J*** DNEVNIK '3.^.“!??' w Trs'“ ^ njegov S&?k ^IŽANSKI bn tal,M 26 novom- «d i£Ll "»> Z»križ "■ c*C V?T°!en *> 37- Ullvikk.'- M I® 944 *, , ' >«P'»mbra lilkam, .L ™l® >M5 v iS ,S)°«niia» pod Idriji, do 8 "'•i* 1945 a®" Tršo, ?" vMvoboje- Nl TJ O !>■ t-3 O — Tj KS 2 7' 0- r__ — 7\ Ul z: ui C_ -fc- i—: n-: X" 2 X> Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 180 (11.596) Trst, sreda, 3. avgusta 1 Poudarek deželni avtonomiji in njeni enotnosti Deželni svet Furlanije-Julijske krajine odobril programske smernice novega odbora Komunisti se Iz protesta niso udeležili glasovanja jHrii J ve^no je deželni svet o-* Comeir*amsk? ^avo predsednikih J"*’ ki odraža sporazum rid intT£!*: KD, PSI, PSDI, PRI, fitro jn Kriza je bila rešena »ni večina je trdna, je v za- **ie u0otovil Comelli. Prav P<%!ia Pa je izpodbijala o- oprava • ^eva - komunistična: Pr°s(o vJS kratka, ker so pre-1 nj»tnj Prejšnje programe in Večina vse prejšnje slabosti, ?°žicijeJ ,ZaPria in sodelovanje z o- b° °PazUeŽje- T° se ^ Pa ^ Jtojetn iT° pTed zaključnim glaso-ttelne’** se ie ozračje v dvorani Le' da SVej-a segrelo do take me ^ ZaPustiu ™munuitl v znak prote- I0*® rned^a^an^a so prišla do iz-y °bseinQVa *** traiaiočo debato Se' 80 bila mje y^ašaLael>}° odgovorimo na drugo trajajočo debato Poročilo Comellija? In Sn° osvJin vpr°šanja Slovencev ja *®™;- - Jena- so bila dovolj v o- ^dju? J(°den/ei. ^ je bil naš problem v „ j izjavi n1 Vseb°van v program-£ shernat^11^’ pa čeprav pre-2f«ee nh, S^°. m na način, ki ni JM-' ob0 u2,UJ'°č- O nas so govorke -i/~^,unista (načelnik sveto-,QWk Pascolat in deželni ,*«*>. demoproletarec Ca-CM SSk Štoka in na- S. 0suf?Valske skupine PSI Car-"ls° dotnl';Svetumlci se Slovencev ?°lčal dgf ,t l in predvsem je za-r je s* m tainik KD Biasutti, in ,^a jjf pomembnejše, nič ni na r Wn> r^?-?j.° in Pripombe v za-MNj^. epiijj, izjavji predsednik jSfejorej se, da pose tudi gle- ‘*e*, Primerne in učinkovite o-H^rienuJ? doseže Jr«?0 s tem P“ so po s^?rauoPrJl-r riprasanja, ki so med do izraza. Vsi so čn^ije in3eJfre*>a končati obnovo ffg aa 10 «•/>» ivn ol-r/i/i*»i n^L^oda >n , «e ofcJ-”'"* arugacm so ja-tič„ efine ravnava odnos opozicije k0nei>i ožra-?- se govori o demokratu,e °brn!?JU v deželnem svetu in h,J? in raVa vduos Furlanije do >lo Z.._?°rice. Dejstvo je. rnda je res že skrajni 1'"-> Pse ljudi preseli iz Povsem drugačni ba-so jo- In z j?0 vse- resnične vzvode sČki‘ obnlemo KPI so njih deželni nn pščinj Predsednika (vlade in naČB^Pornik„, urlana- ogromna veči-Ci^ov vJ’ -}C Furlanov pa še k 06 Važtcutn’ Predsednikov od Prepel u-s'(an(w povrh. Teža Wnj^*la /p} l” s tem se je tudi edno 7za. orgumentov, ki nas hje ^dplovanll^0, fcot na P7”* %^r°čja na raej*. ustvarja-T„Jporaz„m 'žlt)a, izvajanje osim >oJ? za^v *n podobno. lilv170 no fV^iuiemo programsko —- so bila z dvojnimi meša sd pričakovanja v preteklosti. Deželni svet Furlanije - Julijske krajine, točneje predstavniki večine, ki se je osnovala v njegovem okviru, so včeraj odobrili program novega odbora. Ostale stranke, ki so zastopane v deželnem svetu, so bile namreč proti, komunisti pa se iz protesta niso udeležili glasovanja. Po precej umirjeni, dasi polemični razpravi, je včeraj v deželnem svetu prišlo do živčnega prerekanja o tolmačenju pravilnika. Komunisti so namreč predložili vrsto resolucij, o katerih bi se moral svet izreči po glasovanju o programu; ker pa po oceni predsednika sveta Turela resolucije program sam dopolnjujejo, predloženih dokumentov ni dal na glasovanje. V včerajšnjem delu razprave so govorili štirje politični predstavniki in sicer po vrstnem redu Morelli (MSI), Car- bone (PSI), Rossetti (KPI) in Biasutti (KD), zaključil pa jo je predsednik deželnega odbora Comelli. čeprav po njegovem mnenju niso govorili dolgo (manj kot eno uro), so se seveda dotaknili cele vrste vprašanj od političnih dogovorov do težkih gospodarskih vprašanj. Poseben poudarek so dali avtonomiji d žele, ki pa mora ostati enotna (to iz včerajšnjih posegov). Izrecno o globalnem zaščitnem zakonu Slovencev sta govorila načelnik socialistične svetovalske skupine Carbone in komunistični deželni tajnik Rossetti; ne Krščanska demokracija ne predsednik deželnega odbora Comelli pa nista sprejela nikakršnih obvez. NA 4. STRANI G- ___ O2 O — ro _ j-—-. Bologi*. ne bo klonila BOLOGNA — Minilo je še e-no leto — tretje zapored — ne da bi se kakorkoli premaknilo pri iskanju krivcev strahovitega bombnega atentata na bolonjski železniški postaji. Meščani in prebivalci okoliščih občin so se skupaj s predstavniki izvoljenih krajevnih uprav v tretje zbrali, da bi počastili spomin na nedolžne žrtve in še glasneje, še odločneje zahtevali izsleditev in kaznovanje črnih zločincev. Bologna se ne bo vdala, je v svojem govoru zatrdil bolonjski župan Imbeni in se vprašal, kako je mogoče, da v Italiji potem, ko so skoraj iztrebili rdeči terorizem, ni moč stopiti na prste tudi črnim zločincem. NA 2. STRANI Craxi drevi pri Pertiniju Manj socialistov v vladi RIM — Bettino Craxi bo drevi odšel k državnemu poglavarju in mu sporočil, da umika pridržek, s katerim je sprejel nalogo, da sestatvi vlado, obenem pa mu bo izročil seznam novih ministrov. Prva vlada pod socialističnim vodstvom je tako nastala v predvidenih rokih. Imela bo enega podpredsednika, demokristjana Forlanija, celo vrsto bolj ali manj pomembnih demokristjanskih ministrov in, vsaj za sedaj tako kaže, bore malo predstavnikov socialistične stranke. Nasprotno pa so republikanci dosegli vse, kar so si zastavili: vladni program skoraj v celoti povzema republikanskega, dva pomembna ministrstva pa gresta Visen-tiniju (finance) in Spadoliniju (o-bramba). Danes zjutraj, po noči, ki je bila najbrž za Craxija zelo vroča in polna telefonskih pogovorov, se bo sestalo vodstvo socialistične stranke, vendar pa so največje ovire bile premagane v teku včerajšnjega dne, ko so se zjutraj izvedenci petih strank menili o programu, Craxi pa se je s štirimi tajniki pogovarjal o strukturi vlade. Kar zadeva so republikanci včeraj slavili zmago, saj so se ves dan hvalili, da vladni program povsem odraža volilni program PRI, na podlagi katerega je stranka dosegla svoj volilni uspeh. Še zlasti se republikanci hvalijo z dejstvom, da so dosegli strožje formulacije glede gospodarske politike. Program tako govori o boju proti inflaciji, o premični lestvici, polni neodvisnosti Bance dTtalia od političnih sklepov zakladnega ministrstva, o drastičnem zmanjšanju javnega primanjkljaja skratka, gospodarski program, ki so ga republikanci vsilili po mnenju rimskih o-pazovalcev v sedanjih pogojih sploh ni uresničljiv. Tudi glede pravosodja so republikanci zahtevali nekatere spremembe Craxijevega programa. Včeraj so ves dan krožile vsemogoče govorice o porazdelitvi ministrstev. Kakorkoli že si je krščanska demokra- cija zagotovila v novi vladi levji delež. KD ima podpredsednika vlade Forlanija, kar omogoča De Miti da okrepi enotnost znotraj stranke. Poleg tega si je zagotovila zunanje ministrstvo (Aiidreotti), notranje ministrstvo (Fanfani ali Scalfaro), zaklad (Goria), ki ga odločno podpira De Mita v nasprotju s kandidaturo Emi-lia Colomba, pravosodje (Martinaz-zoli). Socialdemokrati bodo imeli ministrstvo za proračun, ki ga bo prevzel tajnik Pietro Longo, potem ko mu je spodletel poizkus, da se polasti financ. Kot vidimo, izhaja socialistično predstavništvo dokaj okrnjeno. Mogoče bo De Michelis ohranil ministrstvo za industrijo, socialistom pa bodo šla najbrž tudi ministrstva za odnose s parlamentom, za delo, za zunanjo trgovino in morda še eno manj pomembno ministrstvo. Skratka, socialisti so morali pristati na okrnitev svoje prisotnosti v vladi, saj jim že Craxi kot predsednik vlade veliko pomeni. R. G. Mittelevropska srečanja tokrat o šolstvu O šolstvu v deželah Alpe-Adrie in srednje Evrope bo govor na letošnjem mittelevropskem srečanju, ki bo v Gorici v decembru. To bo že sedemnajsto srečanje po vrsti. Doslej so preučili razne aspekte kulture in političnih razmer v deželah Srednje Evrope. O šolstvu niso še govorili, niti o izseljenskih tokovih in o gospodarskih razmerah, o čemer bo najbrž govor v prihodnjih letih. Novost letošnjega srečanja je v tem, da se prireditelji ogrevajo za nov ozemeljski okvir, namreč za današnje pojmovanje Alpe-Adrie, kar najde drugačen odmev v današnji politični realnosti tega predela našega kontinenta. Če ostanemo pri šolstvu pa velja opozoriti naše strokovnjake in preučevalce tega področja, da bodo imeli na goriškem srečanju lepo možnost prikazati to kar smo Slovenci v prejšnjem in v tem stoletju ustvarili v primorskem prostoru, kljub vsem težavam, ki so nam jih postavljali razni oblastniki. NA 8. STRANI Posojilo Evropske banke za avtocesto Razdrto-meja? RIM — Podtajnik na ministrstvu za zunanje zadeve Mario Fioret je včeraj del zagotovilo, da bo italijanska vlada podprla prošnjo jugoslovanske vlade, naj bi Evropska investicijska banka (BEI) finansirala gradnjo avtocestnih odsekov od Razdrtega do Fernetičev v tržaški ter od Razdrtega do Štandreža v goriški pokrajini. Gradnja omenjenih dveh avtocestnih odsekov je predvidena tudi v osimskih sporazumih. Za uresničitev novih avtocestnih prevozov v mejnima prehodoma na Tržaškem in Goriškem — novi prometnici bosta odločilno pripomogli k razvoju potniškega in blagovnega prometa na območju dežele Furlanije - Julijske krajine in SR Slovenije — so jugoslovanske oblasti sklenile zaprositi za finančno pomoč Evropsko investicijsko banko in italijansko vlado, naj bi prošnjo podprla na ravni Evropske gospodarske skupnosti. V Trstu hudo ranjen razpečevalec heroina V podzemskem prehodu za pešce pod Trgom Liberta pri železniški postaji je neznanec streljal včeraj zjutraj v 48-letnega turškega državljana Aydina Gozerija in ga ranil v trebuh. Po krvavem napadu je neznanec zbežal, Gozerija pa so zdravniki podvrgli kirurški operaciji in si pridržali prognozo. Na policiji menijo, da je šlo za obračunavanje med člani mednarodne tolpe razpečevalcev heroina, kajti Gozerija imajo kot takega v evidenci v raznih evropskih državah. Pred operacijo je izjavil, da svojega napadalca ne pozna in da je v Trstu kot turist. Tej verziji na kvesturi niso verjeli, saj ustvarja ozadje te razburljive epizode, ki spominja na filme o Jamesu Bondu (napadalec je namreč uporabil posebno pištolo, ki ima obliko nalivnega peresa) veliko zagonetko. Nepojasnjenih vprašajev je veliko; kako je Gozeri prešel mejo z Jugoslavijo, če na potnem listu nima vstopnega žiga? Kje je njegov kovček, v katerem je baje tihotapil mamilo ali denar? Zakaj je njegov sopotnik na vlaku Ljubljana - Basel nenadoma izginil? Italijanska odprava po prvenstveni smeri na vrh K2 Dva člana italijanske alpinistične odprave, ki se že tri mesece mudi v Karakorumu, sta se uspešno povzpela na vrh druge najvišje gore sveta, K2, katero sta dosegla po prvenstveni, izredno težki severni strani. Italijanska odprava je prva, kateri so kitajske oblasti dovolile prehod po svojem teritoriju, za kar ima nemalo zaslug prav televizijska nadaljevanka «Marco Polo». V tej odpravi je bil tudi naš zamejski rojak, zdravnik dr. Simunič. NA 10. STRANI Neizprosni bolgarski sodniki SOFIJA — Bolgarsko vrhovno sodišče je po prizivni razpravi potrdilo razsodbo sofijskega občinskega sodišča, s katero se je zaključil proces proti Paolu Farsettiju in Gabrieli] Trevisin. 14. aprila so sofijski sodniki italijanska državljana spoznali za kriva vojaškega vohunstva in obsodili Farsetti-ja na deset let in pol, Trcvisinijevo pa na tri leta zaporne kazni. Prizivni proces se je začel 18. julija, njegov zaključek pa na nek način preseneča, saj se je v začetku zdelo, da je javni tožilec vsaj do Gabrielle Trevisin dokaj popustljiv in da bi jo utegnili celo v nekaj dneh spustiti na prostost. Po drugi strani pa je prav tako res, da se v Bolgariji drugostopenjski politični procesi skoraj po pravilu končajo s potrditvijo prvostopenjske kazni. V uradnem sporočilu bolgarskega vrhovnega sodišča je dobesedno zap’sano, da je razsodba dokončna. Po mnenju zagovornikov obstaja le še ena možnost: da bi zahtevali še prizivno razpravo pred vsemi sekcijami bolgarskega vrhovnega soj ^ skoraj 70-urnem posvetovanju so P11”0 TjpjeBri dili dva obtoženca na dosmrtno ječo' jj it delavca Antonia Contena iz Ozierija (^a gptjj 30 letnega pastirja Pietra Cocconeja ps'; (Nuoro). Oba so smatrali za kriva atr‘ukil dvemi leti v Nuoru pri katerem je ljenje karabinjerski podčastnik Santo ^ strne. Obsojenca sta bila kriva um(jra^ pj-evf* zasnovala atentat v svojstvu voditelje niške skupine iz Nuora «Barbagia ross ^ ^ Antonio Savasta in Emilia Libera, I1’ svoj čas poslana na Sardinijo, sta s poceni. Porotniki so ju obsodili na 6. - pp let zapora, ker sta tehtno pomaga* krivanju prevratniške mreže. . Savasta in Libera sta pomagala F* ^ F članov prevratniških skupin v letih 1" Poleg tega sta pomagala pri ga arzenala v neki jami na hribu skladišču so našli bazooke, izstrelke^ ori in drugo orožje. Savasta je trdil, dobavljal PLO. • Dokaj neprijetne poletne osvežitve Satelitski posnetek Evrope RIM — Po nekaj tednih «pasje vročine* in velike suše je včerajšnji dan predvsem severni Italiji vendarle prinesel nekaj osvežitve. Žal pa so jo spremljale hude nevihte, strele in zračni vrtinci, ki so v več krajih povzročili precej gmotne škode in zahtevali celo smrtno žrtev. Zgodaj popoldne se je zračni vrtinec dvignil v San Zenone degli Ez-zelini, občini na meji med pokrajinama Treviso in Vicenza. Poleg velike materialne škode je vrtinec pustil za seboj nekaj ranjenih, medtem ko je mlad vajenec umrl, nekaj delavcev pa je bilo hudo ranjenih, ko se je porušil zid nekega paviljona mizarske delavnice, v kateri so delali. O hudi nevihti poročajo s tiranske obale, iz Milana, kjer je poškodovala železniške naprave, iz Sondria, iz Ligurije, iz Firenc, kjer ni deževalo od 14. julija, z Južne Tirolske, Veneta in Furlanije. (Telefoto AP) V Mika Spiljak ob 80-letnici ilindenske vstaje Jugoslavija je za okrepitev dobrih odnosov z vsemi sose^ KRUŠEVO —■ Predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak je včeraj govoril v Kruševu na proslavi 80-letnice ilindenske vstaje in Kruševske republike. Med drugim je dejal, da je zgodovinsko dejstvo, da je ilindenska vstaja delo makedonskega ljudstva samega. To je bil boj za njegov obstoj in o-svoboditev. Zato je tudi vse, kar je povezano z Ilindenom in krušensko republiko, delo makedonskega ljudstva. Vedno smo pripisovali velik pomen razvoju prijateljskega sodelovanja s sosednjimi državami. Z zadovoljstvom lahko rečem, da imamo s skoraj vsemi našimi sosedami zelo dobre odnose. Jugoslavija si nenehno prizadeva za obogatitev dobrega sosedstva. Mi smo za odprtost mej, za svobodo komuniciranja ljudi, za politično, gospodarsko, kulturno in druge oblike sodelovanja na enakopravnih temeljih in ob vzajemnem spoštovanju. Pri tem imajo zelo pomembno vlogo