Piižtnin* plarana r eirtorini. ŠTEV. 14. ktpviika Din 1.— LETO I\ N/mm DNEVNIK Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pušti: Dia 20'—, inozemstvo Din 30 Neodvisen političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVN1ŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.633. Nemški vzgled. V Nemčiji imajo težko vladno krizo, ki J® skoraj nerešljiva, ker so notranja nasproti* prevelika. iNa eni strani monar-Sm ’T®° eao želi°, kako bi perialističnn^1 x -militaristieno *n im' perialistično Nemčijo, na drugi strani Da republikanci, ki hočejo, da SUSThE! Nemčija res demokratična država ki živi z vsemi sosedi v doibrih odnošajih Kakor pa so nasprotja velika, tako pa je nemška politika vedno enotna in tujina ve, da ima opravka z eno samo Nem-,ne samo to. Tudi notranja kon-so lda"ia Nemčije napreduje in nemško gospodarstvo se razvija, kakor da Nemčija sploh ne *bi poznala notranje politič-v,® rize’ pride do razpusta nemega parlamenta — o čemur se že danes ■resno razpravlja - potem se ne bo delo ustavik niti ** trenutek in bd2t? nB°nSOlidaoiie ne b0 niti volilni »oj niti najmanje zavrl. Ta nemški vzgled bi morali tudi naši politiki imeti vedno pred očmi. Naj bodo notranji boji še tako ostri, nikdar ne smejo postati tako veliki, da bi trpel ugled države na zunaj. A tudi tako veliki ne smejo biti nikdar notranji boji, da bi bila vsled njih solidarnost vsega naroda onemogočena. ^ neprimerno težjem položaju kot Nemčija pa je naša država' in vendar so pri nas notranji boji višek politične modrosti naših vladajočih krogov. Z vso silo kuje Italija okoli naše države železen obroč nasprotnikov, pri nas pa pozna vsa vlada in vsa vladna koalicija a. opozicijo vred le eno skrb, kakšen bo rezultat volitev v oblastne skupščine. Zakaj od tega rezultata bo odvisno, kdo bo potem na vladi in to je za naše stranke edino zanimivo vprašanje. Ampak tudi mišljenje javnosti ni položaju doraslo. Iz grozeče zunanje politične osamlejnosti nas more rešiti le zibližanje z Bolgarsko, ker tu je ključ za realizacijo gesla: Balkan Balkanskim narodom. Zbli-žanje z Bolgarsko pa je zopet mogoče le, Ce uredimo odnošaje med Srbi, Hrvati in Slovenci tako dobro, da bo za Bolgare privlačno živeti v skupnosti z nami. Dokler bo Beograd vsak dan sproti demonstriral, da še ni pozabil na velesrbstvo tako dolgo si Bolgari ne morejo želeti si> zitja z nami. Le Beograd, ki je dokazal svoje res bratsko mišljenje do Ljubljane 3i> Zagreba, le tak Beograd bo privlačen tudi za Solijo. Kardinalna točka naše politike bi moral biti ta resnica, a naša javnost se za njo niti ne zmeni’ Resnično! Mnogo bolje bi bilo,*fe bi se tam preko Drine enkrat spomnili na nemško solidarnost, mesto da silno »modro< re-zonirajo o Švabih. Nemški vzgled pa bi moral veljaiti še prav posebno za nas Slovence. Stokrat bolj ko Nemcem je nam potrebna takšna organizacija naroda, kakor jo imajo Nemci že izvedeno. Naj priDada Nemec tej ali oni stranki, naj bo član tega ali onega stanu, vedno je član verige, ki se imenuje organizacija nemškega naroda Vsak hip je nemški narod pripravljen, da vrže v,8o silo naroda na tehtnico in če gre za Izolsko ali čehoslovaško manjšino, vedno j® Berlin na straži. Ta solidarnost, ta do ®ltt>anjše podrobnosti izvedena organi-dv^0- nen,škega naroda je ona sila, ki je J®* nemški narod iz povojnih težav zopet dvignila na mesto polno-pdne velesile. Pri na« pa ne poznamo niti organizaci-* naroda niti slovenske solidarnosti. Če Pa kaka stranka na dobiček, potem gre z naj večjo naslado tožarit drugo stranko v eograd. In kadar pride slovenska stranka v vlado, je njeno prvo delo, da tisti skromen del politične moči, ki ga z vsto- Nadaljni trije proračuni spreleti. Beograd, 19. januarja. Na včerajšnji popoldanski seji finačnega odbora je bil na dnevnem redu proračun ministrstva za agrarno reformo. Minister Pavle Radič je podal kratek ekspozč in označil svoje sta-šoe, da je treba čimprej likvidirati agrarne odnošaje. On je napravil vse, da do tega čimprej pride. Izdelan je že zakonski načrt o agraru v Bosni in Južni Srbiji kakor tudi za severne kraje: Vojvodino, Hrvatsko in Slovenijo. Osnutke izdeluje komisija, ki bo gotova do srede marca. Ko bo ta načrt debil in sprejel ministrski svet, pride takoj v narodno skupščino. Izvedba agrarne reforme stane mnogo. Sedaj pa si prideta navskriž dve težnji r ena, da se splošno kar najbolj varčuje in druga, da se čimprej likvidirajo agrarni odnošaji. Radikal Vlada Miletič je predlagal, da se v ministrstvu za agrarno reformo ukinejo mesta treh državnih podtajnikov, enega sekretarja, dveh pisarjev in enega pripravnika. Tudi drugače se mora ves proračun reducirati. Črtati je treba iz proračuna, znesek 3 in pol milijona dinarjev, ki naj bi se izplačal kot renta lastnikom zemljišč. Za Dalmacijo naj se črta znesek 3 milijonov. Za njim je govril poslanec Vesenjak, ki je hvalil, da so se črtala tri podtajni-ška mesta in se pritoževal nad strankarstvom v ministrstvu. Svetozar Stankovič, član kluba Ljube Jovanoviča, je naglašal, da je treba ččim-prej likvidirati agrarne odnošaje. vi7 «°Jorili poslanci Demetro- Grgin’ dr- Novakovič in Basaridek. Po daljšem odgovoru Pavla Radiča je proračun sprejet z 12 proti 4 glasovom. Na vrsto je prišel proračun ministrstva za izenačenje zakonov, ki je bil po govoru Jurija Demetroviča in Vase Jovanoviča sprejet z 12 proti 4 glasovom ter z obljubo, da bo to ministrstvo, ki obstoji le iz ministra, šoferja in avtomobila, prihodnje leto odpravljeno. Sledil je še proračun poljedelskega ministrstva. Kot zastopnik resornega ministra je govoril Vasa Jovanovič, ki je dejal, da je poljedelski krizi treba pomagati z ugodnimi pogodbami. Posebno se je bavil z direkcijo voda in regulacijo rek. Če izsušimo močvirja, dobimo en in pol milijona ha najplodovitejše zemlje. Toda tudi če bi danes dobili posojilo za to, ne bi mogli nič napraviti, ker niso še izvršena preddela. Vlada Miletič je v imenu vladne večine predlagal nekatere redukcije in spremembe, ki jih bo zlasti občutila Slovenija. Tako se črtajo krediti za mlekarsko šolo v Škofji Loki, za hmeljarsko šolo v Žalcu, reducira se 33 oblastnih poljedelskih strokovnjakov. Obsežne redukcije se izvedejo tudi pri agrarnih operacijah v Ljubljani in Mariboru. Reduciranje je šlo celo tako daleč, da so se reducirale celo pedpore za živinorejo, sadjarstvo, vinore-jo in druge panoge kmetijskega gospodarstva. Od opozicije so govorili poslanci Demetrovič, Smodej in Vesenjak, dočim ni od vladne večine nihče branil proračun, temveč je minister Jovanovič izjavil, da prepušča odgovornost g. Puclju, ki pa ni bil navzoč na seji. Pozno v noč je bil nato proračun kmetijskega ministrstva sprejet. Pašicevci proti koaliciji s HSS. Beograd, 19. jan. Kakor se doznava oziroma kakor je soditi po zadnjem go-! voru g. Marka Trifkoviča, je položaj g. Uzunoviča in njegovih pristašev v klubu precej resen. Sinoči so iz okolice Marka Trifkoviča poskušali nekoliko ublažiti nekatere njegove izjave. Neki radikal iz vrst nezadovoljnežev, ki je bližnji sotrud-nik Marka Trifkoviča, je sinoči 'izjavil: Govor Marka Trifkoviča se ne sme vzeti kot pretnja vladi. Marko Trifkovič je rekel samo to, kar je bilo potrebno povedati. Njegov govor je bila samo ugotovitev, da radikali izvršujejo sporazum popolnoma lojalno, kar se pa o drugi vladni stranki ne more reči. Časopisi niso polagali dovolj pozornosti na to, kar je Marko Trifkovič rekel, namreč: da je naša država preje, predno je HSS stopila v vla-°» uživala v mednarodnem pogledu lep- Trifk sprejel italijanski kralj v avdienci. i Skupščina te sestane «torek. i i Beograd, 19. jan. Sinoči je bila v hodnikih narodne skupščine nabita objava predsednika narodne skupščine, s katero se javlja, da se sestane skupščina na redno delo v torek 25. t. m. ob 9. dopoldne. Na dnevnem redu je določitev na-daljnega dela skupščine. Dosežen je sporazum, da pride kot prva točka na vrsto zakon o vrhovni državni upravi. Med tem ko se 'bo razpravljalo o tem zakonu, se bodo rešile tudi nekatere interpelacije in pa manjše stvari iz odbora za prošnje in pritožbe. V finančnem odboru bodo dotlej delali z vsemi silami na proračun. Vlada bo stopila pred parla-njenega zakona bo skupščina prešla na proračun. Clada bo stopila pred parlament v sedanji konstelaciji. Z vso gotovostjo se sme reči, da do 25. 1 m. ne bo nobene spremembe. Narodna skupščina se. bo sestala pod vtisom neposrednih izidov oblastnih volitev, ki utepiejo vplivati na nadaljni razvoj političnih razmer. Šele po oblastnih volitvah se bo mislilo na spopolni-tev vlade. Začela se bodo pogajanja z onimi strankami, za katere se misli, da bi njihovo sodelovanje v vladi 'bilo koristno. Spričo oblastnih volitev so vsi politični prvaki začeli zapuščati Beograd in od-bajati med narod, da tam neposredno dobe utise o pravem razpoloženju naroda in da po tem uravnajo svoje nadaljnje postopanje glede vprašanj, ki bodo po volitvah prišla na dnevni red. Razen poslancev, ki so odšli med narod, je sinoči tudi minister Srskič odpotoval iz Beograda v Sarajevo, kjer ostane vse dotlej, da bodo končane volitve. Prav tako bo danes na pravoslavni- praznik Bogojavlje-nja odpotovalo iz Beograda še nekaj ministrov. Tudi notranji minister Boža Maksimovič bo nekaj dni odsoten iz Beograda. V političnih krogih sodijo, da bo po volitvah prvi korak vlade ta, da poskusi, sporazumeti se s Slovensko ljudsko stranko. V političnih krogih so sicer mnenja, da bi bilo iz zunanjepolitičnih razlogov potrebno pogoditi se z »Demokratsko za-jednico«, da bi iz njene sredine vzeli zu-nanjega ministra in dali s tem možnost, da se osnuje nov pravec v naši zunanji politiki. Ker pa vztraja »Demokratska zajednica« še vedno na svojem stališču, ni verjetno, da bi sedaj prišlo do kakega sporazuma z njo, razen če bi ona odnehala cd svojega stališča. Na vsak način pa se člani vlade trudijo zavarovati se za vsak slučaj proti polomu, ki bi ga utegnili povzročiti radikalski nezadovoljneži. NAPOVEDAN EKSPOZE BRIANDA. Pariz, 19. jan. Zunanji minister Bri-and je člane vlade včeraj obvestil o vsebini svojega ekspozeja, ki ga bo podal danes pred komisijo za zunanje zadeve. Nekateri aktivni ministri so izjavili, da so neesnovane in tendenciozne vse vesti o dozdevnih