Leto XIII — št. 26 — CENA 5 din Kranj, torek, 3. aprila 1990 SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA - v Demosu VOLILNISHOD ZA GORENJSKO dr. HUBERT POŽARNIK, TONE PERŠAK, GORENJSKI KANDIDATI SDZ, APZ France Prešeren, Bernarda Oman, Brane Ivane, Boris Juh Gimnazija Kranj, torek, 3.4., ob 19. uri. Vabljeni! str. 4 Prazni sedeži so samo štirje str. 5 Varstvo potrošnikov - kaj pa je to? KS« FORNfc* Breme z ramen Zdaj že bivša slovenska skupština si je za svoje zadnje dejanje naložila precejšen zalogaj, sprejetje dveh zakonov, ki naj bi pomembno pre-obrnili naše življenje, zakona o delovnih razmer-jih in zakona o razbremenitvi gospodarstva. Slednji je delegate zaposloval dva dni, naposled pa le učakal sprejetje, ki ga obuboiano in nelikvidno gospodarstvo terja že lep čas. Kako strahovito obteženo je gospodarstvo, ima vsakdo pri-ložnost videti na mesečnem izplačilnem listiću, ko nam samo za zdravstvo, šolstvo, otroško varstvo in socialo odtegujejo že blizu polovico bruto plače, da o ostalih bolj prikritih odtegljajih sploh ne govorimo. Zakon zdaj obeta 10,9-odstotno zmanjšanje prispevnih stopenj iz bruto plač, prav tako je do konca leta nižja stopnja iz dohodka za gospodarsko infrastrukturo. In še dodatno: za april, ko razbremenitev začne veljati, in maj, bodo pri-spevne stopnje nižje za 15 odstotkov. Kot napo-vedujejo, bo samo prvi mesec to gospodarstvu prihranilo 55 milijonov dinarjev. Kerpajepoleg tega podaljšan rok plačila prispevkov s treh nu šest dni, je gospodarstvu odvzeto z ramen še eno breme. Z zakonom je omogočeno tuđi uravnava-nje likvidnostnih presežkov z zamiki plači! iz do-bička. Analiza učinkov razbremenitve bo pokazala, ali je smotrno prispevke še bolj oklestiti, kot denimo občinske prispevne stopnje in prispe-vek za pokojninski sklad, ki kot vemo, terja zase največji delež iz bruto osebnih dohodkov. Precejšnji delež denarja, ki se je lep čas ko-pičil povsod drugod, le gospodarstvu ga je pri-manjkovalo, se vrača k svojemu izvoru. Taiste organe, ki so prej gospodarstvo obremenjvali do onemoglosti, zdaj pa blagohotno potegnili raz-bremnilno potezo, bi lahko ocenili kot licemer-ne. Toda tuđi razmerje sil v parlamentu se je medtem spremenilo, od prihodnje pluralne skup-ščine pa je sploh pričakovati, da se bo še manj rada uklonila vladnim odločitvam. In še pomisel ob rabremenitvi: kjer je denar hudo omejena dobrina, nekomu lahko daš, će drugega prikraj-šaš. Kako se bo ukrepu odzvala druga stran, ki je že prej nenehno tožila o pomanjkanju sredstev za svojo dejavnost, pa bo pokazala bližnja pri-hodnost. D. Z. Zlebir PODELILI SMO PRIZNANJE V DAVČI - Tri debele ure smo v soboto v Davči "prebirali časopis v živo", peli, igrali... in, potem ko smo podeliii priznanje Gorenjskega glasa Davčarjem ter čestitali našemu fotoreporterju Francu Perdanu, smo večer "zašpilili" še z nagradami... - Foto: F. Perdan - tuđi na 8. in 9. strani Lani več kot 600 milijonov dinarjev izgub • v •• Stecaji vse blizji Kranj, 2. aprila - Gorenjska podjetja so imela lani 601 milijon dinarjev izgube, žiro račune je imelo konec aprila blokiranih 23 podjetij, zave-zanci pa bodo morali do 20. aprila plačati še 38 milijonov dinarjev prispevkov. Zaradi novega obračunskega sistema podjetja izgube tokrat ni-So skrivala, ob koncu lanskega leta jo je imelo 82 podjetij v skup-nem znesku 601 milijonov dinarjev, predvsem v tekstilni, elektro-predelovalni industriji in crni Tietalurgiji, med izgubarji pa so skoraj vsa večja gorenjska podje- tja, v njih pa je zaposlenih 31.500 delavcev. Med izgubarji je tuđi 15 zasebnih podjetij. Zaradi grozeče nelikvidnosti ima vse več podjetij blokirane račune, 30. aprila 23 podjetij v skupni vrednosti 279 milijonov dinarjev, v nekaterih podjetjih se dnevi blokade računa nabirajo. zato se nevarno približujejo stečajem. Zelo zaoštrene so razmere v Iskri Kibernetiki, za njen razvoj no-tehnološki center je bil stečajni postopek že sprožen. Na SDK v Kranju so nam