Poštnina oiafana v gotovim Leto LVII. V Ltubliani. v sredo, dne 17. aDrila 1929
____.	m
St. 87 2. izdal" st. 2 oi.
Naročnina
Dnevna izdaja
za državo SHS
mesečno Din polletno 130 Din celoletno 300 Din
za inozemsivo
mesečno 40 Din nedei>aKa izdala celoletno v Jugo-Slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp. peUi-vrsla mali oglasi po 150 in 2 D, veCII oglasi nad 43 mm viSlne po Din 2-50, veliki po 3 in 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pr: ve<tiem □ naročilu popust Izide ob 4 zfulraj rožen pondelIKe In dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopltar/evi ulici št. 6lili Rokopisi se ne vrata/o, nelranklrana pisma se ne apre/emafo * Uredništva telefon it. 2050. upravnlštva št. 232S
Borba za svobodo
13. aprila tega leta so obhajali katoličani v Veliki Britaniji stoletnico, odkar je bila v angleškem parlamentu sprejeta takozvana emancipacijska bili, zakon, po katerem se je vrnila katoličanom verska svoboda in politična enakopravnost.
V sijajnem biografičnem delu Lytton-Stracheya o kraljici Elizabeti sc nam odkriva miselnost vladarjev, ki so Anglijo odtrgali od katoliške Cerkve. To so bili ljudje »renesanse«; skrajni nasilneži, samovoljni tirani, ki niso trpeli nobene duhovne sile, katera bi stala na poti njihovi pohoti. Katoliška cerkev v Angliji pa je bila velika, pravzaprav edina moralna sila, ki je že od 3. stoletja po Kristusu deželo odprla krščanski kulturi in nra-vem. Anglija, Škotska in Irska so dale svetu velike verske in kulturne delavce: Bonifacija, Bedo, Kiliana, Tomaža Becketa in Tomaža Mora, Anzelma, oba Bacona in druge. Ta cerkev s svojo globoko vkoreninjenostjo v ljudstvu je bila že pred reformacijo prišla v konflikt z absolutističnimi težnjami kraljev. Henrik VIII. je naposled sklenil duhovščino spraviti popolnoma v odvisnost od sebe, spremeniti cerkev v državen institut in sebe napraviti za njenega glavarja. Nasilno izvršeni ločitvi od Rima je sledilo kruto preganjanje, v katerem je bilo za 38 letnega vladanja tega Nerona usmrčenih: 2 kardinala, 2 nadškofa, 18 škofov, 13 opatov, 500 priorjev in menihov, 38 doktorjev bogoslovja in prava, 12 vojvod in grofov, 164 plemičev, 124 meščanov, 110 žensk. V državi, kjer je bila verska in politična svoboda že po Magna charta 1216 vsakemu zasigurana, je bilo katoliški cerkvi prepovedano vsako bogoslužje pod smrtno kaznijo. Cerkveno premoženje se je seveda konfisciralo za krono in državo. Do leta 1793. se niti ime »katolik« ni smelo izgovarjati; katoličanom so rekali »papisti«. Šele leta 1803. se je nek katoliški duhovnik vprvič upal iti po londonskih cestah v črni obleki.
Najhujše se je godilo katoliški Cerkvi na Irskem, kjer je bila prvoboriteljica za narodno svobodo ljudstva proti angleškemu velepo-sestvu, ki si je deželo popolnoma zasužnjilo. Irski katoličani so bili proglašeni za manj vredne, so bili izključeni od državnih služb in niso mogli biti zastopani v parlamentu. Leta 1788. je Anglija iz strahu pred posledicami ameriške in francoske revolucije te izjemne postave nekoliko omilila, toda do popolne pravne emancipacije je prišlo šele leta 1829., ko je nastopil veliki 0' C o n n e 11. Ta je postavil na svoj irski osvobodilni program: popolno politično enakopravnost katoličanov brez vsakega pridržka, dopustitev katoličanov k vsem državnim službam, popolno versko svobodo in odpravo desetine, ki so jo morali plačevati katoličani za vzdrževanje državne anglikanske cerkve. Genialnemu mislecu, politiku in govorniku se je posrečilo, da je večji del angleške inteligence začel v parlamentu borbo za emancipacijo katoličanov. To so bili: Pitt, njega politični nasprotnik Fox, Canning, Burcke, Peel, zmagalec pri Waterloo-u vojvoda Wellington, pisatelj Wal-ter Scott in zgodovinar Macaulay ter nešteti drugi, ki spadajo med največje može v zgodovini Anglije in celega sveta. 13. aprila 1. 1829, je bila postava o enakopravnosti katoličanov po velikih in dolgih debatah od obeh zbornic sprejeta in sklenjena.
