu predsedniku s sledečimi besedami: »Mi smo Franciji odkritosrčno hvaležni in ji bomo vedno ostali hvaležni. Francija more na nas računati v vsakem slučaju v dobrih in t e ž k i h č a s i h. Po vojni 1. 1871. je uživala Evropa 50 let mir. Prepričan sem, da bomo po težki svetovni vojni uživali mir še mnogo dalje, ker ga vsi potrebujemo. Z ustvaritvijo Male antante smo uresničili svoj vnanjepolitični program. S svojimi sosedi smo svoje odnošaje uredili po za BudimpeSta, 17. oktobra. (Izv.) Repa-racijska komisija je pričela proučavati vprašanje zunanjega posojila za Ogrsko. Pariz, 17. oktobra, (Izv.) Reparacij -ska komisija je danes soglasno sklenila pozvati Društvo narodov, da izdela načrt za posojilo Mažarski. Ko bo načrt izdelan, ga mora Društvo narodov poslati reparacijski komisiji, da ga prouči. Fojemanje izgredov v Nemčiji, Berlin, 17. oktobra. (Izv.) Po burnih demonstracijah včerajšnjega dne je danes mesto popolnoma mirno. Le v predmestjih se še zbirajo tu in tam gruče ljudi z oči-vidnim namenom pleniti, toda policija z lahkoto vzdržuje red. ZAPLEMBA MARK V PORUHRJU. Berlin, 17, oktobra. (Izv.) Francoske oblasti so v zasedenem ozemlju zopet zaplenile 142 biljonov mark. NAČRT ZA OBNOVO NEMČIJE. London, 17. oktobra. (Izv.) General Smuts je izdelal poseben načrt za gospodarsko in finančno obnovo Nemčije in ga predložil angleški državni konferenci. NEMŠKI ZASTOPNIKI PRI POINCA-REJU. Pariz, 17. oktobra. (Izv.) Poincarč je danes sprejel nemškega zastopnika, s katerim se je razgovarjal približno 14 minut. NESREČA MED PONTEBO IN MAL-BORGETOM. Rim. 17- oktobra. (Izv,) Med Ponteho in Malborgetom se je vsula zemlja na železniški tir. ki ie precej poškodovan. Reka načelu varstva miru in s svojo politiko napram Avstriji in Mažarski smo dokazali, da delamo za konsolidacijo Srednje jn cele Evrope. Pod francoskim vodstvom sklenjeni mir ima vse pogoje za obnovo Evrope. Mi stojimo na stališču mirovnih pogodb, ker jih smatramo za pravične. Pred vsem pa je treba ohraniti mir in pošteno izpolniti vse repar/ cijske obveznosti. Še obstoječe nepopolnosti pa lahko odstranimo z mirnim in poštenim sporazumom. Plemenita Francija sodeluje z nami pri obnovi Evrope in mi potrebujemo to sodelovanje. Živela Evropa! Pariz, 17. oktobra. (Izv.) Na Masary-kovp napitnico je odgovoril predsednik francoske republike Millerand: »Vaša navzočnost med nami nam jamči, da bomo srečno započeto delo tudi uspešno nadaljevali, tako da bomo dosegli najboljše rezultate v ohranitvi in v spoštovanju mirovnih pogodb in v izpolnitvi prevzetih obveznosti. Naše delo za povzdigo gospodarstva v podonavskih državah je bilo pogosto ovirano, Želimo pa v interesu vsega sveta, da se te dežele zopet gospodarsko dvignejo in dasekončrioveljavno odstrani vsak režim nasilja in tlačanstva.« Bela je vsled neprestanega deževja zelo narastla in provzročila mnogo škode, STAVKA V POLJSKI ŠLEZUI KONČANA. Varšava, 17. oktobra. (Izv.) Štrajki v poljskem delu Šlezije so prenehali. Železniški obrat se vrši zopet redno. GREGOP.UANSKI KOLEDAR V RUSIJI. Moskva, 17. oktobra. (Izv.) Sporazumno s patrijarhom v Carigradu je odredil patrijarh Tilion, da se uvede s 14, oktobrom v Rusiji gregorijanski koledar, BREZPOSELNOST NA ANGLEŠKEM. London, 17. oktobra. (Izv.) Število brezposelnih na Angleškem znaša 1 milijon 250.600, nekaj več kot pretekli teden. London, 17. oktobra. (Izv.) Živež stane na Angleškem 75 odstotkov več kakor pred vojno. ZRAČNI PROMET V AVSTRIJI. Dunaj, 17. oktobra. (Izv.) Na Dunaju se je ustanovila delniška družba »Austria-Flug-Gesellschaft«, ki bo v najkrajšem času začela z zračnim prometom med Dunajem, Gradcem in Celovcem. Pozneje bo družba uvedla tudi letalsko službo med Dunajem in Trstom in Dunajem in Benetkami. Cena bo enaka vozni ceni v I. razredu železnice. RAZPRAVA PROTI BOLGARSKIM MINISTROM. Sofija, 17. okt. Sodišče v Trnovi je obsodilo Nedeljka Atanasova, bivšega ministra v Stambolijskijevem kabinetu kot zarotnika na 4 leta težke ječe in na 10 let izgube državljanske časti. Pred sofijskim sodiščem je določen proces proti drugim ministrom Stambolijskijevega kabineta za 5. november t.i. Radovljiški okraj proti kuluku. Župani radovljiškega okraja so pri okrajnemu glavarstvu dne 13. oktobra protokol irali to-le izjavo; Župani kot zastopniki občin političnega okraja Radovljica, zbrani na povabilo okrajnega glavarstva v Radovljici, da bi nas poučilo glede sestave seznamov za kuluk izjavljamo: Iz pojasnila, katerega nam je podala okrajno glavarstvo je razvidno, da je že sama sestava seznama za kuluk tako komplicirana in za občine obremenjevalna, da se je po vsestranskem prevdarku izkazalo, da je praktična uvedba kuluka nemogoča. Z ozirom na to prosimo, da gradbena direkcija predlaga pristojnemu ministrstvu, da naj se naše ceste vzdržujejo kakor dosedaj, ker je dosedanji način uprave cest priznano najbolji in najceneji. Sklicujoč se na člen 14, Uradni list štev. 72, 1. 1923, štev. 260, prosimo, da se ta izjava pošlje priporočilno na pristojno ministrstvo. Izjavo je podpisalo 20 občin. Kralj Stinnes. V nedeljski številki »Prager P nam pripoveduje H. Gerlach iz T o Stinnesu sledeče. Vselej, kadar gre za važne potu odločitve v Nemčiji, se pojavi ime Hug^ Stinnes. Ko je postal položaj Streseman-novega ministrstva kritičen, se je pogajal Stinnes v parlamentu z voditeljem agrarcev; par dni nato smo brali, da ec je pogajal v Diisseldorfu tri ure s fran- I" coskim. generalom Degoutte-om o obnovitvi dela v Poruhrju. Francoski poveljnik ni vprašal morda nemških vladnih zastopnikov, temveč največjega nemškega delodajalca. Odkod prihaja ta naravnost grozeče neprijetni vpliv tega moža? Šele vojska ga je napravila zares bogatega in šele povojna doba ga je na-ravila za najbogatejšega moža " e m č i j e. Za moža s takim premoženjem, da jo vsaka cenitev izključena. To nepregledno bogastvo je sad njegovega organizacijskega talenta, oziroma, da se še bolje izrazimo, njegovega organizacijskega ženija. Zveza nemških kovinarjev jo izdala pred kratkim brošuro, kjer navaja soudeležbo Stinnesa na inozemskih podjetjih. Vodilno vlogo ima v 360 podjetjih, nahajajočin se v 40 deželah Evrope, Azije, Afrike in Amerike. Politika mu je samo sred" stvo v dosego namena. Med voj' sko je bil za aneksi jo tujega ozemlja; ne, ker je bil Vsenemec ali pa iz vojaških ozirov, temveč, da bi zagotovil nemški industriji prvo mesto v Evropi, pri čemur je seveda mislil v prvi vrsti na svojo industrijo. Na najnesrečnejši način je podpiral nemško militaristično politiko, ki jo hotela Belgijo in sosednje rudarske okraje trajno zasesti. Po vojski je pa takoj presedlal, se prilagodil novim razmeram in je ustanovil s Karlom Le-gienom vred »delavsko skupnost«, na videz temelječo na enakosti delodajalcev in delojemalcev, v resnici pa njemu najlepšo povojne dobičke donašujoco. Ko je nemška javnost postala spet bolj bojevita, se jo obrnil tudi on in je imenoval svojo novozgrajene parnike Tirpitz — ta je bil nemški prvi admiral —, Hin-denburg in Ludendorff. V srcu je mo-narhist, izhaja pa tudi z republiko, Če ga v njegovem brezmejnem dobičkolovstvu ne moti preveč. Njegov glavni boj gre proti osemurnem delavniku in proti prevelikemu obdavčenju lastnine. Z jasnim pogledom je takoj uvidel, kdo je njegov najboljši zaveznik v vplivanju na javno mnenje: časnikarstvo. Postal je »tovarnar m i š 1 j e -n j a« na debelo. Pridobil si je najprvo »Die Deutsche Allgemeine Zeitung«, ki je bila žo od Bismarcka naprej morodaj-110 glasilo vlado. Koliko ima drugih časo: pisov, ni mogoče dognati, ker so nakupih časnike večinoma drugi, seveda zanj. Kjerkoli naleti v časnikarstvu na na- sprotstvo, takoj tisto podjetje kupi, in •e to ne gre, pa ustanovi proti-pocljetje. Najbolj značilen jo njegov nastop proti »Frankfurter Zeitung«, največjemu nemškemu časopisu. Ta časnik je prav krepko kritiziral Stinuesove operacije z devizami, ki so menda na kurz nemške marke neugodno vplivale. Takoj jo usta novil Stinnes v Franfurtu veliko konkurenčno podjetje. Njegovo geslo je: »Vdaj se ali pa izgini.