nezsporazumljenjih med člani vlade. Nasprotno ves kabinet povsem odobrava zunanjo politiko, ki jo vodi Briand. DEMONSTRATIVEN ATENTAT NA ITALIJANSKI KONZULAT V NEW-Y0RKU Newyork, 19. jan. Atentat, ki je bil izvršen na poslopje italijanskega konzulata, je napravil le majhno materialno škodo, človeških žrtev pa ni nobenih. Policija je atentatorja že našla. Prijeta sta dva italijanska slikarja, ki sta izvršila atentat ne zato, da koga ubijeta ali da poškodujeta poslopje, temveč samo zato, da dasta izraz svojemu nezadovoljstvu nad sedanjim stanjem v . Dr. Vladimir Ravnihar: Pereča vprašanja. V svojih prejšnjih člankih o oblastnih Skupščinah in oblastni samoupravi sem že na kratko omenjal, da bodo zlasti za začetek težave z ureditvijo finančnega vprašanja. Prehodne odredbe k zakonu o oblastni samoupravi pravijo lakonično: Veliki župani morajo na račun oblastnega proračuna začasno pripraviti vse, česar je treba, da se morejo sestati oblastne skupščine. Minister za finance da velikemu županu za to potrebna sredstva iz državne gotovine. Vse lepo. Toda odkod naj minister za finance vzame potrebna sredstva. To se pravi sredstva bi se pri 13 milijardnem proračunu že še našla. Toda za te oblastne skupščine, ki se naj sestanejo 23. februarja, jih čisto gotovo še ni. »Nema budgetne možnosti«. Kdo je pri sestavi proračuna za 1. 1926-27 mislil na oblastne skupščine? Saj nihče več resno mislil ni, da se utegne sploh kdaj vresničiti zakon o oblastnih samoupravah, ki je protizakonito ležal zaprašen v »podrumu« ministrstva za notr. zadeve. Bilo bi mi še danes neumevno, zakaj so razne stranke, ki so bile tekom let na vladi,, odlašale z oživotvorjenjem zakona, če bi v poslednjih dneh demokratsko časopisje (SDS) ne odgrnilo zavese ter nas pustilo pogledati za kulise. Bali so se, da bi oblastne skupščine ne zlorabile svojega položaja v — Bog naj varuj — »separatističnem; smislu. Opozicija pa je prišla še le tekom tega volilnega boja na okus, da te oblastne skupščine s svojo samoupravo vendar niso tako brez pomena, da bi jih bilo absolutno odklanjati. In tako ni bilo od nobene strani presnega pogona za realizacijo oblastnih skupščin. Torej v tekočem budgetu ni nobene postavke, nobene ^partijec ih »glave« ter »pozicije«, ki bi dovoljevala potrebna sredstva za sestanek oblastnih skupščin. Budget za prihodnje leto pa se še le sestavlja ter stopi v veljavo s 1. aprilom 1927. Ne vidim torej možnosti, I kje bi minister za finance vzel potrebna sredstva ter jih dal na razpolago vel. županu. Za j to mi je dvojna uganka, da so volitve za ob- j lastne skupščine, ki 'bi se po zakonu morale vršiti prvo nedeljo v mesecu oktobru, določene na dan 23. januarja, skupščine same, ki bi po zakonu morale biti sklicane 5. novembra, pa naj se sestanejo že 23. februarja. Potrebna sredstva ne bodo malenkostna. Treba bo skrbeti za primerno zborovališče s prostori za uradništvo in pisarne. Člani oblastne skupščine, ki ne stanujejo v kraju, kjer se vrše njene seje, dobivajo iz oblastne blagajne za prihod in povratek potne stroške. Razen tega dobe vsi člani oblastne skupščine za vsako sejo, katere so se udeležili, dnevnice. Potrebno uradništvo bo moglo za prvi čas posoditi vel. županstvo. Najbolje bi bilo, da v ta namen pri nas izbere bivše deželne uradnike, ako jih je še kaj na razpolago. No, pa naša država uživa sloves dežele neomejenih mogočnosti, in ker je pri nas vse mogoče, bo mogoče dobiti tudi sredstva preko »budgetne možnosti«. Torej ta skrb naj odpade. . Finančni odbor v Beogradu sestavlja in prerešetava proračun za 1. 1927-26. Doslej še nismo čuli, da bi bila v njem kaka postavka za oblastne skupščine in stavil bi svojo glavo, da"je ni, ker takrat, ko so v ministrstvu za notr. zadeve sestavljali državni proračun, na kake oblastne skupščine še niso bili niti mislili. • In vendar je v smislu zakona o oblastnih samoupravah drž. proračun obremenjen tudi z izdatki za oblastne skupščine. Zakon določa da izloča država od čistega dohodka ukoriščanih gozdov, rudnikov, vodnih sil in drugih imovin 15 odstotkov ter ustanovi fond, iz katerega podpira samoupravna telesa pri vstvarjanju predpisanih jim poslov. , Med redne oblastne dohodke šteje zakon državne podpore in dotacije, ki so določene z drž. proračunom Ali se je na vse to mislilo, ko se je razpisalo volitve v oblastne skupščine in se li na ! to misli, sedaj, ko se sestavlja drž. proračun? j Dne 23. t. m. izvoljene oblastne skupščine visijo v zraku vsaj do 1. aprila, ko stopi v veljavo novi proračun in gagale bodo tudi po 1. aprilu, ako se jih ne bo pravočasno usmilil drž. proračun. Oblastna skupščina mora iti takoj na delo za svoj lastni proračun. Zadela bo pri tem ob neverjetne težkoče. Prvi proračun mora obsegati samo dobo od 23. februarja pa do 5. novembra, ko se v smislu zakona redno sestajajo oblastne skupščine in ko začne novo proračunsko leto. Za to dobo se vsaj aproksi-mativno lahko določijo osebni izdatki oblastne skupščine (potni stroški in dnevnice), oblastnega odbora (plača), oblastnih uradov in naprav ter materialni izdatki za te korpora-cije. Drugi izdatki se ravnajo po teni, koliko po