»SAVINJSKI OBČAN» izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec. Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Danica Dolinšek, Marjan Drobne, Margit Juteršek, Janko Kos, Cveta Mikuž, Darko Naraglav, Dani Pfeifer, Dora Radišek, Inge Sovine, Marjan Turičnik in Forto Turk. Novinar: Irena Jelen-Baša Vodja dopisništva in tajnica: Vladka Cerovšek Lektorica: Anka Krčmar Naslov uredništva: Žalec, Heroja staneta 1, telefon: 711-433 ali 711-451 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČGP Večer Maribor Naklada: 11.000 izvodov Po sklepu RK za informiranje št. 421-1/72 jé časopis Savinjski občan oproščen TPD. Jože Smole v žalski občini Savinjsko dolino je pred nekaj dnevi obiskal predsednik republiške konference socialistične zveze Ježe Smole, med dru-gim si je ogledal šempetrski SIP in se udeležil pogovora z mladimi. Najprej se Je Jože Smole zadržal v pogovoru s predstavniki občinske konference socialistične zveze, zatem se Je udeležil slavnostne seje občinske organizacije mladih ob dnevu mladosti. Po prireditvi je obiskal delovno organizacijo SIP Šempeter, kjer se je pogovarjal s predstavniki te delovne organizacije in predstavniki žalske občine. Po ogledu nekaterih naravnih in kulturnih znamenitosti doline se je Jože Smole udeležil še pogovora v občinski matični knjižnici na temo: Ideje mladih so vredne toliko kot izkušnje starejših. Več o tem na drugi strani. Celje - skladišče D-Per III 5/1988 1119880925,5 COBI SS s Še malo, pa bo za nami. Maj, mesec mladosti. Tudi letos je bil poln najrazličnejših prireditev. Vse so imele skupni imenovalec: najti kaj novega, izraziti občutje in razmere, v katerih v tem trenutku živijo mladi. Ponekod so mladi uspeli izraziti vsa svoja hotenja, drugod so se še bolj ali manj iskali. Toda bistveno je, da so iskali nekaj novega, da hočejo naprej in da se ne zadovoljujejo s sedanjimi razmerami. Med največjimi prireditvami v Žalcu je bilo letošnje srečanje slovenskih pionirjev. Tudi na tej prireditvi so mladi hoteli pokazati vse, kar znajo in kar zmorejo. Toda njihova prizadevanja, obenem pa trud organizatorjev je izničilo slabo vreme. Priznanja mladim V domu SLO je bila ob dnevu mladosti osrednja prireditev, ki se je je udeležil tudi predsednik republiške konference socialistične zveze Jože Smole. Mladim je govorila predsednica občinske organizacije mladih Sonja Kupec, najbolj delovnim mladincem in tistim, ki delajo z mladimi, pa so podelili priznanja. Priznanja najbolj zaslužnim mladim družbenopolitičnim delavcem so letos podelili: Simoni Tkalec iz Griž, Lidiji Habjan iz Prebolda, Milanu Vasletu in Danici Turnšek iz Griž, Matjažu Lesjaku iz AMZ Tabor, Samu Jur-harju iz Minerve, Danici Lipičnik iz Tovarne nogavic Polzela, Tomažu Kolšku iz Andraža, Janku Petrovcu iz občinskega centra klubov OZN ter Branki Vidmar iz občinske konference ZSMS. Med organizacijami in društvi so priznanje prejeli člani AMZ Šempeter, za mentorstvo in delo z mladimi pa so podelili priznanje Sonji Turnšek Iz osnovne šole Griže ter Bredi Sip iz osnovne šole Petrovče. Za dolgoletno delo pa je srebrni znak občinske organizacije mladih prejela Sonja Kupec. Irena Baša V Delovno srečanje kovinarjev Najboljšim denarne nagrade V žalski občini bodo tekmovali v Sipu in Gramesu Splošna ugotovitev, da so rezultati gospodarjenja za prvo trimesečje letošnjega leta skladni z resolucijskimi cilji, ne dajejo prave podobe stanja v gospodarstvu, čeprav sta bili doseženi nominalna in realna rast. Na rezultate so v veliki meri vplivali interventni ukrepi, sprejeti novembra lani, sezonski značaj proizvodnje v nekaterih panogah gospodarstva, prisotne pa so bile tudi subjektivne slabosti. Precej so se zmanjšale izgube, kar za 50 odstotkov pa se je povečal izvoz na tuja tržišča. Statistični podatek sicer kaže na zmanjšanje padanja industrijske proizvodnje, vendar ima rezultat še vedno negativen predznak. Čeprav ob zaključku redakcije Postali so Tudi letos je precej mladih stopilo na pot odgovornejšega in resnejšega življenja, katerega soustvarjalci bodo v prihodnosti. Na devetih osnovnih šolah v občini so na svečanih sprejemih sprejeli v mladinsko organizacijo 565 pionirjev, kar predstavlja pomembno armado delovnih in ustvarjalnih učencev, ki bodo z znanjem in delom oblikovali našo bodočnost. To pa ne bo lahka naloga, saj jih v še nismo razpolagali z oceno in stališči gospodarskih gibanj v tem letu, pa vendar lahko poglavitne značilnosti strnemo v gornjih ugotovitvah. Ker pa večina kazalcev ni primerljiva zaradi sprememb obračunskega sistema in pomanjkanja podatkov, zlasti za izvoz, pà tudi zaradi predvidenih novih ukrepov, je čas za temeljitejšo oceno seveda še prezgoden. Predvideni ukrepi za uresničevanje ekonomske politike po 25. maju naj bi predvsem odpravili dispariteto cen na področju kmetijstva in predelovalne industrije, kar bo pozitivno vplivalo zlasti na gibanja v naši občini. Zaradi omejevanja vseh vrst porabe pa pričakujemo zmanjšanje kupne moči prebivalstva, kar pa bo negativno vplivalo na poslovne rezultate trgovine in povečanje zalog. Z no- mladinci to vključujemo v izredno težkih in zahtevnih časih. Lepo je bilo prisostvovati njihovim sprejemom, njihovi sproščenosti in dostojanstvenosti, ko so iz rok predstavnikov občinske konference ZSMS sprejemali članske izkaznice, še pred tem pa izrekli svečano zaobljubo in si sneli z glave pionirske čepice in ruto. Lepi in prisrčni so bili programi, ki so jih zanje pripravili osmošolci in drugi učenci. Sre- vimi ukrepi na področju mednarodne menjave pričakujemo, da bodo cilji kvalitetno realizirani oziroma celo preseženi. Interventni zakon za področje osebne porabe že kaže negativna gibanja, kar gotovo ne bo spodbudno vplivalo na večje angažiranje in motiviranje delovnih ljudi v proizvodnem procesu. Skratka: od napovedanih ukrepov veliko pričakujemo, spodbudne so tudi napovedi, rezultati pa bodo vidni že v naslednjem obračunskem obdobju. Ko bodo zbori občinske skupščine obravnavali poročilo in oceno resolucije za letošnje leto, bodo znani že novi ukrepi in tedaj bo znana že tudi primerjava gibanj v občini, je zapisano med drugim v gradivu komiteja za družbeno planiranje. ik čni, pa tudi žalostni so bili njihovi starši, saj njihovi otroci s tem stopajo v svet odraslih, ki zna biti mnogo težji od otroštva in je ob tem ritmu življenja kar prekratko. Mesec maj, mesec mladosti, mesec rojstva in smrti našega velikega moža — tovariša Tita je pri kraju. Življenje teče naprej in 565 mladih, kolikor jih je bilo sprejetih v mladinsko organizacijo, bo jutri stopilo v osmi razred, pojutrišnjem pa že sprejemalo nove naloge in obveznosti v najrazličnejših oblikah izobraževanja in dela. Postali bodo nepogrešljivi oblikovalci sedanjosti in prihodnosti. Delegati zavrnili odlok Pred nekaj dnevi so zasedali delegati vseh treh zborov občinske skupščine. Obravnavali so delo organov, ki skrbijo za zakonitost, varnostne razmere jn delo Postaje milice v Žalcu, delo krajevnih skupnosti, potrdili pa so tudi nekaj odlokov. Najbolj živahna je bila obravnava osnutka odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevku za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe. Na aprilski seji so delegati že obravnavali predlog odloka. Zavrnili so ga, predlog pa prekvalificirali v osnutek, ki je bil v petnajstdnevni javni obravnavi. Na tokratnem zasedanju so delegati krajevne skupnosti osnutek sprejeli, delegati zbora združenega dela pa so glasovali proti. Zato je, kar se redkokdaj zgodi na zasedanju zborov občinske skupščine v Žalcu, zasedala posebna usklajevalna komisija, vendar tudi potem delegati odloka niso sprejeli. In v čem je bistvo tega spornega odloka? V žalski občini namreč delovne organizacije ne poravnavajo svojih obveznosti za potrebe financiranja, vzdrževanja ter obnavljanja objektov in naprav skupne rabe. Gre predvsem za vzdrževanja ulic in javnih poti, javne razsvetljave, tokovine, zelenih površin, avtobusnih postajališč izven cestišča, mostov, prometne signalizacije, nadalje za sofinanciranje izgradnje mrliških vež, vzdrževanje železniških prehodov, odvajanje padavinskih voda, zagotavljanje požarne vode itd. V predlaganem odloku je predvideno, da bi delovne organizacije plačevale prispevek iz dohodka v višini 2,1 odstotek. V združenem delu menijo, da je ta odstotek previsok, večina pa ne verjame, da bodo za višji odstotek resnično več dobili. I. Jelen-Baša Poletne kulturne prireditve Tudi letos prizadevni organizatorji v Grižah pripravljajo Poletne kulturne prireditve. Večje prireditve letošnje poletje bodo: otroška veselica MIŠ-MAŠ, ki bo 5. junija, trajala pa bo od 9. do 20. ure. Nastopilo bo več kot 20 zabavnih ansamblov, plfesne skupine, čarodeji. V soboto, 11. junija, bo tradicionalni koncert združenih pevskih zborov MALI PEVSKI TABOR. Koncert bo ob 16. uri* zapelo pa bo petnajst zborov. Prireditve bodo v letnem gledališču, neumorni Grižani pa vas vabijo, da jih obiščete. RZ Sedemindvajsetega in osemindvajsetega maja je na celjskem območju potekalo delovno srečanje kovinarjev. Iz žalske občine je sodelovalo 34 delavcev, kar je nekoliko manj kot lani. Sicer pa je letošnje srečanje potekalo v znamenju precejšnjih sprememb. V žalski občini je delovno srečanje osmič zapovrstjo, petič zapored pa so organizatorji vključili občinsko srečanje v področno. V žalski občini so tokrat tekmovali orodjarji iz celjskega območja ter avtomehaniki diesel in otto. V ostalih dvanajstih poklicih, kjer so merili moči tudi žalski delavci, pa so tekmovanja potekala v Laškem, Celju, Titovem Velenju in v Slovenskih Konjicah. Iz celotnega celjskega območja je sodelovalo 259 tekmovalcev, iz žalske občine pa 34, kar je manj kot lani. Vsi udeleženci so se najprej preizkusili v teoretičnem delu, ki je zajemal poznavanje stroke, varstvo pri delu in samoupravljanje. Teoretični del je bil za vse tekmovalce na Tehniški šoli v Celju. Poleg tekmovalcev je ha srečanju sodelovalo skoraj trideset strokovnjakov iz posameznih strok, ki so bili vključeni v komisije za teorijo, ocenjevalne komisije in komisije za spremljanje tekmovalcev na delovnih mestih. To je ena izmed novosti delovnega srečanja kovinarjev, druga novost je v tem, da pretežni del stroškov krijejo pokrovitelj — letos je to Cinkarna — in pa sopo-krovitelji. Iz žalske občine so to Sip Šempeter, Hmezad Strojna tozd Grames in Ferralit. Ena najpomembnejših novosti pa je nagrajevanje udeležencev delovnega srečanja. Tekmovalci, ki so na področnem srečanju dosegli prvo, drugo ali tretje mesto, so poleg plaket prejeli od polovice do enega in pol poprečnega osebnega dohodka gospodarstva zadnjega trimesečja. O doseženih rezultatih naših delavcev bomo poročali v junijski številki. ■ ? 1 ' V: k ¥ K M h* Iz sprejema v mladinsko organizacijo na osnovni šoli Slavko Šlander v Preboldu D. Naraglav KOM PAS RIM — VEČNO MESTO odhod: vsak četrtek JUGOSLAVIJA CENA: 220.000.-din, 4 dni VSE POTI VODIJO V RIM. mi vas peljemo tja z najsodobnejšim avtobusom Poslovalnica Žalec complete tourist service Telefon: (063) 714-155 Irena Baša Oto Majcen je v imenu Uprave za notranje zadeve Celje izročil srebrni znak zaslug za varnost Maksu Venigerju, za priznanja pa sta mu čestitala tudi Franc Klanjšek, komandir Postaje milice, in Jože Kučer, sekretar sekretariata za notranje zadeve varnosti S priložnostno svečanostjo so delavci organov za notranje zadeve počastili 44-letnico varnostnih sil. Zbranim je najprej spregovoril sekretar občinskega komiteja Vojko Kropivšek in dejal, da organi za notranje zadeve v zaostrenih gospodarskih in družbenih razmerah opravljajo odgovorno in pomembno nalogo. Opozoril je zlasti na večjo budnost ne samo organov za notranje zadeve, ampak vseh nosilcev splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Delavcem organov za notranje zadeve pa se je zahvalil za opravljeno delo. Zaslužnim delavcem so nato podelili letošnja priznanja. Polde Ribič je prejel zlati znak zaslug za varnost, Maks Veniger srebrnega, Vili Novak in Avrelij Šviligoj bronastega, Adii Huselja pa je prejel pisno pohvalo. jk Vzgoja in izobraževanje Razvoja in napredka ne smemo zaustaviti O učinkovanju in posledicah raznih stabilizacijskih in protiinflacijskih ukrepov na področju vzgoje in izobraževanja je bilo doslej že veliko povedanega in napisanega. Enotne so ugotovitve, da bodo imele stroge omejitve oziroma vrednostno zmanjšanje sredstev za družbene dejavnosti na sploh, vrsto posledic, ki bodo usodne za razvoj teh dejavnosti in zlasti za prihodnost mladega rodu. Pogosto družbene dejavnosti obravnavamo preveč ločeno od gospodarstva, čeprav gre v bistvu za neločljivo povezavo oziroma celo za medsebojno soodvisnost, kar utemeljeno dokazujejo ugotovitve dosedanje prakse. Pogosto jih izražajo tudi delegati iz vrst uporabnikov v združenem delu, še posebno pa starši otrok iz naših vrtcev in šol. V imenu izvajalcev programov na področju vzgoje in izobraževanja — torej za predšolsko vzgojo, osnovno in glasbeno izobraževanje, sporočamo, da smo vse predloge ukrepov SIS v strokovnih in samoupravnih telesih skrbno proučili. Sprejete so bile obveze po dodatnem varčevanju, po racionalizaciji povsod, kjer je še kaj možno. Starši in pedagoški delavci, svetovalni in vodilni delavci pa so se enotno in odločno opredelili proti ukinjanju nekaterih pridobitev v vrtcih in osnovnih šolah, kar smo s težavami in izjemnimi napori v zadnjih letih uspešno uvajali. Sem sodijo celodnevna šola, oddelki podaljšanega bivanja, prehrana otrok in učencev, šole v naravi in druge oblike razširjenih ali neobveznih programov vzgojnega pomena. Z zadovoljstvom so bila sprejeta stališča pristojnih organov SIS, izvršnega sveta in skupščine, da obsega programov še ne bomo krčili oziroma zaenkrat še ničesar ukinjali. Za določene naloge pa bodo starši prispevali nekaj višje deleže, kar pa bomo uvajali postopno in s pravo mero razumevanja za socialni položaj družin, saj se zavedamo, kaj pomeni staršem varnost otrok. Omeniti moramo odmevnost odprtega pisma komunistov pe-trovške šole, ki so opozorili na nesmiselnost nekaterih omejitvenih ukrepov in usodne posledice za mladi rod in družbo kot celoto. V kolektivih naših osnovnih šol in WZ so predlagali, da bi z malo dobre volje lahko zbrali manjkajoča sredstva in se na ta način izognili ukinjanju ali previsoki participaciji staršev, saj razvoja in napredka ne moremo in ne smemo ustaviti ali celo zavirati. Pa tudi naši občani so še vedno pripravljeni prispevati določena sredstva za ureditev prostorskih in materialnih pogojev vzgoje in izobraževanja. To nam dokazujejo že dosedanji programi samoprispevkov v krajevnih skupnostih in tudi zadnja dva uspešna referenduma v Preboldu in na Polzeli. Zato tudi upravičeno zahtevamo, da mora družbenopolitična skupnost v programih SIS zagotavljati zadostna sredstva za obnovo in vzdrževanje objektov, ki so bili zgrajeni s sredstvi občinskih in krajevnih samoprispevkov. Samoupravni organi in strokovni delavci VIO in vseh TOZD pa se obvezujemo, da bomo o stanju in vseh predvidenih ukrepih pravočasno seznanjali starše in druge pristojne — tudi v glasilu Savinjski občan. Janez Meglič Jože Smole odprlo o aktualnih vprašanjih »Napredne ideje mladih imajo vse večjo podporo demokratičnih sil v Jugoslaviji, skupno pa jih moramo vplesti v življenje. Dileme in nasprotja samo razčiščujejo in bistrijo posamezna odprta vprašanja. Pomembno pa je naše skupno spoznanje, da so problemi mladih tudi družbeni problemi. Vaša mladinska organizacija je med najbolj aktivnimi v Sloveniji. Problemska konferenca o kmetijstvu je dobila širok odmev in tudi podporo. Če se bodo s tem težave v kmetijstvu hitreje razreševale, potem je ustanovitev Kmečke zveze upravičena in ji v SZDL dajemo podporo. Slabo pa bi bilo, če se bo spolitizirala, v njej pa morajo biti združeni izključno kmetje,« je v pozdravnem govoru mladim dejal Jože Smole. Delavci SIP-a so Jožeta Smoleta seznanili z gospodarjenjem delovne organizacije, najbolj pa so jih zanimali ekonomski ukrepi, med drugim pa so opozorili na nesprejemljiv odnos 'do tehnične inteligence. »Žal še niso znani v podrobnostih ukrepi, kar je seveda slabo. Če se bo dogajalo to, kar se je zgodilo z zadnjo depešo Službe družbenega knjigovodstva Jugoslavije, potem je zaskrbljenost upravičena. Izvedbeni predpisi sè največkrat precej razlikujejo od nappvedanih ukrepov in tudi zakonov. Usmeritev našega gospodarstva v izvoz, uvajanje tržnega gospodarstva, sprostitev cen in uvoza pa so temeljne usmeritve izhoda iz krize. Zanje se moramo boriti, gotovo pa ne bo lahko. Subjektivne sile pa moramo obvladovati krizne pojave in nanje ljudi tudi pripraviti. Tehnični inteligenci oziroma strokovnim kadrom je treba zagotoviti takšen družbeni položaj, da bo lahko potegnila voz napredka. Nagrajevanje mora biti stimulativno, uravnilovko že dolgo odklanjamo.« Jože Smole je govoril tudi o ustavnih spremembah, odnosih do Slovenije. Zanikal pa je tudi govorice o vojaškem udaru v Sloveniji. O odprtih aktualnih vprašanjih pa je tekel razgovor tudi v Občinski matični knjižnici. _________________4_ Srečanje najboljših učencev Občinski komite ZKS bo organiziral 8. junija prvo srečanje najboljših učencev osnovnih šol. Organizator jim želi s tem srečanjem dati družbeno priznanje za odličen uspeh, aktivnost v izven-šolskih dejavnostih in primeren odnos do okolja v šoli in doma. Najboljši učenci si bodo ogledali Tovarno nogavic Polzela, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo, Hmezadov Export-import, sprejel pa jih bo tudi predsednik občinske skupščine Ludvik Sempri-možnik. Po avto ali nafto tudi v privatno trgovino Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah obrtnega zakona napoveduje precejšnje spremembe.