po-vedali, da bodo morali zavezanci do 20. aprila poračunati prispevke in davke za lansko leto v skupnem znesku 38 milijonov dinarjev, da bo breme lažje, bodo to lahko napravili v treh obro-kih. M. V. V Škofji Loki so v soboto, 31. marca, preko celega dne pripravili prireditve pod skupnim naslovom "Pomladno, svobodno, mladostno", ki jih je v sklopu predvolilnih akcij pripravila ob-činska ZSMS - liberalna stranka. Dopoldan je bil promenadni koncert godbe na pihala Alples iz Železnikov (na fotografiji Franca Perdana), sledil je turnir v košarki, pa lutkovna predstava in nastop Gleda lišća Ane Monro, zvečer pa je bila ob 20.30 organizirana tribuna, na kateri so sodelovali tuđi pred-stavniki liberalcev iz Ljubljane, med njimi nosilec gorenjske ZSMS liste Zoran Thaler in kandidat za člana predsedstva dr. Alojz Krizman. (V. Bešter) Kranj, 31. marca - "Želimo zamenjati politični sistem in uvesti samostojno slovensko državo," je med drugim pred večtisočgla-vo množico, ki je v lepem sončnem vremenu napolnila prostor pod Prešernovim spomenikom v starem delu Kranja, rekel dr. Jože Pučnik, kandidat za predsednika repubNke Slovenije. Na velikem gorenjskem shodu DEMOS-a so ob bogatem kul-turnem programu in sicer zanimivo režirani prireditvi ob pred-sedniku kranjskega DEMOS-a Vitomirju Grosu ("Ne ponuja-mo nobenih gradov v oblakih, temveč le delo in znoj") nastopili tuđi najvidnejši DEMOS-ovi kandidati za najvišje funkcije v Sloveniji. Več o prireditvi na 3. strani. (V. B.) Foto: V. Bešter Yugotoursovi gostje hvalijo Bohinj in Bled_______________________________ Najbolje se je izkazal Bohinj Kranj, 39. m*rca - Y»go*ours vsako let« podelf li prteumaja oa> boljftm furtstičnim krajem, hotelom In r«st«vr*cij»nt, izberejo jih m pođlftgi ankete med gosti. £* laosko leto so Jth v&raj po- m «n»tf| blejski aotel Golf. PotdNio mimmfr «a kakavwrt pa M.V. V četrtek v zdravstvu Ura protesta Ljubljana, 28. marca - Skupščina sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije za ta četrtek, 5. aprila, razglaša enourno protestno stavko, ker slovenska skupščina in vlada ništa ugodila zahtevam zdravstvenih delavcev po ureditvi položaja v teh dejavnostih. Zdravstveni delavci zlasti za-merijo skupštini in vladi, da jih nišo povabili na pogovore, ko so organi obravnavali zahteve, niti nišo do zahtevanega roka nanje odgovorili. Problemi v zdravstvu in socialnem skrbstvu pa ostajajo nespremenjeni, saj se namensko zbran denar za ti dve dejavnosti ne namenjajo v celoti za njuno funkcioniranje. S tem ostajajo tuđi razlogi za stavko, so ugotovili na skupSčini sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije in za ta teden razglasili stavko. Stavka bo ravno na Svetovni dan zdravja. Slovensko zdravni-ško druStvo se stavki ne pridružuje, pač pa bo o položaju zdravstvene dejavnosti pri nas sprego-vorilo na posvetu v čast svetovne-mu dnevu zdravja v cankarjevem domu v Ljubljani. Enak odnos do stavke imajo tuđi v ljubljan-skem zdravstvenem domu. D.Ž. Prešernovo gledališče na Sterijinem pozorju? Za letošnje Sterijino pozorje je kritičarka in republiška selektorica Rapa Šuklje predlagala upri-zoritev »Božanska tragedija« Emila Filipčiča, ki sojo kranjski gledališčniki pod vodstvom reži-serja Vita Tauferja krstno uprizorili pred dobrim letom. Dokon-čna odločitev je v rokah zvezne-ga selektorja, ki si bo »Božansko tragedijo« v kranjskem gledališ-ču ogledal 4. aprila ob 19.30 uri. Ansambel uprizoritve je v teh dneh predstavo obnovil. Jutrišnja predstava je seveda namenjena vsem tištim, ki si predstave še nišo ogladali pa tuđi tištim, ki bi ponovno želeli uživati ob izjemni uprizoritvi. »Božanska tragedija« je prva predstava Prešernovega gledalis-Ča, ki se uspela uvrstiti v republi-ški izbor najboljših predstav. V letoSnji sezoni je tuđi uprizo-ritev »Tartuffa« doživela podobno republiško pozornost, saj je predstavo republiški selektor Pe-ter Božič predlagal za sarajevski Mes. Zvezni selektor si predstave iz neznanih (morda