Pravica je zmagala. Katoliki so mogli postati peeri in poslanci, so dobili dostop do vseh državnih služb in dostojanstev, v občinsko samoupravo in armado; le lord-kancler in lord-pečatohranilec ter vicekralj irski niso smeli biti katoliki. Posebni kazenski zakonik proti katoličanom se je odpravil. Vendar pa redovi še niso bili pripuščeni, tudi katoliški škofi niso smeli nositi naslova kakšnega anglikanskega škofovskega sedeža. Ali od tega dne dalje je katoliška cerkev dobila ogromen razmah in 1. 1850. je papež Pij IX. obnovil katoliško hierarhijo v Angliji, ki šteje danes 1 nadškofa in 17 škofij. L. 1878. se je obnovila katoliška hierarhija na Škotskem, 1. 1851. se je ustanovila katoliška univerza v Dublinu, 1. 1914. sc je ustanovilo angleško poslaništvo pri sv. Stolici, 1. 1910. se jc odpravil del za katoličane žaljive inkoronacijske prisege in še ostale utesnjujoče določbe iz starih proti-katoliških zakonov. Krona borbe za svobodo katoliškega elementa pa je datum 6. decembra 1921, ko jc irski narod dosegel državno svobodo kot svoja republika.
Mož, ki je pa s svojim mirnim delom, mogočno besedo in silo svojega genijalnega duha največ doprinesel k srečnemu koncu nad 300 letne borbe za versko in politično svobo-
Po objavi lažnivega „dokumenta"
Kakšne gorostasne laži so v „dokumentu" - Odbita senzacija -Tuji tisk spoznal lažnivost „dohumeniau
Članek g. Virginija Gajde v »Giornale d'Italia« je zelo dolg. Še daljši pa je »dokument«, ki obsega sedem stolpcev velikega formata italijanskih listov. Nemogoče nam je zato, objaviti »senzacijo« g. Gajde v celoti ali pa tudi le v obsežnem izvlečku, dasi bi svojim čitate-Ijem zelo radi privoščili to »senzacijo«, da bi videli, kako senzacionalne laži so sploh mogoče. Vendar pa moramo navesti vsaj par najbolj mastnih, da tudi naši bratci vidijo, kako zadostno slabo so narejeni ti »dokumenti«. ?.e veliki podnaslovi članka povedo vse. Takole se glase ti naslovi:
»Vojni dokumenti Jugoslavije — Kako organizira srbski generalni štab terorizem na mejah — Bodoča vojna — Vojaki s krvoločnim instinktom — Šola zasede — Zastruplje-vanje vode in uporaba nožev — Krvni zakon: ubijaj neprijatelja in ranjenega tovariša — špijonaža in revolucija.«
Pod temi krvavimi naslovi pa opisuje g. Gajda, kako »pripravlja Jugoslavija vojno proti vsem«.
Vse vodi srbski generalni štab. Glavno nalogo pa imajo komite, ki še pred začetkom vojne delujejo na sovražnem ozemlju. Vsak komita ima tudi uniformo tuje vojske. Njegovo delovanje se bo pokazalo v najbolj divjem, najbolj surovem in najbolj nelojalnem načinu borbe, brez vsakega usmiljenja in brez vseli skrupulov. Vodo bodo zastrupljevali z bacili, ropali in ubijali civilne osebe, s požari, terorjem in oboroženim nasiljem bodo šli nad ne-oboroženo prebivalstvo. Da bodo komite tej tigrski in še hujši vlogi kos, bodo skrbno iz-vežbani. Zlasti se skrbi za duhovno pripravljenost in tu pomaga tudi prosvetno ministrstvo. Ti komile dobivajo seveda tudi posebne plače. In s temi surovimi sredstvi se pripravlja vojna proti vsem. »Vsi komandanti morajo
biti prepričani, da smo danes velika in močna država, ki nima potrebe, da ima kakšne obzire do sosedov. V bodočih vojnah bodo upravičena vsa sredstva.« Tako se dobesedno glasi v teh »dokumentih«!
»Dokument« sam pa ima ta poglavja:
»Instrukcije za akcijo band v slučaju vojne na naših zapadnih in severnih frontah — Šola za organizacijo guerille — Subverzivna propaganda za časa miru — Taktične odredbe
—	Splošna navodila — Orožje in rekrutiranje
—	Posebne plače komitskih band — Sredstva in oboroževanje — Sabotiranje neprijaieljske mobilizacije — Terorizem, pohod, prenočevanje in borba — Mobilizacija in koncentracija komitov.«
V splošnih navodilih da se pravi, da je glavna naloga komitov, da povzročijo med prebivalstvom paniko in da zrevolucionirajo prebivalstvo. Mesta, na katerih nastopajo komite, morajo biti označena s krvjo, nožem in razvalinami. Komite morajo biti energični, krvoločni, brez skrupulov, sposobni za vse. Še ta di-ven stavek iz tega famoznega dokumenti! laži: Treba zažigati polja in gozdove, zastrupljevali vodnjake, ubijali uradnike prefekture, ubijati kmete in ranjene vojake, po možnosti pa postopati tako, da bo narod mislil, da so ubijalci komunisti ali italijanski emigranti.
Pa zadosti teh lažnivih izmišljotin, vsr„' se morajo našemu miroljubnemu narodu le laži naravnost studiti!
Lašha predrznost
Rim, 16. aprila. (Tel. »Slov.e) »Giornale d' Italia« zagotavlja slovesno, da so jugoslovanski dokumenti, ki jih jc objavil, pristni in da gre za instrukcije jugoslovanskega generalnega štaba za slučaj spora z Madjarsko.