__________________________ Delegati zborov republiške skupščine so pred nekaj dnevi obravnavali osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah obrtnega zakona. Osnutek, ki je zdaj kot predlog v javni obravnavi, je predvidel precej sprememb, o novostih pa so razpravljali tudi v žalski občini. Kakšne so predvidene novosti in kakšne so pripombe predvsem zveze obrtnih združenj Slovenije, kjer so upoštevane tudi pripombe žalskega obrtnega združenja? Ena izmed vsebinskih novosti, zapisana v osnutku, je zakonska o’predelitev sredstev, s katerimi obrtnik vstopa v delovni proces, kot pogoj za pridobitev obrtnega dovoljenja. Eden izmed členov osnutka namreč predvideva delitev na sredstva obrtnika in obratovalnice. Le-ta ima poleg delovnih tudi finančna sredstva na posebnem žiro računu, nad katerim »drži roko« uprava za družbene prihodke. S takšno rešitvijo naj bi se zagotovili trajnejši viri za oblikovanje sredstev za potrebe reprodukcije v obratovalnici, večja pa naj bi bila tudi materialna in socialna varnost obrtnika ter njegovih delavcev. Člani izvršilnega odbora zveze obrtnih združenj so glede te spremembe menili, naj bi se samostojni obrtnik prostovoljno opredelil do tega, ali bo ločeval sredstva obratovalnice od svojih ali ne. Treba je, menijo v zvezi obrtnih združenj, upoštevati raznolikost posameznih dejavnosti, zlasti razlike med proizvodnimi in storitvenimi dejavnostmi. Nadalje pa so razlike tudi v tem, ali obrtnik dela sam ali pa zaposluje določeno število delavcev. Naslednja novost je ta, naj bi bilo v prihodnje dovoljeno opravljanje vseh dejavnosti, razen tistih, ki jih prepovedujejo posebni zakoni; npr. izdelovanje strupov, zdravil, eksploziva, orožja, igre na srečo itd. Tako bi bilo v prihodnje dovoljeno tudi žagarstvo in tiskarstvo, kar je bilo doslej prepovedano. Med pomembnimi novostmi je tudi določilo, ki govori o številu zaposlenih pri obrtniku. Doslej je samostojni obrtnik smel zaposliti sedem delavcev, odslej oziroma po sprejemu predlaganega zakona jih bo smel zaposliti deset, razen v trgovini in avtoprevozni-štvu. Število zaposlenih bo možno še povečati, če bo to zaradi tehnoloških in ekonomskih razlogov dovolil republiški upravni organ. V zvezi obrtnih združenj so na to določilo pripomnili, naj bi o večjem številu zaposlenih odločali na občinski ravni, republiški upravni organ pa bi reševal pritožbe s tega področja. Eden izmed členov v osnutku govori nadalje tudi o odgovornosti obrtnika za zakonito poslovanje obratovalnice in tudi delavca. V zvezi obrtnih združenj so zahtevali, da je treba člen dopolniti in naj obrtnik odgovarja samo za dela in naloge, ki jih opravljajo delavci skladno s pogodbo o delu. Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah prinaša bistvene novosti tudi na področju zasebne trgovine. V njih bo mogoče prodajati domala vse: od prehrambenih izdelkov do nafte in motornih vozil z vso opremo. Po novem zakonu, če bo to določilo sprejeto, bo trgovino mogoče odpreti povsod, kjer bo za to obstajal interes. V oddaljenih, manjših krajih pa bodo trgovino lahko odprli tudi občani, ki ne bodo imeli ustrezne strokovne izobrazbe. V zvezi obrtnih združenj Slovenije glede trgovinske dejavnosti menijo, da bi morali samostojnega trgovca izenačiti z družbeno trgovinsko organizacijo, kajti samostojni trgovci po sedaj veljavnem zakonu ne morejo prodajati izdelkov brez prometnega davka. Te in še nekatere druge bistvene novosti naj bi torej začele veljati v Sloveniji, če bodo delegati zborov republiške skupščine po končani javni razpravi čez kakšen mesec ali dva potrdili predlog novega zakona. Irena Jelen-Baša Krvodajalske akcije Junij 1988: UBOJE — 1. junij od 7. do 12. ure V ZDRAVSTVENI POSTAJI LIBOJE PETROVČE — 15. junij od 7. do 12. ure v osnovni šoli Petrovče KRUŠEVČANI V GRIŽAH. Krajevna skupnost Griže je že tri leta pobratena s krajevno skupnostjo Radomir Jekovljevič iz Kruševca. Prejšnji teden je 52 krajanov pobratene KS iz Kruševca obiskalo svoje gostitelje v Grižah. Grižani so svojim gostom pripravili lep sprejem. Pričakala jih je domača godba na pihala, v telovadnici OŠ Griže pa je bil nato umetniški program. Drugi dan so si ogledali Savinjsko dolino, Savinjski gaj v Mozirju in imeli skupno kosilo na Homu, zvečer pa v dvorani Svobode v Grižah kulturni program, ki so jim ga pripravili gostje iz pobratene KS R. Jekovljevič. Hastopila sta folklorna skupina in tamburaški orkester. Predsednik skupščine KS Radomir Jekovljevič Peter Dunjič je dejal: »Sprejem, ki ste nam ga kljub slabemu vremenu pripravili, je bil enkraten. Hvala vsem, ki ste bili z nami dva dni in nam dali vse ...« Na sliki: Ob sprejemu so jih postregli po stari slovenski navadi s kruhom in soljo. T. Tavčar Krvodajalske akcije 4. maja na Vranskem se je udeležilo 112 krvodajalcev, kar je izreden uspeh. V Šempetru je dne 13. maja darovalo kri 122 krvodajalcev, kar pa je za približno 60 krvodajalcev manj kot pretekla leta. Vzrok zato je predvsem spremenjen interni dogovor v delovni organizaciji SIP Šempeter. V Žalcu je 20. maja darovalo kri 216 krvodajalcev. Sedmega maja 1988 je potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani osrednja republiška slo- vesnost ob 35-letnici prostovoljnega krvodajalstva in 125-letnici obstoja organizacije Rdečega križa, katere se je udeležilo tudi dvajset najzaslužnejših krvodajalcev iz naše občine. Na prireditvi sta prejela jubilejno plaketo za več kot devetdesetkratno darovanje krvi tudi Jože DRAVEC iz Šešč, ki je kri daroval 93 krat in Ivanka BRINOVŠEK iz Andraža, ki je kri darovala kar 135-krat. Udeležbo na slovesnosti in skromno pogostitev po njej so omogočili Občinska zdravstvena skupnost, Občinski sindikalni svet in Občinska organizacija RK Žalec. Vili Korent je izročil priznanja zaslužnim delavcem, Andrej Zakonjšek, Franc Planinšek in Ivan Rogelj pa so jih prejeli za 25-leifno delo v tej delovni organizaciji ^25 let DO Komunala Vse bolj ogrožena komunalna dejavnost Poslovni center Mege v Novem Celju Bojazni, da bo spomenik prve kategorije Novo Celje propadel, ni več. Agrina uspešno uresničuje program obnove, v enem izmed objektov pa TOK Mega pravkar zaključuje dela za potrebe poslovnega centra. Tako bodo pridobili poslovne prostore — ne samo za trenutne potrebe, ampak tudi za načrtovan razvoj. Temeljna organizacija, ki združuje 220 obrtnikov s proizvodno dejavnostjo, je preteklo leto uspešno gospodarila. Akcija prodaje obveznic, kar je prava inovacija, saj so se zanjo prvi v Jugoslaviji odločili, je dobro uspela. S prodajo obveznic so pridobili 450 milijonov dinarjev, od tega zneska bodo 60 odstotkov namenili za razvoj programov in kapacitet drobnega gospodarstva. Del sredstev pa bodo namenili za računalniško opremo, brez katere si sodobnega poslovanja ni mogoče več zamišljati. Akcijo, ki je vredna pozornosti, saj ni samo rezultat iznajdljivosti, ampak predvsem zavesti in odgovornosti za razvoj, bodo še ponovili in se nanjo žeNpripravljajo. Valter Zupanc ob izglasovanem samoprispevku še toliko bolj veseli. Zahvala pa velja vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da lahko sedaj z optimizmom gledamo v prihodnost, razvoj in napredek kraja.« D. NARAGLAV Referenduma uspela Nedelja, 15. maja, pomeni za preboldsko krajevno skupnost pomembno prelomnico. Z izglasovanim samoprispevkom se odpirajo nove strani v razvoju krajevne skupnosti, ki je, resnici na ljubo, že čutila zaostajanje za drugimi KS. Več kot razveseljivo je, da so krajani spoznali, da je samoprispevek nujen in so se izrekli zanj. Naredili so popravni izpit in tako sebi in svojim otrokom omogočili lepše, boljše pogoje življenja v okolju, kjer delajo in živijo. Volilna udeležba je pokazala, da se ljudje dobro zavedajo svoje ustavne pravice in dolžnosti. Zabeležena je bila 98,6%-na prisotnost volilnih upravičencev. Za samoprispevek pa se jih je izreklo 62,16%, kar je presenetljivo dober rezultat, če upoštevamo, da je enkrat referendum že propa- del. Tako kot prvič, so bili tudi tokrat z največjim procentom za njegovo uvedbo v Marija Reki, zanj se je izreklo 70,6 % volilnih upravičencev, nadvse so presenetili v samem Preboldu, kjer so se na dveh voliščih izrekli z 64,9 % oz. 68,8 %. Nadalje sledi Kaplja vas z 62,8 % in Gornja vas s 54,8 %. Manj kot petdeset odstotkov — za njegovo uvedbo — pa so zabeležili v Latkovi vasi, in sicer 49,9 %. Od skupnega števila volilcev, gledano v številkah, jih je 1597 glasovalo za in 950 proti uvedbi samoprispevka. Zmagala je solidarnost in prepričanje, da je le tako možno uresničiti zastavljene cilje in reševati krajevno problematiko. In kaj pravi o izglasovanem samoprispevku predsednik krajevne konference SZDL Prebold Valter Zupanc: »Zelo smo veseli, da nam je tako obširna akcija, kot je referendum za uvedbo samo- prispevka, tako uspela. Predvsem smo veseli, ker pomeni program, ki smo si ga zadali s samoprispevkom, nadaljnji razvoj infrastrukture v naši krajevni skupnosti. Dejstvo je, da smo v tem že močno zaostali, k čemer je prispevala tudi vsesplošna krizna situacija, in je čas da potegnemo voz naprej. Redni prihodki krajevne skupnosti komaj zadoščajo za redno dejavnost, za infrastrukturo pa jih ostane malo ali nič. Mislim, da je uspeh tega referenduma toliko večji, ker je dal vsem, ki delamo v kraju, zaupanje in podporo pri naših prizadevanjih za lepši jutri, za boljše življenje naših zanamcev. V teh težkih časih lahko premagujemo težave le z roko v roki in z medsebojnim zaupanjem. V Preboldu vemo, da pot do uspehov ni bila vselej lahka, da so očitki vedrio sopotnik neke akcije, razlika je le, ali so dobronamerni ali zlonamerni, zato smo V KS Polzela je bil 15. maja referendum, na katerem so se krajani odločali o podaljšanem krajevnem samoprispevku. Na osmih referendumskih mestih po zaselkih je bila udeležba 92-odstotna, »za« samoprispevke pa je glasovalo 58,88 odstotka krajanov. Tako bodo sedaj krajani KS Polzela samoprispevek za najnujnejša dela v KS plačevali pet let. Po stopnji 0,8 odstotka bodo plačevali krajani od neto OD, upokojenci 0,4 odstotke od pokojnin, občani, ki kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, usluge in intelektualne storitve 1,8 odstotka od neto OD, prav toliko pa tudi nosilci obrti od le'tne- ga ostanka dohodka, ki je osnova za občinski proračunski davek, kmetje pa 12 odstotkov od katastrskega dohodka. V petih letih naj bi zbrali približno 350 milijonov dinarjev, kar je polovica od vrednosti začrtanega programa, ki so si ga zastavili z novim, podaljšanim samoprispevkom. Z zbranim denarjem naj bi sofinancirali obnovo vodovodnega omrežja v naseljih Polzela, Ločica in Založe, zgradili pločnik ob regionalni cesti Polzela—Breg, uredili parkirišča in dovozne ceste na pokopališče, nabavili opremo za izvajanje vzgojnoizobraže-valnega programa na osnovni šoli, ostalih deset odstotkov sred- stev pa naj bi porabili za najnujnejša vzdrževalna dela. Marinka Marovt, predsednica KK SZDL, ki je vodila priprave in izvedbo referenduma, je povedala: »Veseli smo. da so krajani »za« samoprispevek. Brez teh sredstev ne bi bilo napredka kra- T. TAVČAR Na posameznih referendumskih mestih pa so takole »ZA« referendum glasovali: V Ločici 51,26 %, na Bregu 58,88%; Orovi vasi 72,72%; Založah 82,97 %, na Polzeli I. 55,15%; na Polzeli II. 50,95 %, v Domu upokojencev 76,19 % in v Podvinu 77,39 odstotka. Marinka Marovt S svečano sejo delavskega sveta so delavci delovne organizacije Komunala Žalec počastili srebrni jubilej: 25-letnico dejavnosti posebnegadružbenega pomena. Začetki segajo v leto 1963, ko je iz Uprave za ceste bilo ustanovljeno Cestno komunalno podjetje Žalec, zaposlenih pa je bilo štirideset cestarjev in deset delavcev v kamnolomu. Vzdrževanje in izgradnja cest ter vodovodov je bila njihova dejavnost, leta 1970 pa se jim je pridružilo še stanovanjsko gospodarstvo. Zaradi finančnih in organizacijskih težav pri graditvi komunalnih objektov je leta 1974 sledila ponovna reorganizacija in osamosvojitev Komunalnega podjetja. Kasnejša organiziranost z temeljnimi organizacijami je kmalu doživela ponovno združitev v sedanjo enovito delovno organizacijo. Tako sedaj delovna organizacija Komunala vzdržuje in obnavlja vo- Prebold Zavod za planiranje Žalec Nič več letanja za soglasji Pred dobrimi desetimi leti je bil v Žalcu ustanovljen zavod za načrtovanje. Delavci tega zavoda so opravljali predvsem strokovne zadeve s področja urbanističnega planiranja in pa dejavnost projektiranja. Vse do lanskega leta je organizacija uspešno poslovala, potem pa se je zmanjšal obseg dela, manj je bilo denarja za financiranje redne dejavnosti, vse manj so na zavodu lahko izpolnjevali zahteve po ustreznih kadrih. Nadaljnji obstoj zavoda je bil vprašljiv tudi zaradi novo sprejete zakonodaje, po kateri so morale občinske skupščine do konca leta ustanoviti ustrezne občinske organizacije za urbanistično planiranje. Z odlokom skupščine občine o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih upravnih organih so tako konec lanskega leta ustanovili zavod za planiranje. Kakšna sta danes njegova vloga in pomen? PREDVSEM URBANISTIČNO NAČRTOVANJE Zavod za planiranje, ki zaposluje enajst delavcev, je danes upravna organizacija za urbanistično planiranje. Njihovo področje delovanja obsega naslednje: priprava, spremembe in dopolnitve planskih aktov občine, tako dolgoročnega kot srednjeročnega plana. Drugo je področje prostorskih izvedbenih aktov občine. Naslednja dejavnost delavcev zavoda je izdelovanje lokacijske dokumentacije, priprava in urejanje stavbnih zemljišč, dajanje informacij ter ostale naloge, kot so opravljanje geodetskih posnetkov, pomoč pri pridobivanju dokumentacije za gradnjo, kopiranje vseh vrst načrtov itd. V bivšem zavodu za načrtovanje so se ukvarjali tudi z načrtovanjem v gospodarstvu. Lani je bil potem sklenjen samoupravni sporazum s Hmezadovo delovno akti. Le-te bo morala vsaka občina, tudi žalska, sprejeti do leta 90, sicer gradnja čez dve leti ne bo več mogoča. Kako torej ravnati v obeh primerih? Če namerava občan graditi v prostoru, kjer je izdelan zazidalni načrt, pride na zavod za planiranje in naroči lokacijsko dokumentacijo. Le-to po plačilu storitve odda na sekretariat za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo. Sledi nakup tehnične dokumentacije, ki jo občan prinese na zavod za planiranje, kjer pripravijo vse potrebno sekretariatu za izdajo gradbene odločbe. V primeru, da so zazidalni načrti narejeni po letu 86, ni potrebno iskati nikakršnih soglasij. Drugače je na t. i. odprtem območju. Tam, kjer niso sprejeti prostorski izvedbeni akti, je postopek sledeč: občan mora na sekretariatu za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo vložiti zahtevo za lokacijsko dovoljenje. Zraven mora priložiti zemljiško-knjižni izpisek ter map-no kopijo v merilu 1:2880. Sledi ogled predstavnikov zavoda in sekretariata. Če je lokacija možna, mora stranka dopolniti svojo vlogo, naročiti izdelavo geodetskega posnetka pri geodetski upravi ali zavodu za planiranje ter lokacijsko dokumentacijo. Bistvena novost je, da vsa potrebna soglasja pridobivajo delavci zavoda, nič več stranke same. In kako globoko morajo stranke seči v žep za opravljene usluge? Cena lokacijske dokumentacije za odprto območje je 157.000 dinarjev ter plačilo soglasij. Če ni potreben ogled, znaša cena 120.000 dinarjev, za območja, kjer so narejeni zazidalni načrti, pa mora občan odšteti 90.000 dinarjev. Na zavodu za planiranje zatrjujejo, da pripravijo lokacijsko dokumentacijo v mesecu dni. Postopek se podaljša v primerih, ko se pojavljajo določeni problemi. Najdaljši pa so postopki takrat, ko je treba pridobiti soglasja iz delovne organizacije Nivo, pravijo iz svojih izkušenj delavci zavoda za planiranje. Stane Lesjak, direktor zavoda za planiranje organizacijo Inženiring, kjer po novem pripravljajo tehnično dokumentacijo, opravljajo nadzor in pripravljajo del urbanistične dokumentacije. DENAR IZ RAZLIČNIH VIROV Upravna organizacija zavod za planiranje zagotavlja sredstva za svoje delo na osnovi plačil za iz-delavo-lokacijske dokumentacije, priprave prostorskih delov dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov občine, zatem plačil na področju priprave prostorskih izvedbenih aktov in urbanističnega načrtovanja, samoupravnim sporazumom s skladom stavbnih zemljišč, plačil za geodetske storitve, nekaj denarja skladno z letnim programom dela in finančnim načrtom dobijo iz proračuna, del denarja pa iz drugih virov delovnega področja upravne organizacije. KAKO DO DOKUMENTACIJE? Eno najpomembnejših področij delovanja zavoda za planiranje, predvsem za občane, je pridobivanje lokacijske dokumentacije. Tu pa je treba razlikovati dvoje, pravijo na zavodu; ali občani iščejo dokumentacijo v prostoru, kjer je izdelan zazidalni načrt, ali je dokumentacija potrebna za t. i. odprto območje, torej tam, kjer niso sprejeti prostorski izvedbeni dovodno omrežje, izvaja pa tudi gradnjo novih vodovodnih priključkov. Posebna enota skrbi za vzdrževanje kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave v Ka-sazah. Toplotno oskrbo in urejanje javnih površin_ pa izvajajo predvsem v mestu Žalec. »Sredstev za razširjeno reprodukcijo v komunalnem gospodarstvu je zaradi neizpolnjevanja samoupravnega sporazuma vsako leto manj. Komunalna infrastruktura zaostaja skladno s potrebami, žal pa se posledic še ne zavedamo dovolj. Priča smo vedno večjemu pomanjkanju pitne vode, zaradi neizgrajene kanalizacije je ogrožena podtalnica, slabo vzdrževane ceste ogrožajo prometno varnost in ne nazadnje: moten je tudi gospodarski razvoj občine. Nič nam ne pomagajo študije in programi, če za te ne bomo namenili več sredstev, kar pa . je v rokah predvsem gospodarstva. Vsi skupaj pa se moramo zavedati posledic stanja, ki že meji na katastrofo,« je med drugim dejal na slavnostni seji direktor Komunale Vili Korent. jk Blagovnica Hmezad: Skrb za večjo ponudbo Oddelek z elektro materialom, belo tehniko, akustiko in gospodinjskimi aparati v Hmezadovi Blagovnici je bil tako utesnjen, da je že dalj časa narekoval razširitev in posodobitev. Sedaj so želje in potrebe kupcev uresničili in oddelek prostorsko podvojili, poskrbeli pa so tudi za večjo preglednost blaga. Odslej bodo kupci laže izbirali iskano blago olajšano pa bo tudi delo prodajalcev, saj bo večina blaga na policah. »Nove pridobitve smo delavci Blagovnice še posebej veseli, saj bomo tako kupcem ponudili kar najširši izbor elektro materialov, svetil, akustike, gospodinjskih aparatov in bele tehnike. Večja preglednost in predvsem dobra založenost bo odslej zadovoljila tudi najzahtevnejše kupce. Delavci pa se bomo trudili, da bo po- it mk ■ Breda Lukane strežba dobra in hitra,« pravi vodja oddelka Breda Lukane. jk Srečanje pri Šmiglovini »Kriza traja predolgo . . • ji pa žal še ni videti konca«, je dejal slavnostni govornik Številni prebivalci Savinjske doline so prvi maj tudi letos proslavili pri Šmiglovi zidanici, pomniku revolucionarne preteklosti in tradicionalno priljubljenem shajališču. Letos so tamkaj obudili tudi spomin na prvo konferenco Komunistične partije Slovenije, ki je bila pred petimi desetletji. Srečanja pri šmiglovi zidanici so se poleg občanov udeležili Branko Babič, udeleženec prve konference pred 50-imi leti, potem Miloš Prosenc, Milan Bratec, Tone Bole, Emil Šter in drugi. Udeležencem je govoril član predsedstva SRS Andrej Marinc, ki je med drugim dejal: »Nezadovoljni smo sami s seboj, z razvojem socialističnega samoupravljanja. Zaostajamo v razvoju za razvitim svetom. Spreminjajo se družbene vrednote, nastajajo nove. Nimamo prave podobe o socializmu bodočnosti in to je tisto, kar nas vse skupaj najbolj skrbi. To, kar imamo sedaj, ni tisto, kar si želimo in kar so generacije pričakovale, čeprav smo lahko ponosni na to, kar je bilo storjeno. Pred dobrim tednom je ZKS imela svojo medkongresno konferenco. Njen moto je bil: >Za socializem po meri ljudi.