« Danes je Hugo Stinnes eden najmočnejših mogotcev na Nemškem, zmeraj protisocialen. Toliko da ni strmoglavil Stresemannovega ministrstva. Ni se mu še posrečilo; a tak značaj, kakor je on, tako žilav in vztrajen, bo neomajno zasledoval svoj cilj. Le z združenjem vseh nasprotnih sil je mogoče kljubovati mu. To je kralj Stinnes._ k zunanje polftfe *■ Masarykovo potovanje v Pariz. »Prager Tagblatt« jc v torek zabeležil v uvodniku vest, ki jo baje širijo v čeških političnih krogih, da namerava Masaryk doseči od Francije in Anglije jamstva za nevtralnost čehoslovaške države. * češki državni proračun. »Lidove 'Novinj?« poročajo, da bodo znašali češki državni dohodki za prihodnje proračunsko leto 16 miljard čeških kron, izdatki pa 18 miljard. Tzdatki znašajo tri miljar-de manj kakor lansko leto. * Zakonodajna plodovitost. Za bo-TToce parlamentarno zasedanje je češka vlada pripravila okoli 130 novih zakonskih načrtov. 28 vladnih zakonskih predlogov je ostalo še nerešenih od zadnjega zasedanja. * Oster nastop proti komnnislom. "Nemški parlament jo vladi dal pooblastilo, da sme izdajati tudi izjemne naredbe. Na podlagi izjemnih naredb je podrejena Saksonska vojaškemu poveljstvu generala Miillerja, eegar prvi ukaz je bil, da se morajo »proletarske stot-nije« (komunistične) takoj razpustiti. * Volitve na Bolgarskem. Bolgarska vlada je razpisala volitve v sobranje na 18. novembra 11. * Arabci odklanjajo. Britanski visoki ko-tnisar v Palestini sir Herbert Samuel je skli-ral f.iabske odličnjake in jim ponudil, da se \a komisariatu poleg že obstoječe »židovske agencije« ustanovi tudi »arabska agencija«, ki bi izvrševala posvetovalno vlogo. Arabci so ponudbo zavrnili, ker nočejo priznati oblasti židovske agencije. Politične vesti. Shodi SLS. VMekinjah je poročal o delu v parlamentu poslanec bircin. Zborovalci so vzeli njegovo poročilo z zadovoljstvom na znanje in obsodili lažnivo pisanje »Kmetijskega lista«. S posebnim ogorčenjem so vzeli poslušalci na znanje, da hoče vlada ukiniti v Ljubljani teološko in medicinsko fakulteto in so proti temu burno protestirali. Ljudstvo se zaveda, da je dolžnost države gojiti kulturne naprave, ki smo si jih priborili, ne pa jih uničevati. Protestirali so i proti srednjeveški upelja-vi kuluka in pretirani odmeri dohodninskega davka, kar vse kaže, da nas belgrajski mogotci hočejo ponižati in gospodarsko uničiti. Naj ve vlada, da bo naše ljudstvo vztrajalo v boju za svoje pravice in za svojo avtonomijo, naj pritiska Belgrad ali laže liberalno in samostojno časopisje. — V Selcih je imel v nedeljo poslanec B r o d a r političen shod. Obširno je poročal o delovanju poslancev SLS v državnem zboru. Zborovalci so soglasno in navdušeno odobrili modro postopanje poslancev SLS v težkem boju za avtonomijo; odločno protestirajo proti staremu suženjskemu obveznemu delu, takozvanem kuluku. Zahtevajo tudi, da se odpravi dosedanja ponavljalna šola v ljudskih šolah, ker nima nobenega uspeha; namesto nje naj se u peljejo v šolah obvezni poučni tečaji gospodarskega značaja v času od novega leta do srede marca. + Izza radikalskih kulis. Spor v radikalski »stranki« v Sloveniji je poleg zabavnih prizorov prikazal slovonski javnosti marsikaj, kar se je dosedaj vršilo prikrito v »širokih masah« radikalskih pristašev. Radikalci so včeraj v svojem ljubljanskem glasilu »Jutranje novosti« padli na kolena pred »Orjuno« in razkrivajo sami sebe, kako dvolično igro je stranka igrala v terorističnih aferah Orjuue. G. Ivan Hribar, prvi član radikalske stranke v Sloveniji, je kot pokrajinski namestnik dno 3. februarja povodom orjuna ško demonstracije v Celju proti »brezpomembni nemški veselici« (besede g. Iv. Hribarja) izdal proglas na »rojake in Slovence«, v katerem izjavlja, »da mu je ostalo dovolj trdno volje in energije nastopiti z vso brezobzimostjo in strogostjo proti rušilcem javnega reda in miru, ki morata biti in ostati temelj naše države«. Istega dne pa je, kakor izpoveduje sedaj radikalsko glasilo, akcijski odbor radikalske stranke zaključil, da zavzame stališče proti razpustu Orjune, dr. Niko Zupanič jc poslal celo šifrirano brzojavko Paši-ču (brzojavke pač ni šifriral doma, ampak pri g. pokrajinskem namestniku), dr. Ažman je šel celo osebno intervenirat v Belgrad, mesec dni pozneje se je zopet zavzel za Orjuno, ko se jo izvedelo o nameravanih korakih proti Orjuni. Nemci, ki so jih hoteli radikalci obdržati v svoji zanki, so dobili en flajšterček, Orjuna pa druzega. -j- Korenita rešitev. Radikalsko glavno glasilo »Samouprava« objavlja v zadnjem času prav zanimive uvodne članke v obrambo vidovdanske ustave in v cbrambo radikalne stranke. Tako primerja včeraj radikalno stranko z ostalimi strankami v državi in pravi o radikalni stranki, da je ona bila ustanovljena in da je rastla na politični podlagi, vse druge stranke v državi pa so v e r ske ali plemenske. Vidovdanska ustava pa hoče ravno »izključiti iz političnega življenja vso versko in plemenske razprtije« in pozna zato le »enakox)ravne državljane«. — To jo star recept: Če te zob boli, ga izderi in te ne bo nikdar več bolel. Samo to je težava, Ha se živih tvornih sil, kakor so verski čut ali pa plemenska zavest, ne da enostavno zanikati ali izruvati. Po principu malih otrok,"ki so skrivajo za materin predpasnik in kričijo: Mama, meno pa ni — f>o tem prificipu je vladala tudi Avstrija in Ogrska, ki sta obe trdili na vso sapo, da »narodnosti ni«, ampak samo »državljani«, toda po prevratu so pa dunajski in peštanski gospodje le videli, cla »narodnosti« so! Zato bi tudi za belgrajsko vlado bilo bolje, da verske in plemenske sile vidi, jih spoznava in priznava in upošteva, mesto ria jih enostavno hoče utajiti. + Ne verjamejo jim! Osiješka »Dic Drau« piše o poskusih demokratov, da zlezejo iz centralistične zanke, ki so si jo bili sami spletli, tako-le: »Značilno je, da so začeli demokratje razmišljati o federaciji. V Belgradu pripovedujejo, da se demokratje prav resno pečajo z vprašanjem revizije ustave. Mogoče se je demokratom le začelo svitati, da Hrvatov ne morejo ugnati s silo. Pa tudi če je to vse res — ali more kakšen Hrvat privoliti v zvezo z demokrati, tudi okostenelimi centralisti, in skleniti ž njimi politično pogodbo?