narodnosti, oziroma narodnostne manjšine, ki jih je v tem delu Balkana veliko. Spoštovanje njihovih pravic je trajni dejavnik naše politike. V narodnostnih manjšinah vidimo most zbliževanja in sodelovanja med narodi in državami. Glede na to, da spoštujemo pravice narodov in narodnosti, ki živijo pri nas, to Zločin nosi nedvomni mafijski pečat PALERMO — Preiskava o tragičnem atentatu, ki je v petek zahteval življenje preiskovalnega sodnika Rocca Chinnicija in dveh članov njegovega spremstva, se nadaljuje z nezmanjšanim ritmom. Njen nosilec, državni pravdnik v Caltanissetti Sebastiani Patane, je časnikarjem včeraj v Palermu izjavil, da se tovrstna preiskava ne sme ustaviti niti za minuto, hkrati pa je izrazil prepričanje, da za sedaj ni nevarnosti, da bi pristojnost zanjo preselili v kakšno drugo mesto. Tudi sodnik nima nobenih dvomov več o značaju atentata, ki je izrazitega mafijskega kova in torej ne more imeti drugega izvora, tudi zaradi dela, s katerim se je ukvarjal pokojni sodnik. Rocco Chinnici je vodil preiskavo o tako imenovanih neoporečnih državljanih. Po pisanju dnevnika Repubbli-ca je bil pred tem, da razkrinka skriti center moči, ki je odločil uboj generala Dalla Chiese. Gre za ljudi, ki so si nakopičili ogromna bogastva s prometom mamil, še posebno heroina. V sodni palači pravijo, da bi Chinnici preiskavo zaključil tik pred velikim šmarnom z izdajo vrste zapornih nalogov za zelo vplivne osebnosti. Preteklo noč je več kot sto karabinjerjev, policistov in finančnih stražnikov izvedlo v Palermu obsežno akcijo, po kateri so zaslišali okrog štirideset oseb, drugih o-sem pa zaprli. Včeraj zjutraj pa so se v uradu palerm skega generalnega pravdnika Uga Viole sestali vsi, ki sodelujejo v obsežni preiskavi o zločinu. Palermski občinski svet se je na predlog župana Elde Pucci odločil v občinski dvorani postaviti spomin sko obeležje, posvečeno vsem, ki so padli v boju proti mafiji. Predsednik republike Pertini pa je sodnika Chinnicija posmrtno odlikoval z zlato medaljo za civilne zasluge. V utemeljitvi je med drugim zapisano, da se je pokojni sodnik vztrajno boril proti organiziranemu kriminalu, kljub temu, da se je zavedal tveganja, ki ga ta boj nujno nosi s seboj. pričakujemo tudi od soS.^iev^ za naše narodnostne manjs državah. ■■ajootfl Z Bolgarijo in Grčijo razy’JnodriL in sodelovanje na števimm Vendar pa nepriznanje rn^iarod|??S(jr naroda in makedonske gdnFd;« manjšine v posameznih s ^ [,j žavah zavira sodelovanje, bilo še bolj plodno i» Vedno smo pripravljeni na gelJP' i» govore z našimi sosedam^ bi se bolj razvijali vzaJ dosegli večje med seboj" vanje. _ . jjSri, Želimo, da so meje z naS -jg. », mi meje miru in sodelo^jrJ podpiramo pobude in P priir da bi na tem območju ' p različnih oblik vsestrans** vanja med vsemi pogloblU terese. Zavzemamo se z®.. jcori S ki predlogov in zamisli, vsem balkanskim narodom^. pa dročju gospodarstva, Pr° .; pr°"ri nergije, vendar je še daV?vojey tudi za druge projekte. ». ^ Pr>’ bomo predlagali, da bi. P" 13^,1/ vili sestanek balkanskih , stjirW kovnjakov za področje >n jj pirijj' sodelovanja. Podpiramo brez#V o spremembi Balkana v območje. To pomeni, da . upo>Lir pa tudi drugje, ne bi sn^j sile, posebej ne med sam" ^ fu skimi državami. Takšen c j prnLi* goče doseči samo s skup1"; ,oV-a ^ vanji in vsestranskim s ,, ob*1 s katerim bi reševali tu spore. 3 DNEVNIK — .3. avgusta 198.3 dogodki v svetu □ 3 POMORSKI Predsednik Džemajel proti delnemu umiku tujih vojaških sil iz Libanona iried Spopadi v Dolini Bekaa s*iuPinanv>r0tu^CM^^m* s* palestinskimi s te ... 56 nadaljujejo. V zvezi Arafat f?1)* Predsednik PLO Jaser sirskega renizu zelo ostro napadel % Asada, češ da cije s sefom ameriške diploma-lli feom Shultzom, da bi prisi-sedanif1*6 sde k umiku do kon-^njaio. na,avgusta- Spopadi, ki se tiso snorva^0™* 8ekaa, pravi Arafat, i° sredst dl med Palestinci, kot trdi-letnvef a mn°žičnega obveščanja1, ^ strani Spopadi med Palestinci na ^ sodni, ^.sirskimi silami, s kate ki in n,,|l fJ0 nekateri libijski oddel-aieri palestinski odpadniki. Sirski tanki, je še rekel Arafat so obkolili palestinske sile in jih nameravajo izgnati iz Doline Bekaa. Palestinska tiskovna agencija WFA pravi, da bo Arafat v začetku prihodnjega meseca odpotoval v Moskvo, kamor ga je uradno povabil sovjetski predsednik Andropov. Medtem je skupina dvajsetih arabskih držav predložila varnostnemu svetu svetovne organizacije osnutek resolucije, ki obsoja izraelsko prisotnost na arabskem ozemlju ter proglaša za protizakonita vsa izraelska naselja na zasedenem ozemlju, vključno z Jeruzalemom. S svoje strani je libanonski pred- sednik Džemajel na vojaški proslavi poudaril, da Libanon ne sprejema nobenega delnega umika tujih sil s svojega ozemlja, če ne gre za umik v okviru splošnega dogovorjenega u-mika vseh tujih vojakov. Gad prejme protiletalsko orožje iz Francije in ZDA 1,1 ZDa ' WASHINGT0N — Francija 0 d°bavile čadski vladi ia Pfed Hk- 0?0^’ da bi s® «brani-r3flooskp ,^s*drrd napadi». Glasnik sPcrt3čil riV ade Max Gallo je včeraj Nprb i njegova vlada tako H v b~skega Predsednika H. Ha-?telju p,,,/11 .Proti probbijskemu vo-i 'A-etij-;, vuniiu Weddeju, čigar če-j^štva d ^ zaslombo libijskega ?“ Po u iletaLsk<> orožje bo Ča-S dobami 12 Washingtona v krat-I10 »arna,/ 3. tudi Amerika. Konkretne štanMaj? ^tiA odpremiti v Čad J.0 lahkih izstrelkov vrste ravo r, 1 50 opremljeni z vodilno Ves) infrardeče žarke. ®h iz p-driza je medtem libijsko letalstvo tudi včeraj bombardiralo naselje Faya-Largeau v severnem delu Čada. Predstavnik čad ske vlade v Parizu Allam-Mi Ahmad je v tej zvezi izjavil, da so napade izvajala letala vrste mig 21 in mig 23 teh helikopterji «M3 24». Število žrtev, zlasti med civilnim prebivalstvom, še ni bilo ugotovljeno. S svoje strani pa je Libija včeraj demantirala, da bi kakorkoli sodelovala pri bojih na čadskem ozemlju ter poudarila, da si le prizadeva, da bi pripomogla k mirni rešitvi čadskega konflikta. Ustrezno poročilo libijske ambasade v Parizu dodaja, da se libijska vlada v tem smislu stalno posvetuje z OAE. Predsednik Džemajel je proti delnemu umiku tujih sil (Telefoto AP) HlM V Rimu osvobodili sovjetskega vohuna Pronma Moskovski pritiski so bili uspešni ^ Te dnj jg pridig v italijansko javnost 1“ sP<*ninto 86 ^ z^ela še v hladnem februarju jjfPanov. rLaPt"fo pisanje najboljših vohunskih 3 lije, // f® ne gre za proizvod bujne do-za resnico, resda še ne povsem, ■^odper . a- končali v zanoru. ko pa se je izka- lrkbn, ieBa' l^kjosni, iz ZDA pa je na naslov ministra Lagoria prišla čestitka, saj se ne dogaja vsak dan, da bi pod grožnjo 30-letne zaporne kazni končal na «hladnem» tako visok častnik sovjetske KGB. Zgodbe pa tukaj seveda še ni konec. Pravi zaplet se komaj začenja in vso zaslugo zanj nosijo v Moskvi. Sovjeti so pustili preteči nekaj časa, nato pa začeli v Rim pošiljati zahteve po izpustitvi Pronina in Konjajeva. V Rimu so skomignili z rameni in zatrjevali, da je italijansko sodstvo povsem neodvisno od politične oblasti in da torej zadeve ni moč rešiti po diplomatski poti. Ko je Sovjetom pošlo potrpljenje, so se poslužili večkrat preizkušenega in torej učinkovitega sredstva: trem tamkaj zaposlenim Italijanom so odvzeli potne liste, dvema zaradi valutnih prekrškov, tretjemu zaradi čudne prijave, ki da so jo prejeli sovjetski sodniki. Že na prvi pogled gre za klasičen primer u-metno ustvarjenih pogojev za sodno preganjanje i-talijanskih državljanov, kar naj bi rimske politične kroge prepričalo v umestnost osvoboditve Pronina in Konjajeva. Kakorkoli že. Sovjetom je igra uspela: tretja žrtev njihovega pritiska je bil namreč moskovski dopisnik časopisa «Giomo», ki je bil v preteklosti dolga leta šef zunanjepolitične redakcije socialističnega glasila «Avanti», Luigi Vismara. Nek mlad sovjetski delavec, registriran kot homoseksualec, naj bi ga namreč prijavil zaradi obnašanja, ki je po sovjetskem kazenskem zakoniku kaznivo. Vismaro so torej začeli zasliševati, hkrati pa so Sovjeti po diplomatskih kanalih Italijanom dajab vedeti, da oi se zadeva kaj lahko hitro in ugodno rešila, če bi Konjajevu in Proninu odprli vrata jetniške celice. Najtrši oreh je bilo italijansko sodstvo, odločeno zavrniti njuno izpustitev na začasno prostost. Pogajania sc se n, nadaljevala, posegli so Vismarini vplivni prijatelji, ki so se obrnili naravnost na Kvirinal in Per-tiniju neposredno razložili primer. Zadnje poglavje se je zaključilo z obiskom sodnika Ernesta Cu-dilla na Kvirinalu, po katerem je podpisal nalog za izpustitev sovjetskih vohunov na začasno prostost. Zgodilo se je v ponedeljek, 25. julija, dan kasneje pa so Sovjeti sporočili, da trije Italijani lahko nemudoma zapustijo Sovjetsko zvezo. Vismara je bil 28. julija že doma, njegova zgodba pa je končno prišla v javnost. Odveč je govoriti o osebni škodi, o tisti, ki jo je utrpel novinarjev ugled, posebno pa o tem, da lahko kaj takega doleti kateregakoli tujega državljana, ki se v primernem trenutku znajde v kolesju vohunsko-policijskega stroja. Luigiju Vismari so izrekli popolno solidarnost sodelavci v uredništvu «Giomo» in italijansko časnikarsko združenje FNSI, na straneh njegovega časopisa pa je brati osuplost in zgražanje nad ravnanjem in politično etiko sovjetske države. Pri Kabula sestreljeno letalo vrste MIG ISLAMABAD — Odporniške sile so sporočile, da so včeraj v kraju Koh Deh Sabz severovzhodno od Kabula, sestrelile letalo vrste MIG sovjetske izdelave, ki je pripadalo afganskemu letalstvu. MIG je pripadal skupini letal, ki so bombardirala nekatere vasi. Smrtnih žrtev je menda le 20, ker se je prebivalstvo iz njih pravočasno izselilo. Dve drugi podobni letali naj bi strmoglavili pri oporišču Ba-garamj v deželi Kharote. Uporniki so nadalje sporočili, da je pretekli teden v boju z vladnimi silami padel vodja odporniškega gibanja okraja Kundus severno od Kabula Peha-lavvan Mohammed Jan. To je že četrti voditelj upornikov, ki je padel v zadnjih mesecih. Dfruga izmena poletne šole klubov OZN DEBELI RTIČ - Včeraj je v mladinsko zdravilišče na Debelem rtiču prispelo okoli 40 srednješolcev, slušateljev drugega dela poletne politične šole klubov OZN, ki jo že devetič organizira center klubov OZN pri republiški konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije. Včeraj je poletno šolo končalo 30 osnovnošolcev, ki so obdelali šest tem, delo pa je potekalo tudj v skupinah, v katerih so se lotili tem «Moji vrstniki po svetu», «Delo klubov OZN» in «Delo Združenih narodov*. Srednješolci bodo v poletni šoli obdelali naslednje teme: «Neuvrščeni v posebnem vrhu», «Mednarodni ekonomski odnosi*, «Rdeči križ», «Med-narodno leto mladine*, «Narodnostno vprašanje*, «Mednarodna politična situacija*, po skupinah pa bodo obdelali sistem Združenih narodov, mednarodno leto mladine in delo v klubih OZN. Drugega dela poletne politične šole se bodo udeležili tudi trije zamejski Slovenci iz Gorice, dva slu šatelia iz Črne gore in en iz Hrvaške. (iu) V juliju dobra slana žetev SEČOVLJE — Medtem ko na slovenski obali suša vse bolj «pobira» jesenske pridelke, imajo prav zaradi sonca solinarji v sečoveljskih in strunjanskih solinah polne roke dela. Žetev je še zlasti obilna po prvem julijskem tednu, ko iz solinskih bazenov dnevno postrgajo 120 do 150 ton slanih kristalčkov. Šestdeset Droginih solinarjev je letos poželo še več kot tri tisoč ton soli, kar je kljub izdatni letini le četrtino od letnega plana. No, soline že vrsto let ne «obrodijo» planiranih 12.000 ton sob, temveč se letina giblje med 4 in 8 tisoč tonami. Zato Droga letno uvozi 15 do 20 tisoč ton soli, kar pa je vseeno premalo za pokritje vseh slovenskih potreb za industrijo, predvsem usnjarsko in prehrambeno, zimsko vzdrževanje cest in prehrano Slovenci let-i no potrošijo 80 tisoč ton soli. (iu) Stone v Skednji Ameriki Rahel optimizem po obisku - Amenški odpo-ViC3. Se c e™Ui Ameriki Richard fiej/Tgthor, -Vffirai zjutraj vrnil v ohft Med i!8. SV°J® dvotedenske tur-Wlal Nikaakero j® v zadnjih dneh Pri <.agv°' Kolumbijo in Salkič ^hdreu, OJ.em Prihodu na leta- vž&i Sv * “j™1’ da so'bili r. ^lii *7^i?Vari. s sanddnističnimi »Ji' s sandam; . • zelo koristni*. Po !??) v 1 v Managuo (iz Pistf^kodu j^oklanskih urah. Takoj riaij3v°. kiiL o^el na zunanje mi-WrSan ,.se je srečal s koordi- ter116* hunte DamC v 0, v,- ler z zunanjim mini |aH D’Escotom. ^o^^stična , v[ada ^ te ^^ in train kPont' 23 Iskanje pra Sf< ^ kH Stone na pogovorih v Managui Po srečanju s Stoneom sta se Orte-ga in D’Escoto srečala z generalnim tajnikom zunanjega ministrstva ZSSR Jurijem Fokinom, ki je sedaj na obisku v Managui. Ortega bo v kratkem odšel v Moskvo, kjer se bo pogovarjal s sovjetskimi voditelji o bližnjem zasedanju OZN. V Managuo je prispel tudi Ruben Zamera voditelj politične oborožene opozicije v Salvadorju, ki se je tudi (Telefoto AP) prejšnjo nedeljo srečal s Stoneom v Kolumbiji. Tudi Zamera je dejal, da je «previdno optimistično razpoložen*. Kot je znano Američani postavljajo, kot enega od štirih pogojev za mirno ureditev vprašanj v Srednji Ameriki, svobodne volitve. Vsi opazovalci menijo, da predstavlja Sto neov obisk v Srednji Ameriki šele prvi korak na poti pomiritve. c\di:(|i: PASSO SAN GIOVANNI UKINJA ODDELEK ZA ŽENSKA OBLAČILA na vseh poletnih in zimskih artiklih najbolj znanih firm POPUSTI DO 80% IN NADALJUJE posebno prodajo ob koncu sezone s POPUSTI OD 20 DO 60% (Obv. obč. 18 /7. do 23 /7.) Deželni svet odobril program novega odbora Pred glasovanjem komunisti iz protesta zapustili dvorano Deželni svet Furlanije - Julijske krajine je včeraj po dvodnevni razpravi odobril programsko izjavo predsednika deželnega odbora CarnellLja in s tem seveda potrdil'večino, ki se je osnovala v okviru dežele. Takšen zaključek je tudi bilo pričakovati, saj večinska koalicija, ki jo sestavljajo KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in Slovenska skupnost, lahko računa, kljub morebitnim odsotnostim, na zadostno število glasov (38 na 62). Nepredviden pa je bil razburljiv zaplet tik pred glasovanjem, ko je predsednik sveta Turello razsodil, da po glasovanju o programski izjavi ne more biti naknadnih glasovanj o resolucijah, ki bi programsko izjavo’v neki meri dopolnjevale. Zaradi takšne interpretacije zakonskih predpisov oziroma pravilnika, je komunistična skupina zapustila dvorano in se ni udeležila glasovana o programu. Tako se je dejansko debata v deželnem svetu razvnela ob zaključku, poten ko je predsednik deželnega od- bora ComeUi že odgovoril na razne posege. Včerajšnji prvj govornik pa je bil predstavnik MSI Morelli. Izrazil je precejšnje dvome v učinkovitost programa, ki ga je predstavil ComeUi, sicer pa je «politikom, ki so že vseskozi na oblasti* naprtil vso odgovornost za današnje težave. V zvezi z deželno enotnostjo pa je poudaril, da «je treba stopati po poti nacionalne kulture, ne pa po poti ljudskih kultur*. Načelnik socialistične svetovalske skupine Carbone je poudaril, da izbira o sestavi nove večine dokazuje težnjo pp nekakšnem nadaljevanju že začete poti- Vsekakor pa sta bistveni dve postavki: nova večina, točneje odbor, mora najprej izpolniti vse obveze prejšnjega kar zadeva obnovo potresnega območja. Istočasno pa mora v upravljanje vnesti pomembne novosti, ki so tako formalnega kot vsebinskega značaja. V zvezi z manjšinsko problematiko pa Je Carbone naglasil, da je treba loče- vati vprašanje Slovencev od vprašanja Furlanov, kajti združitev obeh problemov je privedla do mrtve točke, da ni bilo rešeno ne eno ne drugo. «Mislim,» je dodal Carbone, «da je napočil čas, ko je treba rešiti vsaj vprašanje globalnega zaščitnega zakona za Slovence.