• Prepričan sem, da so bila to pot jasno opredeljena stališča, ki so izraz interesov in potreb naših delovnih ljudi.« Andrej Marinc je v svojem govoru dejal, da kriza traja že predolgo, ni -pa ji videti konca. Če se hočemo izkopati iz sedanjih razmer, bo treba krepko poprijeti. Nič manj pomembno pa ni, da pripeljemo h koncu razpravo o ustavnih spremembah. »Vnela se je široka javna razprava,« je dejal govornik. In nadaljeval: »To je izraz demokratizacije in politizacije množic. Povečan je interes naših ljudi, da sodelujejo pri oblikovanju odločitev o tej temeljni listini, ki odreja socialni razvoj in mednacionalne odnose. Javna razprava je pokazala izrazito potrebo po novi ustavni listini, ki naj bi bila sodobna in primerna potrebam primernega in demokratičnega razvoja. Skupščine republik, avtonomnih pokrajin in skupščina SFRJ naj bi sprožile začetek organiziranega dela na novi ustavi, kar pa zahteva daljše obdobje in ga ni mogoče opraviti le z dopolnili ustave. Sedanja dopolnila kaže čimprej sprejeti, zlasti tista, ki naj omogočijo učinkovitejši gospodarski in družbeni napredek. To je zahteva, ki so jo v javni razpravi oblikovali zlasti v kolektivih združenega dela. Javna razprava v Sloveniji odklanja tiste spre- membe, ki pod pretvezo želje po učinkovitosti in funkcionalnosti dela federativnih organov objektivno pomenijo spremembo temeljev naše samoupravne in federativne ureditve. Suverene pravice in enakopravnost narodov in narodnosti so pogoj za stabilnost Jugoslavije. Z njimi ni mogoče mešetariti. Zato morajo dogovarjanje in sporazumevanje ter enakopravnost narodov in narodnosti ostati temeljni princip skupnega urejanja odnosov v naši federativni skupnosti.« Po končanem govoru Andreja Marinca so udeleženci prisluhnili še kultumo-umetniškemu programu, v katerem so sodelovali mladinski pihalni orkester glasbene šole iz Žalca in Svobode Žalec, otroški pevski zbor OŠ Peter Šprajc-Jur Žalec in člani gledališke skupine Vrba iz Vrbja. j. Baša Že 10 let se delovni ljudje in občani naše občine zbiramo v prijetnem kotičku Šmiglove zidanice nad Grajsko vasjo, kjer proslavimo svoj praznik 1. maj. Kaj menijo o tem zgodovinskem pomniku in prazniku nekateri letošnji udeleženci: JOŽE JAN, Griže — »Rad prihajam sem, sem ljubitelj narave in planin. Po drugi strani pa je Šmiglova zidanica, na nek način, simbol upora, delavskega gibanja naše doline in Slovenije kot celote. Pomeni odločenost naših ljudi, našega delavstva — povezanega z revirji v borbi za svoje pravice in nacionalno svobodo. Mislim, da smo lahko ponosni, da imamo v naši občini tako pomemben pomnik naše polpretekle zgodovine. Današnji praznik in slovesnost ob 50-letnici konference pa potrjuje. da ljudje radi prihajajo sem gor in so ta kraj sprejeli za svojega. S tem pa ohranjajo njegov zgodovinski pomen« IVAM MOGU-MARKO, Letuš - »Moram priznati, da sem letos prvič tukaj, čeprav me je med vojno pot vodila tudi tod mimo. Vesel sem, da sem danes na tem kraju, kjer so bili postavljeni pomembni sklepi proti naraščajoči fašistični nevarnosti, ki je s priklu-čitvijo Avstrije že bila na naših mejah. Vesel sem, da vidim toliko mladih na današnji proslavi. To me navdaja z optimizmom, saj je to porok, da mladi ne pozabljajo na vrednote revolucije in narodnoosvobodilne borbe, temveč da v njej vidijo zaupanje, moč in voljo za premagovanje sedanjih težav « VERA KALČIČ, Šempeter — »Praznovanje 1. maja mi veliko pomeni, sem k Šmiglovi zidanici prihajam že vrsto let, ker v prijetnem vzdušju z družino, prijatelji in znanci preživimo lep dan. Danes, ko proslavljamo tudi 50-letnico I. konference KPS, pa je prvomajsko praznovanje še oplemeniteno. Vsekakor menim, da je prav. da imamo v občini prostor, kjer se lahko ob našem delavskem prazniku dobimo in proslavimo 1. maj vsi občani naše nhrinp « ROŽA VERDEV, Latkova vas — »Sem prihajamo vsako leto, ta kraj se nam je priljubil in ostajamo mu zvesti. Zato. ker gre za zgodovinski objekt in proslavo, pa tudi zato. da si vzamemo čas in preživimo dan v naravi in med prijatelji ter znanci. Ne nazadnje pa nam praznik dobro dene tudi zaradi tega, ker se lahko odpočijemo od napornega dela v trgovini « IRENA MARINC, Prebold — »Vsako leto s pričakovanjem čakamo na ta dan in dogodek, tudi letos se mu nismo mogli odreči. Prav prijetno je peš oditi iz Prebolda in po gozdnih poteh priti na ta prijeten prostor ob zidanici. Tu preživimo cel dan v prijetnem vzdušju, kaj dobrega pojemo, popijemo, zaplešemo in se nadihamo svežega zraka. Tako tudi mi z ostali udeleženci prvomajskega zborovanja prispevamo delček k ohranitvi in obeležitvi zgodovinskih dogodkov« Ostali bi nedorečeni, če o občutkih, ki ga prevevajo ob današnjem dnevu ne bi povprašali Branka Babiča iz Maribora — edinega še živečega udeleženca konference med moškimi. »Šmiglova zidanica je pomembna postaja v mojem življenju in delu. Tu sem spoznal tudi vso veličino človeka, ki je znal popeljati naše narode v boj, izbojevati svobodo in dolgo vrsto let voditi našo domovino. Tu v Šmiglovi zidanici niti v sanjah nismo mogli verjeti, da bo vse to povezano s človekom, ki nam je polnih pet ur preprosto, enostavno in na najboljši način predstavil notranjo in mednarodno situacijo. Njegove besede so se mi vtisnile v spomin in danes, ko sem vstopil v zidanico, sem kar čutil v zraku njegov govor. Rad pridem sem in če bom še pri močeh tudi v prihodnje, ne bom izostal « D. Naraglav Knjiga o vojski državne varnosti Prve dni maja je izšla knjiga Draga Vresnika Tretja brigada vojske državne varnosti Narodne obrambe v knjižnici NOV in POS 23/4. Vsebuje zgoščen oris, nastanek in delovanje brigade, ki je delovala na Štajerskem in Koroškem. Predstavlja pa njen organizacijski in kadrovski razvoj. Enote vojske državne varnosti (VDV) so bile na Štajerskem in Koroškem ustanovljene v maju in juniju 1944. Poprej je delovala na tem območju varnostno obveščevalna služba (VOS), katere skupina je delovala tudi v naši dolini, vodil pa jo je Vili Reber-šak-Rado. 10. junija 1944 je bil sprejet sklep o ustanovitvi štajersi\ega bataljona VDV, zbor je bil nato 24. junija, komandant bataljona pa je bil Anton Vratanar-Antonesko. Septembra 1944 je bila ustanovljena tretja brigada VDV, njen komandant pa je postal Anton Vratanar-Antonesko. Že ti podatki povedo, kako hiter je bil razvoj VDV brigade, v kateri je bilo tudi več kot sedemdeset borcev, rojenih v Savinjski dolini. Precej med njimi je bilo vodilnih članov čet, bataljonov, brigade. Tako je bil četni politični komisar v prvem bataljonu Janez Glavnik-Orlov s Polzele. Med partijskimi in skojevskimi sekretarji oziroma pomočniki političnih komisarjev in med političnimi delegati so bili tudi Dane Debič iz Vrbja, Tone Delak-lgor iz Žalca, Jože Semer-nik iz Vrbja in Jože Mastnak iz Pongra-ca pri Grižah. Karel Golavšek-Žvenk pa je bil namestnik komandirja druge čete tretjega bataljona, Jože Gorjup iz Liboj je vodil administracijo tretjega bataljona, Karlo Gril z Janškovega sela pri Vinski gori je bil politični delegat voda oziroma politični komisar ene izmed čet tretjega bataljona. Knjiga tako prinaša marsikateri opis usode posameznih borcev. Med ostalim tudi to, kako sta bila Stanislav Polak in Avgust Grum ranjena na Graški gori Zapisi Toneta Delaka-lgorja pa šo osvetlili marsikatero bojno pot brigade oziroma baialjonov. Opisan je boj pri Čečah, kjer je bil Tone Delak ranjen, Karel Ograjenšek iz Velike Pi-rešice pa smrtno zadet. Tedaj sta bila zajeta dva nemška vojaka, Avstrijca po rodu. Politični komisar Milan Kožuh in pooblaščenec OZN-e Konrad Pe- vec-Zdenko, ki sedaj živi, v Žalcu, sta ujetnika zaslišala in ju izpustila v Hrastnik. Dejanje je imelo velik odmev, saj nato Nemci niso tako kruto ravnali z ujetniki. Prav zanimiv je tudi dogodek. ko je četni intendant Stanko Lavrinc iz Liboj Nemcem izpred nosa odpeljal dvanajst krav. Med funkcionarji so omenjeni še Viktor Kočevar iz Prebolda, ki je bil politični delegat, Franc Kralj iz Preserij pri Braslovčah, ki je bil sanitetni referent drugega bataljona, Laznik Franc iz Zabukovice, ki je bil sprva politični komisar druge čete drugega bataljona, kasneje pa komisar bataljona. Knjiga odkriva torej nove strani naše zgodovine. F. Ježovnik Da ne pozabimo Ob dnevu, mesecu mladosti Ob 50-letnici I. partijske konference v Šmiglovi zidanici lahko zapišemo, da je bila mladina Savinjske doline tista, ki je že leta 1938 pričela uresničevati sklepe konference. K temu je veliko pripomoglo delo komunistov že pred konferenco, saj je bila — na primer — SKOJ-evska organizacija v Preboldu ustanovljena že leta 1937. Ravno mladina je bila tista, ki se je ravnala po razglasu CK KPJ »Za mir, neodvisnost in svobodo« (sprejet marca 1938), ki je klical k združitvi vseh demokratičnih in rodoljubnih sil v boju proti Stojadinovičevi protiljudski vladni politiki in državam, ki so bile steber fašizma. V Šmiglovi zidanici, na I. konferenci KPS, na kateri so bile na osnovi »Manifesta«, sprejetega na ustanovnem kongresu KPS, razčlenjene in nadrobno določene naloge, je bila poudarjena narodnoobrambna dejavnost, ki naj bi postala eno osnovnih težišč ljudsko-frontnega povezovanja ljudskih množic. Poudarjeno je bilo pospešeno zbiranje protifašistične mladine, podana pa je bila zahteva za ustanovitev akcijskih jeder, ki naj bi prerasla v aktive SKOJ-a. Te naloge je še bolj poudaril CK KPS v letu 1939, ko je sprejel stališča: — SKOJ naj ne bo organizacija z majhnim številom članov (kot kopija partije), temveč naj poveže čimveč mladine. Poleg tega pa morajo elani SKOJ-a s svojim znanjem in vzorom najti pot v vodstvene organe društev in organizacij in učvrstiti svojo organizacijo; — mlajši člani partije so bili določeni za delo med mladino; — v vseh organizacijah in društvih morajo člani partije delati z mladino in jo vzgajati v duhu marksizma in leninizma. To je bila pot, ki jo je začrtal že tovariš Tito v članku SKOJ na novi poti, objavljenem v Proleterjii, maja 1937. V njem je tovariš Tito ocenil mladinsko vprašanje kot splošno družbeno vprašanje, zastavil pa je štiri osnovne naloge: 1. Delovanje pri razvoju in utrjevanju vseh demokratičnih naprednih in kulturnih organizacij 2. Delovanje v korist sodelovanja vseh naprednih mladinskih organizacij 3. vzgoja mladine v duhu boja proti fašizmu z zavzemanjem za demokracijo, napredek in mir 4. Varovanje legalnosti vseh mladinskih organizacij Kakšen poudarek je dajala partija delu mladine, ne glede na njeno strankarsko pripadnost in ideološko usmerjenost, pokaže za Slovenijo prirejen prispevek Ive Lola-Ribarja, objavljenega v Taboru 6. avgusta 1938. V njem je med drugim zapisano: »Izoblikovati je potrebno stvari in pozitivni program, ki naj bi ga uresničevalo mladinsko gibanje pri izpolnitvi vseh mladinskih zahtev za izboljšanje položaja mladine in za zagotovitev njene prihodnosti. Za tako gibanje je treba združiti čimvečje število mladinskih organizacij in skupin v mladinsko skupnost. Ta program naj bo program Društva kmečkih fantov in deklet, SO-KOL-a, delavskih kulturnih organizacij itd.« Mladina, aktivi in organizacije SKOJ-a naj bi bili med prvimi, ki bi premagal^ strankarske in idejne okvire pri združevanju slovenskih narodnih sil, posebej mladinskih. Ob teh načelnih smernicah je treba poudariti, da je bilo celjsko okrožje po številu in aktivnosti članov KPS in SKOJ-a takoj za Ljubljano. Po drugi strani pa je tu delovala mogočno razgibana, napredna mladina, združena v Društvu kmečkih fantov in deklet (DKDF). Tam, kjer je bila aktivna, je bila napredno usmerjena, pri čemer je bilo čutiti prisotnost članov KPS, SKOJ-a. Zato ni naključje, da je bila 15. maja 1938 v Celju sprejeta tako imenovana Celjska resolucija DKDF, ki je kot glavno poudarjala: vzgojiti novo generacijo slovenske kmečke mladine, in to v svobodoljubju, v »ijnovski, narodni in državljanski zavesti, potrebno je okrepiti narodno zavest, da bodo nova pokole-nja Kmetov neodvisna od vsakega tujega vpliva. V resoluciji je prav tako poudarjeno, da je potrebno združiti vse narodne sile, ta združitev pa se naj izraza v tesnem sodelovanju vseh slovenskih organizacij za narodno-obrambne potrebe, pri čemer si pridržijo posebnost pogledov v skupnem delu in manifestacijah in državne eksistence in svobode. V resoluciji so zapisali, da so pripravljeni sodelovati z vsemi ustreznimi ustanovami, da bi se okrepila zahteva kmečkega ljudstva, za dosego socialnih ciljev slovenskega kmeta. DKDF so oživljala puntarsko zavest in misel z igrami, shodi, tekmovanji in z zahtevami po zemlji in po pravični odmeri dajatev. V Vzajemnostih pa se je zbirala delavska mladina, v vse večji meri pa se je v njenih odborih in sekcijah uveljavljala leva oz. revolucionarna smer. Prednjačile so Vzajemnosti iz okolice Celja, kot sta Št. Pavel, Zabukovica. Mladi komunisti so v okviru Vzajemnosti prirejali različne večere, dramske prireditve, proslave z napredno in narodnoobrambno vsebino, marsikdaj pa so te prerasle v protifašistične manifestacije. Delo DKDF in Vzajemnosti seje povezovalo, ni še bil pozabljen zlet Svobod v Celju leta 1935, kjer je prišla do izraza solidarnost kmetov do delavskega gibanja in obratno. Ta zlet je dokaz dobre povezave komunistične partije s kmečkim ljudstvom, saj je bil to najveličastnejši nastop združenih delavcev in kmetov na Slovenskem v zadnjem desetletju pred vojno. Konkretno delo sta ocenili dve konferenci ŠKOJ-a, ki sta bili leta 1940 na Gori Oljki in pod Kotečnikom nad Zabukovico oz. Libojami. Na Gori Oljki je bilo največ razprav o vlogi in delu SKOJ-a v društvih, organizacijah in sindikatu. To okrožje je bilo industrijsko in obrtniško zelo razvito, zato se je posebej obravnavalo delo v sindikatih. Na tem področju so delovala številna kulturna društva, v katerih je imel SKOJ močan vpliv. Pod Kotečnikom pa je bilo največ razprav o zunanjem in notranjem, političnem položaju, o delu v društvih, posebno telovadnih in športnih. Delegati so pripovedovali o uspehih, posebno delegati iz Savinjske doline so bili zelo uspešni. Znano je in morda preveč pozabljamo, da je tu partija s SKOJ-em delovala med delavstvom in med kmečko mladino in je tako prišel do izraza frontni značaj dela. Zato ni razumljivo, da ob 50-letnici tega delovanja Tia osrednji občinski proslavi ni bil obujen spomin nanj, saj so bile v Grižah, Zabukovici in Libojah že leta 1938 oblikovane skojevske organizacije, v katere so bili vključeni mladinci, ki so že leta 1935 delovali v mladinskem tamburaškem zboru v Svobodi, kasneje Vzajemnosti, in ki ga je vodil udeleženec ustanovnega kongresa KPS tovariš Vipotnik. Na Šprajčevem hribu so prirejali razne igre in prav ta kraj je postal zbirališče mladih. Po tekmah so bila kratka predavanja o aktualnih dogodkih. Tako je po odbojkarski tekmi septembra 1940 na rudniškem nasipu v Zabukovici imel referat proti imperialistični vojni Peter Šprajc, ml., in ko je mladina odhajala domov, je prepevala revolucionarne pesmi, za kar so bili prijavljeni, vendar žandarmerija ni ukrepala, saj je bila tu mladina vseh barv. V Preboldu je bila ustanovljena organizacija SKOJ leta 1937, jeseni istega leta pa Vzajemnost, v njej pa je bila najbolj aktivna mladina, predvsem skojevci. Tudi tu je prišla do izraza frontnost dela partije in SKOJ-a, sodelovanje z Društvom kmečkih fantov in deklet pa je bilo tudi zelo dobro. Oblast do leta 1937 v Preboldu ni dovolila ustanoviti Vzajemnosti, zato so se napredno misleči vključevali v DKDF in vanjo vnašali svoje ideje. Tajnik tukajšnjega DKDF je bil član partije Aleksander Turnšek, opravljal je tajniška dela za Društvo kmečkih fantov in deklet za celjsko območje. Sad skupnega dela je bila med drugim tudi premiera Velike puntarije leta 1938. Aktivna je bila tudi mladina, ki je delala ali hodila v solo v Celju. Leta 1940 je bil ustanovljen SKOJ-evski aktiv v Arji vasi. Dejavnost mladine pred vojno je bila vsekakor izredno bogata in razvejana, hkrati pa je prav ta mladina pomenila srž narodnoosvobodilnega boja leta 1941. Delo SKOJ-a in napredne mladine pred vojno nam je še danes lahko zgled delovanja komunista med ljudmi. F. Ježovnik Viri: SKOJ 1919—1945 (Komunist, 1980); Napredno mladinsko gibanje na Slovenskem (RK ZSMS, 1982) (., (Delavska enotnost, 1985) II.; Anton Kotnik — Komunistična partija v.revo-lucionarnem delavskem gibanju Savinjske doline (OKS Žalec, 1975); Lojze Požun — Celjska partizanska četa (Muzej revolucije Celje, 1976). Jože Goropevšek Zvezna prvomajska nagrada je prišla v prave roke Pred sedemindvajsetimi leti je Jože Goropeväek začel služiti kruh v delovni organizaciji Kmetijstvo oziroma v proizvodni enoti Prekopa na Vranskem. Vsa ta leta je bil traktorist v hmeljarski proizvodnji, več kot deset let pa je za nekaj odstotkov presegal poprečni učinek ostalih traktoristov. Zato si je prislužil prvomajsko zvezno nagrado dela. Jožetova skrb je bila vsa leta predvsem zaščita in ostala oskrba hmelja. V njegovi poslovni enoti je kar 98 % vseh pridelanih količin hmelja prve vrste, tretje in četrte vrste praktično ne poznajo. Visok delež prvovrstnega hmelja je od ostalih poslovnih enot višji v poprečju za sedem do deset odstotkov. Tudi po Jožetovi'zaslugi. Poleg dobre kvalitete so za Jožetovo poslovno enoto značilni tudi visoki hektarski donosi, kar pomeni večji dohodek poslovne enote in temeljne organizacije v celoti. Nič manj pomembna, je rečeno v obrazložitvi, je Jožetova skrb za redno vzdrževanje strojev in priključkov, s čimer so bistveno zmanjšani stroški. Po zbranih podatkih so v eni hmeljski sezoni pri strojnem obiranju hrpelja za 15 % večji rezultati v primerjavi z drugimi poslovnimi enotami. Se nekatere druge pozitivne lastnosti odlikujejo letošnjega nagrajenca. Jože ne pozna delovnika od šeste do druge ure, delo opravi vselej, kadar je to potrebno. Doslej pa je Jože Goropevšek, ki si je dom z družino ustvaril v Prekopi, našel čas tudi za delo v delavskem svetu delovne organizacije, v raznih komisijah, bil je član delegacije za zbor združenega dela skupščine občine, pa član izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata v temeljni organizaciji. Zaradi vsega tega, kar je znanega o njem, lahko rečemo, da je letošnje zvezno • priznanje oziroma nagrada dela prišla resnično v prave roke. Irena Baša Anton Cilenšek Zemlja in d življenja elo smisel 88-letnika iz Kaplje vasi Malo je starostnikov, ki na jesen življenja izgledajo tako mladostno kot Jozlov ata Lica so gladka in rdeča. le gube na čelu in okrog oči ter malo sivi lasje prepričajo človeka, da možakar