« -f Kaj nam obetajo. Zagrebški »Morgen« poroča, da pripravlja vlada zn »prečane« v novem zakonu o zvišanju indirektnih davkov nove ugodnosti: V Srbiji in Črni gori bo novi davek zvišan za kakih 10 odstotkov, v prečanskih krajih pa mnogo, mnogo več — samo cla radikali pri novih volitvah no izgube večine med srbskim prebivalstvom. ničarjev. V torek ob 7. zvečer se je vršil v Rokodelskem domu sestanek železničarjev, katerega je sklical poslanec Gostinčar. Na sestanek jc prišlo toliko železničarjev vseh strank, da je bila dvorana nabito polnn. Poslanec Gostinčar jo izčrpno poročal o železničarski službeni pragmatiki. Zlasti «o je dolgo poinudil pri tistih členih novega zakona, ki puščajo vsakokratnemu režimu na stežaj odprta vrata za strankarsko korupcijo. Železničarji so pazno zasledovali strokovna izvajanja poslanca Go-stinčarja. Ogorčenje je zavladalo v dvorani, ko je natančno poročal o upravnih in disciplinarnih kaznih, ki jih določa nova pragmatika. Te kazni so naravnost,kruto in take, dn se hoTali-ko znesel kak predpostavljeni radikal nad vsakim neljubim človekom in mu zavil vrat, kadarkoli bo lo hotel. Najznačilnejše za kapitalistični duh sedanjega režima je dejstvo, da so podvrženi eksemplaričnim disciplinarnim kaznim celo železničarski upokojenci. Človek, ki je 30 in več let služil na železnici in naložil v prometni službi s svojim naddelom toliko kapitala, da je upravičen, da na starost vleče penzijo in udobno živi, bo lahko mahoma disciplinarno zasledovan za morebitne maleu-kostne prestopke. Pragmatika celo določa, da mora upokojenec sam javiti morebitne svoje pogrešite. Poslanec je pozval železničarje, naj v borbi za kruh vse njihove organizacije nastopajo enotno in naj čimpreje same kategorizirajo po novi pragmatiki svoje člane ter kategorizacijo predlože ministrstvu v Belgrad, da se gospodje no bodo izgovarjali, da kategorizacije same niso mogli pravilno izpeljati, ker jih ni pri delu nihče podpiral. Na koncu predavanja se je razvila živahna debata o tolmačenju posameznih členov pragmatike, zlasti glede upokojitev po starem zakonu, glede provedbe v novo službeno razmerje in glede upokojitve po določilih novega zakona. V debato so stvarno in strokovno posegali tudi pristaši drugih stranlr. Železničarjem je bilo jasno povedano, da naj od novega zakona ne pričakujejo nič dobrega. Tudi sami se zavedajo tega. Vendar pa so ohranili mirno kri. Te ljudi, ki so posetili sestanek v Rokodelskem domu, belgrajski kapitalistični režim ne bo nikdar vrgel ob tla. Zborovanje je bilo vseskozi strokovno in je tako lepo uspelo, kakor malokakšno delavsko zborovanje po prevratu. — Koroška slovenska kandidatna lista potrjena. Kakor smo poročali, koroški deželni volivni odbor ni potrdil slovenske kandidatne liste. Avstrijska vlada je pa uvidela dalekosežne posledice tega koraka in pritisnila na koroški deželni volivni odbor, ki je v ponovni seji svoj prešnji sklep razveljavil in potrdil slovensko kandidatno listo. Volitve se bodo vršile 21. oktobra. — Poziv interesentom v Sloveniji, da javijo svoje tirjatve nastale iz dobav naši državni upravi. Med vzroke, ki povzročajo pomanjkanje denarja na našem trgu, spadajo tudi dolgovi naše državo za razno dobave. Znano dejstvo je, da je v Sloveniji mnogo podjetij, ki imajo tirjatve napram državi iz raznih dobav. Gre gotovo za znatne vBote, vet clar svota vseh teh tirjatev ni znana, 7, akcijo, ki ima namen pospešiti plači predmetnih državnih dolgov, je pa na večjo važnosti, da ugotovimo za Slov nijo, kar mogoče točno svoto državni dol Igov, izvirajočih iz raznih dobav držaJ ni upravi. Trgovska in obrtni š k a zbornica za Slovenijo Ljubljani zategadelj poživlja indi strialne, trgovske In obrtne interesent v Sloveniji, da ji takoj sporoče pismi no: 1. koliko znašajo njih tirjatve iz d' bav naši državi po stanju 20. oktobr 1923, 2. kakšno blago so dobavljali i kateremu mestu državne uprave, 3. kd« so nastale tirjatve. — Mussolini in kardinal Mercier. Mm solini je poslal kardinalu Mercierju svoj sliko z naslednjim posvetilom: »Kardinal Mercierju, junaškemu duhu, svetilniku h ščanske luči na svetu.« Ko bi hotel še < Mussolini postati tak svetilnik »krščansk luči« uapram primorskim Slovencem, pa 1 no bilo v Primorju toliko solza in gorja i grehov proti krščanski pravičnosti. — Pevska zvoza javlja, da pesmi, ki so i pele pri katoliškem shodu, nima več v zalog vse note so pošle. — Belgrajski »Jugo-radio«. Začetkom « ga meseca jo začela v Belgradu poslovati v< lika radiotelegrafska družba, ki prejema d rektno od največjih svetovnih radio-postaj p< tom brezžične telefonije najnovejše vesti i vsega sveta. Tako prejme družba kurze nji jorške borzo že 10 minut po zaključku bon nega poslovanja v Newyorku. Ravno tako pri jema telefonično tudi politične vesti iz vse držav. To je vsekako velik- napredek, za kati rega Belgrajčane skoro zavidamo. Z ozirom n okolnost, da dandanes radiotelefonski spri jemni aparati niso ravno posebno dragi, h morala tudi Ljubljana misliti na uvedbo te Ameriki, na Angleškem iu v Franciji že splo šno razširjene iznajdbe. Prejemni aparat jak dobre vrste stane okoli 500 frankov in pa k« stane jako priprosta vpeljava in naročnina. 1 še to prednost ima novi telefon, da radovednii ljudem, ki radi prisluškujejo na sedanjih le lefonskih aparatih, ne bo več treba mučil ušes, ampak lahko kar direktno pristopijo krog naročnikov. — Začasna prepoved sejmov v Prekmni ju. Oblast je vsled razsajanja kužnih bolezu v Prekmurju začasno prepovedala vse sejmt — Novi vojaški zakon. Ljubljanski »Urad ni Liste dne 17. oktobra t. 1. prinaša novi a kon o ustrojstvu vojske in mornarice. — Lepi vrtnarski uspehi Mestno vrtnaj stvo v Zagrebu je postavilo na trg zeljnate gla ve, od katerih tehtajo nekatere po pet in p kilogramov, sama glava pa nad 4 kile. V ne. zagrebški trgovini pa je razstavljena 4 in pi kile težka kolerabica in 80 cm dolga kumari — Moka in kruh. Zagrebški »Jutarnji lisi poroča, da dobivajo kmetje v Slavoniji za ki! pšenice po 13 kron, v Zagrebu pa stane kilo gram kruha 26 kron. Kdo »zasluži«? — Ženska vladni svetnik. Ravnateljici di žavnega učnega zavoda za gospodarske žensk poklice na Dunaju Olgi HeC je zvezni pred sednik podelil naslov vladne svetnice. — Sclma Kurz v Jugoslaviji. Slovita dc najska pevka Selma Kurz gostuje te dni Jugoslaviji. Pela je doslej v Belgradu in No vem Sadu, bodočo dni nastopi v Zagrebu. 0 tam se vrne v Belgrad, kjer bo o priliki pre stolonaslednikovega krsta pela na dvoru, svojih vtisih v Jugoslaviji se je nasproti poro čevalcu >D. Volksblatta« izrazila zelo toplo Iz Jugoslavije se vrne pevka na Duuaj, odko der odpotuje na gostovanje na Angleško. — Prijeti roparski morilec. Ljubljansk policijski dnevnik je letos meseca marca poro čal, da je leta 1884 v Gradcu rojeni Kari Lich tenegger, ki je pristojen v Radeče, vlomil le f Andrej čebokli. (Prijatelju ob odprtem grobu.) Včeraj sem Ti odposlal pismo, ne doseže Te več, ni Ti treba več novic, prijatelji Tam v Kredu v prijazni domači hiši ležiš med svečami in jesenskim cvetjem, zvonovi svetega Miklavža Ti po jo rošnje v jutro, opoldne in zvečer in ljudje, naši dobri ljudje, prihajajo in To krope Tebe tihega, ki si bil živ in življenje vasi, Tebe molčečega, ki si jim govoril in jih bodril.. jočejo ob Tebi Krejci, jočejo Potočani, jočejo Robici — jočejo vsi, ki so Te poznali. In jočem jaz ob teh vrstah, prijatelj! — Lepo je bilo doma. Med Krnom in Mijo, med Matajurjem in Stolom v naši dolini ob Nadiži, v naši tihi vasi, v najinem Kredu. Dobrih deset let si užival to lepoto, otrok med otroki, pa si odraste!