* Nato je govoril deželni tajnik KPI Rossetti, ki je uvodoma polemično opozoril na dejstvo, da ostali govorniki ne izhajajo iz ocen junijskih volilnih rezultatov, temveč so se osredotočili izključno na «krhke dogovore, ki vežejo novo večino*. Rossetti je tudi kritiziral tisti del Comellijeve-ga poročila, ki govori o slovenski problematiki, češ da ponavlja zgolj stare obveze. Takratni in sedanji predsednik deželnega odbora je namreč, je ugotovil Rossetti, popolnoma prezrl fašistične izgrede po slovenskih vaseh in odločen odgovor slovenske narodnostne skupnosti. Zato je Comelliju zastavil jasno vprašanje, če namerava odbor konkretno poseči v iter globalnega zakona, na prim«- posredovati pri predsednikih obeh vej parlamenta in pri predsedniku vlade, da bi se začela razprava o zakonskem osnutku. Ostro in polemično je nato nastopil deželni tajnik KD Biasutti, ki je začrtal jasno črto ločnico med večino in opozicijo, predvsem pa odločno izločil KPI iz kakršnegakoli sodelovanja. V tej zvezi je bil celo osebno žaljiv do komunističnega kandidata za mesto predsednika deželnega sveta, češ da oseba sploh ni bila primerna, prejšnje predsedstvo (komunista Collija, op. ur.) pa je označil za «sivo». Nato je zavrnil teze o drugačnih možnostih in poudaril, da Trst ostane glavno mesto dežele in mu je zato treba posvetiti vso pozornost. Osrednji del izvajanj pa je namenil konkretnim vprašanjem, predvsem gospodarskega značaja, nakar pa je še podčrtal mednarodno vlogo dežele. Razpravo je zaključil predsednik deželnega odbora ComeUi in ugotovil, da se je tokrat kriza hih-0.jnei ki in da je prišlo do trdne v ^ se žeU konstruktivno soočati z .rl| predvsem pa s KPI. Nato j®. ^ preavsem pa s iu-j. o odnosu med državo m “"Joet«-kar je navedel nekakšno Pr ^ v lestvico ukrepov: prebroditev ^ra. nekaterih večjih industrijsK«'j, rimer Zanussi). d0K :„iški tih (na primer Zanussi). d gajski obnove in pomoč tržaški mjLvaii. pokrajini, ki sta v huduj ^ g Ostro pa je zavrnil obtozoe.^ ^ dežela «furlanizira» in dejal, končno besedo le deželni sve Vendar pa ne Biasutti ne nista izrecno omenila vPraJoVei balnega zaščitnega zakona Si ^ in seveda nista sprejela s zvezi nikakršnih obvez. Za program odbora so sev-sovah predstavniki večinske je, proti pa Furlansko giba™ za Trst, MSI in mletarst« kracija, komunisti pa so Pr pustUi dvorano. - V prostorih delovišča na Proseka Jutri začetek izplačevanja predujmov za odvzeto zemljo V prostorih delovišča Plače Moulin na Proseku (ob avtocesti) boa.-predstavniki tega gradbenega podjetja, ki je zadolženo za gradnjo avto cestnega odseka med Sesljanom in Prosekom, jutri in v petek izplačevali predujme v višini 50 od sto celotnega zneska tistim upravičencem, ki so že pred časom podpisali sporazumne pogodbe o višini denarne odškodnine za razlaščeno zemljo. Jutri bodo predstavniki podjetja predujme izplačevali od 8.30 do 17. ure, v petek pa od 8.30 do 11. ure. Upravičenci bodo te petdesetodstotne predujme prejeli v pričakovanju na izplačilo dokončne odškodnine, ki bo določena na osnovi novega zakona, potem ko je ustavno sodišče razglasilo protiustavnost zakona 385/80. Včerajšnja kronika s tega področja beleži še eno novost: kot so že napovedali, so predstavniki Kmečke zveze in konzorcija razlaščencev Naša zemlja stopili v stik z zastopnikom podjetja AN AS inž. Marijem, ki se je vrnil v Trst; med drugim so mu iznesli predloge organizacij predvsem pa neposredno prizadetih razlaščencev glede vprašanja ugotavljanja stanja zemljišč in njihovega istočasnega prevzema v posest s strani gradbenega podjetja Plače Moulin na avtocestnem odseku med Križem in Prosekom; to delo bo gradbeno podjetje opravilo v prvih treh dneh prihodnjega ledna. Sklenjeno je bilo, da bo temu vprašanju namenjeno srečanje, ki bo jutri zvečer med predstavniki gradbenega podjetja, ANAS, KZ, konzorcija NZ in slovenskih javnih uprav; na njem b0 predvsem tekla razprava o konkretnih jamstvih, ki morajo biti zagotovljena neposredno prizadetim lastnikom; govor bo tako o višini predujma, ki ga bodo lastniki prejeli za razlaščeno zemljo in pa o roku, v katerem bo podjetje moralo izplačati ta predujem. Kot smo že poročali, bo gradbeno podjetje od ponedeljka do srede ugotavljalo stanje tistih zemljišč, ki so v davčnih občinah Salež, Gabrovec, Prosek, Kontovel in Nabrežina in katerih lastniki v glavnem prebivajo na Proseku, Kontovelu, v Križu in Nabrežini. Stanje zemljišč bo ugotavljalo (ter jih istočasno prevzelo v posest) na osnovi odloka prefekta tržaške pokrajine, ki bo dovoljuje, gradbeno podjetje Plače Moulin, ki mia v zakupu dela na odseku med Sesljanom in Prosekom. Na isti strani objavljamo danes seznam lastnikov zemljišč, ki bodo razlaščena v davčnih občinah Gabrovec, Prosek in Kontovel, ki jih v glavnem posedujejo Prosečani in Kontovelci; v prihodnjih dneh pa bomo objavili še seznam lastnikov zemljišč iz davčnih občin Nabrežina, Salež in ponovno Gabrovec, katerih lastniki pa so skoraj samo Križani in Nabrežinci. Razlaščenci iz davčnih občin Gabrovec, Prosek in KontoW Davčna občina Gabrovec Vojka Bani por. Umari (TS - Ul. Moren 7); Silvia Versar por. Puntar (Prosek 65); Katarina Regent; Giuseppe Furlan (Gabrovec 27); Carla Guštin; Blas Cibec (Prosek 386); Ga-spar Versa od Franeta; Emilio Cuk (Prosek 193), Maria Cuk por. Segina (Prosek 193); Giuseppina Grilanc por. Emili 1/2 in Milan EmUi 1/2 (Salež 1/A); Angela Carli (Kralj) od Rodol-fa (Kontovel 301); Svetka Verginel-la por. Battigelh (Gabrovec 35); Gio-vanni Stoka (Stocca) od Antonia (De-vinščina 2); Luigia Hussu in Conte-stabo (TS - Ul. Battisti 7); Marisa Ukmar por. Caravaggio 1/2 (TS - Ul. Carlo Antoni 22) in Dana Ukmar por. Superina (TS - Ul. della Guar-dia 44); Giuseppe Husu (Prosek 43); Giovanna Luxa (že Luxsa) pok. Fran-cesca por. Reggente; Renato Sponza (Božje polje 35); Stefania Stocca por. Stocca (Prosek 379); Teodora Stocca por. Nabergoj (Prosek 24); Giovanna Stocca por. Ferfoglia (TS - Ul. dei Falchi 2); Antonia Hussu (Husu) por. Versa (Prosek 21); Mattia Cibic pok. Mattia; Giovanna Puntar pok. Borto-la por. Prvanja (TS - Ul. Baseggio 69); Luigi Bukavez pok. Antonia (Prosek 82); Antonio Milic pok. Antonia 1/4, Giovanni Milic pok. Antonia 1/4, Giuseppina Piriavec pok. Mi-chela vd. Milic 1/4 in Giuseppe Milic pok. Antonia 1/4 (vsi Prosek 169); Francesca Blazina por. Markuza (Gabrovec 21); Giuseppina Carli por. Bla-sina (Kontovel 185); Martin Daneu pok. Stefana 7/9, Emilio Danieli in Gennarina Torre vd. Danieli (Ul. S. Nazario 87) ter Roberto Danieli, Car- 10 Danieli in Cristina Danieli 2/9; Giovanni Segina (Prosek 83); Fede-rico Ukmar 1/2 in Maria Ukmar 1/2 (Devinščina 27); Maria Gherlanz vd. Gherlani; Simone Grilanc pok. Ga-spara 1/2 ter Giovanni Ukmar pok. Cristiana 1/12, Massimiliano Ukmar pok. Cristiana 1/12, Teresa Ukmar pok. Cristiana 1/12, Francesco Ukmar pok. Cristiana 1/12, Albina Ukmar pok. Cristiana 1/12, Dorotea Ukmar pok. Cristiana 1/12; Luigi Cibel- 11 (Gabrovec 25); Emma Puntar por. Pertot 1/2 (Prosek 121) in Maria Puntar por. Sossi (Sosič) 1/2 (Ul. Car-sia 34); Carla Rauber por. Giordani (Prosek 246); Emma Puntar pok. Antonia Grilanc (Prosek 121); Luciano Stocca (Prosek 187); Luigia Dolenc od Luigija por. Goruppi (Prosek 161); Eleonora Remez por. Stocca (Prosek 15); Sergio Goriup (Prosek 160) 1/3, Maria Nevana Goriup por. Curradi (FI - Ul. Trieste 65) 1/3, Maria Goruppi por. Andreini (TS - Ul. dei Ber-lan 24); Emma Clari por. Lovrecich 1/2 (Scala Polli 13) in Gianna Nordio por. Lovrecich 1/2 (Scala PoUi 8); Maria Daneu por. Sedmak 1/2 in Fe-lice Sedmak 1/2 (Devinščina 3); Mario Ukmar (Devinščina 1/A); Andrea Nabergoj (Prosek 106); Teodora Stocca por. Nabergoj (Prosek 336); Vera Ukmar (Prosek 43); Jolanda Germani (Prosek 53); Rosalia Reggente 1/4 (Prosek 216), Vera Reggente por. Krečič 1/4 (Furlanska cesta 573), Giovanna Reggente por. Puntar 1/4 (Furlanska cesta 573), Luigi Luxa 1/12 (Prosek 216), Maria Luxa por. Bugan-sa 1/12 (TS - Ul. Giacinti 18). Elvira Luxa por. Garbini 1/12 (Prosek * j 1$^ 419); Matevž Milic l/i P* pok. Frana 1/2, Matevž . (fS Frana 1/4, Claudio Franc** Ul. Moreri 5/1) in Giorgw « 0> ni (TS - Ul. de Bregido ^ 0 Vodopivec por. Pertot 1j5). slao Pertot 1/2 (Devinščina Davčna občina ProS®*id0 G# Maria Zibiz (Prosek 4), ^ lanz (Prosek 556) 1/2 ^ Zuccoh por. Grillanz u^ina 1/2; sek 110) ;oh por. Grillanz u ,ina (h Guido Grillanz od 0 110); Maria Rupel por. 102); Enrico Simonič (pro# sek 102); Enrico Simonič > ( ska reber 45); Emilio (pri Cuk Maria Cuk 193) 1/2 193) 1/2. Davčna občina Ivo Regent (Prosek 287)’ Reggente (Kontovel Kontov«' Keggente uvontovei “Lmili() i^„, rsLser»4 berto Danieli, Carlo pok- L, na Danieli, Martina Daneur gp fana, pok. Tammasa; ^Ze\s\ 'tj, lanz pok. Andree pok. M* . Prasel pok. Luca; Aldo # in Laura Goich por. ^loclf]nCi€ glje 53), Domenico %r pina Micalizzi por. nt Ul. Bocaccio 10); Ivo sek 287), Marino S 297), Adriano Reggente Stanislao Danieli 1/3 + 2/12 Giuseppina Danieli 1/3 + V I'# tovel 155); Ivan Goriup \j\ji L (Prosek 161); Sabino Dar^Jj brežina postaja 77) m L neo por. Lada vaz 1/2 U joeip Gretta 37); Antonio Sker*-neu; Mario Coceani. Branko Babič 6. Ob Vidalijevi knjigi Vrnitev v mesto brez miru Ko je prišel Vidali iz Rima smo se dogovorili za sklicanje partijskega aktiva, da pretresemo nastalo situacijo. Rudija Uršiča smo zadolžili za uvodno poročilo. V Pristaniškem domu se nas je zbralo okrog 40 vodilnih kadrov partije. Vzdušje je bilo skrajno napeto. Uršič še dobro ni končal svoje poročilo, ko je nastal splošen vik in krik, skakanje čez stole in mize, vsesplošno zmerjanje z izdajalci in agenti imperializma z grožnjami, da bodo vrgli skozi okno nekaj nas, ki smo zavračali obtožbe iz resolucije in branili Jugoslavijo. Spominjam se, kako sem stal za mizo in opazoval to divjanje, ta izbruh sovraštva do vsega, kar je bilo povezano z našim bojem za svobodo. Pred menoj so se grozeče vrstili dovčerajšnji tovariši in sodelavci ter mi molili pesti pod nos in me zmerjali z izdajalcem in prodancem imperialistom. Gledal sem jih mirno, ne da bi kaj rekel. Odgovarjati na psovke ni bilo mogoče, kajti ta splošna pobesnelost in bezumljenost ni dovoljevala več razsoden ali kolikor toliko strpen razgovor. Prelom je bil totalen. Vse je kazalo, da je Vidali temeljito pripravil na to svoje ljudi. Počasi se je začela dvorana prazniti. Skupaj z Vidalijem sva zapustila Pristaniški dom in se dogovorila, da se čez par dni dobiva na sedežu partije. Ko sva se dobila mi je že v polnem zanosu zmagoslavja dejal, kako je Jugoslavija oziroma njena komunistična partija obsojena od vsega mednarodnega komunističnega gibanja in da bo v vodstvu jugoslovanske partije nujno moralo priti do spremembe, če se Tito ne bo podredil Sovjetski zvezi in Stalinovi zahtevi po spremembi politike jugoslovanske partije v duhu resolucije informbiroja. Odgovoril sem mu, da je to nemogoče, ker je resolit cija lažna in da te laži ne bomo nikoli sprejeli. Tako sva ostajala vsak na svojih pozicijah. Ko je razgovor postajal že odveč, mi Vidali predloži, da naj se opredelim za resolucijo informbiroja, da bo nato poskrbel da grem v Moskvo, kjer bi me kot polkovnika jugoslovanske vojske povišali v generala. S tega položaja naj bi tam vodil neki jugoslovanski odbor (zdravih sil) v boju proti vodstvu jugoslovanske partije. Začuden in presenečen sem ga pogledal, se zasmejal, in seveda ponudbo zavrnil. Tako se je končalo najino zadnje srečanje. Ko sem pozneje razmišljal o tej ponudbi Vida-lija, sem se spomnil na prvi spopad z njim pred letom dni, ko nam je očital nacionalizem in jugoslovanski imperializem. Že tedaj sem podzavestno začutil neko ozadje teh očitanj, čeprav takrat nisem imel nobenih dokazov za to. Vendar sem začutil, da ta očitek ni plod samo njegovih osebnih pobud in stališč, ampak da ima globje korenine v neki dolgoročni strategiji protijugoslovanske politike. Zato sem tudi tako ostro reagiral. Ta ponudba pa je to samo potrjevala. Ni bilo dvoma, da je Vidali imel naročilo, da me pridobi z vabljivo ponudbo, s katero naj bi potrkal na osebna človeška nagnjenja po uveljavljenju in bleščeči karieri, ki so mi jo tako nudili; in da je imel tudi zagotovilo, da me spravi v Moskvo, če bi ponudbo sprejel. Vendar pa on in njegovi, ki so mu to ponudbo naročili. 9 D računali s tem, da so mi bili ideali na® ^ P naše revolucije močnejši kot tako dvomi)1 blematična kominformovska kariera. • Roh1« Ko se je čez nekaj dni sestal centra K1 j sta se izoblikovali dve struji — Vidahj6^.^ pL; je opredelila za informbiro in naša, ki j® a stjj Toda že sredi avgusta tega leta je Vidah) pP5^ sklicala svoj ustanovni kongres in sta t® -e dve partiji. Razkol se je prenesel tudi v d pol1^ žične organizacije in sindikate. Idejni ^..