zakonu jej določenega programa namerava skupščina v tej dobi izvršiti. Kritje za te izdatke bo morala skupščina iskati v samostalnih oblastnih davkih in taksah ter v oblastnih dokladah na državni davek. Ako pa bi se hotela lotiti večjih nalog in svoj program velikopoteznejše začrtati, bo morala najeti posojilo. Ob tem prvem proračunu oblastna skupščina čisto gotovo ne bo še mogla računati^ z imovino bivše dežele Kranjske niti na aktivni, niti na pasivni strani. Ugotoviti to imovino sicer ne bo težko. Knjige in spisi bivšega dež. odbora nam kažejo popolnoma jasno sliko. Toda vsa ta imo-vina je mej tem prešla v državno last, tako pravi Beograd; v državno upravo — tako pravimo mi. Konflikt je neizbežen. Seveda ni prezreti, da je bila država prevzela tadi vsa pasiva dežele Kranjske, njene dolgove in posojila ter vse njeno uradništvo. Torej resti-tutio in integrum v vsakem pogledu!? Ta obračun strokovnjaško pravilno sestaviti ne bo lahka stvar. Od predmeta do predmeta. Nekatere zadeve bo s praktičnega stališča bolje kazalo prepustiti držaji. Z »avtonomistične^ ga« stališča gre seveda tendenca za tem, da se čim več poslov odvzame delokrogu drž. uprave. } Za razčiščenje tega vprašanja nam daje zakon o oblastni samoupravi prav šibko o zopet Beograd trdil, da ob sklepanju zakona (1. 1922) ni bilo več ne dežele Kranjske, ne dežele Štajerske. Zakaj niso naši slovenski zastopniki ob predložitvi zakona zahtevali jasnosti ter mimo okrožnih in županijskih samoupravnih imovin pustili izrecno imenovati tudi imovino bivše- dežele Kranjske in birše dežele Štajerske? Bojim se, da bomo kmalu spoznali, da je bila - od izvestne strani na-m 6r n a — nejasnost v zakonu najusodejjolnej-ša napaka, Id bo najobčutljivejše zadela uspešno delovanje skupščin v obeh slovenskih po-krajinah. Prognoza za delovanje skupščin s takojšnjimi vidnimi vspehi — ni rožnata. Pričelo bo to delovanje v znamenju borbe — za samoupravo in za integriteto zakona o oblastni samoupravi. Paziti bo treba, da se ta somouprn-va ne bo dala zavesti ab absurdum, dobrodošlem zagovornikom strogega centralizma. Treba bo jeklenih živcev in odločnosti, prav tako : kakor 'trezne in hladne sodbe. Nad vsem pa apel na — narodovo potrpežljivost! Brezpri-iiierna je ta, toda . ... Ooazke k volilnem boju. Ko smo prvič konstatirali, da je volilne boj mlačen in da je za volitve malo zanimanja nam ie zaklical »Slovenec« ves .razburjen, da smo detetisti. Danes mora vsakdo, ki kockaj objektivno presoja razmere, priznati, da smo imeli prav in da v Slovenji se m bilo tako mlačnega volilnega boja, kakor je sedaj. Samo patini manjka še do volitev, a vse ,e tako mirno, kakor da sploh ne bi imeli volitev. Edino poročila v listih o »velikanskih« volilnih shodih ter o »navdušenju volilcev« za prav vse stranke, pričajo, da so v nedeljo v lit ve v prve oblastne skupščine. To nezanimanje za volitve ni slučajno, temveč globoko utemeljeno. Na eni strani so vo-lilcf siti volilnega boja, ker so uvideli, da nobene volitve še niso obrnile življenja na boljše. Vse slovenske stranke po vrsti so bile že v vladi, pa niti ena še ni mogla prinesti domov omembe vrednega uspeha. Na drugi strani pa tudi nobena stranka ni .vnesla v volilni boj kak nov moment, ki bi mogel navdušiti ljudi. Ves boj se vrši po starem receptu, le da so časopisi vsled tiskovenga zakona manj napadali ko včasih. Pri imenovanju kandidatov sp imele sicer vse stranke lepo priliko, da pridobe novih pristašev in da osvežijo svoje vrste. Tudi te lepe prilike stranke niso izkoristile in zato je v vseh strankah precej nezadovoljnosti s kandidati. Včasih je bilo tako, da je načelstvo stranke predlagalo kandidate na občnem zboru zaupnikov stranke in so bili tako kandidaa direktno potrjeni od pristšev samih. l'a demokratičen način imenovanja kandidatov pa je prišel Čisto ob rabo in danes postane kandidat samo tisti, ki je po volji ožjemu krogu \odstva stranke. V tem je tudi precejšen vzrok, da se volilci za volitve ne zanimajo. Sploh je osebnost kandidata pri oblastnih volitvah mnogo preveč potisnjena v ozadje. Bolj ko program stranke je za volilca merodajen mož, ki zastopa ta program. Ker kaj pomaga, če je program še tako lep, če pa ni tu moža, ki more s svojo osebo jamčiti za dobro izvajanje programa. Z vse drugačnim zanosom gre volilec v boj, če ve, da je kandidat mož, ki se je v javnosti že izkazal, kakor pa, če mora slepo verjeti stranki, da se mu prezentira od stranke res' dober mož. Pa še nekaj bi motale upoštevati stranke, ki reflek-tirajo na vodilen iipliv v oblastni skupščini. Med kandidati bi moral biti na vsak način mož, o katerem bi bili volilci prepričani, d« je samo on na mestu kot bodoči načelnih oblastne skupščine. Ali pa so rišfe vodilne stranke to upoštevale? Ker je v zakonu določba, da ne sme bili državni poslanec obenem tudi član oblastne skupščine, se nam zdi, ko da bi se najboljši ljudje v strankah izogiba)! kandidaturam za oblastne skupščine, kakor da bi bil član Oblastne skupščine nekaj manji ko narodni jSo-i slanec To zmotno mnenje pa je že celo usodno pri volitvah v prve oblastne skupščine, ker je jasno, da bodo