/pustil si Nadižo, naše poletno veselje, pustil bečje, oni tvoj otok, poln življenja in odšel v Gorico, v šole. Pokojni dobričina Orešec, tudi mene je učil, Te je bil v pripravnici za srednjo šole vesel: med dobrimi si bil najboljši, med pridnimi najpridnejši. Vesel Te je bil tudi rajnki gospod vikar Fon in ko si prišel v gimnazijo, Ti je pomagal, kakor prej meni, v deško semenišče. Tam lin ac nrnv/Jlnrnv TlflSlfl V OnrioJ 5». Ho«.5 i > »v. * —. ' *—'f - ' ——----—. ■ i .,1 • '1.1,1 nama hišni red ni dovoljeval občevati — prestar sem bil za Tvojo družbo! — sva vendar hodila po vrtnih stezah med pomladnim in jesenskim cvetjem v povečerni uri in, ko jc prišla zima, kaj vse sva prere-šetala, presanjala po koridorju, kjer smo — par za parom, po svoji izberi hodili do večerne molitve. Kolikrat naju je ravnatelj ločil in oštel. Pa le ni nič pomagalo — kdo bi ločil domačina daleč od doma! Takrat si že prijemal za pero... In potem je prišlo, da sem se preselil v goriški ghetto, v via Ascoli, in čez leto ali kaj si prišel tudi Ti, in trojica domačinov nas je bilo pri dobri gospe Ferrant: Adolf Ivančič, Ti in jaz. Včasih je stopil k nam še Lojze Remec, jurist in že znana literarna oseba iz iste, ulice. Šola, instruk-cija, literatura — to je bil naš dnevni red. Lepo je bilo. Pa sem odšel jaz, odšel Remec, odšel Ivančič in ostal si sam. Ne! Narte Veliko-nja, France Bevk, Alojzij Res, Filip Pertcjt in še drugi so ostali in ste modrovali in pisali. Lepo je bilo to mlado življenje, kakršnega ni bilo nikoli prej na goriški gimnaziji in ga no bo več! — V našo »Zoro« si poslal tedaj svoje prve pesmi in v >Zvonu« si priobčil povest iz krajev svoje Ž i dane vode (Nadižo) in v »Domačega prijatelja« si začenjal. O počitnicah — božičnih, velikonočnih in velikih — sva se dobila doma. Z "»gospodom« sva se sprehajala po nrorenji« in po nadižki cesti, poslušala živo kroniko — zgodovinar je bil in v vasi že trideset let — v izobraževalnem društvu sva predavala in igrala, fantovala sva s fanti in z možmi 1110-ževala, hodila v Benečijo — na prvem in obenem zadnjem zborovanju »Zveze beneških slovenskih dijakov in bogoslovcev« sva bila — na Vrhu sva med kosci uživala naše planine, z Matapirja sva sanjala o na- ši Pa je prišlo leto 1914 in ni bilo več lepo. Pravkar si maturiral in se odločil za profesuro — slovenščino in italijanščino si si izbral — a moral si v uniformo, v kateri sem Te videl le kot enolotnega(l) »prosto-vo!jca«(!!) v Gorici. In potem nič več do 1919. Bil si na vseh mogočih frontah, tudi bridkost Gorice si okusil, in zlomilo Te je. Ne zaledje in ne toplice Ti niso vrnile več zdravja. Bolan si se vrnil ob polomu domov, enoletna skrb ljubeče matere—vdove Ti je pomagala, a le toliko, da si prišel v Ljubljano dovršit studijo in do kruha, pa si so 28. junija letos vrnil k njej, ki si jo vdano ljubil, da Ti žalostna izkažo zadnjo ljubezen in Ti zapre oči. Oči, ki bi še tako rade gledalo in prodirale v tajne življenja kakor so v r/Velikonočnem pismu«, »Otoku«, »Ločenih svetovih«, »Otroku gladu«, »Idijotu Marku«, »Solnce »e »meje nad črnimi rakvami«, »Pod mrtvimi drevesi«, v »Tratrediji nerojenega otroka« in šc v tej in oni črti, ki si jo napisal. Zaprla Ti jih j< žalostna, križana mati za večnost! — Prijatelj Dreja, kako rad bi srečal da nes Gospoda, da bi rekel materi-vdovi »Ne jokaj!« in Tebi: »Mladenič, rečem Ti vstani!« Joža Lovrenči?. Pred tremi tedni so otvoril v Kolin' ob Renu stadion, največjo športno napravi v Evropi; zbralo se je ob otvoritvi nad sto-tisoč ljudi. Ves prostor meri okoli petdeset hektarov in ima tele oddelka glavni oddelek za nogomet in lahko atletiko; prostor za hockey, dirkališče za motorje, ki 6e pa lahko uporablja tudi za aero-plane; prostor za težko atletiko; še dve manjša oddelka za nogomet in lahko atletiko; plavalnico; igrišče za tenis-tekme; dvajset igrišč za tenis; jahališče; solnčuo ir zračno kopel; velikanski travnik za igre. Načrt so napravili inženerji v vednefl stiku s kolinskimi športnimi zvezami. Vsake športne panoge prostor je na zunaj za prt, obdan od nasipa iz prsti. Za igralniffl travnikom je še dosti prostora, kjer bodo? boljšimi časi napravili več poslopij za športno in telovadne zveze, restavracije itd. Naj-več ljudi bo prihajalo po aachenski cesti; na koncu so napravili primeren prometu prostor za cestno železnico, za vozove in z* tos 21. marca pri posestniku Alojziju Hribarju v Čelevru pri Šmarjeti. Lichtenegger je od-uesel 16.000 K denarja in je pri vlomu usmrtil 13 letnega Hribarjevega rejenčka Josipa Pe-ternela. Lichtenegger se je dolgo skrival oblastem, toda temeljem zasledovanja ljubljanskega policijskega dnevnika so dne 12. t. m. orožniki v Št. Jerneju roparskega morilca Lichteneggerja izsledili, ga aretirali in izročili okrajnemu sodišču v Kostanjevici. — Iz Bora v Srbiji nam piše somišljenik: Ministrstvo za vere je z dne 8. oktobra 1923 št. 2456 dovolilo otvoritev nove katoliške župnije in to v B o r u pri Zaječaru. Je res, da bo nova fara služila največ Francozom in Italijanom, velik del te župnije pa bodo tvorili tudi naši slovenski rudarji v Bogovini in na Rta-nju pri Boljevcu, kjer jih je precejšnje število. Zdaj imamo že tretjo župnijo in upamo, da bo gospod minister rešil tudi prošnjo apostolske administrature v Nišu za ustanovitev še drugih far, namreč v Čupriji, Zaječaru in Užici. Največja potreba je za Cuprijo, kamor bi spadali katoličani iz Paračina, Senjskega rudnika, Sisovca, Ravne Reke, Bare in Jagodine, po številu okolo 1500 do 2000. Vsi ti so zdaj brez duhovnika in brez cerkva. Dva duhovnika, eden v Nišu in eden v Kragujevcu, ne moreta zadovuljiti vsem potrebam katoličanov v Srbiji. Zglasila sta se dva duhovnika iz ljubljanske školije, ali zdaj se nič več ne javljata. Razumljivo I Življenje katoliškega duhovnika v Srbiji ni tako lahko, ali delo zato zelo hvaležno 1 Pravoslavni Srbi niso tako hudi, kakor se misli, in spoštujejo katoliškega duhovnika, če je na svojem mestu. Treba nam duhovnov — messis est plurima — operarii desunt!... Nekoč sem bral v »Slovencu« poziv na cerkvene uprave, naj naberejo starih paramentov in vse, kar lahko pogrešajo, tukaj pa bi silno dobrodošlo, in pošljejo nam v Srbijo 1 Do zdaj — ni nič!! Prosimo zopet danes, pomozite nam, ker smo sami reveži. — Perosi ozdravil. Pred dobrim letom je uvet presenetila vest, da hoče slavni vatikanski glasbeni mojster don Lorenzo Perosi prestopiti v protestantizem in se izseliti na Angleško. Došla so pojasnila, da je mož duševno obolel. Izročili so ga v nego usmiljenim bratom, ki so ga poslali najprej v Jesi, rojstni kraj velikega