^pS^Ji razkol je bil globok in nepremostljiv. Ra h ^ j lavci so skoraj v celoti šli z informbiroje ' K večina slovenskih. Skrajna privrženost Sov) 0pfy zi in Stalinu je bila odločujoča za njiho je SL; litev, spodbujana še od sil, ki so pri tem 1 npie-.J račune, katere pa množice tedaj niso P° torh'1\/ je kritike, da smo bili v boju proti m 2» premalo odločni, kar naj bi bil tudi raZ;°lfa je,J množično opredelitev za informbiro. °V nerealna, izhajala je iz nepoznavanja teda . tivne situacije in razmer na Tržaškem. pol’j> Razkol, ločitev duhov, ki je zajela vSK®^pjl1 in družbene organizacije naprednega del® banja na Tržaškem, je zašla tudi v oseb pdP^ij1' intimne človeške odnose med ljudmi, ki s d rJ temu gibanju. Nastali so spori, konflikt1 0, p.jj telji in znanci, starši in otroki, možem in ppli^PV in sestrami, skratka zajeli so vse pore in ^ pf' veških medsebojnih odnosov in vnesli v 8$’$ nemir, sovraštvo, vsakodnevne besedne SP 0j, jr čemer so se izmišljale najbolj gorostastne ^1' jf bolj groba obrekovanja tistih, ki se niso / sciplinirano uvrstiti v enoten stroj P° . / povelju avtorjev resolucije informbiroja. * • pi celo do fizičnih spopadov. Danes si skor goče zamisliti, da je bilo tako. Neznanec pognal kroglo v turškega državljana Trst prizorišče obračunavanja v mreži razpečevalcev mamil ne mre?1211601 mehamzniu mednarod-se je „Ze razPečevalcev s heroinom PmhtK,n,Ceraj prav v Trstu, sicer le Morda u P^ojanki, nekaj zataknilo, za osoKn ,0 za obračunavanje, morda leznih pr° ^°r'st ab pa za kršenje že- da je organizacije, dejstvo je, Gozeri 1,, n‘ birški državljan Aydin žala nan'23 as smrti, ki je pre-Pešcg na Podzemskem prehodu za postajo 11'®U biberta, pred železniško Tam rnoškj f? čakal še neidentificiran °bliko n=vPOse*}tle Pištole, ki je imela lil v peresa, mu je izstre- Pobeg^1, 22-kalibrsko kroglo in nato Ranjeni, Ura> bila malo pred osmo. se je ^ imel še toliko moči, da na Mirand i130 Upnicah do izhoda je usedel arsxem drevoredu, kjer se šal pmnaa Pločnik in z robcem sku-»ekaj m im Z, zunanjo krvavitev. Po oljski aoeni^ .so pri njemu polisa kriiT ; , so bo prihoda Rdeče- nič. Trdil Uvebeb od njema malo ali dec m j Je.’ da ga je ustrelil nezna-bolnici a Je v Trstu kot turist. V ški opera ?? zdravniki podvrgli kirur- i Podnačebk“l f' Pridržali prognozo. *an°, ™k letečega oddelka Padu-inristični v°b*. Preiskavo, ni verjel ie neštete vlrziii Gozeri ja. Razlogov-.m ' Poglejmo jih. Aydina Go- Aydin Gozeri zerija, ki sicer uporablja tudi druga imena, pozna policija v vsej Evropi kot člana tihotapske in razpečevalske mreže mamil. Gre za tolpo, v glavnem so Turki in Iračani, ki oskrbuje evropski zapad z opijskimi derivati z Bližnjega in Srednjega vzhoda. Gozeri je imel včeraj pri sebi nekaj stvari premalo, drugih pa preveč. Na potnem listu ni bilo vstopnega pečata, čeprav je z vozovnico za vlak na progi Ljubljana - Basel izhajalo, da je prešel (ilegalno) mejo, verjetno pri Fernetičih. Čudno je tudi, da je imel v žepih okrog 5 milijonov lir v nemških, a-meriških, avstrijskih, sirskih, grških, turških bankovcih, oz. vrednostnih papirjev. Končno je tu še najpomembnejša zagonetka: kje je pustil prtljago? Je v njej nosil mamilo? V tržaških hotelih ni sledu ne o njegovem imenu ne o prtljagi, kot tudi ne v skladišču na železniški postaji. Jo je odnesel njegov napadalec, ki mu je prav zaradi tega stregel po življenju? Zastavljenih vprašanj je torej veliko in prav od odgovorov nanje je odvisno razumevanje včerajšnjega krvavega dogodka, ki je za spokojni Trst razburljiva epizoda iz vohunskega filma. Ni izključeno, da bo Gozeri med ponovnim zaslišanjem pojasnil okoliščine, čeprav policija ne upa v to. V primeru, da je šlo za opozorilo, bi z izpovedjo policistom dokončno postavil križ nad svojim življenjem. Zato pa Padulano in njegovi raje preverjajo to, kar vedo. Na primer dejstvo, da gotka: kje je pustil prtjago? Je v spremstvu mlajšega moškega. Toda o tem na kvesturi nočejo veliko govoriti. (nf) Pred jutrišnjim odstopom občinskega odbora Prvo srečanje za sestavo novih političnih koalicij Jutri se bo sestal tržaški občinski svet, ki ima na dnevnem redu odstop župana Rossija in celotnega občinskega odbora, sad koalicije Lista za Trst-laiki. Tako so se včeraj zjutraj domenili načelniki svetovalskih skupin, ki so tudi poverili županu nalogo, da ob morebitnem pomanjkanju legalnega števila prisotnih svetovalcev spet skliče občinsko skupščino v petek zvečer. Jutrišnja seja bo skoraj gotovo zadnja seja pred počitnicami. Datum novega sklicanja občinskega sveta pa bo v marsičem odvisen od poteka pogajanj za sestavo novih koalicij tako na občini kot na pokrajini. V ta namen so se včeraj na sedežu deželnega sveta prvič sestali predstavniki šestih strank (KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk), ki podpirajo Co-mellijev odbor. Pobudo za srečanje je dal deželni tajnik KD Biasutti, ki bi ob «blagodejni opoziciji* melonarjev hotel «izvoziti» šeststrankarsko večino tudi na tržaško politično prizorišče. šlo je vsekakor za prvo neformalno srečanje, že sedaj pa je jasno, da pogajanja ne bodo lahka in da se bodo gotovo zavlekla do jeseni. Kljub temu pa se v političnih krogih potihoma že šušlja o kandidatih za župansko mesto. Laiko-socialistom bi verjetno pašal sedanji podžupan Pacor (PRI), nekateri demokristjani pa naj bi se že ogrevali za evropskega poslanca Modiana. V zvezi z včerajšnjo sejo načelnikov skupin tžaške občine gre še zabeležiti, da so fašisti spet izrazili željo po komemoraciji Benita Mussolinija ob 100-letnici njegovega rojstva. Temu sta se odločno uprla Calabria (KPI) in Parovel (Tržaško gibanje), njuni mnenji pa so v nadaljevanju o-svojili tudi ostali načelniki svetovalskih skupin demokratičnih strank. Na koncu pa so se domenili, da bodo na jutrišnji seji le sprejeli odborov odstop, župan Rossi pa ne bo dovolil nikakršnih komemoracij. «0bljuba dela dolg*, pravi stari slovenski pregovor. Ne smemo pa pozabiti, da je pred meseci tržaški občinski svet (če se ne motimo prvi in tudi edini v Italiji) izglasoval poziv rimskemu parlamentu, da dovoli vrnitev v Italijo bivšega kralja Umberta. V resoluciji, ki bi lahko bila iz človeških vidikov tudi sprejemljiva, pa niti besedice o stvarni odgovornosti dinastije Savoia v tragičnem prelomu sodobne italijanske zgodovine. • V petek, 5. t.m., ob 11. uri bo v kavarni Tommaseo (Nabrežje 3. novembra št. 5) tiskovna konferenca, na kateri bo član vsedržavnega tajništva mednarodnega gibanja za spravo Lu-ciano Benini predstavil program štiridnevnih prireditev (od 6. do 9. avgusta) na Trgu Unita za mir in razorožitev. Rafko Dolhar 50-letnik ^rde»Urni se ie rodil v ribiški n Dolhar slovenski ?n!. *lra,%ilttčni. Predstavnik, ugle univerzitetni profesor, Mi. ljubitelj narave in še mar f^osebnn**0 Dolhar je pomem--ienjn „ ■ zarnejskega slovenskega " na’Znjlv njega a >edv, Slh Področjih. »se«, J* aktivno po- 5eflel Sai je dv dr. Dolhar zdravnik. J*1*1 Pa znaniu, izobrazbi, predli1 bn/„ i"awiGc po srcu, po odno °t *ka, ki aa ne obravnava ... SUhn U 'v‘ »e uuiu.uiiu.va. Koi ,,llko- temveč kot sočlo-3' številn - uz^va ugled med svo-So^ Sv°jimini-Pacienti’ še posebej pa Ba ^volili ' stanovskimi tovariši, ki ueSa znZlUl,za Predsednika Sloven h6®. In iškega zdravniškega dru-a*lr strni PTav ™ zadnje je dr. K(°niiio ,k?vniak. redni profesor za °T- Dolhnike univerze. r Pa je tudi ustvarjalec, saj je napisal več lepih knjig o na ših gorah, o poti na planine, o kra-ških sprehodih pa še poljudno strokovni priročnik «Človek in cesta». Seveda ga široka slovenska in ita lijansko javnost poznata predvsem kot političnega predstavnika, saj je že nekaj desetletij na najbolj izpo stavljenih mestih Slovenske skupno sti z veliko in slovenske narodnostne skupnosti z malo začetnico. Na listi SSk je bil izvoljen v tržaški občinski svet, kjer je bil večkrat odbornik in je skrbel za odgovorna vpra šanja v splošno korist. Kot slovenski odbornik pa se je z njemu lastno vztrajnostjo, prizadetostjo in borbe nostjo trudil za pravice Slovencev v Italiji. V analih zamejske zgodovine bodo ostali njegovi tehtni, znanstveno utemeljeni posegi o pravici rabe slovenskega jezika v izvoljenih orga nia, kot tudi prizadevanja za pravice Slovencev na vseh področjih. Sedaj je dr. Dolhar predsednik Slo venske skupnosti in priznani deadem. laične struje slovenske politične stran ke. Kot tak uživa vsestranski ugled, kar prihaja jasno do izraza na raznih volitvah in je prišlo tudi na zadnjih za deželni svet. Uglednemu slovenskemu človeku, dobremu zdravniku, poštenemu človeku in politiku, ki se požrtvovalno bori za svoje ljudi, želimo še mnogo let uspešnega dela v splošno korist, njemu osebno pa mnogo sreče in zadovoljstva. • Delavska zbornica UIL je v tiskovnem sporočilu ostro kritizirala zvišanje najemnim, ki bodo v marsikaterem primeru kar za 80 od sto višje kot doslej. Sindikat zahteva revizijo zakona 392 o pravični stanarini, skratka, preklic najemninskih poviškov, ki bremenijo v prvi vrsti najmanj premožne sloje prebivalstva. Zaradi suše bo letos letina slaba Vremenoslovci napovedujejo že nekaj dni deževne padavine, a nekateri so vsaj do sedaj lahko upravičeno skeptični, da bo do tega prišlo. Zraven tega sta vročina in z njo suša že opravili svoje, kajti če je za nekatere soparica samo neprijetna nadlega, je za vse tiste, ki se ukvarjajo s poljedelstvom že pravo zlo. Kmetje pravijo, da ne pomnijo take suše, kot je letošnja, že vrsto let. Janko Škerk iz Saleža nam je povedal, da ni tako suho bilo vsaj od leta 1962 in da bo zato po vseh poljskih pridelkih. Nekatere slovenske kmetovalce smo povprašali, kolikšna bo škoda pri letošnji letini. Mnogi so namreč resnično zaskrbljeni, saj pravijo, da je za nekatere pridelke že sedaj prepozno in da bo zato škoda precejšnja. Koruza, krompir in pa vrtni pridelki kot je fižol, potrebujejo ravno v tem času veliko vlage, to je dežja. Neurje pa, ki je pred nekaj dnevi zajelo naše kraje, pridelku vsekakor ni pomagalo, saj je samo osvežilo zrak in še to za prekratek čas. Isto velja še za trte in travnike. Stari ljudje pravijo, da če ni ob velikem srpu, to je julija, dežja, tudi grozd ne zori. Tako bo po predvidevanjih pridelek znatno skromnejši, čeprav bi dež tudi avgusta trtam še veliko pomagal. Miro Žigon iz Zgonika nam je povedal, da trta sicer vzdrži sušo, kjer je precej zemlje, ker se tam tudi vlaga dalj časa ohrani. Suša pa je že prizadela tista področja, ki jim pravimo tenčina, to so vinogradi, kjer je precej skale in zato manj zemlje. V Zgoniku se že pozna, da je huda suša, nam je Žigon še povedal, saj je hrib za vasjo tako ožgan, da je postal rdeč. Letošnja prva košnja trave je bila bogata. Zaenkrat je torej za živinsko krmo poskrbljeno. Suša pa ni v tem času prizanesla niti travnikom, tako da ne bodo kosili otave. Da bi gonili živino na pašo ni sploh govoriti, kajti žival ne je, kjer je suho. To pa se seveda pozna na mleku, ki je po kvaliteti precej slabše. Nekoliko boljše kaže za povrtnine. Vrtnarja Romano Kobec in Marcelo Čok s Kolonkovca sta nam povedala, da ne bodo njihovi.pridelki utrpeli velike škode. To pa zato, ker se z umetnim namakanjem tem pridelkom lahko veliko pomaga. Vsekakor pa velja pravilo, da brez dežja tudi povrtnina težje uspeva. Dež namreč ohladi ozračje, kar je seveda z umetnim namakanjem nemogoče. Ko presega temperatura zraka 30 stopinj je še tako obilno zalivanje le v majhno korist. Poleg tega zadostuje voda - deževnica iz vodnjakov ali kalov le za manjše vrtove in njive, vsekakor pa je ni dovolj za večje nasade in vinograde. Ko že govorimo o kalih, lahko zapišemo, da so nenadomestljivega pomena za živino. Žal so jih veliko zasuli, kot na primer v Bazovici, kjer jih je bilo, kot nam je Alojz Križman-čič povedal, 13. Nekateri so se tudi naravno posušili, tako da imajo danes v Bazovici samo en kal. Kmetje pa upajo, da jih bodo s pomočjo občine v prihodnosti ponovno naredili. V zvezi z umetnim namakanjem lahko še zapišemo, kar nam je Alfonz Guštin s Cola povedal. Dejal je, da je vsakršno zalivanje, danes za kmeta nemogoče, saj je cena vode v zadnjih letih zelo narasla. Pristojne oblasti se torej ne menijo za dejanske potrebe kmetov, ki si brez vode tako za živino kot za poljedelske pridelke ne morejo pomagati. Drugih pripomočkov pa ni, saj ne mo.i brez dežja deževnica v vodnjakih kar sama nastati. Craxi naj se zavzame za naše gospodarstvo Jfrijg . Parlamentarci, pokra- - ................. cito"ulu ustanove Mpj, cono EZIT, luške in UIL indu- C'r, ti-oT'- r'/jlT> luške ustanove s,S> VJnske zbornice, velese-in Konzorcija za zrian- l^žentk0Valni ccuter na Krasu iiilt a Doli lndustrijcev so podpisali ^u vlade r P?yerjenemu predseduj ^ovn,, 'JraxLu, naj se zavzame 4ijvka rniniPfedstavitev zakonskega stvJJa vi^ov Marcore in Pan-5. orist tržaškega gospodar-Jjakor iy L riija ja*|*aša tiskovno sporočilo lot* Gokai i.Ustj^jcev, gre za pobudo, naJ^nljiva. saj je sad e-kov skih a0?3 Parlamentarcev, go-tw ejavn'kov in predstavni- $> da l*; Jf Pozivu Craxiju je , eh zakonski ukrep omenje- LNa ^LStrov bil že na tem, da *škLp0slansifrUYtoda Predčasni raz vil • 'klajni K° 2Gornice in senata je °G tod G^Jopek naenkrat usta-nuja, da se nemudoma spet predloži zadolženim dejavnikom. Zakonski osnutek predvideva izrecne davčne in siceršnje olajšave gospodarstvu in predvsem proizvodnemu aparatu v tržaški pokrajini. Kot piše v omenjenem sporočilu, naj bi te olajšave zadevale poleg industrij skih obratov tudi pristanišče, trgovski sektor in turizem. Enotna pobuda podpisnikov poziva naj bi pomenila preobrat na bolje, potem ko je vlada z davčno reformo leta 1973 Trstu odvzela pravico do denarnih olajšav, kar je imelo za posledico upad investicij v podjetniških krogih. Tako poudarja združenje industrijcev, toda nikakor ne gre pozabiti očitkov, ki so vsa ta leta padali in še padajo nanje iz različnih smeri, da namreč nimajo poguma, da skratka nočejo nalagati denarja brez javnih finančnih sredstev. Poziv Craxiju se zavzema tudi za sodelovanje med Trstom in Gorico kot obmejnima področjema, ki jima je nujno treba ovrednotiti mednarodno vlogo. Razprodaje poletnega blaga TUTTO BMETR PREZZD Smo v polnem poletju, vendar je to očitno pravi čas, da si kupimo kaj za poletje; letošnje in prihodnje. V Trstu so se namreč pričele razprodaje, ki vabijo kupce z nizkimi cenami. Sicer je to že običajna stvar, kriza pač sili, da se zaloge izpraznijo in napolnijo z jesenskimi in zimskimi oblačili. Takrat ne bo nič več 50 odstotnih popustov.. . Kljub vsem velikim težavam pa niso nekateri izgubili še dobre volje. Tako se je g« spod Križmančič iz Bazovice pošalil, da če bo deževalo bomo kot na Dunaju vzeli s seboj dežnik, v nasprotnem primeru pa bomo, kot se to že običajno dela na Krasu, samo čakali. Obračun socialne podpore občine v prvem polletju Oddelek za socialno podporo na trža-žaški občini je tudi letos naredil krajši obračun o delovanju v prvi polovici leta. Od prvega januarja do 30. junija letos je namreč v razne namene porabil, oziroma razdelil 670 milijonov lir; vsoto je črpal iz lastnih sredstev, iz deželnih fondov in državne podpore, ki jo je oddelek prejel v raznih oblikah. Od navedene vsote je oddelek izdal socialno ogroženim skupno nad 214 milijonov lir v obliki denarnih podpor. Kot dodatna sredstva je civilnim invalidom, slepim in gluhonemim dal 171 milijonov lir. Nadalje je v prvem polletju pomagal 169-im družinam, katerim je nakazal bone za dnevno prehrano, kar je zneslo skoraj 147 milijonov, nadaljnim 132-im družinam pa je dal bone za hrano za dodatnih 15 milijonov. V prvih šestih mesecih so v Ljudska stanovanja sprejeli 53 oseb, kar je stalo približno 112 milijonov; skoraj devet milijonov Ur pa so porabiU za nakup obleke aU nujnih potrebščin. Hudo ranjen vespist Na oddelku za oživljanje so sinoči ob 22.30 sprejeU s pridržano prognozo 28-letnega Giorgia Furlana iz Ul. Her-met 3. Ko je z vespo vozil po Drevoredu sv. Andreja je iz še napojias-njenih razlogov trčil v nasproti vozeči avto. Zdravniki so ugotovUi, da je utrpel hud udarec v glavo, pretres možganov, zlom stegnenice in roke ter globoko rano na nogi. Ko so ga sprejeli v bolnico, je bil v šoku. Ob smrti drage mame Viktorije izreka svojemu članu Egidiju Pečarju in družini iskreno sožalje družba PRO. REP - Dolina. ZAHVALA