ravno te skupščin« morale pričeti boj za popolno samoupravo pokrajin. Kakor bo ta boj pričel, tako bo tudi dobojevan in zato je odločilnega pomena, kaki možje pridejo v prve oblastne -skupščine. Dolgo pred pričetkom’ volilnega boja smo napisali, da morajo biti oblastne sknpsCine manifestacija slovenskega naroda za samoupravo in nedeljeno Slovenijo. Pozvali smo zato stranke, da ta moment že pri sestavi kandidatnih list upoštevajo ter tako jasno pokažejo Slovencem da ne gre pri sedanjih oblastnih volitvah le za strankarski boj, testt-več za slovensko stvar.. Ta naš poziv pa bil prezrt in mislimo,, da ne zagrešimo nobene neskromnosti, če pravimo, da je tudi v tem> bistven vzrok za nezanimanje javnosti za sedanji volUni boj. Zakaj čisto gotovo je, da ‘judje nimajo vzroka se prav posebno zavzemati za stranke. Te opazke smo zapisali ne iz defetizma, temveč narobe vsled tega, da stranke v 'bodoče ne ponove sedanjih napak, temveč da tudi pri boiu za sestavo oblastnih skupščin ne pozabijo, da so te še bolj k-o za stranke vazne za slovenski narodi Ne gre več po stari poti naprejT temveč treba je kreniti na novo pot na pot istrenega sodelovanja z nanodom in na pot organiziranja slovenskega naroda kot gospodarske In kulturne enote. PREKASNO. Glavno glasilo sovjetske Unije, moskovska -Pravda« priobčuje na rngi dokument • običajna arbitražna pogodba za reševanje, di-; plomatskih konfliktov potom arbitraže. Tretji dokument — naknadni protokol — potrjuje svečano izjavo in zavezo bivšega rumunske-ga predsednika Bratianua, ki jo je dni dne 17. maja 1922 v Ženevi in s kitero se Ituuiii-nija zavezuje, da ne fcn napadala Rusije. “ Številne aretacije Belorusov na Poljskem. Do sedaj je bito samo v Varšavi aretirano do 120 oseb ih izvišeriih prekn 200 hišnih preiskav pri osebah,, osumljenih, da so v zvezi z zaroto Belorusov. Na deželi je- aretiran ves odbor belbruske stranke in odbor , komunistične stranKe. Aretiranih je bilo nino-[tq ukrajinskih dija-kov, trije bančni ravnatelji in več uradnikov. Povodom preiskav je bilo najdeno ve-liko število letiikov, ki poživljajo na revolucijo« dalje m-nogo orožja iti denarja v dolarjih. -- = Reznltati volitev v pra><•«.usko kmetsko zbornico. Volitve v gradiščansko kmetsko zbornico (Ifurgenliand) v Avstriji, ki so se vršile v riedei]o, ac* prinesle socialmm de- Ch* Lucdeto: Spomini francoskega vojnega detektiva. Trije podmorniki, ki so bili zapustili Zeebrugge večer, s poveljem, da vznemirjajo skujnno ladij, ki je vozila iz Anglije v Le Havre, -^najavljeni oreišnii večer, -s poveljem, da vznemirjajo skupino la-P J - ■ > vozila iz Anglije v Le Havre, so bili najavljeni našemu uradu. Naši hidroplani so jih kmalu odkrili in SiCervtenutku je bnoGvse pripravljeno in odpeljali smo 50 “Tvornika, ki sla pl.™'» »■ šf“ nas takoj zapaca in se potopila ter izgm.la naš.m očem Videli jih nismo nikoli več. Tretji zelo veliki podmornik pa je vozil s prečes-ne brzino v smeri najavljenega ladijskega transpor , tmipffa Dctoniti ali razbiti je imel povelje. ProU lO uri se je pokazal na širokem morju črni dim transportnih Kdij, ki sta jih spremljala dva ameriška torpedna rilšilca ih več oboroženih mot°mh la-df Jovega tipa, ki so pozneje silno škodovale podmor nikom, ki pa ob onem času se niso pokazale, kaj p m0TKo ie prišel podmornik v bližino transporta se je ustali in Pustil, da se je vozil mimo njega. Nedvomno 51 | je hotel pregledati število ladij, iz katerih je sestavljen in moč spremljajočih vojnih b rodov. Devetnajst transportnih ladij je tak« vozilo mirno-mimo njega, kot da ne bi imelo pojma o- bližihi pirata. Enako menda tudi na krovu rušilcev m motornih ladij nihče ni sanjal o nevarnosti, kajti moštvo se je mirno pogovarjalo na krovu. ■ V istini pa smo ladjam kakor tudi njih spremljevalkam zadevo javili in vse je bilo pripravljeno, da se hrfini v sluefliu Vsekakor bi se bil tak napad splačal, in podmor-nik bi imel lahko delo, bodisi s torpedi, bodisi s topom, če transport ne bi bil obveščen. Radovedni smo biti kaj bo napravil. Ah se bo pokazal na vodni gladini sredi trasportmh ladij, izstrelil svoje torpede in izginil? Na to ni bilo misliti, kajti če so bili tovorni parniki še tako brezbnzni, so vendar bili v bližini našega obrežja, to se prav* v'vodah, kamor so pogosto prihajali podmomiki, vedno PriprpIdmomlk bs°i' 'tudi ni mogel pokazati na vodni gladini pred ali za transportom, kajti rušdci^ so litnedi dalekostrelne topove in so bili mnogo hitrejši kakor on sam, tako. da je bil v nemarnosti, da ga potopijo, oredno bi sam mogel začeti z bojem. ‘ Tn vendar se je podmornik odločil, da napade. Iz zračnih višin smo videti? da je zažel voziti naprej in sicer vedno hitDeje, da je še enkrat obkrožil ves transport, menda premikajoč* kak«: bi našel dobro .irresto za napad. Mi smo brezsrčno javljali vsako njegovo krelmjo in zelo točno smo videJi iz višine, kako so -na krovu rušilcev topničarji obračali -brzostrelne topove v smeri, katero smo jiffl javljali. Ko se je začel podimornik polagoma dvigati ravno za rušilcem, ki ga j"e mfelil torpedirati, smo prihiteli nadenj, da bi vrgli nanj bombo, v trenutku