Pergolesija, kjer se je Perosijevo stanje kmalu vidno izboljšalo. Jeseni 1922 se je nato preselil v mestece Fabriano, kjer se je ponovno posvetil umetnosti. V tem mu je bila umrla tudi mati in njej v spomin hoče Perosi uglasbiti Davidove psalme. Doslej je dovršil prvih pet, in sicer enega v italijanskem, drugega v latinskem, tretjega v angleškem, četrtega v nemškem in petega v ruskem jeziku; ostale psalme uglasbi po latinskem besedilu. Dne 8. oktobra t. 1. se je v katedrali sv. Ve-tiencija v Fabrianu vršil koncert Perosijevega »Kristusovega trpljenja« in njegov drugi Davidov psalm. Koncert je vodil Perosi osebno. Cerkev je bila nabito polna poslušavcev, ki so prirejali Perosiju viharne ovacije. Kritiki so o obeh delih polni slave. — Razpredelnica letnih in mesečnih prejemkov držav uih nameščencev. Savez državnih nameščencev v Splitu je dal tiskati tablico o letnih in mesečnih prejemkih državnih nameščencev po zakonu o uradnikih in ostalih državnih nameščencih z dne 81. julija 1923 št. 109 Služb. Nov. Tablice so naročajo pri Savezu državnih nameščencev v Splitu za ceno 3 Din komad. — Za asistentinjo na poljedelski visoki Soli v Sofiji je imenovana za kmetijsko kemijo gdč. Nina Berov. — Obnova sofijskega gledališča. Bolgarska vlada je te dni sklenila s profesorjem Dulferjem pogodbo za obnovo pogorelega narodnega gledališča v Sofiji. Dela bodo končana do meseca julija 1925. in bodo stala 53 milijonov levov. — Noto pravoslavno semenišče t Bolgariji. Sv. sinod je kupil v Plovdlvu poslopje bivšega francoskega kolegija, da v njem namesti novo semenišče. — Okraden je bil Jakob Knaus v Novem selu pri Kočevju. Odnešeno mu je bilo 9000 K gotovine, zlata ura z zlato verižico, par moških čevljev ter nekaj perila. — Tatvine na Viru. V času od 20. septembra do 8. oktobra je bilo iz skladišča stro-jarne Franceta Podgorška in Jerneja Bolharja na Viru ukradanih devet izdelanih črnih telečjih kož. Škoda znaša 12.600 K, — V noči na 7. oktobra pa je bilo vlomljeno v kurji hlev tovarnarja Krmpotiča na Viru. Tat je odnesel pet kokoši in enega petelina. — »Knez jugoslovanskega futurizma.« — Pod tem naslovom je priobčil v tržaškem »Pic-colu« Ubanaz-Urbani obširno, simpatično poročilo o hrvatskem pesniku Miroslavu Krleža, čegar dela so letos tudi na repertoarju ljubljanskega gledališča. List prinaša tudi pesnikovo sliko. — Kongres Ameriške delavske rvezc. Te dni zboruje v Porttandu (Oregon) American Federation of Labour. Kongres je sprejel sklep, v katerem izjavlja, da mora delavska zveza tudi v bodoče stati izven vseh političnih strank. Vodstvu se je izrekla zaupnica za delo v minolem letu. Za predsednika jo bil zopet izvoljen soglasno Gompers, ki predseduje zvezi od njenega početka L j. 41 let. Sedaj je star Gompers 73 let. ibih Poselite umetnostno razstavo v Jakopičevem paviljonu. —■ Vodstvo v četrtek in petek ob Štirih, v nedeljo ob 11. BannBMBaaiaHBaneinnBiJBtafinaBBasBsa p 0 novem tržaškem škofu dr. Fogar-ju poročajo: Dr. Fogar je sin imovitega pevmskega veleposest. in mesarja »Luiža«. Že kot majhen deček je kazal veselje do inašniškega poklica. En njegov brat je velc-trgovec z vinom v Solkanu, ki govori in dopisuje slovensko. Ena sestra je žena ljubljanskega tovarnarja Pollaka. Ker dr. Fogar ni zagrizen italijanski nacionalec, marveč predvsem katoliški duhovnik, fašistov-ski vladi ni ljub in ga tudi še ni priznala ne mu nakazala plače. Živel bo iz svojega in iz tržaške prebende, kar bo manjkalo, bo dodal sv. oče. — V Trstu se vrši slovesno vstoličenje novega škofa na dan sv. Justa. Vsi dobri verniki brez razlike narodnosti sc ga prisrčno vesele. p Reka in Trst. Na včerajšnjo vest, da italijanska vlada zniža železniške tarife za blagovni promet na progi Reka—Trst in Trst —Postojna, pišejo tržaški listi, da bi bil to usoden udarec za Trst. S tem bi Trst na en mah izgubil ves promet z Jugoslavijo in Reka bi ga popolnoma potisnila v stran. Tega italijanska vlada pač ne more hoteli in treba je nemudoma najti drugačno rešitev. Najenostavnejše bi bilo — pravijo tržaški listi — da se enake carinske in tarifno ugodnosti priznajo tudi Trstu. p Priganjači fašizma na Goriškem. Pod tem naslovom je poročalo ljubljansko »Jutro«, da je sedanji fašislovski agitator Cigoj v Ri-henbergu bivši komunist. Nam ni znano, da bi Cigoj bil »bivši komunist«. Vemo le to, kar sta že »Slovenec« in »Edinost« poročala, da je Cigoj v laškem fašistovskem glasilu sam izjavil, da je najprvo nosil monduro avstrijskega žandarja. Ko je to odložil, je oblekel sokolsko srajco, da pa je tudi to slekel in oblekel fa-šistovsko. Tako se glasi Cigojeva samoizpoved. pešce; 5000 kolesarjev lahko spravi tam kolesa. Vhod od aachenske cesto vodi skozi veliko poslopje, kjer oddajajo vstopnice pri 32 blagajnah. Glavni prostor je prirejen za Športne prireditve največjega obsega. Nogometu je odkazana navadna ploskev 70 X 110 metrov, tekališče je-pa 450 metrov dolgo in 72 m široko. Nasip, ki ta prostor obdaja, je na zunaj zasajen z drevjem, tako da se vidi kakor gozd; proti igrišču in te-kališču je pa razdeljen v 20 teras v višini 30 cm in širini 75 cm, na njih bo prostora za 60 vrst gledalcev. Najvišja terasa je šest metrov nad igriščem; izpeljana je kot obhodna pot v širini petih metrov in zasajena je z drevjem. Sedežev je 4000, pokritih tri-hunskih sedežev 1800. Gledalcev bo lahko too.ooo. Na obeh strane te glavne naprave so 18 metrov široke in z drevesi zasajene ceste. Od teh cest greš po stopnicah in potih na zgornjo obhodno cesto, 18 je dohodov. Tako vsak lahko brž dobi svoje mesto in je 'grišoe tudi hitro izpraznjeno. Manjša dva nogometna in lalikoatlotič-n'i oddelka sta zgrajena na isti način in sta "imenjena prireditvam manjšega obsega, ^ras je samo pet, vsak oddelek ima 400 ^dežev in prostora za 15.000 gladalcev. Prostor za h o c k e y ima dve igrišči v !"neri 55X90 metrov in dve vežhališči v ■zmeri 50X 85 metrov. Vse drugo je nabavljeno tnko kakor pri nogometnih in 'ahkoatletsklh oddelkih; gledalcev 10.000. Dirkališče je 400 metrbv dolgo in 6 metrov široko; ob največji strmini je vzvišeno za 2.41 m, kar odgovarja vzpon-skemu kotu 25° in normalni hitrosti 40 km na uro. Težki atletiki je odmerjen prostor v velikosti nogometipča, torej 70X110 metrov. 10.000 gledalcev. Plavalni c a ima več oddelkov; za plavalne tekme služi 100 m dolg, 23 m širok in 1.5 do 2 m globok betoniran oddelek; oni za neplavalce ima 700 m' površine; skakalni oddelek je pa 750 m' velik in 5 m globok. Vrhu tega jo tam 10 m visok skakalni stolp. Igrišča za tenis so včlenjena v gozdne nasade; na jvečje, za tekme je obdano s terasami in pripravno za večje število gledalcev. Solnčna in zračna kopel sta dobili 3 ha velik prostor, ki jo slikovito preprežen z drevjem. Tri jo oddelki: za moške, za ženske in za šole. Vsak oddelek ima vse moderno urejeno, deske, pesek, travo itd. J a h a 1 i š č e ima velikost lahkoatlot-skega oddelka, 450 m je dolgo, 8 m široko; poleg tega je pa tam še 8000 ra' veliko jahalno polje z vsemi potrebnimi zaprekami. Služi vežbanju in športnim prireditvam. 