Just Grgič Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega. SVOJCI Padriče, 3. avgusta 1983 «Sprehod» po turističnih agencijah Počitnice: krajše in bližje Smo v mesecu, ki si ga je večina ljudi izbrala za počitniški oddih. Jasno je torej, da se v teh dneh veliko govori o letoviščarskih krajih, potovanjih, oddihu pri morju ali v hribih. Nujno pa je tudi, da se ljudje pri tem srečujejo s tisto, ne tako privlačno platjo počitnic, to je z vprašanjem stroškov. Cene namreč rasejo iz dneva v dan, tako da je letovanje prej kot zaslužen počitek po celoletnem delu in obveznostih, že skoraj luksuzen izdatek. V Trstu smo se pomudili po nekaterih turističnih agencijah, da bi poizvedeli, ali se je zaradi draginje poletni počitniški promet mogoče znižal, če torej ostajajo ljudje zaradi visokih cen raje doma. Vsi uslužbenci, s katerimi smo se pogovorili, so nam zagotovili, dff se vsaj v tem delu Italije ljudje neradi odpovedujejo počitnicam, vendar skušajo pri tem uskladiti želje z mošnjičkom. Ukrepi so pri tem najrazličnejši. Če si za skupni imenovalec izberež poceni počitnice, boš moral paziti, da izbran kraj ni modna letoviščarska postaja, ali pa se odločiš raje za krajše počitnice, potem bo tudi skupna vsota, odgovarjala tvojim denarnim zma žnostim. Recept je torej naslednji: krajše počitnice, nekje v bližini doma. In to so nam potrdili tudi uslužbenci agencij. Povprečni turist si je letos izbral poceni počitnice, tako da so turistični uradi, ki organizirajo dražja potovanja letos v krizi, saj so zabele- V včerajšnjih večernih urah so v središču mesta na Korzu odprli obnovljeni lokal «Bar Vermuth di Torino*. Lastnik bara je Slovenec, Niko Cerboni, ki upravlja prostor že deset let. Gospod Cerboni je med tovrstnimi delavci dobro poznan, saj so ga letos pri «Združenju barmanov* izvolili za podpredsednika. Sodi pa med barmani v velike osebnosti. Že trideset let se namreč ukvarja s tem poklicem in je svoje delo opravljal po mnogih velikih hotelih. Še pred nedavnim je svoje odlične koktajle pripravljal za V četrtek in petek se v Vili Manin pri Passarianu »obeta ljubiteljem o-peme glasbe in klasičnega baleta enkratno doživetje. Gre za zaključna večera «glasbenega poletja 1983», za katerega je dalo pobudo deželna u-prava in ki ga je organiziral krajevni Pro Loco. Obe prireditvi se bosta pričeli ob 21. uri. V četrtek, 4. avgusta, se bodo pred izbrano publiko pomerili finalisti mednarodnega natečaja za operne pevce in pevke, ki ga je v omenjeni vili organiziral mednarodni center Studi Vivaldiani; centru je dolga leta pred sedoval pokojni prestižni operni u-metnik Mario Del Monaeo, letošnji natečaj pa je bil posvečen prav njegovemu spominu. Mednarodni žiriji, ki bo ocenila nastopajoče, načeluje svetovno znana sopranistka Renata Tebaldi. V petek, 5. avgusta, pa se bo ob qjnstvu predstavil Chicago City Bal-let, ki ga vodi Maria Talechieff ob koreografski zaslombi Paula Mejia. Z baletom bosta nastopili »zvezdi* New York City Balleta, ki ga vodi George Balanchine, Susanne Farrel in Adam Luders. Na sporedu bodo naslednji baleti: Gershvvina «Who žili skoraj 20-odstotno nižjo udeležbo. Države pa, ki jih letoviščarji obiskujejo so v sredozemskem območju; med prvimi sta Grčija in Francija. Mno go jih tudi ostaja v Italiji; zdi se, da so italijanski polotok v zadnjih letih pod silo razmer ponovno odkrili. Že dve leti, nam je neki turistični delavec povedal, pa traja «boom» potovanj v ZDA in to tako s strani mladih kot starejših turistov. Uslužbenka mladinske in študentov ske agencije je zatrdila, da se je pri njih promet povečal. Na potovanju pa ne hodijo samo zelo mladi; k cenejšim počitnicam radi pristopijo tudi tisti, ki so šolske klopi že nekaj let zapustili. Uslužbenka nam je še povedala, da so zadnja leta in predvsem v letošnji sezoni vzhodne države manj v modi. Niso jutranje dežele s svojim magičnim pridihom tako privlačne kot je živo pisana Amerika s svojimi zvezdami, moderno glasbo in kokakolo? Tudi pri njih so zabeležili krajše počitnice; ljudje odpotujejo povečini za dva tedna, daljši oddih pa si privoščijo samo nekateri. Najmarljivejši študenti pa niti med poletjem ne pozabijo na knjige. Mnogo je namreč takih, ki izkoristijo po letne mesece za jezikovne izpopolnjevalne tečaje na tujem. Giorgio Tugnizza, direktor tržaške agencije CIT, nam je na vprašanje kam hodijo Tržačani najraje na počitnice odgovoril, da so letos izred no priljubljena turistična naselja, ki goste velikih hotelskih objektov v znanem italijanskem letoviščarskem središču Cortini d’Ampezzo in pa na italijanskem Tirolskem v Meranu. Med tistimi, ki dobro pripravljajo pijače, je Niko Cerboni še posebno spreten. Udeležil se je mnogih «kok-tail - tekmovanj* tako v Italiji kot v sosednji Avstriji in Jugoslaviji. Pred nekaj leti se je udeležil celo svetovnega tekmovanja in sicer v ZDA, v Los Angelesu, kjer je prejel odlično priznanje. cares* (koreografija: Balanchine), Brahmsa »Valzer* (koreografija: Mejia), Ravela «Tzigane» (koreografija: Balanchine) in Stravinskija «Serena-ta v c-duru* (koreografija: Mejia). Baletni večer se bo zaključil z izvedbo Čajkovskega «Romea in Julije* v koreografiji Paula Mejia. Na pomolu «Bandiera» bodo popravljali ladje Na nedavnem sestanku med predstavniki tržaške občinske uprave, luške ustanove EAPT, konzorcija CAR. Tubi in družbe Ocean so poudarili nujo, da se pomol F.ll. Bandiera dokončno nameni ladijskim popravilom, brez katerih, je bilo rečeno, si ni mogoče zamišljati nemotene pristani-ško-pomarske dejavnosti. Licitacja za oddajo pomola v najem do oktobra, dotlej pa bo začasno koncesjo o uporabi pomola imel CAR. Tubi, tako da mu ne bo treba že zdaj prekiniti dejavnosti. jih obiskujejo najrazličnejši gostje tako po starosti kot po mošnjičku. Za večja potovanja pa predstavlja letos precejšnjo oviro ukrep o maksimalnem dovoljenem izvozu domače va lute na tuje. S temi restriktivnimi predpisi se tudi tisti, ki bi si lahko privoščili dražja potovanja, ne morejo odpraviti kam daleč. «Če pa hočejo s temi ukrepi obvarovati italijansko valuto pred inflacijo, morajo pravila veljati za vse. Kajti, čeprav gre za še tako dobrega nogometaša, ni pravično, da si lahko nekateri privoščijo izdati tri milijone dolarjev, medtem ko so drugi državljani prisiljeni, da se za potovanje po svetu spoprijaznijo s smešno nizko vsoto.* Tugnizza je še povedal, da ni bilo letos padca v turističnem prometu; ljudje si pa izbirajo za letovanje bližje kraje, tako da so potovanja cenejša. Pri nas sta priljubljena Sardinija in Tridentinsko Poadižje. Vzhod, je še Tugnizza podčrtal, pa ni izgubil na svoji privlačnosti, samo cene, čeprav je to že skoraj dolgočasno slišati, so se izredno zvišale. Gledališča VERDI V petek ob 20.30 zadnja predstava Kalmanove operete «Čardaška princesa*. V soboto ob 20.30 «Vittoria e il suo ussaro* Paula Abrahama. CANKARJEV DOM Razstave Do 24. avgusta (sprejemna dvorana) 15. mednarodni grafični bienale. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka, od 9. do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah, od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave. Razstave V TK galeriji - Ul. sv. Frančiška 20. je odprta skupinska razstava grafik: 3 tržaški umetniki in grafika ljubljanske šole. V Tržaški kreditni banki razstavlja Atilij Kralj svoja zadnja dela z morskimi motivi. V tržaški občinski galeriji na Trgu Unita se bodo zvrstile v mesecu avgustu naslednje razstave: od danes, 3. do 10. t.m., bosta razstavljali Adriana Scarizza in Margherita Velia Ferluga; od 11. do 19. t.m., razstavljata Edoardo Pirusel in Giuliano Giachelli; od 20. do 28. avgusta Ren-zo Pillon in Sandro Vanon. Od 29. avgusta do 5. septembra, pa bo ex tempore «Trg Unita dTtalia*. Šolske vesti Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča zainteresirano ne-učno osebje, da je na šolskem skrbništvu ha ogled dokončna lestvica za dodelitev suplenc neučnemu osebju v šolskem letu 1983/84 in 84/85. Zainteresirani lahko dobijo slovenske obrazce, za prošnje na posamezne šole v sobi št. 4. Rok za vlaganje teh prošenj zapade 10. 8. 83, to je deset dni po objavi dokončne lestvice. Prispevki Namesto cvetja na grob Justa Grgiča darujeta Bruna in Marijan Spetič 20.000 lir za ŠZ Gaja. V isti namen darujeta Anica in Danilo Sancin 10.000 lir za PD Slovan iz Padrič. Namesto cvetja na grob Alojzije Slavec vd. Korošec darujeta Bruna in Marijan Spetič 20.000 lir za KD Prešeren iz Bol junca. Namesto cvetja na grob pok. sestre Erneste Čok por. Tignlno daruje Viktorija Čok 50.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Lonjerja. Namesto cvetja na grob Zvonka Radoviča darujejo Nadja in Aleš Per-tot 20.000 lir za SKD I. Gruden, Valerija Stepančič 10.000 lir za SKD I. Gruden ter Magda in Mitja Pertot 30.000 lir za SKD I. Gruden in ŠD Sokol. V spomin na Zvonka Radoviča daruje Draga Pertot 20.000 lir za pevski zbor I. Gruden. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. Tržaška občina sporoča, da je med 7. in 15. uro vsak delovni dan prepovedano parkirati avtomobile v Ul. Co-roneo zaradi nujnih del na cestišču. Obnovljen bar na Korzu Poslastica za ljubitelje baleta in opernih skladb Kino Ariston 21.30 «Apocalypse now». Režija Francis Ford Coppola. Marlon Brando, Robert Duvall in Martin Sheen. Nazionale Dvorana št. 1 ob 16.00 «In-contri proibiti*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 «Baby blu». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 16.00 «Schiava del sesso*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 18.00 «Zombi». Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.00 »Agente 007 - Solo per i tuoi occhi*. Aurora 17.30 «1 predatori delTarca perduta*. Capitol 17.00 «L’arancia meccanica*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo Zaprto do 11. avgusta. Radio 15.30 «Chiamate 6969 . . . tari per signora*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 17.00 «Pirania paura*. Lumiere Do L septembra zaprto zaradi počitnic. Giardino pubblico 21.15 «Fatti di allu-cinazione*. Razna obvestila SKGZ obvešča, da bo Radio Trst A oddajal reportažo z letovanja v Zgornjih Gorjah pri Bledu v petek, 5. t. m., ob 12. uri. Ponovitev v nedeljo, 7. t.m., ob 15. uri. Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst obvešča, da bo zaradi počitnic zaprt sedež v Ul. F. Filri cel mesec avgust. Sedež bo ponovno odprt v začetku septembra v dneh, ki jih bo odbor pravočasno javil po dnevnem časopisju. Sekcija VZPI-ANPI Boljunec priredi na prostoru pri gledališču F. Prešeren - Boljunec 3. Partizanski poletni praznik od 5. do 8. avgusta. Vsak večer odprtje kioskov ob 16. uri. V nedeljo, 7. avgusta, ob 18. uri sprevod iz «Gorice» do spomenika padlih v NOB, polaganje vencev, sprevod do prireditvenega prostora, kulturni program in pozdravi. Vse dni bodo na razpolago razne specialitete, delovali bodo dobro založeni kioski, točili bomo domačo kapljico ter razne zabave in igre. 5., 6. in 7. avgusta ples od 20.30 do 24. ure z ansamblom Pomlad, 8. avgusta, od 20.30 do 24. ure zabava in ples z «Veselimi godci*. Pridite na partizanski praznik, ne bo vam dolgčas! TPK Sirena prireja v petek, 5. avgusta, ob 20.30 v novih društvenih prostorih na zasutem zemljišču v Barkovljah večer filmov kinoamater-ja Aljoše Žerjala. Toplo vabljeni! Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da v mesecu avgustu posluje vsak dan od 8. ure do 12.30, v sredah in četrtkih tudi od 16. do 19. ure. Uradi bodo popolnoma zaprti od 8. do 15. avgusta. SKD Tabor - Prosvetni dom - Društveni bar je odprt vsak dan od 17. ure dalje. f Čestitke RAFKU še drugih 50 let Miran in Nadja Danes se veseli 50. rojstnega dne dr. RAFKO DOLHAR Srečen jubilej vošči svojemu predsedniku Slovensko zdravniško društvo. Včeraj-danes Danes, SREDA, 3. avgusta 1$ LIDIJA ^ Sonce vzide ob 5.50 in 20.32 — Dolžina dneva ^14-42 [5$ na vzide ob 0.01 in zatone Jutri, ČETRTEK, 4. avgusta 1 DOMINIK Vreme včeraj: temperatura 1$ 29,6 stopinje, zračni tlak 1 pada, veter 15 km na uro ^ po-vzhodnik, vlaga 55-odstotna, ^ oblačeno, morje razgibano, tura morja 27,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI ^a, RODILI SO SE: Andrea Francesca Prete, Daniela jte-Fabio Barnaba, Ezio Fantu®*- fano Ciampalini. . va)t,- UMRL1 SO: 74-letni Attah° 6_letJa 73-letna Giuseppina Corvato. . ^ Anna Udovicic vd. Vovk, t**' Sossi, 56-letna Dragica la Concetta Ottaviam v • nato 85-letna tunar, 78-letna Giovanna Maru*?' Cat- ,vict Coros vd. Rustia, 74-letna Veronika ^ sez vd. Scherl, 63-letni Gio ^y,cardi. ni, 81 letna Laura Volk vd-80-letna Angela Bencich vd. yaiefl-92-letna Bortola Fomasarov-te, 79-letna Maria Icardi, ■* gjjsa go Germani, 70-letna Auro jla; nese por. Budin, 52-letni sa cor, 49-letni Eugenio Ceresi ■ p#- Giorgio Alessio, 73-letna h šari vd. Coni. DNEVNA SLUŽBA (od 8.30 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Carnpo ^ pr mo 1, Ul. dei Sancini D*.j jfiit voltella 41, Opčine, Milje l zini 1}- , ir 00 8° , (od 8.30 do 13.00 in od 1»% Garibaldijev trg 5, Ul- NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) % OP Garibaldijev trg 5, Ul- ~ čine, Milje (Ul. Mazzini D- LEKARNE V OKOLl^,, te! Boljunec: tel. zgcd ; 226-165. Opčine: tel. 2U4*’ ftP tel. 225-596. Nabrežina: tei-Sesljan: tel. 209-197. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 OSMICO je odprl Miro Žig® niku. Toči belo in črno NAŠLI smo enoletnega- • asli smo enoieui<-6~. . .j in 1 psička, rjave barve z nimi lisami na cesti 5 Telefonirati 229103. ,jaIn f PLESKARSKA DELA ,°PJ? glfl-ijj, ugodni ceni. Telefonira« j^jja OSMICO je odprl Venceslav Mavhinjah. -prn v VINOGRAD oddamo y "aJnribli?° iv nu (nad žel. postajo), P kv. m, samo sposobni # nudbe na oglasni oddel »Vinograd*. Danes praznuje rojstni dan SLAVA MISLEJ. Vse najboljše in obilo zdravja ji želita mož Stanko ter družina Peric. Čestitkam se pridružuje družina Gruden. RAFKOTU DOLHARJU voščijo za 50-letnico Robert in Tina. (Košuta) KRZNARSKA . delavnica nudi lastne kreacije e novejših vzorcev P prodajnih ceno ^ TRST, Ul. S. Lazzor°' Tel. 61634^ PRODAM voz primere«^1 fel^ traktor, nosilnost 1.5 t® m. rati 229433. J hrPf{l PRODAM fiat 500 v dob«^ (d* z revizijo. Telefonira« , sko št. 213661. PRODAM hišo na KontaV®, 1&J dobrem stanju, 80 kv- „ rati na št. 220-601 od ■ ■ pa *j ) j v K i 1/M/'1 rv\ffrwm-itl 'čenko» iz Kijeva pogovorili intervjuvali in ta- r°čila ,e 1 m^Tsikaj, kar «uradna» pa No , am°|čijoi oziroma prezrejo. k°m na°!riat kaki dve uri pred začet-spek nfa°?.a 80 baletniki končno pri-ih je k°uko so se pač zamudili, ker <-• .J® dan . folije ker • uicmip • • vodila direktno iz nudilo n i1? ^ je seveda zelo •hišice ’ s* sprostili na odru vsaj Pom. novim zahtevnim nasta Valj že ak° te upanje, da bi intervju-va inJn!tl<:na Vjačeslava Gordjeje-Vodii teždo Pavlovo splavalo po So vodi Pa 80 nam bili na razpola-?0vornaa,„Sauptne Olga Usolova, od- še Urrw 23 nastope Ideja Savinova in Soda h^?sbli vodja baleta Ala La-io p^,,Vsa vrhunska baletka, saj so Pablikp tY, 7-a državno umetnico re-Uhele ij, j9®6. Vse tri, čeprav so So, ^ .