ko se kaže iz vode. . Ko se ie dvignil iz? valov in se je njegov stolp pn-kazal, ie rušilec začel streljati. Mi smo iz zraka vrgli tri bombe nanj, dve sta se razleteli na njegovem krovu ena je Pa padla v morje. , . Kliub temu je imel podmornik se ca s, da je izstrelil torpedo, ki je šel komaj 10 m^rov proč mimo rušilca. Vendar pa je bil smrtno zadet. Videli smo, kako se je -prevrnil in potem tegiml- Od njega je ostal samo oljnat made%, la »e je polagoma večal na vodni gladini... Tako ie poginil U-29 ■,. .. J K Requieseat... (Dalje prihodnjič.) mo bratom znaten uspeh. Dobili so: socialni demokrati 10.640 »lasov in 8 mandatov, krščanski socialci 18.103 glasov in 14 mandatov ; ter Bauernbund 13.782 ter 10 mandatov. I>u- j najska »Arbeiterzeitung« povdarja, da pome- • n j rjo te volitve popolno učvrščen je socialne . demokracije na deželi in zveze med delavci ‘ in kmeti, E = Kitajska zahteva vrnitev koncesij. Kitajska vlada je zahtevala, da vrne Anglija vse koncesije in tudi one v vojni luki Vu-Haj-ve. Izgleda, da bo Cangtsolin izvoljen za pred- , sednika kitajske republike in da bo takoj na-to pričel s pogajanji med južno in -severno Kitajsko. = Velika Britanija se pripravlja k obram-Ijii Šanghaja. Ministrski svet se je na posebni konferenci bavil s situacijo na Kitajskem Iz raznih kitajskih mest je prispelo veliko ■Število telegramov, ki slikajo najnovejšo situacijo v Hankauu in v drugih mestih. Posebno obširna so-poročila o držanju Kan loncev in o pogajanjih s Selom, kantonskim zunanjim ministrom. Vlada se je nato bavila še z vestmi iz Šanghaja, kjer se pripravlja mednarodna mestna uprava k energični obrambi mesta. Vse londonsko časopisje je soglasno v tem, da se mora Šanghaj braniti in da se preprečijo nadaljnja preganjanja tujcev. »Daily Mail« pravi: >Oblast se je odločila k temu, da se ne smejo v Šanghaju ponavljati isti dogodki, kakor so se dogajali v Hankauu.« — »Daily Ne\vs< pišejo: »Močna 'britanska eskadra v kitajskih vodnh bo situacijo popravi a.« Brodovje na Malti je pripravljeno in čaka samo na povelje, da odide v kitajske vode. Flotilja rušilcev dospe tia midili tekom 10 dni. V mornariških krogih se razpravlja o vprašanju, da se pošlje na Kitajsko kako veliko bojno ladjo, vendar o tem še ni padla odločitev. Vendar se smatra da odide z Malte tja velik dreadnought. Dnevne vesti. BELEŽKE. Konstatacija brez komentarja. Na shodu SDS je dejal g. Mohorič, tajnik Zbornice po besedah »Slov. Naroda« sledeče: Volitve v oblastne skupščine so se razpisale proti volji režimskih strank. Mi smo drugemu ustavnemu faktorju hvaležni, da je u k a z a I razpis teh volitev.« Ali je res tako g. Mohorič? Kriza v našem gledališču. Včeraj zvečer je predaval v »Mestnem domu« g. Ciril Debevec o krizi v nfiSem gledališču. Mnogoštevilna udeležba občinstva je dokazala, da problem našega gledališča ni samo problem igralskega stanu ali pa samo problem gotovih slojev, temveč, da je to kulturno vprašanje, ki obsega vse sloje in ves narod, kar je povdarjal tudi predavatelj in ostali debaterji. Predavatelj je v svojem poldrugo uro dolgem govora izčrpno očrtal ves položaj, v katerem se nahaja gledališče ter s strokovnjaško vestnostjo razglabljal o vzrokih krize našega Narodnega gledališča in o načinu, kako bi se-ta-, kriza sanirala. O vzrokih j krize v gledališču 'je navajal, da jih je zakri- ; vila v prvi vrsti država s svojim sistemom i birokratiziranja gledališ&a inredukeij gleda- 1 liškega proračuna. Umetniška višina gledališča je tesno zve- ' zana z njegovim gospodarskim položajem. Naj' bedo na primer dohodki gledališča še tako visoki, če pa jih upravlja umetniško nezmožen upravnik, zna ta privesti vse gledališče na kant in če vodi gledališče sicer umetniško zmožen, toda gospodarsko nezmožen upravnik, gledališče ravnotako propade. Govornik je v svojih nadaljnih besedah ostro kritiziral vso prosvetno politiko države, ki se prvič premalo briga za kulturo v državi še manj za gledališča, najmanj pa za slovensko gledališče. Toda ni iskati krivca samo v državni upravi, krivce je treba poiskati predvsem doma. Na prav oster način je predavatelj ocenil organizacijo našega gledališča in njegovo vodstvo Veliko veselost so vzbudile v občinstvu določbe hišnega reda, ki so pri nas v veljavi JE™!J? 36 pr.edavateli citiral kot primer za-os ob j a pojmovanja nalog gledališkega Predavatelj je .navedel kot edini izhod iz krize našega gledališča, le izpolnitev sledečih zahtev: 1.^ Država^ je dolžna vsaj tri centralna gledališča v državi zadostno podpirati. Od te podpore pa ne sme država zahtevati nobenega povračila iz blagajne, kajti novra čilo kulturnih zavodov ni in ne more v,'? terijalnega, marveč je v vseh državi ma' moralnega značaja. 2. Treba je v nailf™1-0 šem času s pomočjo strokovnjakov sestaviti projekt modernega gledališkega zakona, ki bo odgovarjal vsem zahtevam modernega in umetnostnega zavoda. 3. Uprave gledališča naj ne postavlja enostavno samo minister, oziroma politična stranka, kakor se je. to godilo do sedaj, marveč naj jo voli anketa vseh najpomembnejših kulturnih delavcev (znanstvenikov, kritikov in umetnikov) z oficiel-nimi zastopniki vlade ter organizacij gledališkega osobja. 