šteje že precej pomladi. Nikakor pa mu ne moreš prisoditi 88 let, kolikor jih že ima na grbi. Ni še dolgo tega. kar je zakorakal v 89. leto. Ob njegovem rojstnem dnevu so se ga spomnili tudi v vaškem svetu in mu odšli čestitat in nazdravit k visokemu jubileju. Ob tej priložnosti pa je nastal tudi ta zapis. Bila je že tema, ko smo potrkali na vrata njegovega doma, ki ga obdajajo druga gospodarska poslopja. Odpret nam je prišla snaha in nas prijazno povabila v kuhinjo. Sin Ton-či pa se je še mudil z živino v hlevu. Za mizo je sedel možakar iskrivih oči in nasmejanega obraza. Predstavniki vaškega sveta so mu čestitali in mu izročili šopek rož. Od presenečenja in veselja so se mu ob pogledu na sovaščane zalesketale oči in utrnila se je solza. Ob bogato obloženi mizi in pristni domači kapljici je stekel pogovor o zdravju, kmetovanju in spominih na mladostna leta. Govorili smo glasno, saj je slavljencu močno opešal sluh. to pa je tudi edino, kar ga muči od bolezni na stara leta. Anton je zagledal luč sveta v KA- ! PLJI VASI v delavsko-kmečki druži- ! ni, ki so jo bogatile še tri sestre. Zemlja je dajala premalo kruha, zato je oče hodil na delo v prebqldsko ■tovarno, mati pa je gospodinjila in V___________________________________ kmetovala. Ljubezen do zemlje spremlja Antona od rane mladosti, čeravno tudi sam ni bil čisti kmet, ampak je zidaril vse do leta 1942, ko se je odločil za kmetovanje. Antona v njegovih spominih pot pogosto zanese v čas I. svetovne vojne, ko je še ne osemnajstleten bil boj na Doberdobu v uniformi avstroogrske monarhije. Vrnil se je, na bojišču pa je ostalo mnogo njegovih tovarišev. Trpek in grenak je spomin na čas vojne, prve ali druge, zato Anton že vseskozi ne mara politike, saj je po njegovem ta kriva za mnoga gorja. Največjo uteho in zaupanje vidi v zemlji in pridelku, ki so plod lastnega znoja in žuljavih rok. Vse. kar je v zvezi z zemljo, živalmi in zidarstvom, ga zanima. Slednje je povezano v glavnem z njegovo mladostjo, ko je skupaj s Podgorškovim Petrom in drugimi zgradil marsikatero'hišo, gospodarsko poslopje in še kaj. Še zlasti ga spomini vežejo na izgradnjo doma »Svobode« v Preboldu, ki so ga postavili in dokončali v šestih mesecih, kar je bil za tiste čase svojevrsten rekord. Na pragu druge vojne se je poročil in dve leti kasneje tudi pustil zidarski poklic in začel kmetovati. Žena Pavla je bila delovna ženska in delo jima je šlo dobro od rok, nakupila sta še nekaj zemlje in razširila svoje posestvo. Svojo veliko ljubezen do zemlje in dela pa sta nato skrbno prenašala na sina in hčerko. Z zidarskim orodjem je imel še precej opravka pri izgradnji hiše in hleva in tako zaokroževal eno delo z drugim. Delo je nepogrešljiva vrednota njegovega življenja, zato tudi danes ne miruje. Vedno poprime za kakšno delo, pogleda v hlev, kjer je trenutno 17 glav živine, se odpravi na polje in s pogledom objame sadove svojega minulega dela. Zadovoljen in vesel je, da ima doDre naslednike, ki znajo nadaljevati njegovo delo. Takšen je Jozlov ata — Cilenškov Tonči in ob tem, ko praznuje visok "jubilej, pravi, da se ima za to zahvaliti delu in življenju z naravo. Zaželimo mu tudi mi še precej krepkih let in zadovoljstvo ob sinu, snahi ter vnuku in vnukinji. Pa srečno, Tonči. D. Naraglav j J PRIDELATI MORAMO TAKŠEN HMELJ, 1 DA GA BOMO LAHKO PRODAJALI ^Takšno je bilo enotno stališče slovenskih hmeljarjev, zbranih v Žalcu. ^ Konec maja so se v prostorih Hmezadovega Export-lm-porta sestali delegati skupščine Poslovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije. Zbranim udeležencem — skupščina je bila tokrat izredno dobro obiskana — je med drugim govoril predsednik izvršnega odbora poslovne skupnosti Jože Breznik. Na začetku je ocenil lansko letino. »Na 2496 ha,- je dejal, »smo lani pridelali 4354 ton hmelja, od tega 1397 ton goldin-ga. Pridelek je bil kvaliteten, vendar je še vedno preveč zdrobljenega hmelja in primesi,« je opozoril. V nadaljevanju je Jože Brežnik pojasnil nekatere težave pri sklepanju samoupravnega sporazuma o potrebnih količinah hmelja v naslednjih letih. »S skupnostjo industrije piva in slada Jugoslavije sporazuma še nismo sklenili, ker so pivovarne postavile nesprejemljive pogoje. Po dveh mučnih sestankih predstavnikov hmeljarjev in pivovarniške industrije smo se končno dogovorili le za ceno hmelja letnik 87, pivovarji pa so obljubili, da ne bodo uvažali ekstrakta. Samoupravni sporazum o količinah hmelja in kriterijih za oblikovanje cene ostaja tako naša glavna skrb v prihodnje,« je dejal govornik. Jože Brežnik je potem predstavil svetovne razmere nä področju " hmeljarstva. Le-te niso rožnate: zaloge hmelja so precejšnje, v ZDA in Avstraliji močno povečujejo hmeljske površine, kupci zahtevajo vse boljšo kvaliteto in aromo, močno pa se zaostruje in zožuje uporaba dovolje'nih zaščitnih sredstev proti boleznim in škodljivcem. »Trenutno je največji problem, kako zaščititi hmelj pred rdečim pajkom,« je pojasnil Jože Brežnik. »ZDA bodo uvozile samo tisti hmelj, ki bo škropljen s sredstvi, dovoljenimi v ZDA. Ta sredstva so pri nas neučinkovita ali pa nimajo pravice uporabe. Mi bomo morali za vsako ceno upoštevati predpisana navodila, kajti hmelj moramo pridelati tako, da ga bomo lahko prodali,« je pribil govornik. Ob koncu je govoril še o nekaterih nalogah, ki so pomembne v prihodnje. To so predvsem hitrejše prilagajanje sortne strukture zahtevam trga, izboljšava starostne strukture hmeljnih nasadov, skrb za boljšo kvaliteto, tehnolo-ško-tehnične izboljšave ter uveljavljanje na tržišču oziroma čim boljša prodaja. Delegati skupščine poslovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije so zatem lahko slišali, kako je s trenutno prodajo hmelja. Bivši direktor Hmezadovega Export-Importa Kristijan Bobovnik je povedal, da je letnik 87 v celoti razprodan, zaloge so minimalne, glede kvalitete pa ni opaziti bistvenih sprememb na bolje. Na svetovnem trgu se nadaljuje trend nizkih cen, trgovci pa se v prihodnje bojijo ameriške proizvodnje aromatičnih sort hmelja. Evropske države izvažajo danes na ameriško tržišče 5000 ton hmelja letno, zato je kakovost nujna. Jugoslovani moramo izvo- ziti 80 % hmelja. Kristijan Bobovnik je pojasnil, da se v delovni organizaciji sicer skušajo uveljaviti na novih tržiščih, tudi doma širijo krög kupcev, vendar z vso količino pridelka na domačem tržišču nimajo kaj početi. In kakšni so letošnji obeti? Kljub slabim pogojem gospodarjenja, zapiranju cenovnih Škarij, nespodbudni politiki do izvoznikov v Exportu-Importu računajo, da bodo proizvajalci oddali okrog 4200 ton hmelja, od tega naj bi ga izvozili 3200 ton. Precejšnje količine so po besedah Bobovnika že prodane. Poročilom še nekaterih komisij in ustanov je sledila zelo živahna razprava, v kateri so obravnavali zlasti težave z zaščitnimi sredstvi ter doseganjem kakovosti hmelja. V zvezi z njo je bilo veliko govora o nakupu potrebne opreme na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu. Brez ustrezne opreme namreč ni mogoče ugotavljati kvalitete, kaže pa, da so po tokratni skupščini delavci Inštituta le korak bliže k prepotrebni opremi, ob čemer pa so poglavje zase ustrezni kadri, ki naj bi delali s takšno opremo. Sicer pa so delegati skupščine sklenili, da se bodo odslej sestajali dvakrat letno, ker bodo tako laže sproti reševali aktualna vprašanja. Irena Baša Za udeležence skupščine in vse hmeljarje je gotovo najpomembnejše vprašanje, kaj jim bodo prinesli zadnji ukrepi zvezne vlade. Predstavnik fonda za hmelj je pojasnil, da se bodo predvidoma zmanjšale stimulacije za izvoz — te znašajo zdaj 0,47 % od priliva in dodatnih 15 % za izvoz v prekomorske države in države v razvoju. Višje pa bodo dopolnilne stimulacije, in sicer za 2 %. Predstavnik fonda za hmelj je ocenil predlagane spremembe za ugodne, toda vprašanje je, v kolikšni meri bodo povišane stimulacije izničile cene vhodnih materialov. P0NGRAC TURNŠEK Spet je iz naše sredine odšel eden tistih redkih, ki so svoje življenje naravnali tako, da so kar največ dali svojemu kraju, svojemu narodu in družini. Odšel je Pongrac Turnšek, po domače An-želakov Pongrac z Bregu pri Polzeli. Poznali so ga mnogi, ne le Brežani in Poizelani, temveč po vsej občini in dolini. Poznali so ga kot dobrega kmeta, ki je znal gospodariti, kot vnetega družbenega delavca. Komaj osemnajstleten je že postal predsednik prosvetnega društva in to funkcijo pozneje še večkrat opravljal. Leta 1930 je začel z organizacijo gradnje prosvetnega doma na Polzeli in zanjo daj tudi finančno garancijo. Bil jé vnet kulturni delavec in športnik. Od leta 1935 do druge svetovne vojne je bil župan na Polzeli, po vojni je bil soustanovitelj kmetijske zadruge. Ob vsem tern pa je bil predvsem kmet, ki je svojo zemljo iz vsega srca ljubil in jo skrbno in vestno obdeloval. Za to delo je prejel več priznanj in odlikovanj, med drugim tudi zlato plaketo za zasluge v hmeljarstvu, ki mu jo je podelila Skupnost za hmeljarstvo SR Slovenije. K zadnjemu slovesu od 83-let-nega Anželakovega očeta so prišli mnogi. Med najbližnjimi sorodniki, prijatelji in znanci so bili taki, ki jim je pokojni pomagal v stiski, jim dal dober nasvet, jih podučil o tej ali oni stvari, jih bodril. Skratka vsi, ki so čutili dolžnost in potrebo, da se še enkrat poklonijo njegovemu spominu, mu izkažejo spoštovanje in hvaležnost. Njegovo delo, njegova ljubezen do zemlje in domovine pa bo živela naprej v njegovih potomcih. T. Tavčar Dobili smo kmečki zvezi Okrog 1500 kmetov in njihovih somišljenikov se je sredi meseca zbralo v Ljubljani na javni tribuni z naslovom: Ali mora kmet res le ubogati? Toda javna tribuna je postala ustanovni občni zbor Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine. Tribune se je lahko udeležilo le okrog 1200 udeležencev, saj je bila unionska dvorana pretesna za vse, ki so hoteli sodelovati. Organizatorji očitno niso računali na tako velik odziv kmetov iz vse Slovenije. Le-ti so se v Ljubljano pripeljali z avtobusi, nekateri so bili celo okrašeni in ovešeni s parolami o slovenski kmečki zvezi. Ljubljana je tako doživela vseslovenski kmečki kongres, na katerega so kmetje resnično lahko ponosni. In kakšno je sporočilo kmečke tribune, ki je postala ustanovni zbor obeh kmečkih zvez? Takole so zapisali: »Več kot tisoč državljanov Slovenije, kmetic, kmetov in prijateljev kmečkega stanu, ki smo se zbrali na kmečki javni tribuni, v celoti podpiramo ustanovitev obeh kmečkih stanovsko političnih organizacij — zveze slovenske kmečke mladine in slovenske kmečke zveze. Javno tribuno razglašamo za ustanovni občni zbor obeh zvez in obema iniciativnima odboroma dajemo pooblastila upravnih odborov. Podpiramo tudi programska izhodišča obeh organizacij, ki bosta terjala popolno gospodarsko, socialno in politično enakopravnost kmečkega stanu in tako prenovo kmetijske zakonodaje in kmetijske politike, ki bo jamčila gospodarsko, demografsko, kulturno in naravovarstveno oživljanje slovenskega podeželja, posebej najbolj ogroženih in opuščenih delov naše krajine. Prepričani smo, da bo zvezi v teh zahtevah podpirala vsa napredna in demokratična javnost in da bo morala oblast bolj poslušati glas kmetstva. Današnji zbor kmetov je posebej predlagal nekaj zahtev, ki jih ne kaže zanemariti-, sprejete so bile z ogromnim aplavzom. Dali so jih posamezniki, naj postanejo glas množice: 1. Kmetje, zbrani na današnjem shodu, ne zaupamo več zvezni vladi. 2. Zahtevamo neposredne volitve vseh organov oblasti, na katerih bodo lahko politično organizirani kmetje kandidirali svoje predstavnike. 3. Zahtevamo ustavno-pra-vno varstvo družinske kmetije in zadružne lastnine ter odpravo zemljiškega maksimuma in vrnitev odvzete zadružne lastnine. 4. Zahtevamo odpravo kmetijskih, gozdarskih in lovskih monopolov. 5. Zahtevamo takojšen popravek odkupnih cen mesa, drugače napovedujemo splošni slovenski živinorejski štrajk. r"— — — — — — — -I Občinska gasilska zveza I ŽALEC " I INFORMACIJA O PREVOZIH ■ I I I L PITNE VODE Prevoze pitne vode na območju Žalec izvajajo Gasilska društva, in sicer: ŽALEC, GRIZE, DREŠINJA VAS, VINSKA GORA IN PIREŠICA. Vodo dovažajo s pettisočlitrskimi cisternami, obračuna pa se po veljavnem ceniku. Prijave za prevoz pitne vode sprejema strokovna služba Občinske gasilske zveze Žalec, Heroja Staneta 1, in sicer vsak dan med 7. in 10. uro, razen sobote in nedelje. Prijavo lahko posredujete tudi telefonično na številko: 711-272. Če pridete osebno ali pokličete navedeno številko dobite vse potrebne informacije. Štab operative OGZ I I I -J 6 — SAVINJSKI OBČAN — Maj 1988 Poslovnost pa taka Beogradska banka, ki so ji pred leti po težkih mukah izborili prostor pod soncem v dolini zelenega zlata, se je začela do nje prav mačehovsko obnašati. Kar naenkrat ji je dolina postala premajhna, saj se je obrnila k regijskemu središču, kjer je odprla sodobno poslovno enoto, zaradi česar je morala zapreti kar dve poslovalnici, in sicer v Nami Žalec in Prodajnem centru Levec. Gotovo je to storila v smislu dobrega sodelovanja, saj se nikoli ne ve, kdaj takšna poslovna poteza prav pride. »Ta velike ribe- jim še tako ostanejo, vrgli pa so mrežo za še večje, majhne pa tako niso pomembne in zakaj bi si potem zaradi njih belili glavo. Delajo v ilegali? Vse kaže, da delajo delavci in vodstvo Koteksove temeljne organizacije Inde Vransko v ilegali, kar je pokazala tudi zadnja mobilizacija, ki je bila pri njih popolnoma neuspešna, zaman pa jih iščejo tudi predstavniki občine. Mogoče jih bo »odkril« organ, ki ima za nekatere pripravljene posebne ukrepe. Čez sedem let vse prav pride Ne ravno tako dolgo, gotovo se pa tega reka držijo pri Slovenijalesu, kjer so se pred dobrim letom med ostalim odrekli tudi našemu tozdu pohištva v Šempetru, katerega usoda je znana. Sedaj, ko je interes zanj pokazala konkurenčna hiša Lesnine,'pa je postal zanimiv tudi zanje. Računica je pač računica, kdo potegne krajši konec, se pa tako ve. Gotovo pa bo tudi čas pokazal svoje. Igrišče za otroke in ...?! Lastnici črnega pudlja predlagamo, da svojega ljubljenca vodi na opravljanje potrebe na bližnji travnik preko obvoznice v Žalcu, saj so igrala, kamor ga vodi sedaj, namenjena izključno otrokom. 10 let slovenskega društva Oton Župančič iz Salzburga Pred desetimi leti so delavci, začasno zaposleni v okolici Salzburga v Avstriji, ustanovili športno kulturno društvo Oton Župančič. Vse od ustanovitve je pokrovitelj društva žalska občina, za uspešno sodelovanje pa skrbi občinska konferenca SZDL. V začetku maja so se v dvorani tamkajšnje železarne v Tenecku zbrali člani društva in delegacija pokrovitelja, ki so s priložnostno svečanostjo počastili 10-letnico društva. Svečanosti se je udeležil tudi konzul Zolton Stojanovič. Svečanost so pričeli učenci slovenske šole iz Salzburga in pod vodstvom učiteljice Majde Deisel pripravili prisrčen program. »Halo, tu slovenska šola«, so zapisali na transparent, z recitacijami pa so se spomnili Otona Halo, tu slovenska šola —~ — ■ V braslovški krajevni skupnosti so v nekaterih zaselkih krajani zelo delovni. V prejšnji številki smo poročali o gradnji kanalizacije v zaselku Glinje —Kamenče, sedaj pa lahko o gradnji vodovoda v Podvrhu in Dobrovljah. Akcija za izgradnjo vodovoda se je pričela že lani. Več o tem nam je Niko Rpžič, ki skrbi za gradnjo po tehnični plati, takole pripovedoval: »Že lani smo nakupili potrebne cevi in drug material, letos pa smo zbrali toliko sredstev, da smo lahko pričeli z gradnjo. Predračun znaša okrog 45 milijonov dinarjev, vendar računamo, da bomo z udarniškim delom ta znesek zmanjšali vsaj za polovico. Teh 20 milijonov pa bomo zbrali takole: 9,5 milijona nam naj bi dala območna vodna skupnost, 7 milijonov bo iz sredstev krajevnega samoprispevka, nekaj denarja bodo prispevali krajani, ki bodo vodo dobili, ostalo pa še drugi.« Z deli naj bi končali do jeseni, vodo pa bi dobilo 15 gospodinjstev. Akcij se udeležuje od 15 do 30 krajanov, čeprav niso določili, koliko udarniških ur naj bi po gospodinjstvu opravili. Zmenili so se le, da bodo vse, kar je le mogoče, naredili udarniško. Na posnetku z ene od številnih delovnih akcij. Zupančiča. V programu so sode- skupino. Vsa ta leta uspešno delovali tudi člani drugih jugoslo- luje slovenska šola, škoda je le, vanskih klubov iz Salzburga. »Prav v tej dvorani smo pred desetimi leti ustanovili športno kulturno društvo Oton Župančič. Vse od ustanovitve sta nam največ pomagali Ljubljanska banka in žalska občina, za kar se v imenu društva iskreno zahvaljujem. Slovenci, začasno zaposleni v Salzburgu in njegovi okolici, se redno zbiramo ob osmem marcu, dnevu OF in 29. novembru, proslave pa združimo z zabavnim srečanjem. V društvu je najbolj aktivna športna sekcija in sicer sodelujemo v avstrijski kegljaški ligi. Manj uspešni smo bili na kulturnem področju, želeli pa bi ustanoviti pevski zbor in folklorno da je vanjo trenutno vključenih le deset otrok. Skrb za negovanje materinega jezika ostaja najpomembnejša naloga društva tudi v prihodnje. V Salzburgu in okolici Živi namreč okrog ošpmslo Slovencev, v društvo pa je včlanjenih le okrog 140. Za to bo naša naloga, da v društvo včlanimo več delavcev, začasno zaposlenih v tujini,« je med drugim dejal predsednik društva Franc Derganc. Nato pa so najbolj prizadevnim članom podelili priznanja. Predsednik Občinske konference SZDL Žalec pa je društvu podelil srebrni znak OF, v nagovoru pa obljubil pomoč pokrovitelja tudi v prihodnje. jk V Kaplji vasi, eni od vasi KS Prebold, se pospešeno pripravljajo na praznovanje krajevnega praznika. Nazadnje so ga prazno-v vali leta 1981, ko so slavili pomembne delovne zmage. Tudi letos teh ne bo manjkaio, čeprav zaradi zaostrenih razmer morda ne bodo tako velike. Pa vendarle se bodo lahko pohvalili s poveča-, vo večnamenskega prostora — dvorane — v kateri so prostor opuščene sušilnice hmelja zabetonirali in namenili za oder. Poleg tega nameravajo urediti še igrišče za tenis in s tem obogatiti športno-rekreacijski prostor ob Boljski, pred vrati je napeljava pri- marnega voda telefonije in še vrsta drugih del. Vsa pridobljena sredstva pa bodo večkrat oplemenitena s prostovoljnim udarniškim delom, ki je še vedno prevladujoča vrednota za uresničevanje potreb in želja v naših vaseh, zaselkih in krajevnih skupnostih. SREČANJE RADIOAMATERJEV ■ Učenci slovenske šole v Salzburgu so tudi tokrat pripravili prisrčen program T. TAVČAR tetka Koitomaj iz RK Žalec pri pravljanju naloge Radio klub Žalec je bil letošnje leto organizator regijskega tekmovanja, katerega so se udeležile ekipe radio klubov iz Šmarij, Laškega, Šentjurja, Radeč in Žalca. Tokrat so si izbrali za tekmovanje razgibane in lepe terene Ponikve pri Žalcu, kar je bil še poseben čar za ljubitelje