^nn malo časa na razpola-Veseljem 16 Ze*° Prisrčne, odprte, z vestna m ^ °dgovarjale na razna « so asanja, pravzaprav povedala ri jih vprašal. Na Usoiovg asanja je odgovarjala Olga takole ’ b°govor pa je tekel nekako Vp^, 'ot® pii v čem se pri tem vašem ba-»>esto 7, 3 rilska tradicija in kakšno zve»noeina balet v kulturi Sovjet- (°bal tr0diciio rrav7aPrav lahko rečem, da Dianin soyt?tskega baleta pri našem ^ nit> ne izstopa. Naši balet-Pčijo že od vsega začetka *at«rih P^sov, torej tudi plese’ v H. p,- 36 izrazito pozna sovjetski baletov tako ni opaziti razlik med i ’ tu :mrazn‘b znamenitih baletnih ®edališi'mo Predstavnike kar treh ' ' 7 *Bolšojem» na čelu, ker 'btigega ‘ učijo vse. Kar se pa tiče Planja ti lahko povem, da >jtt v n a .et v kulturnem udejstvo-kot v Vje^ski zvezi prav isto me-,tniško ^riig® ustvarjalno in u-. vz.Vlrna kulturna snovanja, ^čnen,. * k Sietc P®seben poudarek J® v*a drn ba*etu> 'z katerega izvira-^^ikou s a Plesna snovanja posa-, ODG r“ skupin... ^ei po«68 je! Najprej morajo ple-pMhe klo*^013 brezhibno obvladati j’1® Se UL.^hega baleta, komaj pa , j tudi J"? uč‘j° drugih plesov, ta ** uči^Ternih ali takih, ki se jih m budi ti!-/13 raznih turejah, in to-m °stalih ,, no zahodnih, ameriških • Umetnost ne sme biti sta- tična, obstajati pa mora izhodiščna točka, ki je za naše umetniško izvajanje prav klasični balet. VPR.: Sedaj pa na hitro opišite vašo italijansko izkušnjo... ODG.: V Italijo smo prispeli 3. julija, od takrat smo nastopili že petnajstkrat v raznoraznih manjših in večjih krajih. Povsod so nas navdušeno sprejeli, kot znajo le tukaj, v Italiji. Po drugi strani pa je ta država tako polna raznovrstnih lepot, da lahko človek kar izgubi glavo. Žal pa ne morem reči, da smo dodobra spoznali I-talijo, saj dva dni v Rimu ali pa en dan v Benetkah ne pomeni, da si si ta mesta vtisnil v spomin. Povsod je bilo zelo toplo, še bolj tu, v Trstu, kot pa včeraj v Siracusi, na skrajnem jugu Italije... Na naslednja vprašanja pa je odgovarjala bivša vrhunska baletka Ana Lagoda, ki je cel čas pazljivo sledila vajam plesalcev na odru. Začela je kar sama. «Pri vsakem nastopu sem zaradi nervoze in pa fizičnega napora izgubila cele štiri kilograme, saj morata biti trud in koncentracija vedno na višku. Vendar pa je to krasno ustvarjalno delo, kjer se lahko popolnoma realiziraš saj je umetnost prav za to ustvarjena, da jo spremeniš v pojem...* VPR.: Kako postaneš baletnik in kakšno je nato življenje le-tega? ODG.: Seveda je selekcija za vrhunskega baletnika zelo stroga. Na 25 kandidatov za vpis na koreografijo na univerzi v Kijevu sprejmemo morda enega. In še potem, ko študij zaključijo, se ta selekcija do «Bolšo-ja» ali «Kirova» še stopnjuje. Ko pa si enkrat baletnik, se moraš popolnoma posvetiti temu poklicu. Vidiš, tu so z nami sami prvi plesalci. To pomeni, da morajo, seveda pred nastopi, vaditi samo svojo solo točko uro ali dve nato pa še sedem ali osem ur vse a stale skupinske točke. In še to ni dovolj, Vaditi moraš dejansko res noč in dan, zato pa je tudi kvaliteta vrhunska. VPR.: Kaj pa publika, zna upoštevati vaš trud? ODG.: Da, publika je v glavnem vedno zelo kompetentna, kar pomeni da ploska, ko plesalci izvedejo res nekaj imenitnega in se ne navdušuje za vsak akrobatski gib, čeprav je e-stetsko morda lepši od brezhibno izvedenega plesnega giba. Zato pa se moramo vedno maksimalno potrudili, da bo z nami tudi publika estetsko uživala. Tako nekako se je zaključil naš pogovor. Umetniški vodja Ala Lagoda je takoj odhitela k odru, kjer je dajala plesalcem, ki so intenzivno vadili pred nastopom, zadnje nasvete, pa tudi o-stali, novinarji, predstavniki raznih organizacij, radovedneži ipd., smo odhiteli k šanku, da bi spili šesti ali sedmi ledeni čaj v eni sami uri. . . DUŠAN JELINČIČ Objavljen spored Glasbenega septembra» Enajst k, oncerlov od konca avgusta do začetka oktobra šl/^rn ~® v sodelovanju z zdru-srečanj* in trža-JNilnj clvico» organizirala tra-Cl,Ve kor^„ Sbeni september*. Pri-29 ^ega °rgelskega in zbo- go sicer v i I • [la razuer * Pahfii; hiteranski cerkvi na Lar-v baziliki sv. Silvestra v «1 .. v 5*rigioni, v katedrali sv. na vejRi- etilno, jh 'J0 Je pravkar izšel, je ria kat!0./13 sp°redu 16 kon-gto Manistf se bodo predstavili Pot Ahghel <; ?audi° Crismani, Mi ha,,, ^gank.,! ,a in Enza Jannone), hcfl Ra lan je so dosegli pred leti sindikati. Marsikdo se je poslužil te praiM'e Goriškem smo tako v Gorici kot v Tržiču in Krminu imeli take ^ Tudi za slovenske ljudi, že nekaj let so taki tečaji na nižji sred J Ivan Trinko v Gorici. ■ .g^et Tak tečaj bo na slovenski nižji srednji šoli tudi v prihodnjem ^ letu. Vpisujejo na tajništvu te šole v Ulici Alviano. Vpisovanje u ^ 21. septembra. Kdor želi obiskovati ta tečaj in doseči diplomo tretj ^ naj se vpiše čimprej. Diplomo lahko dosežejo tudi tiste jugoslovaru^jn žavljanke, ki so se poročile z italijanskimi državljani, tu pa jim ne F v Jugoslaviji pridobljenih šolskih spričeval. Ne bo stečaja za tovarno Inteco in & Skoro gotovo ne bo stečaja za tovarno Inteco med štandrežeffi ^ podjetje nahaja v PreceJ obrnili na —> vodnjami. Kot je znano se že več časa žavah in ker niso lastniki mogli plačati upnikov so se----------------- ... O možnosti konkordata so tekla pogajanja med sodniki in upniki-da so prav pred nekaj dnevi upniki, oziroma njih velika večina- ^ ^ na konkordat. To pomeni, da bo sodišče imenovalo prokuratorja, ki ^ šal na najboljši način prodati kakemu drugemu podjetniku tovarn« ^ ^ store in druge naprave. Če ne bi bili dosegli konkordata čaj neizbežen in postopek bi bil časovno precej daljši, upniki, med uslužbenci v tej tovarni, pa bi vnovčili precej manj kot sicer. _ Poleg tega pa ne bi bilo v drugem primeru niti najmanjša ^ je za obnovitev dela v tovarni. V tej tovarni izdelujejo kontejnerje- p-sedaj že precej nasičen in v zadnjem času so jih precej izdelovau^ p-ročilu državne plovne družbe Lloyd Triestino, kar je šlo proti interLgii. žavnega podjetja IRI, ki ima svojo tovarno kontejnerjev nekje na. J jj, je koč je bilo v tovarni Inteco tudi do 200 delavcev. V zadnjem 1979- bilo samo 70 in še ti so bili večkrat v dopolnilni blagajni. Zdi se, da je podjetnik nabral kar 4 milijarde dolga 1980 in 1981. letih Goriško tržnico so pričeli preurejati Goriški zelenjadni trg je že več dni na zanj neobičajnem mestu, v pokritem prostoru hivše tovarniške hale na vogalu ulic S. Chiara in Cadoma, kjer je bila pred nekaj leti tudi veleblagovnica Standa, takrat ko so njeno stavbo na korzu preurejali. Tudi tokrat gre za začasno premestitev, kajti po nalogu občine so se lotili temeljitega preurejanja poslopja tržnice na drobno. Medtem ko ni nobenih težav za gospodinje, ki gredo vsak dan nakupovat sadje ter zelenjavo, saj je na tržnici veliko večja izbira kot v trgovinah in marsikdaj je tudi cena nižja, kar pa je tudi razumljivo, saj so režijski stroški na tržnici nižji, se prodajalke nahajajo v težavah. Še najbolj v tem vročem času, ko se je na sicer pokriti tržnici, poletna vročina čutila manj kot v sedanjem zaprtem prostoru. Vendar pa so nevšečnosti le začasnega značaja in tudi zaželjene, saj so prodajalke dolgo vrsto let vztrajno zahtevale preureditev tržnice. Nekatere prodajalke, nad temi tudi številne slovenske, so se nam večkrat pritoževale, da je življenje na tržnici nevzdržno še zlasti v zimskih mesecih, ko je skozi odprtine pod streho pihala burja, veter je prinašal dež. Nekate- re so nam parkrat hudomušno rekle, da so cepljene proti vsaki influenci in da bodo prestale to in ono. Na tržnici, ki je bila zgrajena v stilu liberty takoj po prvi svetovni vojni je bil, oziroma je, prostor lepo urejen. V največjem prostoru je bil prostor za prodajanje sadja in zelenjave ter cvetja, v ločenem pro- mmmmšm mš štoru pa ribarnica. Toliko let stara stavba, sicer pokrita, vendar odprta od vseh štirih strani, je bila še kaj prijetna spomladi in jeseni ter tudi poleti, nikakor pa ne pozimi. Zato so se prodajalke že pred več leti odločile, da zahtevajo od občine preureditev stavbe in njih zavarovanje pred mrazom in deževjem v zimskih mesecih. Na županstvu so se sicer sprijaznili z dejstvom, da je treba nekaj napraviti, vendar so se stvari pred leti lotili brez pravega elana. Le krpali so nekatere luknje na strehi ali dodali nekaj steklenih sten, vendar ne povsod. Lani so se stvari končno premaknile z mrtve točke. Napravljen je bil načrt za popolno prenovo županstvu so tudi P°^s, gedai' je bil potreben za to so mimo vse birokratske r\ so se končno lotili dela- ^ so poromale v za nekaj sto j0 daljeno poslopje in seved _ tr®" se bodo vrnile v svojo suv čimprej. Morda še pred 21 Župan občine Gorica obvešča da je občinski svet sprejel z lastnim sklepom št. 109 z dne 26. maja 1983, na osnovi državne in deželne zakonodaje na področju urbanistične stru-mentacije, načrt področij namenjenih namestitvi produktivnih objektov o-brtniškega tipa — male industrije — trgovskega tip« na uslugo motoriza ciji za področje vzhodno od Ul. Ter-za Armata. Navedeni načrt je deponiran v občinskem uradu (sektor I - Urbanistika - soba št. 1) od 2. avgusta 1983 do 21. avgusta 1983. Zainteresirani si lahko ogledajo zgoraj omenjeni načrt in dobijo vse informacije v zgoraj navedenem uradu od 10. do 12. ure. U-pravičenci lahko predložijo eventualne pripombe in ugovore občinskemu protokolnemu uradu nepreklicno do 10. septembra 1983. Županstvo, 26. julija 1983 ZUPAN Bomo spet dobili statistični bilten? Goriško županstvo bo ponovno pričelo izdajati mesečni statistični bilten. Sestavljali so ga in tiskali pred dvajsetimi in še več leti. Mesec za mesecem, sicer z razumljivo časovno zamudo, ki je bila potrebna, da so lahko zbrali podatke za odgovor jajcči mesec, je prihajal na naše delovne mize statistični bilten z za nimivimi podatki o gospodarstvu, gi banju prebivalstva, vremenskih razmerah itd. Urejeval ga je Gino Co-cianni, takrat občinski uradnik. Ta je bil potem izvoljen za deželnega svetovalca in zapustil mesto na občini. Bilten je izhajal še nekaj časa, potem precej neredno, dokler niso nehali izdajati ga. Statistični urad goriške občinske uprave, za katerega odgovarja odbor nik Giannino Ciuffarin, je sedaj pred lagal, da bi ponovno pričeli tiskati bilten. V predlogu je vneseno mne nje, da bi moral biti bilten le statističnega značaja, brez podatkov o delovanju občinske uprave, oziroma kronike o njenem delovanju. Bilten naj bi bil mesečnik. V njem bi lahko S^utoLisert Last A peressutti Cottruzioni Automeccamche Industnah s r.l PEUGEOT TALBOT TRŽIČ Ind. cono — Ul. Timavo — Tel. 470504 - 470505 TEHNIČNI SERVIS Skladišče originalnih nadomestnih delov — Vlečna kljuka in prikolice za vse vrste avtomobilov našli podatke o vremenskih razme rah, o demografskem gibanju prebivalstva, o gospodarskih gibanjih v Gorici (sem bi sodili podatki o številu trgovskih obratov, o cenah najbolj razširjenih artiklov, o bančni aktivnosti, o dopolnilni blagajni, o porabi elektrike, vode in metana, o hotelskih gostih, o vpisu motornih vozil itd). Objavljeni naj bi bili tudi podatki o številu potnikov na vlakih in avtobusih, o številu potnikov na mejnih prehodih; o šolskem prebivalstvu, o obisku v muzejih in knjižnicah, o zdravstvenem stanju, o socialni oskrbi v raznih ustanovah v mestu, o gradbeni dejavnosti in še o delovanju mestnih redarjev, gasilcev, policijskih enot. S ceste pmi Doberdobu Ponedeljek ni bil za 21-letnega Giu-lia Gronellija najbolj srečen dan. Najprej je zaman obiskal tombolo, ki jo je v Doberdobu priredilo domače društvo ŠZ Mladost, nato pa, ko se je z avtomobilom fiat ritmo 60 z praznika peljal proti Selcam je med prehitevanjem (orožniki menijo, da je bil celo v vinjenem stanju) fiat pande, ta avtomobil oplazil, izgubil nadzorstvo nad avtomobilom in zavozil s ceste. Pri tem je Gronelli utr p>el možganski pretres in so ga zato sprejeli v tržiško bolnišnico s pro gnozo okrevanja v desetih dneh. Avtomobil pa je mladenič popolnoma uničil. Samomor pri Ločniku V ponedeljek zvečer je na železniški pirogi Trst - Videm prišlo do tragičnega epiloga življenja komaj 17-letnega Goričana Lorenza Lenassija. Ob prihodu ekspresnega vlaka iz Vidma v Trst je mladenič legel na tračnice in ves trud strojevodja vlaka, da bi preprečil tragedijo je bil zaman. Takoj so na kraj nesreče prišli orožniki iz Ločnika in brez težav identificirali truplo Lorenza Lenassija, saj je imel fant v žepu osebno izkaznico. Niso znani razlogi, ki so privedli fanta do te usodne odločitve. Zaradi tega dogodka je bil železniški pro met na progi Gorica - Videm zaprt za eno uro. • Na dvorišču goriškega gradu bo do drevi ob 21.15 nadaljevali s filmi Zavattinijevega ciklusa. Danes zvečer bo na sporedu film «Miracolo a Milano* iz leta 1951, delo režiserja Vittoria de Sice. Vstop k filmski predstavi, ki jo prireja občinska uprava, je prost. Kino Gorica VERDI 18.30—22.00 «La pazza storia del mondo*. Tržič PRINCIPE 18.00—22.00 «Executor». EXCELSIOR 18.00—22.00 «L'esorcista». Nova Gorica in okolica SOČA 19.00—21.00 «Kaskader». Ameriški akcijski film. SVOBODA 19.0(1-21.00 «Streč ni bil izbrisan*. Ameriška kriminalka. DESKLE 19.00-21.00 «Kaskader». A-meriški akcijski film. amss^, Namesto cvetja na H V Mikluš por. Cumin so vas * me, Štmavra in z usiavj^ . p " to denarja (1,709.500 Ur), izročili družini. Kdor hoče prispevati U11® da to napravi. POGREBI lesP'j 8.00 Lorenzo Lenassi ne bolnišnice v cerkev lOAjfll in na glavno pokopaUsce, 5pt jt seppina Orvato iz , «1 bolnišnice na glavno P°, ( Tatjana Mikluš iz kapeU^ppgli®' Tatjana nišnice v cerkev in na Pevmo. izgubi drage ^ Krnc** . ____________ Karlu in družini Ob hudi e izrekajo kolegi iskreno * V ponedeljek, 1. avgust3, pustila naša draga Tatjana Milil11* por. Cumi* . / , u._ 1 J Pogreb bo danes ob ^ pdpr vašnice glavnega ^orl^rfno, šča na pokopališče v PeVTI » 8* -„io &V' Žalostno vest sporočajoča ^ / ni eri hčerko Martino, ^ brat Karlo rodstvo. z družino Pevma, 3. avgusta 1983 Kulturni dom Nova Gorica 8 še bogatejšim programom v novo koncertno sezono Kultom;6jU sePte™bra meseca bo dil j, ‘ °0Tn v Novi Gorici ponu-Sksben!iertnernu občinstvu program zono wii??onnaiev za koncertno se-Mgadn™°t' V tretji sezoni Kultur spet rit, °osto poslušalcem na voljo ki pfj “ Glasbena abonmaja: rdeči Slasbo j a orkestralno in zborovsko feojjjl n zeleni, ki je zasnovan kot Caialci 'n s?}istični ciklus. Med iz-»anje nZ tujine naj omenim gosto-Hom; punskih, madrigalistov, ko->1a, ebol p*er» Teatra Verdi iz Tr-0°sfo„ . Bol jšoj teatra iz Moskve, Usta c J6] slovitega španskega kita-Pubijfcj -r osa Bonella in recital naši liane lfi.Znane vrhunske violinistke s1£tZe *z Gruzije. Poslušali kestrn v* ?