5000 gledalcev. Travnik rn igro oh dohodni cesti jo pa 5 ha velik. Naši stadionaši naj bi si to napravo ob priliki ogledali Mi še pristavimo, da je Cigoj bil velesokol in zagrizen »naprednjak« v Rihembergu. In med fašistovskimi priganjači jih je na lucate, ki so med vojno na Goriškem živeli le od farško gonje. Sedaj so spremenili le srajco. p Italijan proti nasilnemu poitalijan-tevanju novih pokrajin. Bivši vseučiliški profesor na italijanski pravni fakulteti v Anomostu Pacchioni je v turinski »Stampk priobčil članek, v katerem odkrito obsoja sedanjo šolsko politiko v novih pokrajinah. Pravi, da je ta politika nasilna in tuja italijanskemu srcu, zato jo tudi italijansko iz-obraženstvo obsoja. Drugim narodom so se take metode slabo obnesle, kar naj Italija vpošteva kot resno svarilo. Poitalijanče-vanje mora priti tekom naravnega razvoja, no pa z nasiljem. — Tudi v Milanu izhajajočo učiteljsko glasilo »Scuola« obsoja sedanjo šolsko politiko v neitalijanskiii po-kreiinah kot popolnoma zgrešeno in nemogočo. p ?redrznost tržaških tatov. Ko je bila minolo nedeljo družina tovarnarja Lejela v Trstu zbrana pri kosilu v prvem nadstropju svoje vile, so prišli v drugo nadstropje tatovi in odnesli dragocenosti in denarja za 70.000 lir. Lejplovi so tatvino opazili še-le zvečer. Sumijo, da je pri tatvini sodelovala sobarica, ki so jo zaprli. štajerske š Shodi poslancev SLS dne 21. oktobra: Dr. Hohnjec: Čadram po rani službi božji v Orlovskem domu. Falež: Ruše po rani službi božji. Kranjc: Nova cerkev po rani službi božji. Kugovnik: Li beliče po službi božji. Vrečko: Sv. Peter na Medvedovem selil v župni-šču. — Dne 18. oktobra ob pol 7. zvečer shod SLS r Teznu pri Mariboru v gostilni Vreznik. Govorita poslanca Falež in Žebot. š Obsojena napadalca. V pondeljek se je pred mariborskim okrožnim sodiščem vršila razprava proti upravniku »Tabora« Slavku Reji in proti glavnemu uredniku »Tabora« ter predsedniku Orjuno Radivoju R o h a r j u, ki sta duo 21. aprila t. L v Jurčičevi ulici napadla urednika »Stražo«, duhovnika-invalida brez roke Januša Golca in ga ranila. Reja je bil obsojen na 3 mesece ječe in na plačilo zneska 3800 Din poškodovancu, Rehar pa na 14 dni strogega zapora in na plačilo 400 Din poškodovancu. Oba sta bila obsojena tudi na plačilo sodnih stroškov. š Nesreča. Dijak mariborska trgovske šole Martin F. je vsled neprevidnega ravnanja » samokresom ustrelil svojega sošolca Adolfa Cajnka iz Maribora v glavo. Ranjenca so prepeljali v bolnico, kjer so mu kroglo odstranili. Upati je, da v kratkem okreva. š Tatvina na Bregu. V noči od 11. do 12. t. m. je bilo vlomljeno v hišo gostilničarja Josipa Božiča na Bregu pri Celju, Tat je odnesel razne obleke in čevljev v skupni vrednosti 29.980 K. g žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene (za 100 kg): pšenica 350—351.25 Din, ječmen 360 Diu, oves ?30 Din, koruza 250—252.50 Din, beli fižol 530 Din, pšenična moka št. 0 550—560 Din, ŠL 5 450 Din, št. 6 295 Din, otrobi 140 Din. Tendenca nejasua. — Na zagrebški produktni borzi so bile cene sledeče: pšenica 355 Din, koruza 292.50 Din, oves 232.50—237.50 Din, pšenična moka št. 0 565 Din. Tendenca nespremenjena. g Narodna banka. Na podlagi izkaza Narodne banke z dno 8. oktobra 1923 je stanje papirnatega denarja zrastlo, kakor smo poročali, na preko 6 milijard dinarjev. Pri tem pa moramo dodati, da je naša zlata metalna podlaga zrastla za 2,800.000 zlatih dinarjev in to vsled prevzema deleža zlatih kron od likvidirane avstro-ogrske banke. g Promet v hibi Varni. V varnski luki je znašal uvoz meseca septembra t. L 3 milijone 477.076 kg v vrednosti 120,896.995 levov, izvoz pa 3,436.274 leg v vrednosti 25,169.145 levov. g Oddaja hrastovega losa. V verskozaklad-nem gozdu Krakovo pri Kostanjevici je oddati okroglo 686 plin izdelanega hrastovega lesa za tehnično porabo. Pismene pravilno koleko-vane (3 in 20 Din) ponudbe z 10 odstotnim va-dijem je vložiti do 24. oktobra 1923 dopoldne pri Direkciji šum v Ljubljani, ki daje vsa potrebna pojasnila. 6623 BORZA. Zagreb, 17. okt (Izv.) Italija 3.83—8.02, ček 3.86—3.88, London 883—885.25, Newyork 84 —84.75, dolar 88—83.80, Pariz 5.10—5.20, Praga 2.68—2J555, Dunaj 0.1190-0.1210, Curih 15.20—15.30. Curih, 17. okt (Izv.) Pešta 0.0307, Italija 25.45, London 25.26, Newyork 557, Pariz 33.75, Prana 16.65, Dunaj 0.00788, n.-a. K 0.0079, Sofija 5.45, Pelgrad 6455, Varšava 0.006. lj Umrl je včeraj zjutraj v Krečhi pri Kobaridu pisatelj Andrej C o h o k I i, profesor na liceju v Ljubljani, starešina »Danice«. V petek, na dan pogreba, bo za pokojnim v cerkvi sv. Jožefa maša za-rluSnica ob 7. uri. Starešine in prijatelji vabljeni, da se ga spomnimo v molitvi. lj Umetnostna razstava slovenskih in hrvaških mlajših umetnikov v Jakopičevem paviljonu je odprta še do nedeljo 21. oktobra. Mnogovrstne struje evropsko upodabljajoče umetnosti zadnjih let ljubljanskega občinstva niso vznemirjale, ker sta vojna in povojni Ca« preprečila mednarodne umetnostne razstave. Pričujoča razstava je prvo, čeprav malo zrcalo modernih umetuostnih struj, instruktivna in mnogovrstna. Kljub temu je v tridesetih dneh posetil razstavo komaj en odstotek ljubljanskega prebivalstva! To dejstvo je pač nekulturen pojav, ko dnevno n. pr. prestopi prag vsakega kina v Ljubljani večje število. — Vodstva v teh zadnjih dneh so v četrtek in petek ob štirih in zadnje v nedeljo ob enajstih. Upamo, da vsi, ki so dozdaj brez vzroka odlašali obisk — izostanek dijaštva je pri tem najžalostnejši pojav — v zadnjih par dnevih popravijo neprijazno statistično konstatacijo. tj Zopet nečnven carinski škandal. S tržaškim nočnim vlakom je nameravala po tovati skozi našo državo iz Holandije neka gospa z dvema malima otrokoma, kar pa ji je naša slavna carina na neusmiljen način preprečila. V svoji prtljagi jo imela Nizo zemka 2 kg kakao-a, kar pa je takoj prija vila carinskim organom, ki so ji nato preme tali vso prtljago in niso ničesar dragega našli. Radi teh 2 kg kakao-a je morala gospa z otrokoma iztsopiti v Ljubljani, iskati v nočnem času prenočišča in poleg zamude časa imeti še nepotrebne občutne stroške. Z objokanimi očmi je sirota protestirala proti takemu škandaloznemu postopanju, ka tero ne bo pozabila in bo tudi primemo osvet lila, ko so vrno v svojo domovino — na Nizozemsko. Tudi potniki, ki so se zgražali nad tem balkanizmom opetovano dokumentiranega z netaktnostjo napram slabotni tujki. — Tudi ta cvetka naj se vtakne v pogrebni venec škandalov, ki se naj položi na skorajšnji grob balkanskih metod. lj Sestanek debaterskega kluba se vrši v četrtek ob 8. zvečer v prostorih starešinstva. lj Mladinski dom Kodeljevo. V četrtek, dne 18. t. m., ob 8. uri zvečer predava odraslim g. Viktor Oblak o starem in novem Pompeju. Gostje dobrodošli! lj Prcdprodaja vstopnic za »Povodnega moža«, ki ga uprizori osnovna šola »Mladika« v pondeljek, dne 22. t. m. ob 15. uri vdramskem gledališču, se vrši od petka naprej pri dnevni blagajni v opernem gledališču. lj Prostovljno gasilno drnštvo na Barjn prire« di vinsko trgatev v nedeljo, dne 21. oktobra ob 3. popoldno pri Jebačinu na Dolenjski cesti. lj Ljudska operna predgtava. V nedeljo, dn<» 21. t. m. zvečer