komu znanih?) razlogov ni ogledal. Ustvarjalna prodornost PG se je v letošnji sezoni tako tuđi sko-zi republiSke selekcije povsem potrdila, vse to pa seveda nika-kor ne pritrjuje tistemu razmišljanju, ki se je v teh dneh dvigni-lo zoper kranjsko poklieno gleda-liško hišo. . . V Modni hiši Pristava na Bledu v četrtek, 5. aprila 1990, ponovno odpiramo NAŠO PRODAJALNO. Pripravili smo bogat izbor izbranih ženskih oblačil za pomladne dni. eRee&a&ui etos Za realno predvolilno oceno dejavnosti socialistične zveze Radovljica Spremljajoč predvolilne raz-prave strank, zlasti Demosa, v sredstvih javnega obveščanja in na javnih zborovanjih, člo-vek dobi vtis, da vse, kar je bilo storjenega v povojnem času, ni vredno nič. Na vsakodnevni popoldanski oddaji LRP Triglav Jesenice, v kateri se pred-stavljajo stranke jeseniške in radovljiške občine, smo lahko slišali prav čudne neresne in neutemeljene ocene dela in re-zultatov dosedanje oblasti in družbenopolitičnih organizacij. Ne kaže jih ponavljati, zato samo primer nekoga od bodočih kandidatov, ki je kritiziral DPO, vključno Socialistično zvezo, ki da ni dala nobene možnosti uveljavljanja intere-sov in potreb državljanov. Kristjani naj bi bili drugorazredni občani, itd. To pesem slišim vsak dan, zato ni kaj ponavljati. Rad bi vendarle opo-zoril, da je socialistična zveza v Ivo Miklavčič: občini Radovljica že več kot pred dvema desetletjema začela utirati pot današnjemu pluralizmu s postopnim urejanjem odnosov s predstavniki verskih skupnosti in da je pri tem imela tuđi kar zadovoljive uspehe. Socialistična zveza v radovlji-ški občini je s svojo politično usmeritvijo za urejanje odnosov in uveljavljanje interesov posameznih verskih (ne samo katoliške) skupnosti dala zgled strpnega sodelovanja in spošto-vanja različnih mnenj tuđi drugim občinskim organizacijam SZDL v Sloveniji. Clani koor-dinacijskega odbora, ki so imeli na skrbi to nalogo, so bili, ne samo predstavniki etabliranih DPO, pač pa tuđi verniki in predstavniki cerkve. Njihovo vzajemno prizade-vanje pri razreševanju odprtih vprašanj s področja medseboj-nih odnosov, socialnih, pro-storskih in materialnih zadev je obrodilo bogate plodove. Vsa-koletna srečanja z duhovniki, medsebojnimi obiski in razgovori so sčasoma prerasli v pri-stno sodelovanje in ćelo oseb-na prijateljstva. Socialistična zveza ima zasluge, da so se ti odnosi razširili tuđi na občinsko skupščino in posamezne upravne organe. Socialistična zveza občine Radovljica je bila zavoljo te svoje dolgoletne dejavnosti in očitnih uspehov priznanja naj-višjih cerkvenih dostojanstve-nikov, vključno g. nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštar-ja. Ta zapis naj bo poskus tovr-stne dejavnosti in zaslug Socialistične zveze in v pomoč tištim strankarskim kandidatom, ki preveč posplošujejo ocene stanja in razmer, o katerih bržčas niti nišo seznanjeni. J. Rolc Ne danes, pogorišče je bilo pred 45 leti V predvolilnem obdobju nastopajo politične stranke s svojimi programi, s katerimi nakazujejo, kaj bodo storile dobrega za ljudi ter za razvoj republike Slovenije, če jim bodo volilci zaupali. Ugota-vljajo, da začenjajo na "pogorišču" (SDZ - Rupel) in ne priznavajo ničesar pozitivnega, zgrajenega v 45 letih povojnega razvoja. Poza-bljajo ali pa nočejo verjeti, da je bila naša ožja in širša domovina ob osvoboditvi dejansko pogorišče. Ivo Miklavčič iz Kranja se je precej redno udeleževal različnih predvolilnih zborovanj v kranjski občini. Nekajkrat je tuđi sodeloval v razpravah in z mnenji, pripombami, vprašanji... skušal vedno tehtno pojasnjeva-ti, razjasnjevati, "popravljati" nekatere izkrivljene razlage posameznih govornikov o preteklo-sti zadnjih 45 let. Zakaj? "Zato, ker tovrstnim kriti-kam tišti ljudje, ki so to dožive-li in doživljali, ne moremo verjeti. Vse kar imamo danes in kar je bilo v povojnem obdobju narejenega, je rezultat dela in ustvarjalnosti naših ljudi slo-venskega naroda in vseh drugih narodov Jugoslavije. To recimo kažejo podatki. Kranjska občina je imela leta 1900 dobrih 24.500 prebivalcev, v me-stu pa 5.200. 