4. Gledališko kritiko naj opravljajo le dovolj kvalificirane osebe. Občinstvo je izvajanjem g. Debevca ki je rabil mestoma prav paradoksno stilizacijo izraza, sledilo z veliko pozornostjo. Vodstvo debate je na željo občinstva vodil univ. prof. Kidrič. K debati so se oglasili Vurnik, katerega izvajanja so se v glav-ujemala z izvajanji g. Debevca, dalje ar-“dekt Kregar, ki je zavračal vse očitke, da K;>ndi prijatelji nftšega pokreta. — Društvo Treznost v Ljubljani. GRIPA. V Ljubljani in v Sloveniji »ploh doslej še ■ai obolel nihče na gripi- j V Zagrebu se gripa širi, vendar pa doslej ; za bolnika' ni nevarna. . , ! Na Dunaju nastopa gripa, Kot se ,te izrazu | mestni fizik dr. B8hm isporadičruo; število < slučajev odgovarja letnemu času; bolezen je 1 v spilošnem lahkega značaja- Predvčerajšnjim je umrl v Modlingu za gripo tamkajšnji okrajni zdravnik dr. Linnemann. — V Feld-kirchu ie obolelo na gimnaziji 140 dijakov »a gripiT na nekem drugem zavodu 130. Bolezen ni nevarna. Kljub temu utegnejo šole zapreti. V Berlinu je gripa zelo razširjena. V velikih trgovinah je povprečno bolnih na gripi 9 odstotkov uslužbencev. Nekatere bolnice so »tako prenapolnjene, da nadaljnje bolnike odklanjajo. Smrtni slučaji so primeroma redki. V Monakovem štejejo 3000 pacientov, vendar gre izključno le za lahke slučaje. V Parizu je gripa skoraj poj>olnoma po- nehala. Tudi v francoski provinci, kjer je zahtevala mestoma precej številne človeške žrtve, pojema. V Angliji gripa ni zavzela večjih dimenzij. Le na Škotskem je umrlo za gripo 60 oseb. Na Češkoslovaškem se gripa širi. V Pragi je odredila oblast, da morajo zdravniki vsak ■teden vse slučaje obolenja na gripi prijaviti. Šole, na katerih oboli tretjina otrok, se morajo zapretič Ni izključeno, da se odredi za tvoritev vseh praSkih šol za teden dni. Gospodarstvo. III. SEJEM ZA KOŽUHOVINO V LJUBLJANI, DNE 24. JANUARJA 1927. Tretje leto priredi Uprava Ljubljanskega velesejma vzajemno s Slovensko lovsko zadrugo v Ljubljani na velesejmskem prostoru sejem za kože divjih živali. 24. januar, to je prvi ponedeljek po sv. Neži je lovcem že poznan dan za prodajo lovskega plena. Sejem se začne ob 8. uri zjutraj. Lovec zamore kože dožlim kupcem prodati fiksno, ali jih pa oddati v komisijsko prodajo Slovenski lovski zadrugi, ki bo vzajemno z vele-sejmsko upravo kože sortirala, porazdelila v partije in nudila dne 26. januarja domačim in inozemskih kupcem dražbenim potom v nakup." Lovce in trgovce s kožami opozarjamo, da zamorejo svoje kože tudi poslati na velesejem, da si prihranijo stroške za potovanje v Ljubljano. Vendar morajo biti vse kože najpozneje do dne 25. januarja opoldne na velesejmu. Vsaka koža večje vrednosti mora biti opremljena z listkom od kartona, na katerem naj se zapiše točen naslov odpošilja tel ja; kože manjše vrednosti in večjih kvantitet (zajci, krti, polhi itd.) v trdem zavoju in točna preštete. S posebno pošto naj se pošlje še seznam odposlanih kož, ker se pri prevzemu preštejejo in prekontrolirajo. Čim več kož pride organiziranim potom na trg, tem boljša bo cena. Lovci, trgovci, obračajte se za informacije z zaupanjem na upravo velesejma ali na Lovsko zadrugo. XProd*ja gnoja. Dne 12. februarja t. 1. se i>o vršila v vojašnici kralja Aleksandra I. v Ljubljani ofertalna licitacija glede prodaje konjskega gnoja. — Zakup gnoja velja za čas od 15. februarja t. 1. do 30. septembra 1927. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. • • * BORZE. 18. januarja 1927. Ljubljana. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: Investicijsko 0—82.50, Vojna škoda 0—343, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195— 198, Ljubljanska kreditna 150—0, Merkantil-na 98—100, Praštediona 890—0, Kreditni zavod 170—180, Strojne 0—80, Trbovlje 360-0, Vevče 120-0, Stavbna 55-65, Sešir 104-0. — blago: Brez zaključka. Tendenca v lesu nespremenjena, v deželnih pridelkih čvrstejša. Zagreb, dne 18. jan. Devize: Newyork kabel 56.69—5fi.98, London izplačilo 275.55— 276.35, Pariz izplačilo 225.25—227.25, Curih izplačilo 1094—1097, Dunaj izplačilo 798.5— 801.5, Berlin izplačilo 1348—1351, Praga izplačilo 167.95—168.75, Milan izplačilo 243.17— 245.17. Curih, 18. jan. Beograd 9.1375, Newyork 519 in tri šestnajstinke, London 25.1975, Pariš 20.645, Berlin 123.15, Dunaj 73.15, Praga 15.37, Milan 22.20, Bukarešta 2.80, Sofija 3.7425, Budimpešta 90.70. TUJKE. Kasacija — ovržba, uničba. Kataster — zemljiška knjiga, davčna knjiga. Komunalen — občinski. Kontrakt — pogodba. Kuratela — skrbstvo. Legalen — zakonit, i Legislatura — zakonodaja. Legitimacija — izkaznica. Licenca — dovoljenje. Obligatoričen — obvezen, predpisan, j Protekcija — zaščita, pokroviteljstvo. Reklamacija — pritožba, ugovor. Revir — okraj. Vidirati — poveriti, potrditi. Legalizacija — overovljenje. Rehabilitirati — v prejšnji stan postaviti, vrniti čast. To in ono. Vox populi. Neki ameriški list z milijonsko naklado je dosegel nedavno tako visoko številko, da je moral zahtevati v svrho pokritja stroškov papirja in tiska za anonse tako visoke tarife, da