^a odlična slovenska or iihgenČ™,°nike RTV Ljubljana z listoma p Antonom Nanutom in so-Jjn Faiou^° ^ovšak Houško in Jože liha-, om’ in orkester Slovenske s sovjetskim dirigentom baje,.ilnaisfcim ter solistko Ireno ,Knauerjevo. takrat j, u »Udbi „ v naši koncertni po- sti, rrJri ,aU tudi Zagrebški soli-%nLj slovenskimi umetniki in kovica, sin ansarnbli (Camerata slove-icVort kvintet trobil, Klavir-"lenitj 1,1 RTV) pa velja posebej o-čeve, k*lavtrski recital Ingrid Sili-iu na k se Po podiplomskem študiji v tonnČe™atoriju P. I. Čajkov-k°ncert spet vrača domov, ter doMJVenskega okteta, ki bo tu „)t PT09ram zelenega glasbe- ponii/Sk- 0171 k° v izvenabonmaj-*®ii vonJi1 ;kot ze dve pretekli seji tobavJ. Glasbeni svet s koncer-"e, p[es; e w narodne zabavne glas-"to konroi’! f0lkloro, organizirali bo-^fnsfce fuh LVeč.er z orkestrom Slo- v snrioi 1 .ln Blasba novembra L^hizzi h0Vaniu s festivalom C. A. 1 °®sfcp T° Popravili ljubiteljem tfofotn o Glasbe srečanje z odličnim 'Nili mož Bartok iz Madžarske, ^ersfc; ”°sf Predstavitve domačim c,tul Ben„Jestavam in solistom (re-c.rit zbnTn *averja), organizirali kon yne, g Brečko Kosovel iz Ajdov-iz r ; 0ya} bo Studio za sodobni 'ritne bijane, 0b zaključku kon T^avit ■■ pa se nam bo spet "ri TorazdgZ]emni pianist Aleksan- . ^anju svoje glasbene polile j’ j ,Katero bi intenzivneje kot J? Gori,.-11, Prodreti tudi v sosedna n„lfr.v večja kulturna ža-t 0}ni, je Kulturni dom u-fBa' ki 1 ®. mnenja svojega občin ilZon° nrlfy.-}Ufo Preteklo koncertno Mnajei, io„n0b zadnjem koncertu da 1982-83. Anketa je pokali obefHa Vej Sifoni abonentov slezi, °dstotkn ® osbenima abonmajema, - od uvpjl anketiranih so abonenti . koncertnih abonmajev - Ce« pa flci> 24 odstotkov poslu- Prvič „ vPisalo glasbeni abon-v sezoni 1982 83. Razvese- ljivo je, da pretežna večina abonentov redno sledi koncertnim abonma jem in da kar 80 odstotkov anketi ranih meni, da je program primeren, ostalih 20 od sto odgovorov pa se opredeljuje za razširitev programa, oziroma daje predloge o vključitvi več sodobnejše glasbe v koncertne programe. Občinstvo se tudi strinja z obsegom orkestralne glasbe, posamezni poslušalci pa si želijo več vokala, operne glasbe, jazza, baleta, zabavne glasbe. Četudi so abonenti v veliki večini iz širšega območja mesta Nove Gorice, pa še vedno četrtina odgovorov kaže, da prihajajo poslušalci dokaj redno tudi iz drugih krajev občine. Vsi anketirani so se opredelili, da ostanejo tudi naprej abonenti glas benih abonmajev; ob tem pretežna večina sledi tudi gledališki ponudbi, likovnim razstavam, občasno filmski ponudbi. Rezultati ankete kažejo tudi na to, da več kot dve tretjini abonentov prispeva k plačilu abonmajev njihova osnovna organizacija zveze sindikatov, vsem abonentom pa prispeva tudi Občinski sindikalni svet, ki z namenskimi sredstvi Kulturnemu domu vpliva na ceno glasbenih a-bonmajev. Ker občasno organizatorji kulturnih prireditev naletimo na očitek elitizma v programih, smo o tem povpra šali tudi tiste, ki tem programom sledijo. 34 od sto anketiranih je odgovorilo, da tega ni moč trditi, ostali odgovori pa se opredeljujejo za «elito programov in izvajalcev (in ne elitizma koncertnega poslušalstva), o-čitajo take pripombe kot pavšalne o cene tistim, ki programov ne spremljajo, treba je le nadaljevati z za stavljenim delom in tovrstne pripom be preslišati, kljub vse težjim časom poskušati zdržati vsaj v taki ponud bi...». Ob naporih Kulturnega doma pri širjenju glasbene kulture v svojem ožjem in širšem okolju ne gre prezreti vse intenzivnejše dejavnosti občinskega društva Glasbene mladine pri osveščanju mladih in najmlajših v glasbeni muzi. In skupno z aktivisti Glasbene mladine v mestu in občini bo Kulturni dom Nova Gorica tudi v prihodnjem šolskem letu skušal mladini dati kar največ razno vrstnih programov iz široke palete glasbene ustvarjalnosti. ALENKA SAKSIDA V avgustu zajprte knjižnice Tja do sredine avgusta sta goriški državna in pokrajinska knjižnica zaprti. To zaradi poletnih počitnic o-sebja in tudi zaradi pregleda v skla duščih. V palači Attems pa je odprt pokrajinski muzej z običajnim umikom. Prav tako je od prt ^ pokrajinski muzej na grajskem griču. Z avtobusom od Pilošča po mestu do Transalpine Stopil sem na avtobus pred železniško postajo z namenom, da se peljem do končnega postajališča pri Trans-alpini, potem pa nazaj do železniške postaje, kjer naj bi se zaključilo mini-potovanje z avtobusom mestne proge št. 1. Z beležko v roki sem želel zbrati nekaj vtisov in podatkov o delovanju mestne avtobusne službe. Že ko sem stopil na avtobus rahlo v zadregi, na kateri strani naj žigosam vozovnico polno reklame, sem dobil občutek novega, zame nenavadnega. Skušal sem se spomniti, kdaj sem se zadnjič peljal po Gorici z avtobusom, pa nisem mogel najti točnega odgovora. Gotovo je minilo že kako leto, kar nedvomno uvršča tudi mene v kategorijo tistih, ki se težko odlepijo od avtomobilskega sedeža, tudi ko morajo po o-pravkih samo v mestno središče. Pogledal sem po avtobusu. V njem ni bilo prav dosti ljudi: komaj da so bili zasedeni vsi sedeži, nekaj potnikov pa je stalo. Bilo nas je torej o-krog 25. Oziral sem se okrog sebe in ugotavljal, da so v avtobusu poleg skupine otrok skoraj izključno gospodinje. Nič čudnega, saj se sredi dopoldneva poslužujejo avtobusa predvsem gospodinje, ki gredo v središče po nakupe. Nekaj jih je še vstopilo na vmesnih postajah, vožnja pa se je e-nolično nadaljevala do Stande. Nastal je živžav, ki je pomenil, da je dobra polovica potnic prišla do cilja: brž ko je šofer odprl izhodna vrata so se naglo razkropile na vse štiri vetrove, namesto njih pa so v avtobus prišle druge, manj številne, a s polnimi plastičnimi vrečkami blaga, ki so o-čitno že zaključile z nakupi. Avtobus se je spet razživel na postaji v začetku Ul. Oberdan, blizu zelenjavnega trga, kjer se je ponovil enak prizor. Ostali smo le šofer, jaz, nekaj utrujenih gospodinj in plastične vrečke. Vrečke so začele izstopati na naslednjih postajah, z njimi pa so odhajale tudi gospodinje, tako da smo se do končnega postajališča pripeljali le v treh. Pa da ne bi kdo mislil, da je bila poleg šoferja in mene kaka pozabljena plastična vrečka. Ne, tretji potnik je bila stara ženica, ki verjetno ni uspela v namenu, da izstopi na kakem vmesnem postajališču in je bila sedaj trdno odločena, da se med povratno vožnjo ne pusti več presenetiti. Nekaj minut počitka sem izkoristil, da sem nagovoril šoferja, ki mi je nato celo vožnjo proti železniški postaji pripovedoval, kako je z uporabo avtobusov v Gorici. Potnikov je precej malo. Dopoldne so predvsem gospodinje, razen med šolskim letom, ko je v jutranjih urah in okrog poldneva vse polno dijakov. Drugače se z avtobusom vozijo upokojenci, ki predstavljajo več kot tri četrt vseh potnikov. Kaj pa ostali? Na avtobusu jih vidiš le, ko se jim pokvari avto. Pra- vijo, da vozovnica (350 lir v vsako smer) ni mnogo cenejša od stroškov z avtomobilom in da z avtobusom izgubiš precej več časa kot z avtom. V resnici pa izguba časa ni tako velika niti z avtobusom, ki prevozi celo progo od Transalpine do Pilošča v Štan-drežu največ v 25 minutah. Po Gorici je promet dovolj tekoč, tako da se avtobusnim šoferjem ni treba preveč razburjati. Le od časa do časa se pa javi kak mojster parkiranja v drugi ali tretji vrsti, ki pa se navadno odpelje še preden izbruhne v šoferju neustavljiv nagon, da bi ga obdaril z nežnimi besedicami zaradi katerih zardevajo dekleta in matere mašijo u-šesa otrokom. * Medtem ko sva se tako pogovarjala se je v avtobusu zbralo spet nekaj več potnikov. Ko smo prišli do železniške postaje sem izstopil, avtobus pa je odpeljal naprej proti Rojcam in Štandrežu. MARKO MARINČIČ- Prednost srnam ali kmetijstvu? Poleg naravnih nezgod (suša, toča, slana, itd.) se morajo naši kmetje na Krasu «spopadati» tudi s srnami in drugimi živalmi, ki večkrat povzročajo na njihovih vinogradih veliko škode. Stopili smo do nekaj kmetov na področju doberdobske občine, ki so nam povedali, kako so sami rešili ta problem. Alojz Boneta - Nutni po domače je iz Bonetov in ima vinograd ob Do-berdobskem jezeru. Na njemu hi moral pridelati približno 13 hi vina letno, vendar se to le redkokdaj zgodi. Ker je površina vinograda sorazmerno velika se ga mu ne izplača ograditi, zato je dejansko odvisen od «a-petita» srn. Pred dvema letoma je npr. na zgoraj omenjenem vinogradu pridelal le 1,5 hi vina Mario Pahor - Metni kot jim pravijo v Jamljah kmetuje že od mladih nog. Pred leti je kupil zemljišče na italijansko - jugoslovanski meji, ga o-gradil in vsadil trte. «Pridele je dober,* nam je povedal, «vendar če ne bi vinograd ogradil bi mi vse pojedle živali.* Za plastično mrežo je porabil čez milijon lir, a od oblasti ni dobil nobene podpore. Lojze Peric - Stenarjev iz Poljan je veselo povedal, da se s tem sploh ne ukvarja, saj on ima trte poleg vasi in si zato srne ne upajo blizu. Več težav je imel ko je sadil krompir, in sirk v Lazaretu, saj so tam sme dejansko imele svoj raj. Pred leti je na svoji njivi videl celo 15 srn hkrati. Rado Lakovič - Melanov po domače, je še do pred kratkim pri Suhi planti imel 2000 trt, od teh je 1500 zrul, druge pa ogradil, drugače res ni šlo. Pritožil se je nad tem, da sedaj sploh ni več ptičev kot nekoč, ko so uničili ves mrčes. Vse jih namreč polovijo tuji a na žalost tudi dober-dobski «tičarji». Lahko bi rekli, da je na doberdob-skem Krasu dejansko nemogoče pridelati velike količine vina, če se vinograde ne «obvaruje» pred priložnostnimi obiskovalci. Škoda le, kot so to povedali vsi, ki smo jih vprašali, da ni pravega sodelovanja med kmetovalci in pristojnimi oblastmi. FABIO GERGOLET F Sedmak 2. ašizem na Goriškem v letu 1923 Č?®Po?\je društva Mirjanu Žagarju m ir na spominih prvega predse01 Lada Škrjanca. Aeromodelizem, manj znana in razširjena zato pa nič manj zanimiva športna zvrst čuro^-lu manj poznanih ali če ho-srtio divi ■ at*vnih športnih panog, ljutjj, .. ej srečali lepo število naših tipičniuj. ^ u'ivarJa z nekaterimi ne-špopLl’ sP°rtnimi zvrstmi. Med te ju _\iar.,e sodita tudi Hugo Farneti in tudi u » alič, ki se že dalj časa Sno ukvarjata z aeromo tttinsjjj 'Podrobneje rečeno z elek-modelov ^iiskim) vodenjem aero- 2ačfla<> ‘'LMarko sta svojo aktivnost Pravi vPDr. kakimi devetimi leti, se mzJ‘ srednji šoli, ko sta bila Hugo Farneti j*, let. Skupni imenova- '11JWenJ ^ Privedel do tega, je Sa še Ha?2' zanimanje za letala, ki r,e še i Solita v isti *KaJco tv*, na začetku. tekmovanja v aero- Marko U P^eda^ HuS°: «Najpnej bi rada * tebi0L . obstajajo tri kategoriji za leteče modele: pro- sto leteči modeli, ki so lahko jadralni ali pa na motorni pogon in ki so v bistvu najbolj enostavni, leteči modeli na jekleni žici (model je pritrjen na žice, tako da je njegovo gibanje omejeno) ter še radijsko vodeni leteči modeli, s katerimi tekmujeva. Pristavila bi še, da sva sama začela najprej s prosto letečimi modeli, ter nato prešla na mcdele z žico in končno še na radijsko vodene mcdele. Dodala bi še, da sva v glavnem tekmovala z jadralnimi letali (brez motorja).» «Kje si nabavita modele?» Marko in Hugo: cdVTodele, s katerimi tekmujeva, izdelava kar sama. Proizvodnja enega modela zahteva od 70 do 80 ur dela, ampak to je edina možna pot, saj tekmovalnih modelov sploh ne prodajajo. Letalo izdelujeva iz fiberglasa in balse (vrsta lesa).* «V Trstu je zelo malo ljubiteljev te zvrsti. Kje pa so tekmovanja?» Marko in Hugo: «Da sploh lahko tekmuješ, moraš biti član mednarodne letalske zveze (Federation aeronautique intematdonal), ki določa vse, kar je v skladu z letalstvom. Midva sva člana aerokluba v Gorici, tekmujeva pa širom po I ta lin in tudi v Jugoslaviji.* «Kaj pa stroški?» Marko in Hugo: «Stroške krijeva v glavnem sama, to je tudi razlog, zaradi katerega se tekmovanj udeležujemo v skupini.* «Kako pa poteka tekmovanje v vaši kategoriji?» Marko in Hugo: ^Tekmovalci se pomerijo v treh preizkušnjah. Najprej je na vrsta trajanje oz. večminutni polet (modeli marajo ostati v zraku vsaj 6 minut na višini 150 metrov) Marko Zubalič s pristankom na cilj, nato tekmuješ v hitrosti (na razdalji 600 metrov), zadnja preizkušnja pa sestoji v tem, da preleti medel čim večjo razdaljo v štirih minutah (v zaprtem krogu). Če je model primeren za prvo preizkušnjo, ni pa-imeren npr. za hitrostno, zato je ključ uspeha pravzaprav v tem, da izdelaš letalo, ki bo primerno za vse tri preizkušnje.* «Kakšne uspehe sta doslej zabeležila? » Marko in Hugo: «Leta 1980 sva osvojila četrto mesto na državnem prvenstvu F3B (elektronsko vodena jadralna letala), sicer pa sva več krat osvojila prvo mesto na posameznih tekmovanjih.* Iz pogovora z Markom in Hugom sem izvedel še marsikaj zanimivega. Na primer, da obstajajo samo hitrostna tekmovanja za leteče modele, ki dosežejo celo 300 km na uro, ali da obstajajo celo tekmovanja z modeli pravih letal, pri katerih o-cenijo letenje in pa dovršenost oz. podobnost modela originalu. Marko in Hugo sta s svoje strani obžalovala, da se z aeromodelizmom ukvarja zelo malo mladih, tako da so na tekmovanjih v bistvu prisotni vedno isti ljudje. Dodala sta še, da je aktivnost zamudna, da terja veliko žrtvovanja, vendar imaš pri tem tudi mnogo zadoščenja. Kot zanimivost še povejmo, da je Marko Zubalič opravil izpit za upravljalca «pra-vih» jadralnih letal, tako da je sedaj pilot v pravem pomenu besede. Ob koncu obveščamo bralce, ki bi jih ta panoga lahko zanimala, da bosta Marko in Hugo naslednjič tekmovala v Ljubljani (predvidoma drugo nedeljo v septembru). Igor Canciani MED IGRAMI V SARAJEVU Vsakih šest ur vremenska napoved Med zimskimi olimpijskimi igrami, ki bodo februarja v Sarajevu, bodo vremenske napovedi objavljali vsakih šest ur. Doslej namreč olimpijskih i-ger niso nikoli priredili v kakem tako južnem kraju in zato obstaja bojazen, da bi bili v težavah zaradi snežnih padavin. Izvedenci so vsekakor na podlagi proučevanja padavin zadnjega stoletja prepričani, da je taka bojazen odveč. Med samimi i-grami bo v Sarajevu kar 50 meteorologov, ki bodo s pomočjo kompju-terjev napovedovali vreme tako v Sarajevu kot v vseh okoliških krajih, kjer se bodo odvijale igre. BALINARSKO PRVENSTVO Danes zadnja kolo Danes ob 19. uri bo na sporedu zadnje kolo tretjega zamejskega balinarskega prvenstva. Odigrali bodo še naslednje dvoboje: Kras B - Kras A; Gradina Zarja; Gaja - Sokol in Polet - Kraški dom. (B.S.) Juventma boljša Na Kojskem je bilo pred dnevi prijateljsko srečanje v malem nogometu med Juventino in domačo ekipo. Zmagala je Juventina s 6:2, najboljši strelec tekme pa je bil David Klanjšček, ki je dosegel kar pet zadetkov. Srečanje je že tradicionalno in ver jetno septembra bodo mladi iz Brd vrnili obisk štandrežcem. Juventina je nastopila v naslednji postavi: Corva, Klanjšček, Mučič, Butkovič, Petejan, Bastiani, Brajnik, Faganel. (Zip) ZSŠDI obvešča, da v mesecu avgustu urad posluje od 8. do 12. ure. TPK Sirena obvešča, da se pred društvenim terenom