1948. leta je bilo v občini 39.575 prebivalcev (15.982), 1971. leta 56.329 (27.214) in 1987. leta v občini 70.189 in v mestu 36.928 prebivalcev. Nagla rast prebivalcev je narekovala tuđi stanovanj-sko gradnjo. Konec minulega leta je bilo v občini 24.125 sta-novanj in od tega zgrajenih v povojnem obdobju kar 73 od-stotkov. 17.600 stanovanj je bilo zgrajenih v minulih 45 letih in sicer 7.800 v blokovni gradnji ter okrog 9.800 v zasebnih hišah. V okviru solidarnosti so ljudje z nizkimi osebnimi do-hodki dobili 860 stanovanj, mlade družine 270, starejši občani 272 in borci NOB 60. Ražen tega je bil za ostarele obča-ne zgrajen dom na Planini, pa tuđi v Preddvoru. Za samske delavce so delovne organizacije Sava, Tekstilindus, SGP Gradbinec, GIP Gradiš, Komunalno, Cestno podjetje in druge zgradile samske domove. Trije dijaški oziroma studentski domovi so bili zgrajeni na Zlatem polju. Med obema vojnama je bila v Kranju zgrajena ena osnovna šola, po vojni pa 17 novih in 7 obnovljenih. Zgrajena je bila Posebna šola na Zlatem polju, zgrajene so bile štiri srednje sole, povećana Gimnazija. Po-vsod so bile zgrajene telovadni-ce, v eni soli pa tuđi plavalni bazen. Za varstvo najmlajših je bilo zgrajenih ali obnovljenih 17 objektov; brez tistih, ki so za ta namen tuđi v šolah. Poleg že omenjenih telovadnih in športnih igrišč pri šolah je bila zgrajena športna hala na Plani- izven Kranja, kot so Naklo, Britof, Preddvor, Šenčur, Cer-klje, Bitnje. Zgrajena je bila tuđi Komunalna cona na Prim-skovem in skladiščno-poslovna v Naklem." "Kaj pa komunala in krajevne skupnosti. "Po končani zadnji vojni je bila edina tlakovana cesta v občini sedanja Ljubljanska cesta in Koroška cesta s porušenim Savskim mostom. Zgrajenih pa je bilo potem pet železo-betonskih mostov čez Savo in Kokro. Da ne govorim še o elektrifikaciji, vodooskrbi, ce-stah, urejanju vodotokov... V krajevnih skupnostih so ljudje predvsem z delovanjem Socialistične zveze zbirali denar, se odločali za samoprispevke in jih združevali s sredstvi občine in delovnih organizacij, v katerih so bili zaposleni ljudje iz krajevnih skupnosti. Z delom ljudi v krajevnih skupnostih se je zmanjševala razlika med me-stom in podeželjem. To se ne-nazadnje kaže še daneš*, ko se vedno več ljudi odloča za grad-jo hiš izven mesta. Sicer pa so krajevne skupnosti doslej asfaltirale ceste, urejale, javno raz-svetljavo, kanalizacijo, igrišča, parke, pokopališča, gradile mr-liške vezice, telefonske sisteme in kabelsko televizijo. Veliko pa so v krajevnih skupnostih naredili doslej tuđi na področju sociale, kulture, športa... Skratka, mnenje, ki ga je bilo moč v predvolilnem obdobju tuđi slišati, da so bile krajevne skupnosti podaljšana roka ud-be, je žaljivka." A. Žalar ni, pa stadion, plavalni bazen, drsališče, strelišČi na Klancu in v Struževem, kegljišča, baliniš-ča, teniska igrišča, igrišča v na-seljih in krajevnih skupnostih. Zobna poliklinika, Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo, Zavod za socialno medicino in higieno dela, reševalna postaja prav tako sodijo v povojno ob-dobje; kakor tuđi zdravstveni objekti v Stražišču, Cerkljah, Preddvoru, na Jezerskem; pa ambulante v delovnih organi-zacijah in šolah. K temu sodi tuđi Institut za TBC Golnik in letovanje otrok v novem Gradu Gradu in na Stenjaku." Kritični ste bili tuđi zaradi pripomb glede varstva okolja in urbanizacije. "Pri varstvu okolja je bilo še posebno v zadnjih desetih letih veliko narejenega. Industrija je dobila plin, urejeno je bilo daljinsko ogrevanje v Vodovod-nem stolpu, na Planini in v centru (Merkur). Ureja se deponija odpadkov v Tenetišah. Pomembna je čistilna naprava in še vedno so v gradnji zbiral-niki za to čistilno napravo. Kar zadeva gradnjo in varovanje kmetijskih zemljišč, je bila opredeljena namembnost zemljišč s težnjo po varovanju kmetijskih zemljišč. Blokovna