Kampanja proti nam propadla
»Vreme« z dne 16. t. m. piše: »List ,Giornale d' Italia' je ponovno začel kampanjo proti naši državi, objavljajoč neke lažnive dokumente, v katerih se naši državi ponovno pripisujejo nekake fantastične bojevite namere.
Iz pisanja tujega časopisja se vidi, da je evropska javnost k sreči takoj uvidela pravo vrednost obtožb, ki so se objavile proti naši državi. Udarec kampanje take vrste je s tem omejen. Ona danes ne preti več z ustvarjanjem tako opasnih situacij, kakor je bilo to prvič. Izgledi za resnost komplikacij so toliko slabši, ker smo mi, izučeni po prejšnjih izkustvih, danes v stanju, da jo spremljamo brez razburjenja. Nevarno in škodljivo je med tem, ker se to obnavlja v Italiji, katere narod b: lahko veroval v točnost iznešenih trditev, ker se s tem ustvarja neko razpoloženje, ki ni v prilog odnošajem zaupanja, prijateljstva in miru, h katerim težita obe vladi, kakor izjavljata.
Ta kampanja ne more več doseči svoj prejšnji cilj: da diskreditira našo državo v očeh Evrope; posebno ne sedaj, ko so vse moči naše države stavljene v službo miru. V ostalem jc verjetno, da to tudi ni njen sedanji cilj.
V zvezi z manifestacijami italijarsko-albanskega prijateljstva v Tirani bi mogli biti ti napadi neke vrste udarec v obraz; lahko bi bili tudi demantiranje poročil istega lista o razgovorih g. Mussolinija z g. Cham-berlainom z ozirom na politiko nasproti naši državi. Toda tudi kot taki so, z ustvarjanjem neprijateljske atmosfere v italijanski javnosti, preveč opasni, da bi sedaj, v času, ko se z vseh strani iskreno želi mir in ko se za njegovo vzdrževanje polaga velika pažnja na sosedsko lojalnost, mogli preiti brez resne splošne obsodbe.«
Komentarji francoskih listov
»Echo de Pariš« objavlja Gajdov članek in pravi, da je napravil v Parizu slab vtis. Zlasti je zanimivo, piše rimski dopisnik lista, da
do, 0'Connell je po mnogih preganjanjih, ječi in vsakovrstnem trpljenju umrl 1. 1847. na poti v Rim z besedami: Moje telo pripada zemlji, moje srce Rimu, moja duša Bogu.«
Baš naš čas bi rabil takih katolikov kakor je bil 0'Connell!
objavlja »Giornale d'Italia:: ti> članek baš v trenutku, ko je odpotoval g. Grandi v Albanijo.
V pariških krogih ne verujejo Giornalu d'Italia, ker Pariz ve, da vodi Jugoslavija miroljubno politiko, ki je v duhu Društva narodov in da je zlasti za izvršitev mirovnih pogodb.
Dunajski komentarji
Dunajski listi skoraj brez izjeme ostro komentirajo senzacijo »Giornale d'Italia« in poudarjajo popolno neverjetnost njenih »dokumentov«. Nekateri listi, ko »Wiener Neueste Nachrichten« prinašajo tako ostre komentarje in tako ostro kritiko italijanske vesti, da je mi ne moremo niti objaviti.
Pisava tujih listov najlepšo dokazuje, kako je senzacija z lažnivimi dokumenti absolutno propadla.
Kumanudijevo povabilo Gatliju
Belgrad, 16. aprila. (Tel. »Slov«) Danes je zunanji minister dr. Kosta Kumanudi povabil italijanskega poslanika na našem dvoru Gallija, da bi se zglasil v zunanjem ministrstvu. Poset je bil v zvezi s predvčerajšnjimi napadi italijanskega časopisja na našo državo.
Se$a ministrskega sveta
Belgrad, 16. apr. (Tel. »Slov.«) Popoldne ob petih se je vršila na Topčideru seja ministrskega sveta, na kateri se je obravnavala uredba o organizaciji ministrstev. Posamezni ministri so še enkrat predložili načrte, kako naj bi se organizirala njihova ministrstva. Nato se je uredba v celoti sprejela v končni stiliza-ciji. Čujemo, da jo bo predsedništvo v par dneh izdalo.
Odložitev vseh zborničnih volitev
Belgrad, 16. apr. (Tel. »Slov.«) Vrhovni zakonodajni svet je dobil od trgovinskega ministrstva v pretres zakon o odlaganju volitev za trgovske, industrijske in obrtne zbornice. Gotovini zbornicam je že potekel rok in bi se morali člani teh zbornic iznova izvoliti. Načrt zakona pooblašča ministra, da snm odloži volitve in da imenuje novo upravo, oziroma posamezne člane zborničnih predsedstev.
Uprava le vKopltar/evi ul.ši.b * Čekovni račun: C/ubllana Štev. 10.650 in 10.34* xa Inaeiale, SaralevoS/.75G3, Zagreb št. 39.011, Praga In l>unal št. 24.797
Verzije o upravni
razdelitvi države
Belgrad, 16. apr. (Tel. »Slov.«) Vaš dopisnik je zvedel na merodajnem mestu, da obstojajo glede upravne razdelitve države na ob lasti trenutno v notranjem ministrstvu tri različno verzije.