v Barkovljah redno odvijajo jadralni treningi ob torkih in četrtkih, od 14. ure dalje. Treningov se lahko udeležujejo tudi mladi kadeti in kadetinje, ki so komaj končali jadralna tečaja pri TPK Sirena. Šahovska sekcija ŠD Polet obvešča vse ljubitelje šaha, da je poletni igralni čas vsak torek in petek ob 20. uri na sedežn v krožku Poleta, Ul. Ricreatorio. Toplo vabljeni. ŠZ Bor obvešča, da je stadion <1. maj* zaprt do 15. avgusta. Šahovski turnir v Tavagnaccu pri Vidmu Božidar Filipovič na prvem mestu Pred kratkim je bil v Tavagnaccu pri Vidmu kvaliteten mednarodni šahovski polbrzopotezni turnir, katerega se je udeležilo 52 igralcev iz naše dežele, pa tudi iz Nove Gorice, Anhovega in Ljubljane. Turnir so pri redili v okviru krajevnega festivala komunističnega tiska s sodelovanjem deželne šahovske zveze. Po devetih kolih ostre borbe je prvo mesto zasluženo osvojil zamejski mojster Božidar Filipovič, ki je zbral osem točk. Z zaostankom pol točke mu sledi ljubljanski mojstrski kandidat Plesec, ki je skupno oddal le tri remije. S sedmimi točkami sledi na tretjem mestu mojstrski kandidat iz Fiumicella Milocco, četrto mesto pa si med drugimi delita najuspešnejši italijanski igralec na zadnji šahovski olimpiadi, mojster Ceschia iz Vidma, in pa mojster Pino Lakovič iz Gorice. Skupno se je turnirja u-deležilo osem mojstrov, deset kandidatov in prvokategornikov ter še mnogo drugih državnih kategorij, kar priča, da je bil turnir zelo kvaliteten. Končna lestvica je sledeča: 1. Filipovič 8 točk na 9; 2. Plesec 7,5; 3. Milocco 7; 4. - 7. Ceschia, Lakovič, Borgo in Cardilli 6,5; sledijo s šestimi točkami še Tamai, Rupeni, Pa-gnutti in ostali, (d.j.) C BOKS — V petek se bo evropski prvak v peresni kategoriji, Italijan Loris Stecca, v Lidu di Camaiore pomeril z izzivalcem, rojakom Valeriom Natijem. Po splošni oceni je Stecca favorit za končno zmago. V okviru te boksarske prireditve bo na ring stopil tudi Jugoslovan Ace Rusevski, ki se bo srečal s Tanyjem Haberma-yerom iz Rosenheima. Lokar 4. ^GOZDOVANJE KRASA To ■ r*io ^trajalo več tednov in opazil sem, da vdi-N, obye Prvine vame. Kaj je bilo? Sonce, zrak, «’ da bm' Postajal sem mirnejši, zdelo se mi “Hh Premižljam o vsem in, kar je glavno, Ptlščaj~~ ab ie bda zgolj malodušnost? — je po- !%, aj!a-0,1 ?em nekako krepkejši, čvrstejši, pa ne ,ai-le v,. 1® bila to duša ali je bilo telo, ki se je ven-i Sem ®tavlialo pokonci. Kaj pa, bil sem še mlad, 6 dal n edeT in bilo je v meni nekaj soka, ki se Ko s Cistiti- Poeled j.601 strmel predse, sem čutil, kako visi njen ? °čthi.na meni. Vzdignil sem glavo in vprašal ■Kai Toda me tal<0 gledaš?« ‘Mki-i°na mi ie odgovorila glasno: s ^drznu sem’ ab si zdrav?« tetti ved i sem se- Najprej sem se uplašil, ker ni-°Mota i ’ kai to pomeni. Pa kmalu me je zalila rr 'Ona ■ zdel° se mi je dobro tako. 1 Tislji '.e .mislila nate,« sem si rekel. «V mestu Neke nabče. Ona se je ustavila pri tebi.« bi ‘Tj i^a Večera pravi Simeona: Pa. L. / lahko šel namesto mene pogozdovat, jaz Ob unala.» sl' Prvi u1- Sem z odprtimi usti, skoro prestrašil sem m °Vedei p nisem vedel, kako bi odgovoril, ko sem £fnV°' da' -Sem videl, da je Simeona že kinknila z bi Alj ■,e bUa že tam, izmučenost jo je prema-pa ,e bila zgolj enoličnost? Človek včasih raz-0» ^>i Te’ kie bi Prišel do kraja. l| Saibo Qe Sern da >e strnička od onih ljudi, ki kr bodnVnapre> Premislijo, temveč vnaprej uživajo, tiirt 9, zdel nasnovali in izpeljali. Tako se mi je od 0 di Vse *?• da je ženska vnaprej izdelala umik, pa ’ kar ; aruS° se ji je moralo kazati prav smisel-Djlh nek naravnala. mcah huga iatra, ko so dekleta poškrabljala po no je ob prvem svitu, in poklicala: Sim- ka! Sima! je prišlo strnička po prstih k meni, prebudila me je in rekla: «Zdaj pa kar, zdaj pa le, vstani, tovarišice čakajo, precej boste šli.« Tako sem se skoro opotekel v hladni jutranji zrak in koj opazil, da me je sprejel v grmovju in drevju ptičji zbor, ki je s prešernimi pesmimi oznanjal prihod bližajočega se sonca. Vsenaokoli se je križalo čivkanje in petje, kakor da je prav zame naročeno. In začelo se je. Jutra so bila vseskozi blagoslovljena, ko smo se razvrstili po polici in začeli delati. Na kraju vrste na desni sta se sklanjala Srečko in Cvetka, bila sta rosna in mlada, kakor to jutro naokoli, in prav onadva sta prišla prvi dan pome in ostala sta mi zvesta tudi zanaprej. To se pravi, bila sta zvesta drug drugemu bolj ko vsem stvarem na svetu in jaz sem prišel zraven takole po golem naključju. Pa to ni bilo poglavitno, zvestoba, poglavitno je bilo, da sta bila mlada, in tudi to ne, čez vse je šlo, da sta se rada igrala. Ni bilo otročje igračkanje, ne, bilo je zaradi tega, da sta se drug drugemu podajala, razodevala. To je bilo kakor namesto pisma in mnogih drugih stvari. Srečko je sedel v jamo, da je morala naprej mimo njega in je zgubila, zamešala vrsti red, ali pa, ko je šla po sadiko, ji jo je že zataknil v jamici in obsul, in ko se je vrnila, je ugibala, ali se je ura-čunala ali kaj. Vseskozi sta si tako ljubeznivo nagajala, in kadar sta se naveličala, sta podmolklo pela. On je vzel glas prav nizko, ona pa visoko in velikokrat sem se moral ozreti in prisluhniti. Poznala sta veliko napevov in sem se čudil, kje sta jih jemala. Sadike so bile drobne, vlažne in čisto mehke, kakor da se ne morejo vdati v usodo, da bi živele zunaj rodne prsti, kjer so prvič pognale. Cvetka jih je prinašala na razprti dlani, tako da niso la-saste korenikice visele navzdol in je še rdeča prst malce ostala na njih, in jih scela z dlanjo ugreznila v zrahljano zemljo, ki je bila pripravljena. Ko je čutila, da je korenika notri na varnem, je previdno izvlekla prazno dlan in potrepljala zemljo po vrhu, kakor da je živa stvar in more občutiti mehkobo njene dlani. Nato je udarila krepkeje in prst za- tlačila. Položila je par ploskih skrlic po vrhu in se ozrla na desno. Njene oči so bile rjave, tople; ko je sijalo sonce vanje, se je zdelo, da je topljeno zlato na dnu teh rjavih oči. Tudi iz njih je sijalo kakor iz sonca in občutil si to, če si gledal v poševni luči vanje. Fant in dekle sta delala družno. Veliko kretenj in gibov je njemu manjkalo, ni jih poznal, in ko jih je videl pri dekletu, se je tega navzel in jo posnemal. Zdelo se mu je kar dobro in varno, da dela po njeni podobi, in je prenašal nežne sadike s tankimi korenikami vodoravno na dlani in jih vgrezal v rdečo, prhko zemljo, ki jo je Cvetka zrahljala. Pomikala sta se v vrsti in stala zmeraj na kraju, tako da sta se čutila, čeprav sta stala v vrsti, kakor da sta nekje sama. Skupin po petnajst nasajevalcev je bilo več in so delali v vrstah, ki so stale v različnih višinah. Pa je Srečko na mestu obstal in rekel: «Te poskusne, prve kulture s črnim borom so odveč. Raje bi začeli kar s pravim nasadom, ne s pripravo zanj. Raje bi sadili oreh, kostanj ali kav-kaško jelko, cedro, to bi bilo nekaj.« Vsi so vzdignili glave in vrsta se je zravnala pokonci. Moški na drugem kraju je rekel pikro: «Na katerem zelniku je pobral pa to učenost?« Ženska zraven mu je odgovorila: «To ima iz bukev, bukve bere!« Nato se je glasno zasmejala. In vrsta se je spet sklonila, in ko je Srečko končal, je bilo vseh štirinajst hrbtov že lepo upognjenih, kakor da govori v zrak in ga nihče ne posluša. Le moški na kraju, ki je imel Srečka v mislil, je pozneje menil: «Kakor da mu je pri delu dolgčas. Saj ima dekle pri sebi.« Toda govoril je bolj zase, nihče se ni ozrl, dasi so vsi poslušali, in vrsta se je počasi pomikala proti zahodu, proti Volkovnjaku. Pa Srečko se ni dal kar tako, spet je postal in iztegnil roko kakor pravi govornik: -Duglazijo bi morali saditi, v mesečniku piše, da je boljša od smreke.« Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 6,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in 'egalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. primorski M. dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa član itati30^ založnikov Na italijanskih cestah manj nesreč kot lani BENETKE — Avtomobilski promet na cestah in avtocestah raste, čeprav ne dosega vrhov, ki so jih zabeležili v enakem obdobju lani. V Venetu je bil promet včeraj zelo razgiban. Pri izhodu iz avtoceste «Serenissima» v Mestah je dosegla kolona vozil, ki so čakala na izstop, kar 6 km. Nekoliko boljši je bil položaj na cesti Mestne - Trst. Bolj gost je bil promet pri izhodu iz «Serenissime» v smeri avtoceste Brenner, in sicer v obeh smereh. Tudi na vseh cestah, ki peljejo v smeri Bibione, Caorle, Jesolo in Sot-tomarina di Chioggia je bil promet večji od normalnega. Dolge kolone, komaj premikajočih se vozil, so zabeležili pri Gardskem jezeru, in sicer v bližini Peschiere. Tudi na avtocesti, ki pelje od Milana proti jugu, je bil promet zelo živ. Prišlo je tudi do trčenj, kar je povzročilo velike zastoje. Večji del prometa teče proti jugu. Najhujša nesreča, ki se Je pripetila v včerajšnjih zgodnjih jutranjih urah na odseku avtoceste A 2 južno od Rima, je zadevala avto «127» s katerim se je peljala družina 49-letnega Se-bastiana Scire, rojenega sicer v Ca-tanii, toda stanujočega v Milanu. S Scirejem so se peljali žena in dve hčerki. Šofer težkega tovornjaka je bil malo prej zapustil parkirno mesto namenjeno za počitek, potem pa je u-stavil vozilo na pristajalni stezi, pustil prižgane luči in se spravil k počitku. Scire ni opazil vozila ter treščil v zadnjo levo stran. Scire, žena in ena hčerka so bili pri priči mrtvi, 12 letna hčerka Marianna pa se v bolnišnici bori s smrtjo. V primerjavi z lanskim letom so ceste bolj varne in šoferji bolj disci plinirani. Od 29. julija do 1. avgusta so policijski organi zabeležiti manj prometnih prekrškov kot lani, čeprav je bilo v prometu več kot 26 milijonov avtov. Elektronski aparati so zabeležili 1933 šoferjev, ki so prekoračili dovoljeno hitrost, kar je za 16 odst. manj kot lani. V tem razdobju je bilo nekaj manj kot 3000 nesreč s 196 mrtvimi (manj 16 odst.). Čeprav je promet po cestah še vedno najbolj pomemben (70 odst. celotnega) pa opažajo težnjo k vrnitvi k železniškemu prometu. V Furlaniji - Julijski krajini se je vreme skazilo. Nevihte so zajele posebno področja severno od Vidma. Tudi v ligurijski rivieri (vzhodni) je začelo deževati. Deževje je zajelo tudi Milan ter povzročilo nevšečnosti pri letalskem prometu. Nevihte razsajajo tudi nad Južno Tirolsko. Hude nevihte bo se razbesnele tudi nad Valtelhno. □ LONDON — Po 450 letih zastoja so včeraj spet začeli zidati zvonik opatije v Boltonu v angleški grofiji Yorkshire. Dela je ukazal ustaviti znani angleški kralj Henrik VIH. zaradi svojih sporov z rimsko katoliško cerkvijo. Delta HF: spomin na prestižne prednike HF je prestižna kratica, ki je pri Lancii od zmeraj označevala modele s posebnimi športnimi zmoglji vostmi; zadnje vozilo, ki se je lahko ponašalo s to kratico je bila znana julvia, ki je konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let nizala zmago za zmago na najrazličnejših rallpjih. Sedaj se s to siglp lahko ponaša zadnji član iz družine delt - delta HF, ki ima še, kot prva izmed vozil turinske hiše, turbinski polnilnik. Motor je že znan štirivaljnik, ki poganja tudi različico GT, le, da s polnilnikom zmore 25 KM več. Delta HF zmore torej 130 KM pri 5600 obratih v minuti in 19,5 kpm pri 3700 obratih. Motor je v nosu in poganja prednja kolesa, menjalnik je petstopenjski, zavore pa ko-lutne spredaj in zadaj. Zunanja podoba je skorajda nespremenjena, če izvzamemo prednji spojler, napis HF na maski ter dva plastična trakova, ki tečeta pod vrati in imata isto funkcijo, ki so jih imela tako imenovana «mi-nikrila» na vozilih formule 1, ki so jih letos prepovedali. Nekoliko spremenjen je design armaturne plošče, ki ima sedaj dva velika analogična inštrumenta, se pravi merilec hitrosti in vrtljajev ter vrsto fluorescentnih trakov, ki nazorno kažejo, kakšni so pritisk in temperatura olja, temperatura hladilne tekočine ter s koliko gori va razpolaga voznik. Poleg tega sta tu še trakova, ki kažeta stanje a-kumulatorja in pritisk turbinskega polnilnika. Še besedo o zmogljivosti: najvišja hitrost je za malenkost manjša od 200 km na uro, 100 km z doseže v 8,9 sekunde, % J mesta pa prevozi delta ni ^ sekunde. V tovarni trdijo, a „r, ša voraba 6.8 litra za 100 jj stalni hitrosti 90 km na u '0 1/100 km pri 120 km na uro 1/100 km v mestnem : : i l 1 Koo Stark: od pornofilma do vstopa v grad Balmoral LONDON — Ameriška igralka Koo Stark se bo vendarle prebila do gradu v Balmoralu, kamor jo je povabila angleška kraljica Elizabeta. Igralka Koo Stark je znana zaradi svoje ljubezenske pustolovščine z Andrejem, kraljičinim sinom, še bolj znana pa je med občinstvom (še prej kot se je «zagledala» v princa) zaradi nekaterih pornografskih filmov. V zadnjih časih se je moral princ Andrej skrivati, če je hotel prebiti kako prijetno urico s Koo. Zato si je zadnje čase igralka izmislila turnejo v Francijo, kamor pa ni nikdar prispela. Nekateri trdijo, da je bila turneja v Francijo izmišljena samo zato, da bi se zaljubljenca lahko srečala nekje druge. Po pisanju dnevni ka «Daily Erpress» naj bi bila to vila lorda Romsega v Windermeru (Bahamski otoki), kjer sta v prejšnjem maju bivala tudi valeška princa. Zdi pa se, da bo kraljica Elizabeta napravila konec tem skrivnostnim srečanjem, ker je odločila, da uradno povabi igralko v Balmoral (poletna rezidenca angleških kraljev). S to odločitihjo se seveda odpirajo tudi druge možnosti. Je kraljica doumela, da ne more braniti Andreju ljubke Koo? Po pisanju lista , drahem, kar znaša približno 100 milijard lir, davkarija pa z~xna sft; . od Christine tri milijarde drahem ali dobrih 50 milijard lir. DaV veijjf , namreč meni, da je dediščina slovitega ladjarja, čeprav, ia.: za imetje panamskih pomorskih družb, podvrženo zapuščinske^ L; j v korist grške državne blagajne. Christina pa vendarle upa, , zivno sodišče sprejelo njeno tezo, da je zapuščina v tujini ^ v tem primeru ji bo morala država vrniti vplačane obroke , ga davka. V Jordaniji odkrili neolitsko naselbino AMMAN — Nedaleč od letališča glavnega mesta pina raziskovalcev te dni naletela na ostanke človeške našel ^ ^ j) bi bila stara okrog 9000 let. Na dan so prišle tudi izkopanine " -- H—'1. -- Z------»--L 1—u: hi niAnln „ f/>TTl, 0« - emhen m je vrsta moških in ženskih kipcev — ki naj bi pričale o tem, kultura na tem območju prav v tistem času doživela ParneTr!fCoi Tfl s $ okrog 7000 let pred Kr. naj bi se namreč neolitski človek odlo > naselitev v teh krajih. Člani ekspedicije, ki pripadajo raznlintJsel}e :V in ameriškim univerzam, so ugotovili, da zavzema odkriU) Ghazal) okrog 40 ha površine. V tem primeru gre za najvecv ^ sy krito neolitsko vas na Srednjem Vzhodu. Ein Ghazal namte ^ sp obsegu prekaša tako Jeriho v Palestini (rnajstanejše mest0xin). kakor tildi neolitsko naselbino Catal Huyuk v Mali Aziji (TurClJ n. v. Gogolj: Taras Buljba riše: Željko l>°rC