stanovanjska gradnja je bila osredotočena na mesto, individualna gradnja pa na območja Odgovor gospodu Božidarju Lakoti Navkljub vsemu spoštovanju do vaše osebnosti sva se odlo-čila, da vam na kratko odgovoriva na vaš članek v Gorenjskem glasu na temo Grobišče brez križa ali zvezde. Vaše pojmovanje in razmišljanje o resnici se nama zdi precej nejasno. Ni nama razumljivo, zakaj vas je strah razmišljati o resnici. Prav tako vas je težko razumeti, pred kom vas je strah, da si upate govoriti in zahtevati, da bi se za posmrtne ostanke SS-ov-cev z Mlačce človeško poskrbelo. Pravite, a v tem niste dovolj precizni, da ste odkrili nekaj novih grobišč nedolžnih žrtev, ve se čigavih, itd. V svoji prizadetosti ob teh kosteh enostavno prezrete in ne omenjate številnih grobov padlih znanih in neznanih bor-cev narodnoosvobodilne vojne, raztresenih vsepovsod po naši občini. Vprašava vas, gospod Lakota, mar so to drugačne kosti in nevredne človeške skrbi. Očitno imate v tem pogledu svoja meri-la in tuđi drugačen odnos do kosti padlih za svobodo v veliki člo-veški moriji druge svetovne vojne, ki je terjala 54 milijonov člo-veških življenj, da ne govorimo o drugih žrtvah in uničenjih celih nacionalnih ekonomij. To veliko človeško tragedijo je sprožil na-cifašizem in v svoji zverski strategiji bliskovite vojne, povzročil masovne zločine nad civilnim prebivalstvom. Potrebno je dodati, da so Kvizlingi širom zasužnjene Evrope prisegli zvestobo Hitler-ju in Musoliniju ter v svojih zločinih, v brutalnosti, surovosti in poniževanju človeka velikokrat prekašali svoje gospodarje. S tem bi, gospod Lakota, stvar o tej temi za naju bila zaključena in ne želiva o teh vprašanjih z nikomer več polemizirati. Stanislav Križnar, predsednik OO ZZB NOV Jesenice Justin Talar, predsednik KO ZB Dovje - Mojstrana Torek, 3. aprila 1990 KULTURA 7. STRAN ( ^am&SSS^SBSUGLAS Prevajanje kot prostočasovna aktivnost srednješolke PREVOD KAZENSKE KNJIGE Irena Peneš, dijakinja 4. letnika kranjske Gimnazije in članica tamkajšnjega literarnega krožka je pod mentorskim vodstvom Mine Mohorja prevedla dramo angleškega dramatika Stevena Berkoffa "Harrvjev božič". Z resnim prevajanjem se sred-nješolci na Gorenjskem vcčino-ma ne morejo pohvaliti. Večino-ma gre bolj ali manj za razširje-no šolsko delo, ki z ambicioznej-šimi projekti nima veliko skup-nega. Tisto malo, kar se res lahko vključi med smelejše prevode, pa lahko še vedno zabeležimo le pod izjeme. Ena takšnih izjem je tuđi kranjska Gimnazija (oziroma SŠPRNMU), kjer je vedno bolj jasno, da je prav s prihodom pro-fesorja Mine Mohorja v šolsko knjižnico občutno porasla kulturna dejavnost na soli. Za boljše poznavalce razmer na tem po-dročju verjetno nismo zapisali nič novega, jasno pa je tuđi, da (ne)aktivnost posameznega krožka, skupine, društva, velikokrat propade ali zaživi prav preko po-sameznika, ki opravlja vlogo mentorja ali predsednika. V pričujočem zapisu pravza-prav želimo opozoriti na možni razmah ustrezno stimulirane dejavnost i, čeprav "samo" šolskega literarnega krožka. Najprej smo se pogovarjali z Ireno Peneš. Kako je sploh prišlo do tvojega prevoda Berkoffovega dela? "Ena od dijakinj sole je to knjigo vrnila namesto druge, ki jo je izgubila. Ta "kazenska knjiga" mi je bila všeč, kajti menim, da avtor v drami Harrvjev božič zelo spretno pokaže življenje mo škega, ki nima kaj početi sam s seboj, zlasti na Božič, na družin-ski praznik, ko naj bi bil človek obkrožen z Ijudmi." Dramo sem sprva samo prebrala in se kasne-je na namig profesorja Mohorja odločila, da se lotim prevoda." Kako je praktično potekalo prevajanje? "Dramo sem prevajala v svojem prostem času približno me-sec dni in pol. Delo na prvi pogled sicer ni težko, vendar človek pri prevajanju opazi, da gre prav-zaprav vseskozi za iztrgane misli, ki jih mora potem prevajalec postavljati v čas in prostor in jih logično nizati bralcu." Kje so po tvojem glavni vzroki, da je prevajanja konkretno na Alojz Berlec v kavarni Veronika v Kamniku VEDUTNI POGLEDI V kavarni Veronika, kateri so že od odprtja lani poleti na ogled mesec dni trajajoče likovne razstave, se tokrat predstavlja Kamničan. akademski slikar in likovni pedagog Alojz Berlec. Razstava, na kate-re otvoritvi je bila predstavljena poezija kamniškega rojaka Franceta Balantiča, bo odprta od 10. 