Prva verzija je tn, da bi se država raz. delila na 14 oblasti. V tem slučaju bi bili sedeži teh oblasti tale mesta: Belgrad, Skoplje, Niš, Kragujevac, Bitolj, Sarajevo, Banja Luka. Podgorica, Split, Dubrovnik ali Cetinje (Dubrovnik se forsira radi večje reprezentativnosti, Cetinje iz zgodovinskih razlogov), Nov* Sad, Osijek, Zagreb, Ljubljana.
V	slučaju, če bi se država razdelila na 12 oblasti, bi ostala vsa imenovana gornja središča razen Bitolja in Podgorice. Za 14 oblasti se zavzemajo zlasti finančna ravnateljstva, ker je sedaj finančna uprava razdeljena na 14 rav nateljstev.
Trotja verzija je ta, da bi bilo sedem oblasti. V tem slučaju bi bila središča teh oblasti: Belgrad, Skoplje, Zagreb, Niš, Split, Sarajevo, Ljubljana. Zanimivo je, da se pri vseh verzijah imenuje zedinjena Slovenija s sedežem v Ljubljani.
V	ministrstvo prihaja polno predlogov z rizbami in zemljevidi, kako naj se uredi naša država. Čujemo pa, da pred enim letom ta razdelitev ne pride v poštev. Nasprotno bi se v vsakem slučaju gledalo na to, da se vojaške, civilno upravne in finančne upravne meje popolnoma krijejo.
Cestni zakon pred zakonodajnim odborom
Belgrad, 16. aprila. (Tel. »SI.«) Vrhovni zakonodajni svet je imel sejo od 3 do 6. — Obravnaval je zakon o državnih in nedržavnih cestah. V imenu gradbenega ministrstva je bil navzoč načelnik Trifunovič, v imenu finančnega pa Peter Petrovič. Člani Daka Popovič, dr. Gosar in državni svetnik dr. Sa-gadin bodo formulirali mišljenje o tem zakonu- Seja se bo jutri popoldne nadaljevala. Na dnevnem redu so: 1. uredba o vzdrževanje cest, 2. uredba o cestarjih in nadzornikih, 3 uredba o uporabljanju cest, 4. uredba o dolžnostih cestnih nadzornikov in 5. pravilnik r cestah.
Naše zadružništvo zopei enotno
Belgrad, 16. aprila. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršila druga seja širšega odbora bivšega ravnateljstva za kmetijski kredit. Po končanem dnevnem redu je prišla na dnevni red privilegirana agrarna banka, glede katere se jc zakon poslal kralju v podpis v Topolo. Predsednik upravnega odbora Nedeljkovič je podrobno poročal o prizadevanjih za ustanovitev te banke. Sklenilo se je, da bo ravnateljstvo za kmetijski kredit izdelalo resolucijo, v kateri bo pohvalilo korak vlade, da je uredila vprašanje kmetijskega kredita in v kateri je zahtevala, da se sedanje zadruge za kmetijski kredit ohranijo. Ker je ravnateljstvo za kmetijski kredit po tem zakonu že razpuščeno, oblastne zadruge pa ostanejo, so načelniki oblastnih zadrug sklenili na skupnem sestanku, da ustanovijo zvezo oblastnih kmetijskih zadrug in da bodo pri glavni zadružni zvezi prosili zn vstop. Če bodo te državne zadruge pristopile k glavni zadružni zvezi, bodo končno prenehali spori med državnimi in svobodnimi zadrugami in bo naše zadružništvo zopet enotno.
Plačevanje kaldrenine
Belgrad, 16. apr. (Tel. »Slov.«) Glede pla. čevanja kaldrmine na razno vrste blaga, ki prispe v raznih zavojih, je izdal finančni minister ta-le navodila: Ako znaša toža enega paketa 10 kg in se v njem nahaja več vrst blaga, naj se za vse blago porabi ena stopnja kaldrmine, in sicer tista, ki določa za blago iz tega zavoja najvišjo carino. Nasprotno za raaio-vrstno blago, ki prispe v enem zavoju, ki tehta nad 100 kg, se mora porabiti izrečna stopnja kaldrmine, tako da se kaldrmina plača za vsako vrsto posebej na podlagi stopnje, ki I p zn tisto blago določena. V tem slučaju se bo 1; teži zavoja radi plačila kaldrmine prištela teža blaga, katerega je največ. Ce bi bili teži zavoja in blaga isti, potom naj se vzame stopnja kaldrmine za blago, ker je to dražje. V drugih slučajih se kaldrmina plača po teži.
Friedjungov posel
Pod tem naslovom piše »Politika« z dne 16. aprila na uvodnem mestu tole:
>Stari pakt prijateljstva z Italijo še ni obnovljen niti je skoraj pričakovati novega. Zlasti ae po zadnjih činjcnicah, ki jih je ves svet sprejel z velikim presenečenjem, ker so prišle v resnici •nepričakovano, ker so nespretno uprizorjene, a tudi z upravičenim vznemirjanjem, ker prihajajo — iz Rima. Te činjenice >c pot g. Grandija v Tirano iu dalje, pisava ilbanskih listov in zlasti nastop italijanskega tiska. Najbolj značilno pa je to, da so se zgodile vse tri činjenice isti hip in da ta sočasnost ni slučajna. Onega istega dne, ko je g. Dino Grandi obiskal v Tirani kralja Ahnieda Zogu, tega istega dne je objavil g. Virginij Gajda v Rimu dokument, ki ne dela časti g. Gajdi, ne listu, čegar ravnatelj je on. ne onim, ta katerih račun je bil objavljen, ni storil pa aiti usluge Italiji niti interesom splošnega aiiru.