ob pol 8. se poje v opernem gledališču kot ljudska predstava znana in priljubljena opera »Prodana nevesta«. Cene za to predstavo znašajo le polovico navadnih opernih cen. Zato opozarjamo naše tudi najširše občinstvo na to predstavo, za katero se dobe sedeži od danes naprei pri dnevni blagajni v opernem gledališču. lj Pri generalni inšpekciji voda, Ambro« žev trg 7, je otvorjena telefonska postaja štev. 330. lj Tatvine v Ljubljani. Tvrdki Stegu je bilo dne 9. oktobra v Vodmatu na ulici ukradenih 12 metrov bakrene električne žice v vrednosti 360 K. — Dne 7. ali 8. oktobra jc neznan tat odnesel trg. pomočniku Fr. Pav-liju in Ivanu Griintalu iz stanovanja obleke in perila, nikelnasto žepno uro in ročni kovčeg. — V Mladinskem domu v Mostah je bi! ukradsn ženski plašč temnozelene barve v vrednosti 5000 K. Plašč je bil last Ivanke Tr-ček. — Gostilničarju Francu Fisterju na Zaloški cesti je bilo ukradenih dvoje hlač r vrednosti 1600 K. — Na Vidovdanski cesti jc neki žepar krojaču Mihaelu Kreču iz žepu ukradel črno usnjato listnico s 4600 K. Ni p? izključeno, da je KreČ listnico izgubil. lj Cene za čevlje je znatno znižala tovarni* »Pekot Peter Kozina in Ko., v vseh svojih prodajalnah za blago in v trgovini Hinko Seljak, Prešernova ulica, katero se nahaja sedaj na zalogi, na kar se cenj. občinstvo opozarja. 661f lj Opozarjamo, da se je tvrdka I. Maček, stara, priznano solidna trgovina z ob-lekamL preselila v hišo Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cesti 12, kjer prodaja še nadalje po izdatno znižanih cenah. 6358 Cerkveni vestnik. c Duhovniki semišlio dekanije imajo sestanek sodalitatis dne 24. oktobra v Semiču, pastoralno konferenco pa v Črnomlju dne 14. novembra. Začetek obakrat ob 1,1. dopoldne. Narodno gledišče. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer, četrtek, 18. oktobra: AZAZEL. — Red B. Petek, 19. oktobra: JUDIT. — Red D. Sobota, 20. oktobra: SMRT MAJKE JUGOVTCEV — Red E. Nedelja, 21. oktobra: UGRABLJENE SABINTTR (Striže Putjata).. — Izven. Ponedeljek, 22. oktobra: KAR HOČETE. — Red A. OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer, Četrtek, 18. oktobra: NIKOLA 6UBIC ZRJNJSKT - Red E. Petek, 19. oktobra: NOVELA OD STANCA ZAPE- CATENCI. - Red A. Sobota, 20. oktobra: EVGENl.T OGNJEGIN. ~ Red C. Nedelja, 21. oktobra: PRODANA NEVESTA. — Ljudska predstava. Ponedeljek, 22. oktobra: zaprto. Danes zvečer točno ob pol 8. so poje v oper« nem gledališču za red K Zaičeva opera »Nikola Sabie Zriajskic M to] predstavi poje vlogo turškega mja Snlejmana prvikrat g. Julij Betetto. iVae ostale vloge so v ie mani zasedbi ter jih izvajajo gdč. Thalerjeva in Sfiligojeva ter gg. Kovač, Levar, Šimenc, Mohorič, Pugelj, Debevc, Erklavc, •Perico, Ribič, Rus. V drami pa se igra »Azazel« in sicer za red ft. Vstopnice se dobivajo pri dnevni blagajni in na večer pol ure pred začetkom predstave. Evgenija Onjegiaa, to s tako srčno toploto pisano, z nežno roso svetož&lja poškropljeno, ▼ slavcspev težko preizkušane zvestobe izzvenevajočo opero smo zopet slišali. Kar j; lanskih pevskih moči sodelovalo, so 06tale kakršne so bile. Z i k o v a zlasti v II. dejanju izborna, Burja boječa, sentimentalna stvarca, pevski še malo slaboten, z lepo, dokaj zvenečo pa še ne popolnoma izluščeno višine, Sfiligojeva je za mirne vloge boljša; njene živahnosti je bolj beseda, kot živ dej; M o -Ii o r i č e ▼ Triquet je morda ena njegovih naj-iboljših reči, tako da smo ga lahko sprejali; Smolenskaja se trudi, pa je hladna v kretnji in petju. Izmed ostalih omenjamo gdč. Ropasovo, ki nam je bila s svojim polnim, temnim glasom prav všeč; g. R i g c se zdi dober, razumen, če bi namesto očetovske usmerjenosti kazal malo več ognja, bi nam bil !bolj všeč; glas ima izdaten, malo krhek; Z«* !hey se je prav dobro držal; on se natančno pozna in zna dobre strani svojega v celoti polnega organa do konca izrabiti, pa jih vendar nikjer preveč ne napeti. Tudi v igri j« {redno prav dober, umerjen, čuvstvo ga nikoli ae zanese preko umetniških mej. Zato njegove osebe dobe redno tako izrazit, dosleden značaj, ki ga človek ne pozabi. — Orkester jse pogosto premalo ozira na zmožnosti pevčev, značaj, moč njih glasu, tako d« marši-jkako lepoto pokrije, po drugi plati pa pcvce sili v nepotreben napor, ki ni t korist niti umetnosti, kaj šele pevcem. K. Ljudski oder. Spbola, 20. oktobra: Otvoritvena predelava: jQuo vadis?< fTedelja, 21. oktobra: »Quo vadiš?« Sobota, 27. oktobra: >Quo vadiš?« Nedelja, 28. oktobra: >Quo vadiš?« Četrtek, t. novembra: »Mlinar in njegova hči«. — (Praznik Vseh Svetih.) Nedelja, 4. novembra: »Mlinar in njegova hči«. Začetek vselej ob 8. zvečer. f Predprodaja vstopnic za 20. in 21. oktobra od 8anes naprej vsak dan od 5. do 8. zvečer in v ne-Mjo od 9. do 12. dopoldne in popoldne od 9. naprej do začetka predstave v pisarni Ljudskega odra (Ljudski dom, I. nadstropje). Prosveta. pr lfave planinske razglednice. Slov. planinsko društvo je izdalo tri serije fotografičnih planinskih razglednic in sicer od Triglava in njega bližnje okolice, Karavank in Kamniških planin. Razglednice so fotogratične slike po originalnih negativih amaterlotografa Josipa Kunaverja. Motivi so jako srečno izbrani in kažejo naše planine od najlepših strani. Priporočamo vsem planincem in ljubiteljem narave, da pridno segajo po teh res krasnih razglednicah. Dobe se v pisarni Slovenskega planinskega društva, Kralja Petra trg 2 po 25 dinarjev serija. Orlovski vestnik. Orlovska konjenica Ljubljana. V soboto, dne 20. t. m., ob pol 8. uri zvečer se vrši v prostorih O. P. (Ljudski dom) važen sestanek. Ker začnemo v kratkem z rednimi vajami, prosim brate Ljubljanskega okrožja, da se čim prej prijavijo, in sicer v pisarni O. P., in se sestanka v obilnem številu udeležijo. —^ Načelnik. »Predavanja« za dekliške sestanke, izdaja Orliška podzveza, II. zvezek. — Pravkar je dospel iz tiskarne ta zvežček, ki je na videz jako neznaten, pa skriva v sebi toliko bogate vsebine. Ko človek prsbere ta globoka, pa tako prisrčno, da sestrsko pisana »predavanja« — dejal bi, da so bolj pisma prijateljskim dušam — si nehote misli: Če bi orliška organizacija ne imela drugih zaslug ko te dve, da je omogočila izhajanje teh predavanj in ustanovila »Vigred*, si jc samo s tem dvojim zagotovila ugled in častno mesto med katoliškimi Slovenci. Izvolila si je del, ki ji ne bo odvzet. — Pričujoči zvezek ima zopet štiri predavanja: 1, Spoznavaj samo sebel Bistra opazovalka dekliških zna--čajev razkriva razne slabosti. 2. Občevanje 1 deklet s fanti. To vprašanje je predavateljica rešila z globokim poznanjem dejanskega življenja. 