lova na skriti oddajnik ali lova na lisico, kot temu pravijo radioamaterji. Kot posebni gostje pa so sodelovali radioamaterji iz Pule in Domžal, s katerimi ima radio klub Žalec prijateljske stike. Tekmovanja se je udeležilo petinštirideset tekmovalcev. Rezultati: kategorija mlajši člani: 1. Sašo Gozdnik, 2. Dragan Nikolič, oba RK Celje:.starejši člani: 1. Vinko Mihe-lak. RK Žalec: 2. Zvone Kugler, RK Celje: 3. Dušan Mastnak, RK Celje. Za radioklub Žalec je bila to zadnja preiz-kusnjà pred pripravo republiškega prvenstva, katerega so jim zaupali kot dobrim organizatorjem in gostiteljem. Tekmovanje, na katerega se že skrbno pripravljajo, bo v mesecu juniju. L. Korber Stara skupina v novi vi obliki * V Tako smo v kratkem označili skupino, ki deluje že deset let pod imenom Mesečina. Sedaj so se njeni člani odločili, da si ob jubileju nadenejo tudi novo ime MIX-MAX. Skupina se s svojo glasbo prilagaja širokemu krogu poslušalcev, saj dekle in fantje obvladajo vse od rocka do zabavne in narodno-zabavne glasbe. V preteklem mesecu so v studiu Cankarjevega doma v Ljubljani posneli dve skladbi avtorskega para Wolf-Banič. Eno skladbo obeh bomo že v kratkem poslušali na radijskih valovih slovenskih radijskih hiš, z drugo pa so MIX-MAX-ovci stopili v boj za lovoriko POP-delavnica ’88. Delovni vaščani Kaplje vasi ob zaključku akcije pri gasilskem domu, kjer so betonirali ploščo za oder v večnamenski dvorani D. Naraglav Vsi člani so skupini izredno vdani, zato bodo vse letošnje poletje namenili pripravam za prvo kaseto, hkrati pa bodo nastopali širom po Sloveniji. Skupino sestavljajo: pevka Danica Štorman, klaviaturist in harmonikar Dušan Zajc, ki je tudi vodja skupine, bobnar Boris Lukane, bas kitarist Radovan Tavčar, ritem kitarist Vili Kotnik ter solo kitarist Roman Ze-lič. Slednji trije so nepogrešljivi tudi pri petju. Mateja Dolar Veselica — takšna ali drugačna Veselični prostor je ena sama romantika: vse naokoli mešani gozdovi, vrh griča čudovito grajena lovska koča. Godba igra, ljudje pijejo, pojo in vriskajo. Na plesišču je mlado, srednje in staro. Napravim kratek sprehod po gozdu. Hodim skoraj neslišno. Ptički pojo, veverica se poganja z veje na vejo, mlada srnica prhne čez potko in se skrije v grmovju. Obstanem. Zdi se mi, da čujem otroške vzdihe. Še nekaj neslišnih korakov, potem razločno zaslišim. — Ne Jože, ne, ne, ne . . .! Kaj se dogaja za grmom? Radovednost res ni lepa čednost. Pa če je vmes posilstvo? In zanka še sama razvozlja. Najprej se pokaže kuštrava glava. To je fant, dolgolasec. Ža njim drobceno dekletce. Prepoznam jo. In ona mene. Nerodno mi je. Dekletce si popravlja krilo. Mogoče ima trinajst let. Vem le to, da obiskuje šesti razred osnovne šole. Ve, da sem učitelj. — Zdravo, na sprehodu, tovariš? — Nekaj takega. Pa ti? — Tudi. Jože, slišiš, igrajo, greva plesat! Fant me niti ne pogleda. Primeta se za roke in tečeta na plesišče. Sama otroškost ju je. Fant je mogoče dve leti starejši. Spet sem na veseličnem prostoru. Oči iščejo srečni par. Ne, tam je več parov, sami otroci. Pijejo. Fantje vino, dekleta bolj sladkobne pijače. Nekdo ponuja cigarete. Vsi prižgejo, prav vsi. Približam se.• Nihče ne umakne ne cigarete ne pijace. Dekletce, ki si je maloprej popravljalo krilo, me vabi. — Tovariš, sedite. Jože, plača[dva deci. Pijem, vsi pijemo. Gledam srečne otroke. Skoraj sami šolarji. Toda ne iz naše šole. Iz sosednje. Dekletcu zastavim nekaj vprašanj. — Jože je tvoj brat, kajne? — Brat? Ha, .ha, ha! Tovariš, Jože je moj fant! — Pa ne prvi, mežikne Jože. — Tovariš, kar cuknite ga. — Koliko pa si stara, punčka? — Trinajst bom. — Kaj pa starši rečejo? Vedo, da si tukaj? — Seveda vedo. Jože je prišel pome in sva šla. Zakaj pa ne? Saj je veselica! Jože plačuje, mularija, gremo plesat! Odhite na plesišče. Prerinem se do poveljnika gasilskega društva. Rečem mu: — Poslušajte, otrokom ne bi smeli prodajati vina, likerjev, cigaret. ‘ Prav debelo me pogleda. — Ljubček zlati, saj vendar plačujejo. Dobiček mora biti! — »Ste imeli otroke? Ste jih puščali na veselice,« ga ostro vprašam. — Otroke sem imel. Na veselice? To pa ne. Tako bi jih na-krišpal... Časi se spreminjajo. Ne na boljše, na slabše. Ampak lov za denarjem je tudi v tem trenutku neizprosen. Torej, dandanašnji so veselice za vse, tudi za otroke, če imajo denar seveda!? Drago Kumer Srečali so se pionirji Slovenije Dvajsetega in enaindvajsetega maja so v Celju, Laškem in v Žalcu gostili preko 1500 pionirjev iz vse Slovenije, nekaj jih je prišlo tudi iz ostalih deiov Jugoslavije ter iz držav, kjer so naši delavci zaposleni na začasnem delu. Prvi dan so mladi preživeli v Celju in v Laškem. V Celju so pripravili problemsko konferenco z naslovom: Kaj pa zdravje?, medtem ko so se v Laškem srečali pionirji zgodovinarji. Drugi dan so mladi preživeli v Žalcu. V občinski zvezi Društva prijateljev mladine so pripravili obsežen in zanimiv program, predvidevali so nastop zmajarjev in padalcev, poleg tega pa kopico zabavnih in športnih manifestacij. Žal je'organizatorjem, ki so se res potrudili in vložili precej denarja in dela tudi v ureditev mesta, ponagajalo slabo vreme. Tako je prireditev namesto v športnem centru potekala v telovadnici osnovne šole' zaradi česar so odpadle nekatere predvidene dejavnosti. Kljub vsemu je bilo v telovadnici živahno, številnim obiskovalcem pa so se predstavili člani plesnih in folklornih skupin, pevski zbor in mažuretke, zatem člani mladinskega pihalnega orkestra, kantavtorji, na tamkajšnjem odru pa so se predstavili tudi pionirji iz ostalih republik in pokrajin ter otroci delavcev, začasno zaposlenih v tujini. Svojo letošnjo pot pa je v Žalcu sklenila tudi letošnja kurirčkova torba. Iz rok mladih jo je prevzel Milan Kučan. Irena Baša Foto: Ljubo Korber % r ■ -•>> m tap JÉM ** J8|& t i ' >' ■Kipi. \ ip /u - fak1 I] Telovadnica osnovnošolskega centra je bila kar premajhna za vse udeležence Sašo Vrčko Matej Kainc Damjan Grah S tehnično vzgojo v osnovni šoli mladi ne pridobivajo samo ročnih spretnosti in delovnih navad, temveč z njo uveljavljajo in sprejemajo tudi novo tehnologijo, uporabo računalnikov in novih učil. To je pred dnevi pokazalo tudi srečanje mladih tehnikov na OŠ v Braslovčah in njeni okolici. Na srečanju je nastopilo 120 osnovnošolcev in njihovih mentorjev iz vseh osnovnih šol žalske občine. V posameznih disciplinah pa so zmagali: pri raketnih modelarjih Boštjan Rihter s Polzele, pri avtomobilskih modelih Vojislav Djordjevič iz Griž, pri ladijskih modelih Denis Vodovnik iz Braslovč, pri leso modelarjih Matjaž Rovšnik iz Braslovč, pri proizvodnem procesu Kristjan Žagar iz Petrovč, pri elektronskih napravah Zvonko Srebočan s Polzele, pri dobro jutro elektronika Tomas Klep in Joži Avsec iz Petrovč, pri zmajih Peter Vek iz Braslovč, pri klip-klap Mitja Dvornik in Radovan Jelen iz Šempetra in pri računalništvu — splošno Sašo Vrčko iz Griž in pri računalniških programih Boris Puncer iz Žalca. In kaj so nekateri povedali ob "koncu tekmovanja: Matej Kainc iz OŠ Petrov- če: »Veselijo me zmaji, zato že dve leti delam na tem področju. Tu v Braslovčah so bili pogoji dobri in tudi vreme nam je postreglo.« Damjan Grah iz OŠ Braslovče: »Nastopil sem z raketnimi modeli in osvojil na občinskem drugo mesto in na regijskem tekmovanju četrto. Mentor mi je Marija Ažman.« Sašo Vrčko iz OŠ Griže: »Star sem 14 let in se z računalništvom ukvarjam že nekaj let. Postal sem občinski prvak in sem zelo vesel.« Tekst in foto: T. Tavčar Na Vranskem je bilo občinsko gasilsko tekmovanje občine Žalec za pionirke, pionirje, mladince in mladinke. Nastopilo je kar 780 mladih gasilcev, ki so se v različnih gasilskih disciplinah pomerili na nogometnem igrišču. Vrstni red: Pionirji A: 1. GD Ložnica, 2. Žalec, 3. Prebold; pionirke B: 1. Braslovče, 2. Šešče, 3. Gomilsko; pionirke A: 1. Prebold, 2. Ponikva, 3. Gotovlje, pionirke B: 1. Šešče, 2. Prebold, 3. Ponikva; mladinci: 1. Grajska vas, 2. Vinska gora, 3. Drešinja vas; mladinke: 1. Matke, 2. Kapla-Pondor, 3. Trnava; pionirji mešano: 1. Matke, 2. Prekopa, 3. Velika Pirešica itd. Največ pokalov — sedem — so osvojili mladi gasilci iz sektorja Prebold. Na sliki: Med tekmovanjem mladincev v trodelnem napadu. T. Tavčar r VIO ŽALEC TOZD GLASBENA ŠOLA »RISTO SAVIN « Vpis V novih učencev bo v torek, dne 21. junija 1988, od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure v prostorih Glasbene šole Žalec. Hkrati bo potekal vpis tudi v dislociranih oddelkih na Vranskem, v Preboldu in na Polzeli. Pogoj za vpis je starost od 5 let naprej in razvit ritmični in melodični posluh. Podrobne informacije dobite v pisarni šole v Žalcu ali po telefonu 713-253. Tako kot vedno so tudi tokrat navdušili člani folklorne skupine feto V-if’ -fTll j"T» Pionirki izročata kurirčkovo torbo v roke Milanu Kučanu Savinjka najmlajšim Delavci Savinjskega maga-zirta, blagovnice Savinjka in sestavljene organizacije Merx Celje so zadnje dni maja pripravili modno revijo za otroke. Mladi manekeni so pred blagovnico v Žalcu predstavili prikupne modele Topra, Jutranjke in Laboda. Kot so povedali, so vsi modeli že naprodaj ali pa bodo v prihodnje v blagovnicah Savinjskega magazina, pa tudi cene so dosegljive skorajda vsakemu žepu. Poleg modne revije so delavci Savinjskega magazina pripravili tudi nagradni igri, v programu pa so sodelovali učenci glasbene šole iz Žalca. Irena Baša Foto: J. Kroflič prikaz enoletnega dela Revije — V mesecu aprilu je Zveza kulturnih organizacij Žalec v sodelovanju s krajevnimi kulturnimi društvi pripravila revije za področje gledališke in vokalno-glasbene dejavnosti. Zaradi letošnjega skromnejšega dela pri ljubiteljskem gledališkem področju je bila ta revija pripravljena v obliki gostovanj. V Vrbju so gostovali igralci starejše gledališke skupine DPD Svobode Griže s predstavo PESEM S CESTE, avtorja in režiserja Ivana Mi-keka, na Polzeli pa z letošnjo premiero AG VRBA Vrbje BUTALCI, ki jo je režiral Bogomir Veras in ki je tudi adaptiral besedilo Frana Milčinskega. Obe predstavi si je ogledal selektor področnega združenja gledaliških skupin iz Celja Štefan Volf, ki sta ga predstavi navdušili. Butalci só bili predstavljeni tudi na področni reviji v Šmarju pri Jelšah. Mlajši ustvarjalci na področju gledališkega snovanja pa so svoje delo prikazali na reviji Naša beseda, ki je bila na Polzeli. Seveda lahko pohvalimo v.se, ki so se za nastop odločili, čeprav je bila letošnja predstavitev ena naj-skromnejših doslej. Za to bo treba čimprej zastaviti vse sile — tako v izobraževanju kot v neposredni strokovni pomoči mladim, da bodo svoje želje tudi uresničili, ne le sanjali o njih, na kraju pa ugotovili, da je »nekdo« kriv. Več uspeha pri delu v tej sezoni pa je bilo zagotovo vidnega na revijah pevskih zborov. Odrasli ‘zbori so letos peli v Vinski gori in v Braslovčah. Skupaj smo lahko slišali 18 skupin. Po oceni članov področnega združenja pevskih zborov iz Celja, Franca Klinarja, so bili najboljši: dekliški zbor Go-milsko, ženski zbor Gomilsko. Pa tudi celotna ocena vsebuje ugodno kritiko o kvaliteti predstavljenih programov. Pevski zbori osnovnih šol občine Žalec pa so letos peli na Go-milskem in v Petrovčah. Predstavilo se je 16 zborov, med katerimi je najvidnejše mesto zavzel mladinski zbor osnovne šole Peter Šprajc-Jur iz Žalca pod vodstvom Zdenke Markovič. Zbor smo lahko slišali na republiški reviji v Zagorju, v soboto 21 .tega meseca. Vsekakor sta bili obe reviji pono-yen dokaz sistematične in kvalitetne glasbene vzgoje na osnovnih šolah. Takšen sklep je zavzel tudi izvršni odbor ZKO, ki je ocenjeval letošnje delo. J. Ocvirk Otroški pevski zbor podružnične šole Gotovlje pod vodstvom Vlade Rode Večer tamburic v Libojah DPD Svoboda Liboje je minulo soboto pripravilo osmi tradicionalni večer tamburic. Na reviji je sodelovalo osem tamburaških orkestrov, in sicer iz Gorišnice, Vučje vasi, Ptuja, mlajši in starejši orkester iz Reteč pri Škofji Loki, Griž, Polzele in Liboj. V Pred pričetkom koncerta je zbrane pozdravil predsednik Zveze kulturno prosvetnih organizacij občine Žalec Jože Jančič, ki je poudaril pomen tovrstnih prireditev in povedal, da je iz leta v leto več orkestrov, ki igrajo na ta star instrument. Problem pa je, kot je dejal, najti dobre učitelje oziroma dirigente, ki bi prevzeli vodstvo takšnih ansamblov. Na sliki: Med nastopom tamburaškega orkestra DPD Svobode Polzela, ki ga vodi Mira Novak. T. TAVČAR Wtf** s jH/ j / ,A Regijsko srečanje pevskih zborov V domu Svobode na Polzeli je bilo regijsko srečanje pevskih zborov upokojencev. Nastopili so moški pevski zbori upokojencev iz naslednjih krajev: Trbovlje, Hrastnik, Slovenske Konjice, Titovo Velenje in Griže; ženski pevski zbori iz Trbovelj, Laškega in Titovega Velenja; mešani pev- ski zbori upokojencev iz Litije, Senovega, Šoštanja, Vojnika, Mozirja in Polzele. Pokrovitelj srečanja, ki je bilo nekakšna generalka pred republiškim srečanjem pevskih zborov upokojencev, ki bo v začetku meseca junija v Celju, je bil Občinski sindikalni svet Žalec, prireditev pa so omogočili »Polzela« tovarna nogavic, Garant Polzela, Občinski svet zveze sindikatov Slovenije T. Velenje, OŠ Polzela, DPD Svoboda Polzela in drugi. Na sliki: Del pevcev moških pevskih zborov med nastopom. T. TAVČAR Franc Kumer STO LET KULTURE V BRASLOVČAH Kulturno društvo Braslovče praznuje letos stoletnico delovanja. Na ta pomembni jubilej se že dalj časa pripravljajo. Več o tem nam je na kratko povedal predsednik kulturnega društva Braslovče Franc Kumer takole: »Kot prva bo premiera drame Mire Mihelič Svet brez sovraštva v režiji Anice Brišnik, igrali pa bodo člani naše dramske skupine. Naši pevci bodo za to priložnost pripravili koncert, literati literarni večer, tudi planinci svoj večer. Pri praznovanju bodo sodelovali tudi učenci naše osnovne šole, ki imajo svoje kulturno društvo in bodo za praznovanje pripravili dan šole. Obiskali nas bodo člani KD Šmihel iz avstrijskega Koroškega. Za to priložnost bi radi v Braslovčah izdali tudi bilten, razvili pa bomo prapor kulturnega društva Braslovče.« Pri pripravah na praznovanje 100-letnice društva so deležni podpore Zveze kulturnih organizacij in Kulturne skupnosti Žalec, krajevne skupnosti Braslovče in nekaterih delovnih organizacij. T. TAVČAR Pesem v maju Kulturno društvo s Ponikve pri Žalcu je pripravilo zanimivo in dobro organizirano prireditev vokalne glasbe. Srečali so se pevski zbori, svoj nastop pa so imenovali Pesem v maju. To je bil pravi mali pevski praznik, saj takšne prireditve na Ponikvi še ni bilo. Obiskovalci so bili navdušeni in si podobnih prireditev še želijo. Največ zaslug za uspelo prireditev pa ima vsekakor zborovodkinja domačega zbora Alojzija Tominšek. Razstava ob dnevu mladosti Vsako leto ob tem času učenci 7. in 8. razredov osnovnih šol naše občine predstavijo svoje likovne izdelke v Savinovem salonu v Žalcu. Letos so risali na prosto temo, zato je razstava razgibana in vsebinsko izredno bogata, izraža pa neizčrpnost otroške domišljije. Razstavo so odprli na dan mladosti, v programu pa so sodelovali učenci osnovne šole Šempeter, medtem ko so razstavljalci za sodelovanje prejeli posebna priznanja. Srečanje predsednikov in tajnikov ZKO Prvič, kar obstajajo občinske Zveze kulturnih organizacij, se bodo predsedniki in tajniki iz naše republike sešli na delovnem srečanju v Žalcu. Potekalo bo dva dni, in sicer 9. in 10. junija v prostorih doma SLO. Razpravljali bodo o aktualnostih pri svojem delu in skušali poiskati rešitve za nekatere sporne zadeve. Osrednja tema bo »Tekmovanje: za aii proti«, v tem smislu pa bodo izhodišče za razpravo podali gledališčniki ZKO Žalec s skečem Za ali proti. Udeleženci si bodo ogledali Antični park v Šempetru in Keramično industrijo Liboje, ki ie zanje pripravila tudi spominska darila, srečanje pa bodo zaključili na Brnici nad Libojami z družabnim srečanjem. J. Ocvirk Koncert na Gomilskem V soboto, 28. i^iaja ob 20. uri bo v domu krajanov na Go-milskemkoncert mešanega gor-njevipavskega pevskega zbora izpod Nanosa. Vabljeni! VI. Savinjski zbornik V počastitev 120-letnice II. slovenskega tabora bo odbor za založništvo in tisk pri občinski kulturni skupnosti izdal šesto številko Savinjskega zbornika. Zbornik bo izšel septembra, izdajatelj pa že zbira prednaročila. V prednaročilu si zbornik lahko zagotovite po ceni 20.000 dinarjev, prednaročila pa sprejemajo Občinska kulturna skupnost, Občinska matična knjižnica, Mladinska knjiga in osnovne šole. Uredniški odbor je tudi tokrat poskrbel za zanimivo in pestro vsebino, k sodelovanju pa povabil vrsto najuglednejših piscev, ki bodo strnili gospodarski in družbeni razvoj občine v zadnjih petih letih. Marsikaj zanimivega bo zapisanega o krajevni skupnosti Vransko, kjer bo letos potekalo praznovanje občinskega praznika, seveda pa ne bo manjkal pregled praznovanj občinskega praznika v zadnjih petih letih. Zgodovinski del bo namenjen kmečkim uporom, 50-letnici 1. konference KPS, delavskemu gibanju in NOB, delovanju kmečkih fantov in deklet, mladinskim delovnim brigadam in povojni izgradnji. V zadnjih letih je vrsta delovnih organizacij slavila delovne jubileje, v zborniku pa bodo zapisane zanimivosti iz preteklosti in sedanjosti. V literarnem in likovnem delu zbornika se bodo predstavili Ervin Fritz, Miloš Mikeln, Meta Rainer, Neža Maurer, Dane De-bič, Drago Kumer, Milan Apih, Rudi Španzel, Jelica Žuža in še vrsta drugih umetnikov, med katerimi ne bodo manjkali tudi amaterji samouki. Tokrat se bodo predstavili tudi ustvarjalci iz pobratene občine Kruševac. To je le del bogate vsebine šeste številke Savinjskega zbornika, v prednaročilu pa si lahko zagotovite ugodno ceno. Zbornik bo obsegal petsto strani, vezan pa bo v platno. Ste že opazili popestritev ponudbe Knjižni fond je glavna ponudba vsake knjižnice. Kaj drugega kot knjige si uporabnik v knjižnici verjetno niti ne zamišlja. Vendar v slovenskem prostoru na tem področju že dolgo ne govorimo le o knjižni, temveč o knjižnični ponudbi nasploh. Ta pa še zdaleč ne pomeni le knjigo, ampak celo paleto različnih audiovizualnih sredstev, kot so kasete, video kasete, plošče, filmi, umetniške slike in drugo. Praksa v drugih slovenskih knjižnicah je glede tovrstne ponudbe že utečena._ V Občinski matični knjižnici v Žalcu pa prvi korak v popestritev ponudbe pomeni izposoja video kaset. Letos je služba NUK-a poslala dopis, v katerem priporoča knjižnicam, naj prisluhnejo željam uporabnikov in začnejo posojati video kasete. V okviru naše knjižnice tako deluje poseben video klub Charly, ki ima trenutno v obtoku osemdeset video kaset, ponudba pa se vsak mesec širi. Izposoja kaset teče po podobnih pravilih kot izposoja knjig. Z vsemi pravili boste seznanjeni ob vpisu. Če pomislimo, da nekatere knjižnice v Sloveniji posojajo uporabnikom tudi umetniške slike, potem je naša popestritev ponudbe le korak k enotnejši ponudbi za vse uporabnike v slovenskem prostoru. Irena Završpik mik MODNA KONFEKCIJA PREBOLD VABI K SODELOVANJU v našo sredino več novih sodelavk za opravljanje prostih del in nalog KONFEKCIONAR I in II — šivilj Poleg splošnih pogojev morajo kandidatke izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — III. ali IV. stopnjo strokovne izobrazbe za konfekcio-narje oz. poklicno šolo za šivilje ali krojačice — najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj na konfekcioni-ranju NAGRAJEVANJE PO UČINKU, Z MOŽNOSTJO DOBREGA ZASLUŽKA. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kot posebej pogoj je določeno poskusno delo, ki bo trajalo tri mesece. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v 15 dneh po objavi na naslov: »MIK« modna konfekcija, splošno kadrovska služba, 63312 Prebold. Kandidatke bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. PIONIRSKI KOTIČEK Ureja: V. Cerovšek Tekmovali so učenci šol s prilagojenim programom V začetku maja je bilo na žalskem stadionu področno športno tekmovanje učencev osnovnih šol s prilagojenim programom na celjskem območju. Ta srečanja so tradicionalna, letos so potekala že dvajsetič zapovrstjo. Preko devetdeset mladih iz šestih osnovnih šol s prilagojenim programom se je pomerilo v atletiki, nogometu in rokometu. Predstavniki žalske osnovne šole s prilagojenim programom, šole ki je bila tudi organizator tokratnega srečanja, so bili najuspešnejši v nogometu. Osvojili so prvo mesto, zelo dobre rezultate pa sta dosegla Branko Fegeš, ki je osvojil medalje v teku, skoku v daljino in v metu žoge, ter Renata Karnovšek v skoku v daljino. Oba se bosta udeležila republiških športnih iger šot s prilagojenim programom, ki bodo v začetku junija v Kočevju. Športni dan pri Šmiglovi zidanici Že navsezgodaj smo še vsi zaspani čakali pred šolo učitelje, ki so za dobro jutro v zbornici pili kavo. Ta dan je bil namreč športni dah in odšli smo na Šmiglovo zidanico, kjer je bila kratka proslava, posvečena 50-letnici prve konference KPS. Ker še nihče ni dal znaka za odhod, smo jo kar sami mahnili proti Šmiglovini. Ptički so žvrgoleli, vreme je bilo lepo, mi pa dobre volje. Vse lepo in prav. Ko smo se približevali cilju, smo zaslišali, kako se -mularija“ izživlja z mikrofonom in ravnateljevimi živci. Ob prihodu na cilj smo videli, da so tam tudi že bodoče frizerke in šivilje, ki so nam zasedle vse klopi. Najbolj smo se razveselili šolskega kombija, ki je pripeljal našo malico — topel golaž in kruh. Malo kasneje pa so prisopihale še učiteljice s »pridnimi« učenci, ki jih je bilo resnično malo. Proslava se je začela. Zapel je pevski zbor, sledile so plesne točke, recitatorji so nas seznanili s pomenom Šmiglove zidanice. Po proslavi smo vsi izčrpani odhiteli po golaž, ki so nam ga delile naše kuharice, saj so bili z nami vsi delavci naše šole. Naenkrat pa so se vse glave obrnile proti cesti,' po kateri je prihajala zvezda našega dne — Andrej Šifrer. Nekaj časa je še trajajo, da so pripravili ozvočenje, nato pa je Andrej Šifrer zapel Martinovega lulčka. Naenkrat je nastopila tišina, nato spet glasba, pa spet tišina. Ozvočenje se je pokvarilo. Naša zvezda je vidno jezna odšla s tovarišico na golaž. Kmalu so okvaro na ozvočenju popravili, Šifrer pa se je sit in pomirjen vrnil na oder. Zapel nam je nekaj svojih uspešnic. Po končanem koncertu smo odšli domov, razen 8. c razreda, ki je pridno pospravljal prireditveni prostor. Požrtvovalnost pa taka! Na poti domov smo premlevali dogodke dneva in se zabavali. Karlinca Dolar in Damjana Breznikar, OŠ Prebold Bili smo na 2. turističnem festivalu Se še spomin; z Bogataj, da nobena miza ni tako okrogla, da ne bi imela vsaj nekaj robov. Ta jih je imela kar precej, le da o jih brusili predvsem starejši, ne pa mi — lastnoglavci: Tista »pošast«, ki ji pravimo lakota, nam tudi ni p zanesla. Tako smo odšli na kosilo in uničili pretečo pošast. Po kosilu je sledila igrica Namišljeni zdravnik. Biia i lam je zelo všeč! Verjetno zato, ker so jo igrali otroci naših let. Potem . . . Potem pa je šlo zares. Tina in Bojan sta napovedala nastopajočega izmed sedmih finalistov: Bled, Črnomelj, Dol pri Hrastniku, Kamnik, Nova Gorica ... in nato Polzela! Šlo je hitro, a ne brez tiste večne vsiljivke — treme. Za nami je bila še Sevnica, nato pa mučno čakanje — točkovanje. Za nas so bile minute kot ure. Žirija je hitro opravila svoje delo. Rezultati so bili razglašeni in z njimi naše drugo mesto. Odšli smo po nagrade in zapeli tisto lepo turistično pesem, ki je privrela iz naših src: Turizem smo ljudje. Veselja ni bilo konec, a počasi smo se morali posloviti, še pred tem pa smo zmazali vse dobrote, ki smo jih prinesli s seboj: narezek, kruh in torto. Poslovili smo se od prijateljev in odvihrali domov, sedaj pa nas v začetku junija čaka še izlet v neznano. Upamo, da bo nepozaben . . . Natalija Pilko in Mateja Florjančič, OŠ Polzela Na potepu Nekega dne sva s prijateljico Urško odšli na sprehod proti potoku Ložnica. Tam sva stali na mostu in gledali v vodo. Ko sva se tega naveličali, sva odšli pod most. Postalo nama je dolg čas in sva se začeli pogovarjati. Urška me je vprašala, če so v Ložnici res človeške ribice. Jaz pa sem ji odvrnila, da so te le v Postojnski jami. Še je silila vame z vprašanji, kar naenkrat pa je naredilo štrbunk in Urška je bila v vodi. Vpila je. naj ji pomagam. Začela sem jo vleči iz vode in po dolgem času nama je uspelo, da je bila na suhem. Pa veste, kaj mi je nato očitala, da sem jo jaz porinila v vodo. Sprti sva nato odšli domov, kjer sva bili nato obe tepeni. Jaz zaradi tega, ker sem bila umazana, Urška pa, ker je bila mokra. Zdaj sva z Urško spet prijateljici, saj je ugotovila, da je padla v vodo brez moje pomoči. Mojca Čerič, OŠ Petrovče Slikala se nisva, bilo pa je lepo Bila je oblačna nedelja, ko sem šla pred cerkev in srečala Blažičkovo mamo Faniko. Povabila sem jo s sabo dorpov. Hodila je tako hitro, da sem morala zraven nje kar teči, čeprav-jih ima že 75. Med potjo sem ji povedala kaj bi rada. Z veseljem mi je povedala, kako so se včasih poročali. Takole je začela: »Našla sva se na vrtiljaku pri Pristoličevih. Tam sva se lepo zabavala. S kolesom me je nato odpeljal v Prapreče. Med potjo pa me je večkrat zvrnil. V Praprečah sem služila eno leto, nato pa še dve v Brodeh. Poročila sva se oktobra 1930 na Čreti, poročil pa naju je dr. Valentin Mörtel. Imela sva vsak svojo pričo, svatbo pa smo imeli v župnišču, kjer je bila tudi gostilna, nanjo pa sva povabila ožje sorodnike. Ko je moj izvoljenec prišel na moj dom, ga je na vratih čakal godec, ki mu je zastavljal uganke, in ko jih je rešil, ga je spustil na-prej. V hiši sem ga čakala v »nebo plavi« obleki, ki sem si jo sama kupila. Tudi ženin si je kupil obleko sam. Skupaj sva odšla peš na Čreto, kamor sva hodila dve uri. Poroko sva morala plačati sama. Kuhala nama je »najeta« kuharica, skuhala pa je juho z rezanci, govedino, pečenko, solato, pražen krompir in potico. Pili smo belo in rdeče vino in malinovec. En sam godec je igral na harmoniko. Maškar ni bilo, saj srno bm ze sami prave maškare, ker smo bili mokri od dežja in snega. Ce je kdo hotel plesati z mano, je mora] placati. Vso »šrango«, ki so jo pobirali za nevesto, je dobil godec. Ob polnoči sva z ženinom zaplesala solo. Drugi dan pa ie bilo vse po starem. • , . . ... .. Rodilo se nama je enajst živih otrok, ki so sedaj vsi pri kruhu. Doma pa sva ostala sama, kjer sva si tudi sama visoko v hribih sezidala hišo. Imela sva štiri ovce in kozo, da smo imeli volno in mleko za otroke Najbolj vesela sem bila, ko sem otroke vprašala, kaj bi skuhala za kosilo, pa so odvrnili, da osemlitrski lonec krompirja in krožnik čebule. , . , ... Sedaj, ko sva sama, sva vesela, ko naju obiščejo vnuki in pravnuki. Slikala pa se pri poroki nisva, vseeno pa ti povem, da je bilo lepo. Andreja pre|evšek OŠ Vransko Pisma bralcev Ne čakaj na maj »Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj. .Takšen je naslov popevke, ki se mi zda kar pravšen uvod k mojim vrsticam, namenjenim vam, Komunali Žalec — EZD Zelenice in pa Hortikulturnem društvu, ki menda še deluje na našem območju. V svojem imenu in pa imenu nekaterih sostanovalcev Prežihove ulice, ki smo praktično brez vsake moči, prosim, da pri Komunali kar se da hitro ukrepate za lepši videz našega mesta, da v akcijo vključite hišne svete posameznih blokov in predlagate sankcije, če se takoj ne uredi ta sramotna zapuščenost, ki tu in tam spominja na svinjske ograde. Zelenice naj bodo zares negovane, kajti ostalo nam je le še nekaj kvadratnih metrov, pa še po teh so začeli brezvestneži parkirati svoja vozila, marsikje so jih namreč že uničili. Vsem tujcem, ki se ustavijo v našem mestu, pa se tako predstavimo z dokaj klavrno osebno izkaznico. Prosim Komunalo — EZD Zelenice, da če je to v vaših močeh, izdate odredbo, da so ob robovih zelenic posadijo cvetlice. grmovnice, zelene površine pa naj bolj negovane krasijo prostore med bloki. Sicer pa me čudi delo in ocenjevanje raznih komisij v preteklosti, čudi me, kako je Žalec prejel priznanje za najbolj urejen kraj So se člani komisije samo popeljali po glavni ulici? Naše mesto se res postavlja s Titovim parkom, žal pa ta park spominja bolj na kravji pašnik. Prav v tem parku je čutiti največjo malomarnost. Še zlasti, ker je tam blizu šola. Marsikdaj bi ure športa lahko prebili v tistem parku, posadili bi ga s cvetjem, kdaj pa kdaj bi žogo lahko zamenjala motika. Potem bi ta objekt postal pravi vzor. Samo s pobiranjem papirčkov ne bomo ničesar storili, dokler je osveščenost otrok tako majhna. Žalostno je, da se ob grozeči ekološki katastrofi obnašamo tako togo. Ne le do narave, tudi do naših domovanj. Tako se obnašamo tudi Slovenci, ki nemalokrat brezčutnost do osiromašene narave pripisujemo južnim bratom. A temu očitno ni tako. Na koncu me zanima še tole. Kdo je odgovoren za skrajno zanemarjene površine med Prežihovo ulico in gasilskim domom? Sramotno je, da imamo takšne površine skoraj sredi Žalca. Upam in želim si, da bomo naslednje leto upravičeno zaslužili pohvalo za najbolj čist in urejen kraj, kajti ista zadnja pohvala zagotovo ni prišla v prave roke. ^ M Žalec So usluge samo za nekatere? Opisal vam bom neljub dogodek, ki se nam je primeril v naši krajevni skupnosti pred dobrim mesecem dni. Okrog pol osme ure zjutraj sva z ženo pokojnega prišla v prostore krajevne skupnosti Šempeter. Tam je bil tovariš Ko-pušar, ki nam je izrekel sožalje in nam povedal, da so stvari urejene, z vsem pa je seznanjen tudi oskrbnik. Obljubil je, da bo mrliška veža ob deveti uri odprta. Tako bi imeli dovolj časa, da bi do desete ure, ko so pripeljali pokojnega, pripravili rože in vse ostalo, kar je bilo še treba urediti. Toda mrliška veža je bila ob dogovorjeni uri zaklenjena. Ob 9.40 sem srečal tovariša, ki nam je v tistih težkih trenutkih veliko pomagal Povedal je, da tudi sam išče oskrbnika, ker bi rad obesil zastavo, da pa oskrbnik ni obveščen o tem, kdo je umrl, niti o tem, da bi moral odpreti mrliško vežo. Ob deseti uri so pripeljali pokojnega, takrat je našel ključe tudi tajnik krajevne skupnosti in odklenil vežo. V istem hipu se je pripeljal še oskrbnik,'ki je znova potrdil, da ni ničesar vedel. Po teh prvih zapletih so se pojavili novi. V mrliški veži je namreč majhna čajna kuhinja, ki pa je ne odprejo vsakemu. Nam so jo odprli, toda oskrbnik nam je takoj zabičal: »Da se ne bo kakšna pjanšna zganjala.« Potem nam je tajnik krajevne skupnosti še povedal, da nimamo na voljo telefona. Mislili smo, da je le-ta pokvarjen, toda v resnici je bil zaklenjen. Naj povem, da smo v tistih dneh dvakrat iskali zdravniško pomoč. Kako bi jo, če ne bi imeli svojih prevozov? So torej usluge samo za nekatere? Prepričan sem, da bi tajnik, predsednik in še kdo v podobnem položaju ne imel teh težav. Kaže, da so v Šempetru zgradili mrliško vežo samo za nekatere, čeprav smo vsi plačevali samoprispevek. Glede vljudnosti oskrbnika pa naj dodam še tole: zaradi močnega vetra smo voziček z venci prestavilfv kot, žal ravno tja, kamor oskrbnik shranjuje svoje kolo Bili smo okregani, voziček z venci je moral spet na veter, s pripombo, da bi toliko rož lahko namestili tudi kam drugam. Toda bili smo mnenja, da če so namenjene njemu, naj njemu tudi ostanejo. Edino, kar velja v tej mrliški veži, je točen čas zapiranja. Zapirajo jo res ob določeni uri. Zavedamo se, da je človek v takšnih težkih trenutkih še bolj občutljiv, hitreje ga vse prizadene, toda v krajevni skupnosti Šempeter znajo stvari še otežiti. „ g j jk Šempeter Trgovci z izkušnjami Grenko spoznanje mi je danes pokvarilo sončno pomladno jutro. Navsezgodaj sem se odpravil v trgovino po svež kruh, mleko in salamo. Naročil sem deset dekagramov šunke v ovitku. Okrogla trgovka se je malce obračala sem in tja, a jo je nazadnje zagledala na stranskem pultu. Ostanek je bil za prst debel in je očitno potrpežljivo čakal name. Narezala mi ga je, zavila in položila na stekleni pult. Pri njej sem opravil, stregla je že naslednji stranki. Doma sem sedel lačen za mizo, si odrezal kruh in odvil zavoj s salamo. Nekaj razcefranih rezin in debel kos, ki je bolj spominjal na meso v konzervi. Dobil sem ostanke in jih plačal po ceni za prvovrsten izdelek. Po posvetu s staro mamo sem se vrnil v trgovino in zahteval, da mi salamo zamenjajo. Vodja blagovnice je zavitek površno pogledal in me napotil k prodajalcem. Ustavil sem se pred mesarjem s cigareto v ustih, ki se je moji zahtevi samo vzvišeno nasmehnil in mi pokazal vrata. Prepričan sem, da se mi čez petnajst let, ko jih bom imel trideset, kaj takega ne bo zgodilo. Stal sem na mestu in za nekaj trenutkov nisem vedel, kako naprej. Pristopil je vodja blagovnice s ciničnim nasmehom na obrazu, češ, zdaj pa imaš, kar si iskal. Nehote so mi po licu pritekle solze, toda zbral sem svoj pogum in ukazovalno zahteval naj mi ostanke zamenjajo. Moja sogovornika sta očitno uživala v pogledu na ponižanega fanta, ki hoče biti glavni. Pokazala sta mi pot v Žalec, kjer naj bi kot hlapec Jernej iskal svojo pravico. Jaz pa sem jo hotel najti tu in ta trenutek. Navsezadnje sta se me usmilila in prodajalki naročila, da mi je salamo zamenjala. Za slovo mi je vodja blagovnice povedal, da že 40 let dela v trgovini in ve, da se mora kupec sprijazniti s tem, kar dobi. Če naleti pač na ostanek, ga je dolžan vzeti, če pač hoče. Enkrat eden, drugič drug. Na poti domov sem razmišljal, da nekaterim tudi 1000 let ne bo pomagalo, da bi se ravnali po zlatem pravilu: »Vse, kar želite, da bi ljudje vam storili, storite vi njim.« _ ______ . Primož Praprotnik, Prebold Po čem so mesečne vozovnice? Sem dijak srednje ekonomske šole v Celju. Redno kupujem dijaško mesečno vozovnico in vam tudi pišem v zvezi z njo. V torek, 26. aprila letos, sem šel v poslovalnico v Žalcu in si nameraval kupiti mesečno vozovnico. Sošolka mi je povedala, da so vozovnice v Žalcu dražje kot v Celju. Prodajalka mi ni znala povedati, zakaj so vozovnice dražje samo v Žalcu. Kljub vsemu sem jo kupil, potem pa poklical odgovornega tovariša za mesečne vozovnice pri Izletniku v Celju. Ta mi je povedal, da se vozovnice niso podražile in naj pridem po razliko, ker je takrat, ko sem kupoval vozovnico, delala v poslovalnici študentka. Ko sem res prišel po razliko, so mi spet povedali, da so se vozovnice podražile. Spet sem poklical predstojnega in ga vprašal, kaj se dogaja. Razložil mi je, da so tisti, ki so kupili vozovnice pred četrtkom, plačali staro ceno, ostali pa novo. Povedal mi je še, da bo razlika upoštevana pri nakupu mesečne vozovnice naslednji mesec. Zanima me, če bo res tako. Menim, da se delavci Izletnika obnašajo zelo neodgovorno. Če plačamo, plačajmo vsi enako. Dijaki namreč nimamo toliko denarja, da bi ga lahko razmetavali, saj ga starši težko zaslužijo. Boris Kokot, Žalec Odgovor na prispevek Staneta Pravdiča Savinjski občan je v rubriki pisma bralcev objavil pod naslovom: »Vprašanje, ki zahteva odgovor» prispevek Staneta Pravdiča iz Žalca. V zvezi z njegovim prispevkom dajemo naslednje pojasnilo. Dne 25. avgusta 1982 je tukajšnji sekretariat za notranje zadeve prejel pisno prijavo Staneta Pravdiča iz Žalca zoper Jo-žefino Seles iz Levca o domnevni kršitvi predpisov o evidenci nastanitve občanov in registru prebivalstva. Na osnovi dane prijave so bile opravljene poizvedbe zaradi ugotovitve dejanskega stanja in resničnosti navedb v prijavi. Ugotovljeno je bilo, da Jožefina Seles iz Levca ni storila prekrška, ker je Marija Pravdič pri sorodnici v Levcu le občasno prenočevala, kadar je pri njej pomagala opravljati kmečka dela. O ugotovljenih dejstvih na terenu je bil predlagatelj prekrška Stane Pravdič pisno obveščen dne 31. novembra 1982. Glede na to, da ni bil zadovoljen z ugotovitvami in pisnim odgovorom občinskega sekretariata za notranje zadeve, je bila zadeva odstopljena Postaji milice Žalec. Delavci milice so opravili poizvedbe in tukajšnji sekretariat za notranje zadeve obvestili, da ni ugotovljenih dokazov za uvedbo postopka o prekršku. Glede na to, da prijavitelj ni bil zadovoljen z ugotovitvami Postaje milice, je bila celotna zadeva odstopljena Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve SRS v Ljubljani v presojo zakonitosti izvedbe postopka. Dne 30. junija 1983 je RSNZ SRS pisno obvestil sekretariat za notranje zadeve občine Žalec, da so proučili zadevo ter ugotovili, da je bil omenjeni postopek pravilno voden ter da ni pogojev za podajo predloga sodniku za prekrške. V dopisu so navedli, da Pravdič ne more biti predlagatelj postopka za prekršek (141. člen zakona o prekrških), temveč more imenovani dati le pobudo. O teh ugotovitvah je bil Pravdič pisno obveščen. Stranka kljub temu ni prenehala pošiljati pisnih zahtev na Izvršni svet skupščine občine Žalec. V teh zahtevkih stranka na nesramen način žali funkcionarja, ki vodi občinski sekretariat za notranje zadeve. Pravdič se je obrnil tudi na časopis KAJ ter v številki 1, dne 5. januarja 1988 dobil naslednji odgovor: »Tovarišu Pravdiču smo 12. novembra 1987 poslali odgovor, da je bil postopek pri iskanju neprijavljene osebe pravilen, toda še kar naprej pošilja dopise na razne naslove.« »Če ga to veseli, mu na občini ne moremo pomagati,« je dejal župan občine Žalec Ludvik Semprimožnik, ki smo ga posebej obiskali, ker smo hoteli stvari priti do dna.