Ne dela časti ne g. Gajdi, ne njegovemu listu, ker so še po tolikih letih v svežem spominu famozni Friedjungovi dokumenti. Tudi tokrat se je našel urednik, ki jim je »verjel« in tudi tokrat so vsi listi v bivši dvojni monarhiji uprizorili gonjo proti Srbiji, da je bil alarmiran Belgrad in vsa svetovna javnost. In potrebna je bila trda in preudar-jena borba Belgrada, da je prišlo do takoime-novanega Friedjungovega procesa, ali bolje povedano, do Friedjungovega razgaljenja na procesu. Takrat je dokumente falzificiral Gjor-gje Nastič, izkoriščalo pa jih je avstrijsko poslaništvo v Belgradu, ker ima strah velike oči. Fiasko je bil popolen in s svojim odmevom, ki je s svojimi posledicami v daleč nad-krilil trenutno senzacijo, ki je bila dosežena z objavo »tajnega dokumenta«.
Ne vemo, kdo je Djordje Nastič g. Virgi-nija Gajde in ne vemo, če nam bo kdaj mogoče dokazati tudi svojim neprijateljem fabri-kacijo te laži tako jasno, kakor na znamenitem dunajskem procesu, da pa se bo tudi ta laž porušila, da bo tudi ta kampanja doživela zasluženi poraz, v to smo prepričani. Sicer pa se je poraz že začel. Nikjer v tujini se ni verjelo v to vest, <TŽeno iz Rima že 18. aprila. Ni se moglo niti verjeti, ker ima tudi ta falzi-fikat splošno napako vseh falzifikalov: gre preko mej verjetnosti, ker ni njegov u&tvari-telj nikdar niti vezan na stvarne činjenice. Pri nas in v tujini pa se mora postaviti vprašanje ne več, kdo je falzifikator, temveč zakaj se je falzificiralo, s kakšnim ciljem in kaj se je hotelo s tem doseči? To je v vsem tem Friedjungoveni poslu tudi najvažnejše. Na to vprašanje nam odgovarja do neke mere že sam g. Gajda, ali samo do neke mere. On pravi, da mi vzpodbujamo in vzdržujemo »napadalen, duh proti vsem sosedom«, pripravljajoč »vojno proti vsem« njim. Torej mi pripravljamo vojno proti vsem! Akciji obkroževanja te zemlje, ki se trdovratno vodi že nekoliko let, je bilo treba dodati še neposredno vojno nevarnost, ki jo baje pripravlja Jugoslavija, da bi se nr glo na g- Gajde >vojno proti vsem« takoj odgovoriti s koalicijo vseh teh, proti katerim se pripravlja vojna! To je, kar nam posredno pravi g. Gajda. Ali gotovo je, da to ni vse. Koalicije se nc ustvarjajo z lažnivimi dokumenti, temveč s čisto drugimi stvarmi, pač pa se more z lažnivimi dokumenti trenutno ohraniti duh koalicije. Vsi italijanski listi so ponatisnili ta »dokument' in povsodi je po nekem telegramu napravil »globok vtis«. Jutri bo ta dokument ponatisnjen na Madjarskem, v Albaniji in Bolgarski, katere specialni stroke jaik za komitske zadeve in dokumente take vrste, general Vlkov, se nahaja v Rimu že nekaj mesecev in ki, kakor se nam zdi, ne more biti posebno daleč od tega dokumenta in vse te kampanje.
V	teh državah je bilo treba podpreti vero v upravičenost koalicije, ki kljub vsemu nima tal v njih narodih. In tu je treba iskali razlog tako za potovanje g. Grandija. ko za tiranske svečanosti v čast njegovemu prihodu in lu je tudi vzrok za pisanje albanskega tiska o »veličini Albanije« z ozirom na bodoče (!) pravice Albanije, a tudi vzrok za to novo ofenzivo italijanskega tiska.
V	miroljubnost naše zemlje ne bo noben resen človek posumil niti za trenutek. Zato pa mora ta »dokument« doseči čisto nasproten efekt, kakor pa se ga je želelo: moglo bi se lahko verjeti v agresivnost drugih, onih, ki so g. Gajdi mnogo bližji, a ludi mnogo dražji ko pa Jugoslavija. Kajti od dveh stvari je ena gotova: Ta dokument izhaja ali iz velikega strahu, a velik strah ima vedno velike oči, ali pa iz nečiste in nemirne zavesti, nečista in nemirna vest pa vedno skuša prevaliti na drugega odgovornost za slaba dela, ki jih sam pripravlja. Pametni ljudje bodo verjeli v ono drugo in ne bodo se zmotili.«
Zagrebške vesti
V	Zagrebu jc danes ves dan deževalo. Temperatura je padla zelo nizko, tako da so se morali meščani zopet obleči v zimske suknje.