3. Dekliška veselost. Ta veselost nam sije nasproti iz predavanja, ožarjena z neko nadsvetno lučjo, kakor si jo more zamisliti le najplemenitejša ženska duša. 4. Žena in krščanska karitas. To je baje najbolj »žensko« polje, ali vsaka ga ne zna tako mikavno »obdelovati« kot naša predavateljica. Č2 im* uredništvo tudi nadaljnje zbirke tako skrbno pripravljene, si smemo od tega podjetja mnogo obetati. — Naročajo se pri Društveni nabavni zadrugi, Ljudski dom. Zvezek stane' 5 Din. Izpred sodišča. Radi nesramne kletve, s katero je žalil Boga in ker je poškodoval vrtno ograjo Alojzija Grazerja in cveUične nasade pri kapellei v Vodicah, je bil obsojen Vencel Globčnik, posestnika sin iz Vogel pri Kranju na en teden zapora. Ker ni plačeval alimentacije. Avgust Vrhove iz Vrhovcev pri Dobrovi je nezakonski oče nedolet-ne Judite Simone Sluga. Dne 10. januarja 1923 se je pri sodni obravnavi zavezal plačevali za nezakonskega otroka alimcntacije. Ker pa tega ni izvrševal, se mu je zapretilo z rubežnijo. Vrhove pa je od svojega brata zahteval izplačilo njemu pripadajočega dela in istega zapravil ter na ta način preprečil rubežen. Obsojen je bil na 5 dni zapora. Pretep v gostilni v Jastrobljah. Meseca majnika je nastal v gostilni Franceta Us v Jastrobljah prepir. Končno je prišlo do pretepa, v katerem je Franc Klemen, posestnik iz Jastrobelj sunil Jožefa Hribarja z nožem v hrbet Kakor je zdravnik ugotovil, mu je s tem vbodljajem ranil tudi pljuča. Pri pretepu je bil udeležen tudi Pavel Klemen, sin Franceta Klemena. Ta je ob isti priliki udaril s kolom Simona Hribernika po roki. Pavel Klemen je bil obsojen na 3 mesece težko ječe. Med pričevanjem razžalil pričo. Pri razpravi tukajšnjega okrajnega sodišča je Anton Minkuš iz Sj>. Šiške razžalil med pričevanjem pričo Josipa Dobrovška z besedami: neraškutar, nemčur, iu mu očital nepoštonoft Obsojen je bil vsled tega na 100 Din globe. »Ta hudičev pes nie je zgrabil.« S temi besedami je nahrulil stražnika Ivan Pavšič ob priliki, ko ga je prvi vsled prepovedanega povratka v Jugoslavijo aretiral. Obsojen je bil na en mesec zapora. Lisjak na dveh nogah. Rudolf Kržolj, samski delavec iz Trebnjega, je bil kot vojak na 15 dnevnem dopustu. Dne 16. avgusta je pri orožništvu v Trebnjem javil odhod k svoji četi v Bitolj. Peljal se je nato do Ljubljane, kjer se je potikal do 22. avpusta. Ta dan pa se je vrnil v Trebnje in tam pri dekanu Josipu ^lantariču izmaknil eno kokoš in 5 puranov. Kržolj je tatvino zanikal, a vendar je imel nesrečo, kajti izdala ga je sled, namreč pura-novo perje f'o njegovega doma. Medtem, ko se je klatil po Ljubljani, je obiskal tudi Marijo Vidmar in ji odnesel različnih predmetov v vrednosti 14 tisoč 460 kron. V premišljevanju na pečena nišče-ta in purane bo sedel eno leto v ječi. Gostilniški tat Matevž Bergaut, rojen .''870 v Zapogah, p "tiski potnik stanujoč v Ljubljani, Hrenova ulira 17, je zahajal po raznih ljubljanskih gostilnah, kjer se ie na^ndno povsod okoristil s kakim prtom. Državni pravdnik ga je obtožil za 12 prtov iz različnih gostiln. Poleg tega le odnesel Tomažu Birilju iz Pred škofije 1 sa^mi za 800 K. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. Nopoboljšli'va tatica. Marija Kosirnik je stara 61 let. Radi tatvine je bila že večkrat kaznovana, MeteorologSčno poročilo. Ljubljana 30G m n. m. viš. vendar jo to ni poboljšalo. Te dni se je zopet zagovarjala pred sodiščem. Obtožena je bila namreč, da je v Št. Vidu iz cerkve odnesla 2 prta in eno zastavo v skupni vrednosti 5000 K. V aprilu mesecu je prenočevala v Stobu pri Mariji PečnO* in ji ob tej priliki oduesla eno kokoš in 18 jajc Obsojena je bila na tri mesece zapora Poizvedovanja. Našla se je »duble« zapestnica. Dobi se v n» Sem uredništvu od 6. ure zvečer naprej. priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava 4 / BAKRENO KOTLARSTVO: tftigometalija«, Kolodvorska olica št. 18, , dvorišče. ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE (ras Bogafai konccs. elektrotehnično podjetje, Sv. Petra cesto 30. Jože MarkeS, Jesenice 54, Gorenjsko. KLEPARJI: Remžgar & Smerkol, Florfianska oL 13. Vorn T, Poljanska cesla Stev. 8. MEHANIČNA DELAVNICAt pisalna, računske, razmnoževalna in druge pisarn, strok popravila ln prenavlja Ladovik Baraga, Selenburgova ulica 6/1. dinarje.) PARNA PEKARNA: Jeao Schreva nasled. Jakob KAVČIČ, Gradiiče štev. 5. STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fnchs. Ljubljana, Mine štev. Z ŠPEDICflSKA PODIETJA: »CehosUvija« d. d. Sodna uL 3, Tel. 463. Ranzinger R, Cesto na luž železn. 7—9. TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCN1KI: Mikuš L, Mestni trg 15. TROOV. Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM: FraB Erjavec, pri «Zlati lopati«, Valvasorjev trg Stev. 7. ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin. Sv. Petra ccsta štev, f/. cvetoče vrtnice in klinčke kakor tudi druge rastlina v loncih dobite poceni v vrtnarstvu AL, KORSIKA, VRTAČA 3. LJUBLJANA. 6636 Ca s ojiajso-ran a Barometer v min termometer T C f sinruaj 'Merer.oa T O Nebo, ietrov ftto&vin' v mm 16.10. 21 h 7871 9-6 0-7 v. jas. s. 1 ./10 7 h 738-9 7-6 05 megla — 17. 10. 14 b 741-8 1C-1 0-7 jasno ki prežene vse hude prebavne motnje in se ko| dodatek k otroški mlečni hrani sijajno obnese Ca) t znamko „ Čajna ročko" se dobiva .e _ v Izvirnih zavitkih z natisnjeno varstveno znamko Čajna ročka* v vseh z lepaki označenih trgovinah. UČENKO h poltene hiše, ne delamržno, sprejmem » večjo trgovino na deželi. — Naslov: JOS. RUDMAN, Krške vas - BreBce. Kajenca ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta Stev. 14. 6637 Dve služkinji STUsM slov pove uprava lista pod itev. 6507. [Tihega družabnika t razpoložljivim kapit najmanj 300.000 Din sprejme dobro vpeljana trgovina na drobno in debelo z lepim lokalom ln skladišči v Ljubljani. - Ponudbe pod: »Trajna družba« na upravo lista. 6632 j je iepa VILA cnonadstropna, v sredi mesta Maribor, z obširnim vrtom. Cena in plačilni pogoji zelo ugodni. Informacije daje: HINKO PRIVŠEK, realitetna pisarna, LJubljana, Miklošičeva cesla Stev. 18, I. nadstr., desno, poleg sodišča. 6622 nonadstrepoa hiša v sredini mesta Maribor po ugodni ceni NAPRODAJ. — Naprodaj je tudi nova drevesnica. Naslov povo: HINKO PRIVŠEK, realitetna pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 18/L desno._6629 Kupim pletilni stroj št. 8 nov ali rabljen. — Cenjene ponudbe na upravo lista pod šifro: «A. G.« 6639 2hraštova vinska SODA Moški plašč podložen s kožuhovino (bizarni, PRODAM. — Rimska cesta 24/1. 6603 ~Poior, šivilje! Preoblečene gumbe vseh velikosti in Ažu-riranje izvršuje takoj in najceneje tvrdka BELIHAR & VELEPIČ, Šiška, Kol. nI. 150 razna vlnska poso" MprOIMJ DA in pet velikih hramnih SODOV, dokler traja zaloga. -AUGUSTIN, Sp. Šiška, Sv. Jerneja c. 231 Premog - IZ RUDNIKA TRBOVLJE — cement stalno v zalogi pri H, PETRIČ, sedaj Gosposvetska cesta 16 — nesproti Kolizeja. 6262 M. VUKSAN, Oruž, Dalmacija, razpošilis južno sadje po najnižji dnevni ceni po pošti in že leznici. - Cenik na zahtevanja zastonj. Vinski zastopnik x in žganju, želi spremeniti svoje mesto z obvezo minimalno po en vagon na mes. Ponudbe pod .Vinski zastopnik« na upr. , __________i transportna, iz klanega lesa, po 595 m -a m .__576 litrov naprodaj. — Naslov se izve Enonadstropna niša v ^ jl«™« POd ^^ v sredini mesta Ljubljane, na zelo lepem prostoru, z dobro vpeljano" gostilno, z lepim vrtom in vso opravo, JE NAPRODAJ. — Pismene ponudbe brez posredovalcev na upravo »Slovenca« pod .UGODNA PRILIKA« 6615«. nfiiiiiiiM)iiitiiiiiiiniiiiiiiiMitiiiiiiiitiiHiTiiiiiiiiiti;iifiiiiiiiiiiiiiiiiiii