« Pravdič je. dobil odgovor tudi od komisije za vloge in pritožbe pri skupščini občine Žalec dne 7. septembra 1987. V tem odgovoru je med drugim navedeno, da je upravni organ na prvi stopnji pravilno in zakonito vodil postopek o tej zadevi in da niso bili dani pogoji za uvedbo postopka o prekršku. Komisija za vloge in pritožbe je takrat ugotovila, da je zadevo obravnaval tudi Izvršni svet skupščine občine Žalec in o ugotovitvah obvestil Pravdiča z dopisom dne 14. decembra 1983. in da je stranka od pristojnih upravnih organov prejela odgovore na vsa vprašanja ter da je imela v upravnem postopku na razpolago vs.a redna in izredna pravna sredstva. Ugotavljamo, da gre v danem primeru za nerazumljiv odnos občanado organov, ki so imeli zadevo v postopku. Ker Pravdiču po tolikih odgovorih zadeva še vedno ni jasna, mu predlagamo, naj se posvetuje na primernem mestu, kjer mu bodo lahko nudili primerno pomoč ter mu objasnili celotno zadevo. Prav tako predlagamo, naj se stranka glede tega sporazuma ne obrača več na upravne organe občine Žalec, ker mislimo, da ni potrebno delati težav tam, kjer jih ni, ter da upravnih organov ni potrebno prekomerno obremenjevati z nesmiselnimi zahtevki. _ Sekretar občinskega sekretariata za notranje zadeve Jože Kučer Še enkrat: Pozabljeni osmošolci Pišemo vam v imenu vseh, ki smo se udeležili plesnega venčka ob zaključku plesnega tečaja na osnovni šoli Žalec. Presenečeni in prizadeti smo prebrali sestavek o pozabljenih osmošolcih, ki ste ga objavili v aprilski številki Savinjskega občana. Avtorica sestavka nam očita, da smo, v hlastanju za čimvečjim revialnim efektom del učencev pred prireditvijo izločili. Ker to ni res, mislimo, da je prav, da napišemo, kako je bilo v resnici. Omenjena prireditev je bila zaključek večmesečnega plesnega tečaja, ki je bil organiziran za učence osmih razredov. Za ples je med deklicami vladalo večje zanimanje kot pri fantih, zato smo k plesnim vajam pritegnili tudi nekaj sedmošolcev, da bi vsako dekle imelo plesalca. Vsi nismo bili dovolj vztrajni in več udeležencev tečaja ni redno hodilo na vaje oziroma so prenehali hoditi kljub prigovarjanju sošolcev. Tako je prišel dan plesnega venčka. Pred_prireditvijo smo se razdelili po parih. Izkazalo se je, da nekaj plesalcev manjka, tako da nekateri pari niso mogli nastopiti. Zal nam je bilo zaradi tega. Verjemite, da je bila želja nas vseh. da se vsi skupaj predstavimo staršem s svojimi prvimi plesnimi koraki. Noben par ni bil izločen. Nihče ni niti pomislil na revialne efekte, saj smo se zavedali, da starši niso prišli gledat profesionalnih plesalcev, ampak svoje otroke, ki jih noge še vedno ne ubogajo tako kot bi hoteli. Žal nam je, da se tovarišica, ki je napisala sestavek, pred tem ni pogovorila z nami, verjetno pa tudi s svojo hčerko ne, saj bi sicer vedela resnico. Odbor MO na osnovni šoli Peter Šprajc-Jur Žalec (Ureja Irena Baša) Šport Motorni kosilnik za Matjaža, sprejem pri županu Sprejemi za našega odličnega skakalca Matjaža Debelaka iz Braslovč se še kar naprej vrstijo. Pred dnevi je bil zanj sprejem v delovni organizaciji SIP Šempeter, kjer so mu za uspehe na olimpijskih igrah in za reklamo njihovih izdelkov podarili motorni kosilnik s trosilnikom. Na sliki: Od leve proti desni Cveto Lorger, vodja proqjaje; Matjaž Debelak, Marjan Tamše, predsednik centralnega delavskega sveta, in Srečko Meh. V hotelu Golding Rubin pa je pripravil sprejem za Matjaža tudi predsednik skupščine občine Ludvik Semprimožnik. Sprejema so se udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine, TKS in Občinska zveza za telesno kulturo. Po pozdravnih besedah tov. Ludviku Semprimožnika je o Matjažu in njegovih uspehih spregovoril sekretar OK ZSMS Žalec Janko Kos, nato pa še Mitja Uri-sek, predsednik skupščine TKS Žalec. Ob koncu so Matjažu izročili kristalno vazo z znaki olimpijskih iger, medaljami in dva albuma slik o uspehih Matjaža na olimpijskih igrah in sprejemu v Braslovčah. Besedilo in sliki: T. TAVČAR Gradijo 115-metrsko skakalnico Smučarski delavci iz Braslovč so si zadali veliko nalogo. Na Dobrovljah so s pomočjo planiškega komiteja pričeli graditi 115-metrsko skakalnico. Do sedaj so opravili veliko dela. Pred dnevi so gradbišče skakalnice obiskali podpredsednik planiškega komiteja ing. Vlado Gorišek, dr. Rajko Šugman, predsednik IS naše občine Anton Bratuša, predstavniki SD Braslovče, TKS Žalec in družbenopolitičnih organizacij KS Braslovče. Vse prisotne sta o gradnji seznanila predsednik SD Braslovče Jože Oblak, ki je poudaril, da je bilo opravljeno pri poseku, spra- vilu lesa in drugih delih več kot 4 tisoč prostovoljnih ur. Matjaž Korošec, ki opravlja strojna dela, največ z buldožerjem in ostalimi težkimi stroji, je orisal potek del. Delo je bilo zahtevno, opravljenih je bilo preko 3000 buldožerskih ur itd. Porabili so tudi tri tone streliva. Spregovoril je tudi ing. Vlado Gorišek, ki je dal pozitivno oceno dosedanje gradnje, skrbijo pa ga drugi infrastrukturni objekti. »Planiški komite je do sedaj dal 20 milijonov dinarjev, kako bo naprej in koliko bo komite še dal, pa v tem trenutku ne moremo reči,« je dejal ing. Vlado Gorišek. Od leve proti desni: Jože Oblak, dr. Rajko Šugman, Anton Bratuša, Andrej Korošec in ing. Vlado Gorišek. T. TAVČAR Zvezno priznanje mladim planincem Na svečani seji so v Beogradu podelili plakete 25. maja. Med dobitniki je tudi mladinski.odsek Planinskega društva Zabukovica, ki uspešno deluje pod vodstvom Bogomila Polavdra. Pred kratkim pa so prejeli tudi priznanje Planinske zveze Slovenije. Čestitamo. Več o delu mladih planincev iz Zabukovice pa v prihodnji številki. Dvakrat uspešni Jamarji na Kreto Tekmovalci PD Zabukovica, ki tekmujejo v orientaciji, so bili pred kratkim kar dvakrat uspešni. Tako so 7. in 8. maja tekmovali v Ivaničgradu pri Zagrebu, kjer so bili v posameznih kategorijah zelo uspešni. V skupni uvrstitvi je Bojan Jevševar dosegel tretje mesto, četrti pa so bili Matjaž Čulk, Nuša Hribar in Mito Kot. ki je bil pravi dan med zadnjimi, drugi dan pa je drugouvrščenega prehitél za 25 minut in skupno dosegel četrto mesto. Pet članov ekipe je na dveh tekmah tekmovalo tudi na državnem prvenstvu 14. in 15. maja v Beogradu. V skupni uvrstitvi je bil Bojan Jevševar četrti, prvi dan tretji; Mito Kot peti, prvi dan tretji; Nuša Čulk je bila v skupni uvrstitvi četrta, Matjaž Čulk pa šesti. Slabši je bil le Marko Lorenčak, ki je zaradi starostnih omejitev mo- ral menjati tekmovalno skupino, kjer pa ne more ponoviti rezultatov prejšnje sezone, ko je bil med najboljšimi tekmovalci v Sloveniji. Rezultati sp odlični, če upoštevamo, da orientacija v Sloveniji ni tako razvita kot v drugih republikah. Med obema tekmovanjima je Bojan Jevševar tekmoval tudi v Avstriji za pokal Štajerske, ko je bil trinajsti in najboljši med Jugoslovani. Ob zaključku državnega prvenstva, čeprav tekmovanja v slovenski in jugoslovanski ligi še niso zaključena, lahko zapišemo, da je v PD Zabukovica ekipa, ki z zavidljivimi rezultati zastopa društvo, občino in marsikdaj tudi Slovenijo. Ob tem pa so tekmovalci izredno skromni, saj jim društvo povrne le prevozne stroške, ki jih krije iz rednih sredstev za rekreacijo. —fj Vse bliže je čas, ko bodo preboldski jamarji ponovno pogledali preko meja Jugoslavije in poskušali na tujem krasu prispevati svoj delež k mednarodni speleologiji in povzdigniti glas našega jamarstva v svetu. Za sabo imajo že dve velikopotezni odpravi v Južno Ameriko, tudi v tretje so. želeli oditi v ta konec sveta, vendar je vsesplošna gospodarska kriza in akutno pomanjkanje sredstev prispevalo k odločitvi, da izpeljejo odpravo bliže, domovini. Seveda pa tam. kjer so možnosti raziskav in dosežkov čim-večje. Grški otok Kreta v Sredozemlju je nedvomno eden takšnih in zato so se odločili, da na njem naredijo čim-več in tako obeležijo na najlepši način 100-letnico slovenskega jamarstva in 20-letnico obstoja svojega kluba. Priprave na odpravo potekajo že drugo leto. tako da je več ali manj vse pripravljeno za pot. Seveda pa bo v tem času potrebno opraviti, še veliko formalnosti, kondicijskih priprav in predvsem še zbrati manjkajoča sredstva. Ves denar, kolikor ga imajo doslej, so zbrali z lastnim delom. Glavni vir pa je še izdaja stenskega koledarja. Nadejajo se, da bodo k finančni konstrukciji primaknili svoje deleže še posamezni pokrovitelji, ki so že poslej pomagali razvoju tovrstne dejavnosti v naši dolini, celjski regiji in Sloveniji kot celoti. To pa nedvomno tudi zato, ker gre ob tem za pomembna jubileja, ki ju bodo s tem pomagali čim lepše proslaviti in se ob doseženih uspehih tudi veseliti, saj smo vendarle domovina te dejavnosti in nove znanstvene vede speleologije. Kakorkoli že. preboldski jamarji bodo ob sodelovanju še nekaterih drugih strokovnjakov v začetku meseca septembra odpotovali na Kreto in na njenih izrazitih kraških tleh odprli novo stran v zgodovini slovenskega in jugoslovanskega jamarstva. Prav pa je, da' jim ob tem pomagate tudi drugi. -O V- Strelstvo Mladinske športne igre '88 Žalčani ponovno v prvi ligi Dosedaj smo izvedli tri tekmovalne discipline, od teh kot zadnjo odbojko 7. maja 1988 v telovadnici OŠ Šempeter. Tekmovanje je potekalo v športnem in korektnem vzdušju. Vrstni red tega dne: mladinci: 1. mesto OO ZSMS Šempeter, 2. mesto AMZ Šempeter, 3. mesto OO ZSMS Dresinja vas, 4. mesto OO ZSMS Gomilsko. Mladinke: 1. mesto OO ZSMS Šempeter, 2. mesto OO ZSMS Petrovče, 3. mesto AMZ Tabor. Skupni vrstni red po treh disciplinah je naslednji: mladinci 1. mesto AMZ Andraž, 2. mesto OO ZSMS Šempeter, 3. mesto OO ZSMS Gornja vas in mladinke: 1. mesto OO ZSMS Petrovče, 2. mesto AMZ Tabor, 3.-4. mesto OO ZSMS Gornja vas in OO ZSMS Prebold. V okviru praznovanja dneva mladosti bomo organizirali turnir v malem nogometu, ki bo v nedeljo, 29. maja 1988, s pričetkom ob 15. uri na nogometnem igrišču (travnatem) v Trnavi za Hmeljarskim domom. Na ljubljanskem strelišču Komunalca se je v nedeljo, 8. maja, odvijalo tekmovanje za vstop v drugo republiško ligo. Iz naše občine sta si to pravico priborili ekipa Šempetra in Liboj, ki bosta odslej tekmovali v drugi ligi. Ekipa SD Žalec pa si je ponovno zagotovila nastop v prvi ligi. Pokal 0F Na strelišču v Braslovčah je bilo tekmovanje z vojaško puško za pokal OP. Rezultati ekipno: 1. Braslovče 481, krogov; 2. Polzela, 478 krogov; 3. Šempeter, 321 krogov... Posamezno: 1. Alojz Klovar, SD Žalec, 167 krogov; 2. Štefan OŠLEP, SD Polzela, 159 krogov; 3. Kralj - Braslovče, 140 krogoy. Karateisti spet uspešni V Kranju je bilo konec aprila prvenstvo SR Slovenije v karate borbah za mladince. Iz celjskega območja sta bila najuspešnejša člana karate sekcije TVD Partizan Žalec Branko Cimper-mann in Miloš Goubar, ki sta v super lahki kategoriji osvojila prvo in drugo mesto. Oba sta se udeležila državnega prvenstva, ki je bilo pred nekaj dnevi v Vojvodini. Tekmovali so tudi pionirji, in sicer v Celju in v Petrovčah. Člani DK Celje so organizirali tekmovanje, za pionirje v katah. Tekmovalo je 70 pionirjev, kar je tudi največ doslej. Rezultati so naslednji: starejši pionirji: Damir Vrbanič, Žalec je osvojil prvo mesto, Kristjan Bogataj iz Petrovč drugo in Tomo Popovič iz Žalca tretje mesto. Mlajši pionirji: Peter Žagar iz Žalca je osvojil tretje mesto. Ekipe: starejši pionirji: prvo mesto: Žalec (tekmovali so Damir Vrbanič, Grega Gajšek in Zdenko Bikič). Mlajši pionirji: ekipno so osvojili Žalčani drugo mesto (Peter Žagar, Marko Leber, Izidor Povše). V Petrovčah pa je bilo področno prvenstvo za pionirje. Rezultati: prvo mesto: Kristijan Bogataj, Petrovče; tretje mesto Damir Vrbanič, Žalec. Oba sta se uvrstila na republiško pionirsko prvenstvo, ki bo v Titovem Velenju. Občinsko prvenstvo z vojaško puško V Braslovčah je 22. maja potekalo občinsko prvenstvo v streljanju z vojaško puško, ki ga je organiziralo SD Bralovče na prenovljenem strelišču pri jezeru. Tekmovanje je bilo organizacijsko dobro izvedeno, dosežena pa sta bila dva rekorda, in sicer je Mladen Melanšek dosegel občinski rekord s 184 krogi, ki je bil hkrati tudi rekord strelišča, ekipno pa so dosegli rekord občine tudi Žalčani s 528' krogi. Sledila jim je ekipa Šempetra s 436 krogi, Braslovče s 404 krogi. Polzela s 353 in Liboje z 210 krogi. Posamezno pa je Mladenu Melanšku s 184 krogi sledi! Alojz Klovar s 182 ir) Matjaž Kralj s 163 krogi. Skupščina SD Žalec Na letošnji skupščini Strelske družine Žalec v prostorih Name Žalec se je zbrala večina aktivnih strelcev te družine — članov, mladincev in pionirjev. Ocenili so delo preteklega leta, katerega uspešnost se kaže v številnih uspehih ekip in posameznikov v občinskem in republiškem merilu, z željo, da bi bili v novi sezoni vsaj tako uspešni, če ne še boljši. Janja Habjan — četrta v Sloveniji Šahovske vesti V počastitev prvega maja je šahovski klub Gornji grad pripravil turnir v dvojicah, na katerem je nastopilo 22 parov. Zmagala sta Stane SKOK in Martin ŠTORMAN pred Brankom SETNIKARJEM in Jožetom ŠTORMANOM, vsi iz ŠK Šempeter. Sedmo mesto sta osvojila FERME-GROBELNIK iz Vrbja. Društvo upokojencev iz Žalca pa je pripravilo posamezni šahovski turnir za pokal občine. Zmagal je PEVNIK s Polzele pred SKOKOM iz ŠK Šempeter, tretje in četrto mesto pa sta z enakim številom točk osvojila FLORJANC in GROBELNIK. -jg Kegljaške Vsi na kolo za novice zdravo telo Mlada strelka obiskuje osnovno šolo v Žalcu, in sicer sedmi razred. Takole pripoveduje: »Prvič sem se srečala s puško v šoli pri strelskem krožku. Ker mi je bilo všeč, sem se včlanila v SD Žalec in začela redno trenirati z zračno puško. Z marljivimi treningi sem dosegala solidne in vse boljše rezultate, kar me je pripeljalo tudi na republiško prvenstvo, kjer sem med številnimi pionirji v Sloveniji zasedla četrto mesto. Dobra uvrstitev mi je spodbuda za nadaljnje delo v tem športu.« Pokal livarja Žalčanom V Štorah je potekalo 6. tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno pbško za pokal Livarja '88, katerega se je letos udeležilo 17 ekip iz vse Slovenije. Zmago so slavili Žalčani, v postavi: Justin Smrkolj (374 krogov), Mladen Melašek (373 krogov) in Vojko Škodnik 362 krogov. Nastreljali so 1109 krogov in zasluženo osvojili prvo mesto, s tem pa tudi pokal livarja in lepo plaketo. Jani Pukmajster Planinci po jadranskih otokih Ligaška sezona je zaključena, za kegljače Hmezada pa je bila izredno uspešna, saj se je prva ekipa uvrstila v I. slovensko kegljaško ligo. V zadnjih dveh kolih so igrali v Hrastniku proti Rudniku in zmagali s 5261:5175. Nato so se pomerili v Žalcu s Preboldom in tudi zmagali s 4984:4888. Na koncu so si delili prvo mesto s kegljači Rudarja iz Trbovelj. Še enkrat so se morali pomeriti na nevtralnem kegljišču Gradisa v Ljubljani, kjer so Žalčani prepričljivo premagali nasprotnika s 5123:4904. Za prvo ekipo so v pretekli sezoni nastopali: Danilo Sivka. Albert Ramšak, Franc Trost, Milan Lešnik, Jože Rotar, Boris Kompan in Zlatko Kraj-šek. Upamo, da bodo tudi v republiški ligi tako uspešni kot doslej in da bodo poleg moralne podpore deležni tudi finančne pomoči, saj so tekmovanja povezana s precejšnjimi finančnimi sredstvi in kljub dobrim rezultatom ne morejo biti tekmovalci v ponos kraju, ki ga predstavljajo, če ne premorejo niti solidnih copat, dresov in trenerk. Čas je že, da bi kegljanje izgubilo vzdevek gostilniškega športa, saj se že razmišlja o uvrstitvi panoge v spored olimpijskih iger. Rezultati pa dokazujejo. da je kegljanje poleg strelstva trenutno vodilna panoga v občini. Druga ekipa je sezono zaključila manj uspešno. Tako so v borbi za četrto mesto v Šentjurju izgubili s 5109:4863. Nato so izgubili še s prvouvrščeno Dobrno z rezultatom 4846:4822. V Celju so nato izgubili proti Emu II. s 4856:4775, v Mozirju pa so nato premagali ekipo Mozirja s 4924:4807. V zadnjem kolu so nato doma premagali ekipo Ema Celje II. s 4773:4510. Na koncu so tako med desetimi ekipami osvojili šesto mesto, s čimer so si zagotovili obstanek v prvi ligi OKS Celje. Za drugo ekipo so v minuli sezoni nastopali: Zlatko Krajšek, Milan Krajšek, Marjan Šimek, Darko Šon, Miro Dobrajc, Boris Mehtig, Emil Virant, Franc Gorišek in Jože Rotar. Zveza za telesno kulturo in kolesarski klub Žalec vabita ljubitelja rekreativnega kolesarjenja na tradicionalno prireditev Vsi na kolo za zdravo telo Prireditev bo v nedeljo, 29. maja s pričetkom ob 8. uri. Startna mesta bodo v Žalcu. Grižah, Šempetru, v Preboldu in na Polzeli. Planinci naše občine so se za prvomajske praznike podali na potep po vrhovih jadranskih otokov Brača, Hvara in Visa, in sicer po partizanski planinski transverzali, ki je posvečena spominu NOB na teh otokih. Izlet je organiziralo Planinško društvo Žalec, ki je poskrbelo tudi za strokovno vodstvo, udeležilo pa se ga je petdeset planincev iz vseh društev v občini. Med udeleženci izleta je bil tudi nekdanji radiotelegrafist pri vrhovnem štabu Zlatko Agrež iz Žalca, ki je po štiridesetih letih obiskal kraje, v katerih je med narodnoosvobodilno borbo opravljal pomembno poslanostvo. Pogovor z njim bomo objavili v eni naslednjih številk, I. J. Pri pionirski rokometni šoli v Žalcu, ki jo vodi Adi Hudarin, so že vidni prvi uspehi. Pred dnevi so se njene rokometašice prvič predstavile. V goste so prišle pionirke pionirske rokometne šole Belinke Olimpije, ki jo vodi Sonja Vidic. Mlade rokometašice iz Ljubljane so dve leti starejše, kljub temu pa so se jim žalske igralke dobro upirale. Igrali so trikrat po 15 minut in Adi Hudarin je po prvem srečanju zelo zadovoljen. Sedaj vadi 21 deklet trikrat na teden. Na sliki: Mlade rokometašice pionirske rokometne šole na OŠ Peter Šprajc-Jur v Žalcu, ki so nastopile v prvi tekmi. T. TAVČAR SERVIS AVTOMOBILSKIH PNEVMATIK Dejan Štefančič Se priporočam. NOVO NOVO NOVO s 1. junijem 1988 v Šempetru 24 (na odcepu za jamo Pekel) ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v cvetu mladosti tiho zapustila draga žena, hči in mamica MARTA BUČAR roj. Zagoričnik, iz Ločice pri Polzeli. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in tako številčno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala družini Svet, Višner in Ulaga, Milanu Bučarju, dr. Matjaževi, Onkološkemu inštitutu Ljubljana, delavcem TN Polzela, govornicama, duhovniku za opravljen obred, godbi na pihala in kvartetu Lastovka. * Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: mož Bine s hčerkama Brigito in Sašo, ata, mama in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka BERNARDA ČEPINA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste darovali za maše in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi kolektivu TT Prebold, zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica, godbi, pevskemu zboru, govornikoma in pevcem ter duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni iz Prebolda se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, izrazili sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi osebju bolnišnice Celje, govornikoma za poslovilne besede, pevcem, godbi, lovcem-rogištom in gasilcem. Žalujoči: vsi njegovi AMALIJE GOLAVŠEK iz Šešč 57 pri Preboldu ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre in tete 427 pohodnikov Ekipi osnovne šole Petrovče je priznanje in nagrade izročil Marjan Žohar, sekretar sekretariata za ljudsko obrambo Sredi maja so se na Vranskem pomerili učenci , osnovnih šol in šole Ljuba Mikuž v znanju in veščinah SLO in DSZ. Tudi tokrat so posamezne ekipe pokazale veliko znanja s področja prve pomoči, zgodovine NOB, topografije in orientacije, pomerili pa so se tudi v streljanju z zračno puško. Tekmovanje so zaključili s podelitvijo priznanj in nagrad, učenci osnovne šole Ivan Farčnik-Buč Vransko pa so poskrbeli za kul-turno-umetniški program. Čeprav tekmovanje nima samo tekmovalnega značaja, saj gre predvsem za preizkus znanja vseh ekip, pa so tudi letos bili najuspešnejši učenci osnovne šole Petrovče, ekipo pa so sestavljali Primož Oset, Robi Gril, Matej Dobovi-čnik, Simona Horvat, Tanja Ramšak in Simona Polak. jk . Rezervni starešine na terenu V okvir letnega načrta izobraževanja — usposabljanja rezervnih vojaških starešin so minule dni po krajevnih organizacijah zveze rezervnih vojaških starešin naše občine pripravili reševanje taktične naloge na temo »Vod v naskoku na utrjen sovražni objekt-. Tokrat je bila vaja na terenu, vseh udeležencev pa je bilo 350. Na sliki: Za KO ZRVS Braslovče, Letuš in Polzelo je bila vaja v Malih Braslovčah. Ena od skupin pri delu. T. TAVČAR Tudi letos so v počastitev krajevnega praznika KS Liboje, dneva OF in 1. maja pripravili tradicionalni pohod po mejah krajevne skupnosti in spominskih obeležij. Pred pričetkom pohoda je bila pri mostu čez Savinjo v Kasazah krajša slovesnost. Pohod je trajal 4 ure in pol, zaključek pa je bil na Brnici. Pohoda se je udeležilo 427 pohodnikov iz Savinjske doline, Maribora, Celja in drugih krajev Slovenije. T. TAVČAR Nabori uspešni Večina nabornikov je izpolnila pogoje za služenje vojaškega roka, tako je ugotovila komisija, ki je sredi maja opravila nabore. Zdravstvene preglede so tokrat opravili delavci Zdravstvenega doma, komisija pa je v večini primerov upoštevala želje nabornikov. Za zanimivost so tudi tokrat poskrbeli Vinskogorčani, ki so se na nabor pripeljali s konjsko vprego, manjkala pa. seveda, tudi ni harmonika jk Najboljši zopet Petrovčani Vlado Božič republiški prvak V Kranju je bilo pred dnevi dvajseto zaključno republiško tekmovanje »Kaj veš o prometu« za osnovne šole in šestnajsto za srednje. Udeležilo se ga je 60 osnovnošolcev — občinskih prvakov. Tekmovanje v Kranju je bilo sestavljeno iz treh delov; najprej je bilo na vrsti testiranje iz znanja prometnih predpisov, nato spretnostna vožnja na poligonu in nazadnje še ocenjevalna vožnja po ulicah Kranja. Med učenci osnovnih šol je zmagal Vlado Božič iz OŠ Braslovče, njegova mentorica pa je Ela Marovt. Vlado je star 14 let, obiskuje pa osmi razred. O uspehu nam je takole pripovedoval: »Letos sem nastopal na tekmovanju že tretjič. Da pa bom zmagal na republiškem, se nisem nadejal. Res je, da sem pridno vadil, toda med šestdesetimi je težko biti najboljši. Vesel sem!« T. TAVČAR Za varnejši jutri V prejšnji številki smo napovedali prispevek o civilni zaščiti v okviru zdravstvene oskrbe, vendar je pri delovanju civilne zaščite (CZ) potrebno osvetliti več stvari, ki neposredno vplivajo na enotno in skupno delovanje integriranega zdravstva in CZ. Civilna zaščita je del splošne obrambe in družbene samozaščite in je organizirana v vseh bivalnih in delovnih okoljih kot najširša oblika priprav in udeležbe delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih nesrečah in izvajanje samozaščitnih nalog v izrednih razmerah. Civilna zaščita se aktivira v razmerah, ko zdravstvene organizacije z aktivisti RK ne zmore več opraviti vse zdravstvene oskrbe. To je ponavadi ob elementarnih nesrečah ali v vojni, ko je potrebno zaradi množice poškodb prebivalstva vključevati v zaščito in reševanje tudi enote CZ, ki pa ne oskrbijo poškodovancev v celoti, temveč le v prvi pomoči in prevozu, prenosu poškodovancev do zdravstvenih organizacij, ki nudijo dokončno zdravstveno oskrbo. Civilna zaščita postane ob elementarnih nesrečah in vojni s stališča nudenja prve pomoči del integriranega zdravstva. V teh primerih pa so potrebne še druge oblike zaščite in reševanja, za katere skrbi civilna zaščita s svojimi ukrepi, ki ob nenehnem izpopolnjevanju nudijo celostno zaščito in reševanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin v vseh razmerah. Za izvajanje ukrepov CZ pa se enote in štabi pripravljajo z usposabljanjem in stalnim spremljanjem ogroženosti prostora, kjer žive in delajo. Pri integriranem zdravstvenem varstvu pa ne smemo pozabiti velike pomoči prostovoljne organizacija Rdečega križa, ki s svojimi aktivisti v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela veliko prispeva k osnovni zdravstveni preventivi in s svojo aktivnostjo dviga raven zdravstvene kulture med prebivalstvom, kar je zelo pomembno pri odpravljanju posledic elementarnih nesreč in vojne. V okviru zdravstva, civilne zaščite in Rdečega križa pa se pripravlja naša družba za obvladovanje najtežjih razmer ob elementarnih nesrečah in v vojni. V naši dolini lahko kot najtežjo elementarno nesrečo pričakujemo rušilni potres, ekološko katastrofo, v vojni pa uporabo sredstev za množično uničenje prebivalstva od jedrskega, kemičnega in biološkega orožja, na katerih uporabo je treba v morebitni vojni z gotovostjo računati. Naslednjič pa nekaj več o usposabljanju civilne zaščite s področja prve medicinske pomoči, ki je potekalo na igrišču na Polzeli. m CELIE PODELJUJE VEČ ŠTIPENDIJ ZA NASLEDNJE POKLICE: DIPL. ING. GRADBENIŠTVA DIPL. ING. ELEKTROTEHNIKE DIPL. ING. STROJNIŠTVA DIPL. ING. RAČUNALNIŠTVA DIPL. ORG. RAČUNALNIŠTVA ING. GRADBENIŠTVA GRADBINEC SLIKOPLESKAR TESAR KONSTRUKTOR MIZAR STAVBNI KLEPAR STAVBNI KLJUČAVNIČAR MONTER VENTILACIJSKIH NAPRAV MONTER OGREVALNIH NAPRAV MONTER VODOVODNIH NAPRAV Za te poklice nudimo višje, štipendije in zajamčeno delovno mesto. Stipendisti srednjih šol dobijo še šolsko malico, šolske knjige, delovno obleko in povrnjene potne stroške. Vpis v triletni program gradnje je še možen. Potrebne informacije dobite na telefonu 33-511/int. 203. Vloge za štipendijo pošljite na naslov: GIP »INGRAD- Celje, oddelek za izobraževanje, Lava 7, 63000 CELJE. Dežurstvo na vodovodu Dežurni monter za popravilo okvar na glavnih vodih v občini Žalec: Jakob OLIP, Pongrac 21 Vlado ŠUPER, Vel. Pirešica 5/e Tone JAGER, Prebold 62/a Marko DOLINAR, Griže 35 Bogdan PANTNER, Rakovlje 17/d Opomba: dežurni se nahaja v DO Komunala Žalec ou 12. do 12.30 le v času prostih dni (sobota, nedelja, praznik). Ob delavnikih popoldne je doma. Sporočila lahko oddate v nabiralnik. od 30. 5. do 6. 6. 1988 od 6. 6. do 13. 6. 1988 od 13. 6. do 20. 6. 1988 od 20. 6. do 27. 6. 1988 od 27. 6. do 4. 7. 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame MARIJE RADIŠEK se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence. Zahvaljujemo se osebju Doma oskrbovancev na Polzeli in dr. Matjaževi. Posebna hvala pevskemu zboru, Dejanu Podbregarju, pogrebcem, duhovniku ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža in očeta MARKA BEŠVIRJA iz Dolenje vasi pri Preboldu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem Tekstilne tovarne Prebold in vsem ostalim za vso pomoč, cvetje in izrečeno sožalje ter tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Dora ter hčerki Liljana in Marjana Poučujem francoščino, italijanščino, španščino, solo petje, klavir, kitaro, harmoniko, makrobiotiko in hatha jogo. Jean Franpois Arnšek, Savinjske čete 6, Žalec, tel.: 714-343 PROMETNE NEZGODE Dne 16. aprila je ob 13 50 na lokalni cesti v neposredni bližini Petrovč voznik neregistriranega motornega kolesa Andrej KUDER zapeljal na mastni madež na vozišču, zaradi česar je izgubil oblast nad vozilom, padel in se huje poškodoval. Tega dne je ob 14.20 na magistralni cesti v Črnovi nepravilno prehiteval voznik osebnega avtomobila Marjan CVIKL osebno vozilo Abdulaha IKANOVIĆA in ga med prehitevanjem oplazil, zaradi česar sta oba voznika zapeljala s ceste na travnik, pri čemer se je sopotnica v Ikanovičevem vozilu Safeta IKANOVIČ laže ranila. Na isti cesti je naslednjega dne v kraju Vinska gora avstrijski državljan Erih FRITZ z osebnom vozilom audi 100 zaradi prehitre vožnje zapeljal s ceste v potok Pirešica in se prevrnil. Voznik se je v nesreči hudo poškodoval, vozilo pa je popolnoma uničeno. Dne 16. aprila je ob 20.20 v Šempetru voznica osebnega avtomobila Angela GOLAVšEK pri vključevanju na magistralno cesto izsilila prednost vozniku osebnega avtomobila Francu TERČKU. Pri trčenju je nastala le večja gmotna škoda, podan pa je sum, da je voznica vozila pod vplivom alkohola. Dne 17. aprila ob 19.45 je v Šeščah na lokalni cesti voznik neregistriranega vózila, brez vozniškega dovoljenja in domnevno pod vplivom alkohola Martin MARKO zbil kolesarko Pavlo KRALJ, ki mu je pripeljala nasproti. Po trčenju je Marko svoje vozilo zaustavil, nakar je odpeljal in so ga miličniki s pomočjo občanov Šešč in Matk v naslednjih dneh izsledili. Kolesarka je bila v nezgodi hudo poškodovana Nepravilno prehitevanje je botrovalo nezgodi dne 21. aprila na magistralni cesti v Studencah, kjer je voznik osebnega vozila Božidar ROJNIK začel prehitevati pred seboj vozeče vozilo v trenutku, ko mu je nasproti pripeljalo drugo vozilo. Rojnik je sicer začel zavirati, pri čemer pa je izgubil oblast nad vozilom in čelno trčil v vozilo Ludvika ZAGRADIŠNIKA V trčenju sta se poškodovala voznik Rojnik in sopotnica v Zagradišnikovem vozilu Jožica REHAR. Ugotovljeno je bilo, da je Rojnik vozil pod vplivom alkohola. Tega dne je ob 16.40 na magistralni cesti v Šempetru voznik osebnega vozila Ljubiša LAZAREVIČ pri vključevanju na magistralno cesto s parkirnega prostora gostišča Štorman izsilil prednost vozniku tovornega avtomobila Vinku CAFUTI. V trčenju se je voznik Lazarevič laže poškodoval. Dne 22. aprila je ob 12.20 na lokalni cesti v Kapli vasi voznik osebnega vozila Darko ZORKO vozil v smeri Kaple vasi in na zadostni razdalji pred sabo opazil otroka Darka BURKELCA. Ta je stopil na vozišče, takoj za tem pa se je vrnil na rob cestišča, nato pa, ko je voznik Zorko pripeljal v neposredno bližino, stekel čez cesto, zaradi česar je voznik zbil otroka po cestišču in ga hudo poškodoval. Vožnja v rdečo luč je bila vzrok prometni nezgodi dne 22. aprila ob 22.30 v križišču žalske obvoznice in lokalne ceste za Ložnico. Voznica osebnega vozila Marija SITAR je iz lokalne ceste zapeljala v križišče pri rdeči luči in s tem zaprla pot vozniku osebnega vozila Romanu PERGERJU, ki je imel na semaforju zeleno luč. V trčenju so se hudo poškodovali voznica Marija SITAR, Janko KOTNIK in Srečko KUDER Dne 6. maja je ob 16.25 v Žalcu na ulici Heroja Staneta zbil na prehodu za pešce voznik osebnega vozila Ciril SILOVŠEK peško Julijano PUKLEK. Kljub zaviranju jo je voznik zbil. pri čemer se je laže poškodovala. KAZNIVA DEJANJA V noči na 20. april je bilo vlomljeno v blagovnico na Polzeli. Storilci so iz objekta odnesli predvsem oblačila v skupni vrednosti poldrugega milijona dinarjev. Dejanja sta osumljena S. D. in mladoletni S. B , katerima so miličniki zasegli ukradene predmete in jih vrnili trgovini. Omenjena sta osumljena tudi vloma v TVD Partizan na Polzeli, prisvojila pa sta si tudi kolo z motorjem. V noči na 20. april je neznani storilec v Kasazah -103 ukradel Alojzu Planinšku kolo z motorjem zelene barve znamke APN 6. Dne 24. aprila je prišlo v Pirešici do družinskega pretepa, ,v katerem je oče z nožem napadel sina in ga laže poškodoval. Dan prej pa so Rajku CESTNIKU izpred kino dvorane v Gotovljah ukradli nezaklenjeno motorno kolo avtomatic 3. bele barve. Samozaščitno se je obnašal neznani občan, saj so na osnovi njegovega anonimnega obvestila miličniki dne 24. aprila prijeli M. A. in S. J., ki sta pred tem izvršila tatvino v DO Ferralit Žalec. Mladoletni I. B. iz Žalca je osumljen tatvine ženske torbice iz avtomobila Violete KREMŽAR, parkiranega na Aškerčevi'ulici v Žalcu Dne 29 aprila so delavci KIL Liboje zasačili M M., ki je zaposlen v njihovi delovni organizaciji, ko je skušal odtujiti paket s kavnimi servisi. Tega dne se je v Studencih razvnel pretep več oseb, v katerem je bil huje poškodovan Karel FIDERŠEK, poškodovano pa je bilo vozilo Franca VOVKA. V noči na 30. april so se R M , D. Č. in J. G. na lahek način založili s pijačo za prvomajske praznike. Preplezali so ograjo pri Alkovitu v Žalcu in se založili s pijačo, nakar so dejanje še enkrat ponovili. Brez pijače je ostala tudi skupina, ki je kampirala pri jami Pekel, nakar so S. K., R. C. in M. Z. vlomili v objekt Turističnega društva in si obnovili zaloge. V noči na 9. maj je bilo vlomljeno v kiosk na tržnici v Žalcu. Dejanja je osumljen R. M., ki so ga prijeli v Celju, ko je vlamljal na podoben način. Tudi tokrat moramo omeniti mladoletnega D. V. iz Presarij, ki je zopet skušal urejati promet po svoje Tokrat je ustavljal voznike z zračno puško in si dajal duška, še pred tem pa je domačim grozil s pobojem, skušal pa je tudi podtakniti požar. Vzrok za njegovo ravnanje je bila vinjenost, vendar so ga miličniki s kazensko ovadbo predali preiskovalnemu sodniku. vse vrste popravil izdelava po naročilu predelava starega zlata odkup starega zlata po najvišji priporoča se ZLATARSTVO KR AG L Šlandrov trg 39 Žalec e SAVINJSKI MAGAZINI ŽAI.IEC V TEH DNEH VAM BLAGOVNICA POLZELA NUDI_ veliko izbiro moških srajc, ženskih bluz, otroških hlač po ugodnih cenah ŠE POVABILO: V RESTAVRACIJI BLAGOVNICE POLZELA SO PRIČELI S STREŽBO NA VRTU! PRIVOŠČITE Sl PIZZO, SADNO KUPO, SLADOLED ali kakšno drugo specialiteto! ZA ŽEJO PA TOČENO PIVO! — mladi pozor - Občinska konferenca ZSMS Žalec tudi letos razpisuje prosta mesta za udeležence MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJ 1988. Doumeli smo duh časa, zato v letošnjem letu poskušamo z drugačnimi oblikami mladinskega prostovoljnega dela. Razpisujemo torej: MDA Biograd na moru — od 18. do 30. junija 1988 Ta MDA je v letošnjem letu nekaj posebnega, saj naj bi potekala dela le v dopoldanskem času, ko se bodo urejevali nenaseljeni otoki blizu Biograda (Sveta Katarina, Planca. Catara), obcestni pas ob magistrali Biograd — Pakoštani (čiščenje nesnage in grmičevja), skratka vse v smislu priprav na bližajočo se turistično sezono, medtem ko bo popoldanski čas namenjen prostim dejavnostim in kopanju. Brigadirji bodo bivali v naselju bungalovov v neposredni bližini Biograda. Najmlajšim udeležencem bo Občinska konferenca ZSMS Žalec zagotovila mentorstvo. Finančne obveznosti pa bodo krile turistične delovne organizacije občine Biograd na moru. Sodimo, da je akcija nezahtevna, z malo truda pa je ob spoznavanju brigadirskega življenja zagotovljeno skoraj brezplačno preživetje dvanajstih dni na morju, kar pa v današnjem času tudi ni mačji kašelj. ZMDA Beograd — od 4. do 30. julija 1988 Medobčinski svet ZSMS celjske regije (Mozirje, Žalec, Celje, Laško, Šentjur, Titovo Velenje, Sl. Konjice .. ) se bo z eno brigado udeležil tudi zvezne mladinske akcije Beograd '88. Na akciji bodo sodelovale brigade iz Našic, Negotina. Kraljeva, Bosanskega novega, Bosanske Gradiške, Zagreba (Peščenice) in naša brigada, ki bodo nastanjene v brigadirskem naselju, urejevale pa bodo gozd Pošutje. Ado Ciganlijo, Avalo in kopale kanal za ptt kabel. V okviru družbenih dejavnosti bo organiziran karting, jahanje . . . Akcijo, ki ni zahtevna, priporočamo predvsem malo starejšim, čeprav so dobrodošli tudi mlajši brigadirji. Prijavnica za brigadirja — MDA Priimek in ime _______________ Točen naslov _________________ Rojstni podatki ______________ Šola. OZD ____________________ OO ZSMS ______________________ Dosedanje sodelovanje na MDA Želim sodelovati na MDA (ustrezno obkroži): A MDA BIOGRAD NA MORU - od 18. do 30. junija 1988 b ZMDA BEOGRAD ’88 - od 4. do 30. julija 1988 S podpisom se obvezujem, da se bom MDA zagotovo udeležil-a in bom v času akcije prispeval-a svoj delež pri uspehih mladinskega prostovoljnega dela. V _____________:________, dne ___________________________________ Podpis predsednika, žig Podpis brigadirja: Izpolnjene prijavnice nam vrnite najkasneje do 10. junija 1988 na naslov: OK ZSMS Žalec, Ivanke Uranjek 6, 63310 Žalec Podrobnejše informacije dobite na telefonu št.: 714-216 Mladinski Z-D-R-A-V-O! Hmezad «LEC GOSTINSTVO - TURIZEM NOVOST V HOTELU GOLDING RUBIN ZA DOPUST IN PROSTI ČAS velika izbira oblačil in športne opreme SHUJŠEVALNA KURA z akupunkturo pod strokovnim vodstvom specialista dr. sci. med. Informacije dobite v recepciji hotela ali po telefonu 714-211, 714-229 nama UGODNO na obročno odplačevanje nakup smučarske opreme: 5 obrokov, brez pologa, brez obresti za gotovinski nakup 20 %-tni popust BRUŠENJE STEKLA V veleblagovnici Žalec bo steklar brusil in graviral steklene izdelke do 2. junija VELIKA IZBIRA POHIŠTVA v veleblagovnici v Žalcu vam nudimo veliko izbiro pohištva tovarne MEBLO in drugih proizvajalcev — možnost obročnega odplačevanja Veleblagovnica -s -t M' W H^ÌTÌI đ*W Zalec Prodajni center ^ ;S » :: Levec FOTOKRONIKA V Žalcu so iz sredstev samoprispevka posodobili Aškerčevo ulico, pločnik pa naj bi zagotovil večjo varnost pešcev, še zlasti šolarjev. Žal pa nevestno ravnanje voznikov osebnih vozil, parkiranih na cestišču ali pločniku, še naprej ogroža prometno varnost. Torej ni odveč opozorilo nevestnim voznikom in ukrepanje organov za varnost. jk »Iščemo dobrega gospodarja,« Slovenija-moja dežela ali konkretneje: Žalec — moje mesto. Foto: L. Lorber Pred dnevi so v. vseh poslovalnicah Savinjskega magazina v Žalcu kupcem ponudili svojevrstno ponudbo na prostem. Kupcev je bilo precej, pritegnilo pa jih je blago s precej nizkimi cenami. Če je bilo to tudi zaradi tega, ker se je približeval zloglasni 15. maj, ni znano, gotovo pa je, da se pri Savinjskem magazinu zavedajo, kakšni časi se približujejo in da se jim skušajo prilagoditi. V Nami pa so ponudili camp opremo. V. Cerovšek, foto: J. K. V naši občini imamo zanimiva turistična objekta, s katerim upravlja turistično društvo Šempeter. To sta kraška jama Pekel in Rimska nekropola. V prvem mesecu nove sezone je bil obisk zelo dober. Na sliki: Študentje gimnazije iz Gradca v Avstriji si ogleduje Rimsko nekropolo. j, TAVČAR NAJPOPOLNEJŠA PONUDBA KMETIJSKE MEHANIZACIJE V POVEČANE PRODAJNE POVRŠINE ELEKTRO ODDELKA Z DODATNO PONUDBO NUDIMO VAM ŠIROK IZBOR BLAGA laizad AGR1NA d E blagovnica •Hmezad- ŽALEC, TEL: (063) 713211 • POSLUJEMO ÓD 7. OO 19. URE VSAK DELAVNIK, OB SOBOTAH OD 7. DO 13. URE V „ - r J