Zagreb, 16. aprila. (Tel. »Slov.«) V Tren-kovi ulici sta se zadušili dve starki. Ker je bila hiša nova, sta starki zelo kurili, da bi pospešili sušenje zidu. V skvarjeneui zraku pa sta se zadušili.
Doklade upravnemu uradništvu
Statistika upravnega uradništva -- Vedno več kvalificiranih uradnikov - Premalo prosilcev za upravno službo
Belgrad, 16. aprila. (Tel. »Slov «) V po- ! na državno službo. Delovanju bivšega notra-
stavki 386 novega proračuna za 1929-30 je določenih 18 milijonov Din za osebne in nia-terijalne izdatke kot doklade upravnim uradnikom I. kategorije v področju notranjega ministrstva. Novi načrt o splošni upravi je na podlagi teh proračunskih postavk popolnoma posnel sodno razporeditev glede doklad uradnikom upravne stroke, in sicer od I. navzdol po 4000, 3500, 3000, 2500, 2000. 1500, 1000, 600 in 200 Din. Okrajni glavarji, ki nimajo fakultete in torej spadajo v II. kategorijo bodo eventuelno dobili doklade v višini 600 dinarjev na mesec. Skupna vsota teh doklad bi znašala 864.000 Din. Okrajni glavarji III. kategorije ne dobe nobenih doklad, ampak bodo po večini najbrže reducirani Mesečne doklade pri napredovanju iz skupine v skupino so v skupnem znesku osebnih izdatkov preračunane na 13,195000 Din.
Pri tej priliki je zelo zanimiva statistika okrajnih glavarjev notranjega ministrstva. V področju Srbije, ki ima 147 okrajnih glavarjev, je bil leta 1923. en sam okrajni glavar I. kategorije, in sicer v Kragujevcu. Ko je bil pa premeščen v Štip, je podal ostavko
njega ministru je bilo dr. Korošca je bilo pripisati, da se je v tem pogledu začela energična reorganizacija. — Sedaj je predsednik vlade in notranji minister general Peter Živkovič to delo energično nadaljeval. Danes lahko v tem pogledu izkazuje presenetljivo lep uspeh. V I. kategoriji jc 215 okrajnih glavarjev, 120 II. kategorije. Okrajni glavarji 1. kategorije tvorijo torej dve tretjini vseh okrajnih glavarjev.
Nadalje je zanimivo, da šteje celokupna upravna stroka hkrati s policijskimi uradniki 7000 uradnikov, od katerih jih spada v I. kategorijo 900. Zato je nerazumljivo, zakaj se absolvirani pravniki ne oglašajo za službe v upravni stroki. — Pred kratkim je notranje ministrstvo razpisalo 100 mest za diplomirane pravnike. Odziv je bil slab, prišlo je komaj 50 prošenj.
Glede celotnega zakona oziroma načrta o splošni upravi se računa, da bodo ostale odredbe stopile v veljavo 1. januarja 1930. Finančni efekt, kolikor gre za doklade uredništvu, velja za nazaj s proračunom od 1. IV.
Delo razorozitvene konference
Kitajci za odpravo splošne vojaške dolžnosti - Litvinov govor in
turški predlog
Ženeva, 16. aprila. (Tel. »Slov.«) Druga seja razorožitvene komisije je razen govora Litvinova imela značaj debate o poslovnem redu. Molče se je pristalo na to, da se načrt za konvencijo za omejitev oboroževanja iz leta 1927. obravnava pri drugem čitanju. Predsednik Loudon je k temu naglašal, da se morajo pred razidom komisije rešiti vprašanja izvežbanih rezerv in pomorske oborožitve ali vsaj najti metoda za rešitev. O ruskem načrtu je hotel Loudon izzvati sklep, da ta načrt ne more biti podlaga za razpravo namesto načrta, ki ga je pripravila komisija. Sicer pa se bo komisija imela baviti tudi s turškim predlogom, ki ga je danes vložil Ruždi Tevfik hej. Veliko pozornost je zbudil govor kitajskega zastopnika v kitajskem jeziku, ki zahteva kot ključ razorožitve odpravo splošne vojaške dolžnosti. Končno so se zedinili na to, da se jutri začne razprava o ruskem načrtu. V velikem govoru je Litvinov utemeljeval svoj načrt in kritiziral neplodnost dosedanje metode razorožitvene komi-
sije. Vsi dosedanji poskusi so ostali neplodni. Ruski načrt predvideva enakomerno znižanje oboroževanja za 50%. To ni nikako čudežno zdravilo, more se pa razbiti samo ob pomanjkanju volje za razorožitev in bo dobro služilo za to, da se doženejo one vlade, ki nočejo razoroževanja. Litvinov je končno naglašal pomen Kellogove pogodbe. Načrt turške vlade sloni na pomenu Kellogove pogodbe za varnost in predlaga, da se izvede načelo enakosti oborožitve na vse države brez razlike na podlagi današnjega števila čet. Edino pravica samoobrambe proti napadu naj določa mejo bojnih sil kake države. Kot maksimum oboroženih čet naj velja ono, ki ga potrebuje kaka država, da se ubrani nenadnega napada. To naj bi ugotovila razorožit-vena komisija. One države, ki bi imele več bojnih sil, bi jih morale znižati do te meje. V državah, ki imajo svojo oboroženo silo pod to mejo, kakor n. pr. Nemčija, katere pa turški zunanji minister ni omenil, ne sinejo imeti možnosti, da bi pomnožile svoje bojne sile.