3. do 10. 4. 1990. Alojz Berlec je bil v času studija na Soli za oblikovanje v Ljubljani /prof. Tone Znidaršič/ in na Ljubljanski likovni akademiji znan kot izrazit risar, ki je svoje risarsko znanje izpilil do popolnosti. za kar je prejel studentsko Prešernovo nagrado. Berlec pripada generaciji studentov ALU /1969 - 1973/, v kateri je bilo nekaj izvrstnih risarjev, recimo njegov sošolec, žal. prezgodaj umrli Bard lucundus. Kljub temu da obsega Berlečeva razstava le deset oljnih slik, je to pravzaprav njegova mala slikarska retrospektiva, saj vsebuje dela iz njegovih tren značilnih obdobij: »figura-lutka«, »tihožitja« in »kamniške vedute«. Figuralni ciklus »Lutke« /predstavljene tri slike/ je nastal neposredno po studiju na akademiji, kjcr mu je osnova trdna in zanesljiva risba, vendar pa ne izostanejo tuđi slikarske kvalitete. Časovno je sledila serija tihožitij, ki je predstavljena s štirimi eksponati. V tihožitjih /tema, h kateri se Berlec nenehno vrača!/ je raziskoval strukture in površine različnih. zlasti še bleščečih materia-lov /pločevinke/ in njihovih optičnih efektov. reševano v kopičenju čistih ploskev posameznih barv. V zadnjem času seje Berlec lotil pej-saža domaćega Kamnika. To so značilni vedutni pogledi na staro me-stno jedro v različnih svetlobah in letnih obdobjih. V teh slikah v realistični, skoraj veristični maniri, ne gre zgolj za mimetično odsli-kavo dane krajine, temveč tuđi za studijsko raziskovanje in tonsko preoblikovanje odnosov v sliki. V tem smislu je Berlečevo krajinar-stvo kvaliteten prispevek k sicer bogati slovenski pejsažni tradiciji. Dušan Lipovec Filmsko gledališče DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV (Dead poets society) Gl. vloge: Robin VVilliams; Scenarij: Tom Schulman; Režija: Peter Weir Film je, sodeč po nominacijah za Oscarje (za glavno vlogo, režijo, scenarij in najboljši film) eden glavnih adutov ameriške lanskolet-ne produkcije. Oscarja je prejel za scenarij Toma Schulmana. Režiser Peler Weir se je spoprijel z ncobičajno, za današnji čas kar mulce eksotično temo, za kalero se zdi. kot da sojo izčrpali filmi, kot so Nezadostno iz vedenja (Juan Vigo, 1933) in Ce (Lindsav An-derson, 1988). Gre za model odnosa med okoslenelim, avtokraiskim in konzervativnim šolskim sistemom iz konca petdesetih let, upornim profesorjem, ki se danim normam ne podreja in v sredini učen-ci, mladi Ijudje. ki morajo med dvema radikalno si nasprotujoćima alternativama izbirati. Zgodba se doga ja na pragu 60-tih let, torej rock'n'rolla. studentskih demonstracij in vzdušja vsesplošnega upor-ništva in čutiti je. da uporni profesor Keating in njegovo Društvo mrtvih pesnikov orjejo ledino za poznejša revolucionarna gibanja, zgledujoč se na poezijo \Vhitmana, Tennvsona, Thoreauja... Dobro postavljen in zrežiran film, odlična igra. posebej Robina Williamsa. krona na vse pa so njegovi monologi, iskrivi in lucidni, zabavni in boleči. Film, ob katerem si tuđi moški dovolijo kakšno solzo, ne da bi pri lem trpel njihov umetniški čut. Z. S. Iz prevoda drame Čemu iti skozi vse to drugo leto in še naslednje leto in vsak dan in vsako minuto... ne umiraj po koščkih... takoj opravi... potem se bom vzpel... tako je... nič več ne analiziraj... ne zaslišuj bole-čine... tu je... prav imaš, počasi krvaviš do smrti... pospeši jo. Ne. Ne! To je obupansko... ampak mogoče bom samo posku-sil... ena... dve... tri... štiri... pet... šest... in še par več... (pogolt- ne.) (str. 30) bliži: _..5im:N BLRKurr srednjih šolah tako malo? "Nihče tega ne spodbuja, dija-ki so prepuščeni sami sebi, kot da nikomur kaj takšnega ni v interesu. Svoj