jih niti ameriško občinstvo ni hotelo več plačevati. Vsled tega je bila končno rentabilnost lista odvisna zgolj od tega, da bi se naklada lista na ta ali oni način znižala: umetni diminuendo po dolgoletnem crescen-du. Dolgo časa so si belili lastniki glave, končno pa je prišla neka iznajdljiva glava na rešilno idejo. Mož je predlagal, da naj se dvigne začasno nivo lista, to se pravi, da naj se povabi k sodelovanju več resnih pisateljev in pesnikov. Predlog je bil sprejet in v kratkem času je list lahko konkuriral z najboljšim, kar se v Ameriki tiska. V par tednih se je namreč doseglo zaželjeno znižanje naklade. PETNAJST LET STAR ZAKONSKI MOŽ. Pred «odiščem v Berlinu ee je te dni vršala razprava proti zakoncu, obtoženemu biga-mije. Obtoženec je majhen, neroden in zamišljen možiček, miren in soliden meščan. Z njim je prišla v dvorano 'tudi njegova žena, vsa bleda v obraz, s triletnim otročičkom v naročju. Otrok takoj priteče k očetu, ga objame okoli kolen, prične klepetati in hoče splezati na stol poleg obtožne klopi. Njegovi starši pa plašno zro na sodnega predsednika, ki stavi obtožencu prvo vprašanje: foigamija. Sodeč na prvi pogled sreča dveh ljudi je na kocki. Ženo pošljejo z otrokom iz sodne dvorane. Prične se zasliševanje obtoženca, ki prizna prestopek. Pred leti se je moral, kakor pravi, na pritisk ata riše v poroCiti z neko žensko. Žena mu je prinesla v zakon nezakonsko dete. Ko se je mož po končani vojaščini vrnil domov, je našel še itri nadaljne otroke, ki niso bili njegovi. Žena je zahtevala, da redi tudi te. Ko se je temu uprl, je poslala žena pravega očeta nad ubogega zakonitega očeta. Ko ni ženin ljubimec ničesar dosegel z grožnjami, je moža pretepel. Da te razmere boljše poznamo, še to: godilo se je na malem posestvu v najmračnejši Vzhodni Prusiji, t bližini tedanje ruske meje. Tepeni in osleparjeni soprog in oče proti svoji lastni volji in vednosti, pobegne, od-; potuje in si končno drugje zagotovi obstoj, i Prišla je vojna. Mož je bil ob Narovskem jezeru ranjen in prepeljan v lazaret, kjer je srečal nekega moža iz svoje domače vasi. Ta • pove njegovi ženi, da njen pogrešani soprog še živi. Žena zahteva vzdrževalnino. Ne od njega, nego od njegovega polka. Mož vloži tožbo za ločitev zakona. Pride konec vojne. Miož se za zadevo ne zanima več in je prepričan, da je ločen od žene. Poroči se vnovič, toda zopet se pojavi prva žena ter ga naznani oblastem in zahteva razveljavljenje drugega zakona. Državni pravdnik zahteva pred sodiščem najmanj šesit mesecev ječe zanj in razveljavljenje drugega zakona. Sodniki odidejo v posvetovalnico. .Navzočim novinarjem postane nekaj nejasno. Kako (to: mož je rojen 1. 1890., poročil pa se je prvič 1. 1905? — Mogoče pa državni pravdnik tega ni zapazil? Novinar si želi priti na jasno in vpraša državnega pravdni-ka, ali ni tu kaka pomota? Med tem, ko ge sodniki posvetujejo, pregleda državni pravdnik še enkrat vse aikle. Letnice se ujemajo! Pojavijo se sodniki z že gotovo sodbo. Državni pravdnik informira predsednika. Vprašajo obtoženca. »Res je, takrat je bila stvar taka: moja prva žena ije bila kuharica pri vaškem župniku in je hila v drugem stanu. Župnik jo je hotel poročiti s kakim drugim. Mojim siarišem je plačal 5000 mark, da so privolili v to, da jo poročim. Župnik me je nato z njo tudi poročil.« Obtoženec ne ve, če je bil tedaj 15 ali 17 let star. Ta ugotovitev je popolnoma spremenila položaj. Sodniki se ne morejo odločiti, da bi izrekli obsodbo. Razprava je bila preložena in določena nadaljna preiskava. Mož je bil končno rešen in to le po zasluga novinarjev. Fritz Bondy: Osvojitev Berlina. I. Mr. VVashington Smith iz Detroita je sedel v svojem krasnem chippendale-stolu v veži hotela Esplanade, kadil cigaro, veliko kakor srednja podmornica, pil svoj čaj in prebiral oglasni del jutranjega lista. Mr. Vaahington Smith je bil zastaven gospod približno petdesetih let; dostojanstveno Je nosil ugleden obseg svojega telesa; goiti, Črni lasje so bili le neznatno pomešani s sivimi, močan raven nos, povdarjena usta z brki morskega psa in Široka brada so pričali o neuklonljivi energiji in zaupanje vzbujajoči solidnosti. Tega mnenja je bil tudi šef hotelske pisar-en, kateremu je Mr. Smith izročil v varstvo, takoj ob prihodu dvoje debelih, zapečatenih ovitkov. Na dobro mnenje pisarniškega šefa je naravno vplivalo dejstvo, da je na enem ovitku blestelo ime firme tovarne avtomobilov Henry Ford v Detroit-u, na drugem pa Ladenburg, Thalman & Cie., New-York. Privatni tajnik Mr. Smitha se je približal. Bil je majhen, obritega in inteligentnega obraza. »So dokumenti pripravljeni; Davidson?,« je vprašal Mr. Smith. Maver\jev Leritoon« * t*daf& In >W«MaU VieoachfaeiU. Naalov pove uprava Mata. DRVA-ftBik Voltm l/l. -1- Absolvent I trgovske Bale išče meeta krt skladiščnik ali *»J t »ličnega. Gre tudi na de-JeJo h kakemu lesnemu podjetju. Nastop lahko takoj ali a 1- februarjem. I Ponudbe prosi ped »Sk™-idiščnik« na upravo lista Iščem elegantno aobo * teparatnim ohodom in električno razsvetljavo. Plačam do 500 Din mesečno. — Ponudbe na upravo lista pod »Soba«. ta Ju. lunii*