Kongres čeških nar. demokratov
Praga, 16. apr. (Tel. sSlov.«) Poslanec dr. Kramar je v svojem govoru na kongresu na-rodnodemokratske stranke govoril o svojem razmerju nasproti predsedniku Masaryku, zunanjemu ministra dr. Benešu in češkoslovaški fašistični organizaciji. Odtujitev med njim in Masarykom se je izvršila proti volji obeh iu dasi se je dr. Kramar že v Parizu zavzemal za izvolitev Masaryka za predsednika, ker je sani hotel ostati v aktivni politiki. Odtujitev je nastala iz političnih motivov, ker se je politika po vojni orientirala drugače, kakor med vojno. Šlo je pri tem seveda tudi za načelna na-sprotstva, kakor za vprašanje razmerja do Sovjetske Rusije , in glede stališča o slovanskih vprašanjih sploh. Dr. Kramar je smel v Av-
striji svoje nazore o cesarju izreči svobodneje, kakor sme danes v češkoslovaški republiki o predsedniku. Dr. Beneš pa ni samo zunanji minister, temveč ludi voditelj nasprotne stranke. Že v Parizu je svaril dr. Beneša, naj se ne vmešava v notranjo politiko, da bo mogel ohraniti svojo objektivnost in avtoriteto. Dr. Beneš ga ni ubogal in metode, ki jih je vpeljal v notranjepolitičnih bojih, so morale v vsakem mo-raličneni človeku povzročiti odpor. Fašistično gibanje je v začetku pozdravljal kot nacionalni narodni pokret proti komunizmu, kompromitirali so ga pa njegovi voditelji; odklanja pa tudi metode, ki so se porabljale za pobijanje fašizma, ker so škodovale dostojanstvu republike na vsem svetu.
Avstrijska vladna kriza
Dunaj, 16. aprila. (Tel. ;Slov.«) Socialni demokrati so zahtevali, da se posvetovanja za sporazum odgodijo do 23. aprila, ker je na ti: dan sklican shod socialne demokratske stranke iz vse države. Desno krilo krščanske socialne stranke vidi v tem namen zavlačevanja in želi, da se brez ozira na socialne demokrate takoj sestavi nova vlada z dr. En-derjem na čelu, leva skupina krščanskih socialistov pa želi, da se še dalje poskuša doseči kompromis in kandidira spravljivejšega dr. Rinlelena za zveznega kanclerja.
Dunaj, 16. aprila. (Tel. »Slov.«) Pogajanja o najemninski reformi so se danes zvečer prekinila, ker ni bilo mogoče sporazumeti se o lestvici najemnin. Večinske stranke hočejo jutri voliti vlado brez ozira na opozicijo.
Poljska vlada na detu
Varšava, 16. aprila. (Tel. »Slov.«) Novi poljski kabinet je postavil nove ljudi tudi na vodilna mesta v najvažnejših ministrstvih. Najpomembnejše je imenovanje dosedanjega ministerialnega ravnatelja finančnega ministrstva Starzynskega za namestnika finančnega ministra. Starzynski je odločen praktičen in teoretičen pristaš prednosti državnega gospodarstva pred privatnim gospodarstvom. Enakega mišljenja je tudi novo imenovani voditelj finančnega ministrstva Maluševski. Nova vlada hoče na vsak način izvesti reformo ustave, po kateri naj bi se pravice parlamenta bistveno omejile na korist državnega predsednika. Če bo njen predlog odklonjen, se pričakuje, da bo vlada razpustila sejm.
Spornem ca Male aniante o manjšinah
Ženeva, 16. aprila. (Tel. ;>Slov.«) Spomenice Poljske, Jugoslavije in Češkoslovaške o manjšinskem vprašanju so bile danes vložene pri tajništvu Društva narodov. Spomenica Švice ugotavlja, da nobena njenih različnih narodnosti nima značaja manjšine. Švica želi, da bi se države za pojasnila o manjšinskih pogodbah večkrat, kakor dosedaj, posluževale pravnega varstva stalnega mednarodnega razsodišča.
Veliki francoski manevri
Pariz, 16. aprila. (Tel. »Slov.«) Pri Tou-lonu se bodo prihodnje dni vršili veliki manevri celega armadnega kora z dvema eskad-rama sredozemskega brodovja in številnimi letali pod osebnim vodstvom generala Wey-ganda, šefa velikega generalnega štaba in mornariškega štaba. Manevri posebno zanimajo Italijo. Tajno pa je še, v katerih krajih se bodo manevri pravzaprav vršili.
Kaas o vzhodni meji in manjšinah
Vratislava, 16. aprila. (Tel. »Slov.«) Na zborovanju centruma na nemškem vzhodu je j izjavil predsednik, prelat Kaas, da je meja, kakor je določena na nemškem vzhodu, gospodarski nesmisel. — Ni nikako ogrožanje miru, če se reče, da krvavi tu rana, ki zahteva ozdravljenja in ki se mora poslabšati, če bi svetovni državniki ne imeli poguma, to reči svojim narodom. Manjšinsko vprašanje je osrednja os evropskega miru.
Reparacijska konferenca
Pariz, 16. aprila. (Tel. »Slov.«) Včeraj ge je na plenarni seji strokovnjakov nadaljevala razprava o reparacijah ter se smatra, da ni še nobenega neposrednega povoda a to, da bi se moralo opustiti upanje na končni pozitivni uspeh. Izrecno se ugotavlja, da zavezniški memorandum niti ni ultimativen, niti ne pomenja nespremenljivih zahtev upnikov, temveč da je samo neobvezen predlog skupine članov konference.
London, 16. aprila. (Tel. »Slov.«) >Daily Telegraph« pričakuje, da bo konferenca strokovnjakov končno pristala na kompromis. Nemčiji se morajo dovoliti nadaljnje koncesije samo tedaj, če se zmanjšajo koncesije samo tedaj, ee se zmanjšajo angleške obveznosti nasproti Ameriki, kar pa ni verjetno.
Drobne vesti
Anglija in Rusija. »Star« poroča, da b! bil Baldvvin v primeru, če bi po volitvah zopet sestavljal novi kabinet, pripravljen odsloviti one ministre, ki hočejo ostati intransi-gentni napram Rusiji.
Radi revolucionarnega komplota je bil aretiran šef portugalske republikanske stranke in bivši ministrski predsednik Da Silva iu mnogi njegovi pristaši. Bivša ministra dr. Roclriguez in dr. Pereira sta zbežala. Vojaštvo je pripravljeno.
Nemška križnrkn. Inženjerska pisarna ameriške vojne mornarice označuje novo nemško oklopno križarko za revolucionaren tip vojne ladje, ki je sposobna, izsiliti revizijo mednarodnih omejitev oboroževanja. Taka križarka bi zasenčila ludi nove amerižke projekte.
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine
Belgrad. 16. aprila. (Tel. »Slov.«) Načrt zakona o ustanovitvi zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, je v trgovinskem ministrstvu gotov. Ministrstvo ga je že predložilo predsedniku vlade. Če se bo predsednik vlade s tem načrtom strinjal, pride načrt pred zakonodajni svet. Ta načrt je važen radi tega, ker določa, da se dosedaj skrčena kom-petenca trgovinskega minististva pri trgovinskih pogodbah z drugimi državami razširi in da dobi trgovinsko ministrstvo na tem polju izključno kompetenco.
Nemški avtomobilisti prispeli
Zagreb, 16. aprila. (Tel. »Slov.«) Davi ob 5 so nemški avtomobilisti odpotovali iz Zagreba, iz hotela »Esplanade«. Ob odhodu jih je pozdravila vojaška godba in predsednik zagrebškega avtomobilskega kluba Vošnjak. Avtomobilisti so se vozili preko Bosanskega Novega, Banjeluke v Sarajevo, kamor so zvečer prispeli.
Belgrajske vesti
Belgrad, 16. aprila.
Izlet Jadranske straže v Grčijo. Odbor
Jadranske straže je pod predsedstvom Ninka Perica izdelal program za izlet v Grčijo. Izletniki bodo obiskali Solun in Atene. Za izlte vlada v vseh gospodarskih krogih velik interes.
Izvoz zaklane živine. Tu se je vršilo zbo-rcvanje, ki so se ga udeležili tudi zastopniki zainteresiranih ministrstev. Razpravljalo se je o sredstvih, kako naj se povzdigne trgovina z zaklano živino. Sklenilo se je, da naj je izvoz, predvsem izvoz svežega mesa in zaklane živine, dovoljen v prvi vrsti samo klavnicam, tovarnam za predelano meso, tovarnam za salame in klavnicam za perutnino. Posebno se je poudarjala potreba klavnic za izvoz, ki bi bile edino v stanu, izvršiti ir, urediti naš izvoz predelanega mesa in dvigniti renome v zunanjem svetu tej važjv panogi našega izvoza.
Pravosodno ministrstvo je predložilo predsedniku vlade predlog, da se organizacija tega ministrstva razdeli na štiri oddelke: upravni, civilnopravni, kazenski in računo-vodstveni, ter oddelek za izdelavo in izvršitev zakona.
Zdravje vojvode Stepanoviea v Čačku se je danes nenadoma poslabšalo.
Za italijanskega vojnega atašeja na italijanskem poslaništvu v Belgradu je imenovan polkovnik Gassou.
Pogajanja radi revizije dolgoročnih pogodb so se vršila v gozdarskem ministrstvu. Navzoči so bili zastopniki gozdne industrije in ministrstva.
Pomočnik finančnega ministra Gospod-netlč je nadzoroval finančno ravnateljstvo v ! Skoplju. Nato je odpotoval v Solun, kjer je prevzel solunsko svobodno zono.
Zakon o privilegirani agrarni banki je bil danes odposlan kralju v Topolo.
Dunajska vremenska napoved. Izpremen-ljivo, najbrže vedno manjša oblačnost, hladno, brez bistvenih padavin.
Železničarji!
Bla^o za železničarsk«* kroje nrnvi Je-lezničarski loden m Din 75'—, <>0'—, boljše kvalitete m Din 110'—. Kompletne uniforme Din 580—. 650'— in 750'—, UUAGO SCHVVAB, LjnbijiM,