problem verjetno pred-stavljajo tuđi ustrezna finančna sredstva, ki smo jih konkretno pri Berkoffu resili ob pomoći kranjske ZKO." Glede na prevod bi človek so-dil, da govoriš odlično angleško? "Moja sedanja učiteljica an-gleščine je bila po iziđu prevoda presenećena rekoč, da se mi ne vidi tako dobro poznavanje tega jezika. Ko smo že pri učiteljih je- zikov - mislim, da velikokrat ne znajo najti prave puti, da bi učence res pritegnili in to ne samo k prevodom." Pomeni tvoj prvi prevod hkrati tuđi pot k zeleni izobrazbi? "Šio je za izziv in vse skupaj jemljem kot avanturo, studirala pa angleščine ne bom. Res pa me po drugi strani književnost zelo privlači. Borno videli." Za kratek komentar prevedene knjižice smo zaprosili Miho Mohorja: "V prevajanju gre predvsem iskati možnost treninga za poglobljeno branje. Besedi-lo, ki ga je prevedla Peneševa, je težaven predvsem zaradi zmede-nih stavkov. S samim prevodom, predvsem prvim delom, sem zadovoljen." Prevod drame je bil javno predstavljen na enem od sicer redno organiziranih literarnih večerov v Gimnaziji. Tako so se imeli obiskovalci teh prireditev letos moč seznaniti z Tomažem Šalamunom, Vladom Žabotom, Andrejem Brvarjem, Dragom Bajtom, Andrejem Blatnikom, Frančkom Rudolfom, Bojanom Piskom in Danetom Zajcem. V. Bešter Foto: F. Perdan Knjižne novosti DOVŠKA ŽUPNIJSKA KRONIKA Dovje - Mojstrana, 3. aprila - Prof. Janez Svoljšak je uredit Dovško župnijsko kroniko, ki jo je Jakob Aljaž pisal od leta 1889 do 1923. Kroniko je v brošuri izdalo Planinsko društvo Dovje - Mojstrana in jo predstavilo pred polno dvorano obiskovalcev v kulturnem domu na Dovjem. Planinsko društvo Dovje - Mojstrana je v petek, 30. marca, v kulturnem domu na Dovjem ob lepem kulturnem programu, v katerem so nastopili domaći mešani pevski zbor Jaka Rabič in re-citatorji, predstavilo Dovško župnijsko korniko Jakoba Aljaža in odprlo razstavo akvarelov domaćina Gregorja Klančnika. Lani avgusta so na dovškem polju slovesno odkrili spomenik velikemu ljubitelju planin in zavednemu Slovencu, dovške-mu župniku Jakobu Aljažu, ki je, zaveden, kot je vseskozi bil in kot še danes živi v spominih domačinov, »Triglav otel nemštvu«. Jakob Aljaž je pisal kroniko od leta 1889 do leta 1923 - v njej je popisa! vse, kar je v teh letih delal in kar se je dogajalo na Dovjem in v Mojstrani. Kronika je izredno zanimiva, saj je bil Aljaž odličen kronist, nemalokrat hudomušen ali piker. Kroniko Jakoba Aljaža je uredil domaćin, profesor Janez Svoljšak, ki je na predstavitvi Dovške župnijske kronike, pred polno dvorano kulturnega doma, med drugim dejal: »Na vprašanje, kakšen je bil Jakob Aljaž kot župnik, je res težk odgovoriti. Namreč: težko je ločiti duhovnika in dovškega župnika (upravitelja). Kot župnik je zelo skrbel za življenje na Dovjem in v Mojstrani in enkrat samkrat se je v kroniki tuđi spraševal, nekako takole: mogoče sem pa jaz v dušnem pastirstvu premalo naredi)? A takoj je ovrgel sum... Pri urejevanju kronike so me presene-tile številke, saj se takoj začenja s forinti. Nobena rubrika ni mini-la brez številk. Imel pa je Aljaž poseben posluh za tehniko, saj mu je ne nazadnje voda od spodaj navzgor gnala turbino. Ni čudno, da mu je nekdo rekel: postati bi morali inženir, zgrešili ste poklič. Bil je čudovit človek, zagret, nikdar polovičarski, prirojeno ustvarja-len...« Prof. Janezu Svoljšaku so se domaćini s ploskanjem zahvali-" li za njegovo delo pri urejanju Dovške žuupnijske kronike, ki je vezana v brošuri. D. Sedej KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja Klemrntima GoK-ja, v galeriji Mestne hiše je likovna razstava Gorenjska, Gori-ška in Pomurje, v stebrišćni dvorani Mestne hiše pa razstava Bogastvo jugoslovanskih arhivov. V prostorih kranjske Mla-dinske knjige so na ogled dela Henrika MarckHa. Prešernovo gledališče Kranj bo jutri, 4. aprila, ob 19.30 uprizorila Filipčičevo Božansko tragedijo - za izven. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik si lahko ogledate spominsko razstavo likovnih del Tometa Tomazima. V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Rekonstrukcije slovenskih kmečkih noš po upodobitvah v Valvasorjevi Slavi avtorice ing. arh. Milene Kumar in dr. Marije Makanmč. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja plastike v žgani glini akad. slikar Izidor Urbančič. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je odprta razstava desetih sli-karjev, šestih akademskih in štirih Ijubiteljskih. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar Marko Tušek. V galeriji ZKO - knjižnica so na ogled dela akad. slikarke Vrše Žajdela - HrovaL TRŽIČ - V Kurnikovi hiši razstavlja slikar Norbert K. Grčar iz Avstrije. V paviljonu NOB razstavlja akad. slikar prof. Marijana Tršarja. KAMNIK - V razstavišću Veronika razstavlja Framee Slama. BLED - V etnogaleriji Skrina je odprta razstava mehiškega na-ivnega slikarstva. _________PRIREDITVE_________ V Celju je pretekli konec tedna potekalo srecanje slovenskih lutkarjev, katerega izbor je pripravila selektorica Jelena Sitar. Na srecanje sta se uvrstili tuđi dve gorenjski skupini - lo-tkovna skupina Besnica z igrico Mihe Mazzinija Leopold in Lutke čez cesto, ki so srecanje tuđi zaključile, s predstavo Berte Golob in priredbo Vladimirja Roosa ter Nataše Herlec Besed-ne igrarije. Omenimo še četrtkov dogodek, 5. aprila, ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupšćine občine Radovljica. Takrat bodo namreč pred prvo sejo zbora delegatov slavnostno pode lili Gal-lusovo listino Jožetu Ažmanu, dolgoletnemu dirigentu harmo-nikarskega orkestra. PEVSKA REVIJA ~ ZKO Kranj, Osnovna šola Simon jenko - DE Primskovo in Osnovna šola Davorin Jenko Cerklje, vabijo na dva koncerta revije; prvi bo v dvorani KUD Primskovo v četrtek, 5. aprila, ob 17. uri, drugi pa v petek, 6. aprila, v avli OŠ Davorin Jenko Cerklje, tuđi ob 17. uri. Letos bo sodelovalo 15 zborov s skupno skoraj 600 mladi-mi pevci iz naslednjih šol: Matija Čop Planina, Helena Puhar Kranj, Stane Žagar Kranj, France Prešeren Kranj, Simon Jenko Kranj in DE Primskovo, Davorin Jenko Cerklje, Josip Broz Tito Predoslje, Janko in Stanko Mlakar Šenčur, Matija Valja-vec Preddvor in Lucijan Seljak Stražišče. Pripravili so nam za-nimiv program s poudarkom na slovenski ljudski pesmi in pe-smih Marija Kogoja. M. P KUD Jaka Rabič Dovje - Mojstrana DVE PRIREDITVI NA TEDEN Dovje - Mojstrana, 26. marca - Med najbolj aktivaiau koltano - umetniškimi društvi v jeseniški občini je KUD Jaka Rabič, ki ga že sedemnajst let vodi Mirko Rabič. Mirko Rabič je že sedemnajst let predsednik najbolj aktivnega kulturno - ume-tniškega društva jeseniške občine, KUD Jaka Rabič Dovje - Mojstrana. Lani so praznovali 75- letnico usta-novitve, današnje društvo pa je nastala iz katoliško slovenskega izobraževalne-ga društva, ustanovijenega leta 1914. Že prej pa je Jakob Aljaž zbra! okoli sebe ljudi, ki so ustanovili pev-sko društvo. Nato je delo-valo Aljaževo pevsko in dramsko društvo, po vojni pa so se združili prosvetni sveti v KUD Jaka Rabič. Jaka Rabič je bil predvojni komunist, ki je zorel na odru DPD Svoboda Jesenice, bil zaprt v Bileči, bil je idejni vodja decembrske vstaje v Mojstrani, ustrelili pa so ga kot borca. »V tem času so v KUD Jaka Rabič delali Stevilai aktiv« kulturni delavci, med njimi vsekakor Franc Gaber, Viktor Jaaša in Janez Ponikvar,«, pravi sedanji predsednik Mirko Rabič. »Na naših odrskih deskah sta zrasla igrale* Radi Kosmač -Brolhov in Julka Dolžanova - Staričeva. Danes iauao v draštra dramsko, folklorno skupino, skupino za ljudske običaje, sknpiao za ročna dela, likovno skupino, v zadnjem letu sjbo oživili pevsk* skupino, imamo kino skupino, ki s posebno pogodbo skrbi za predvajanje filmov. V povprečju imamo po dve priredit?! aa te-den, tuđi skupine iz drugod. Prav zdaj imamo mesec predavaaj, pričakujemo nastop skupine iz Predoselj... V upravaem odbora so res Ijudje, ki zavzeto amatersko delajo in jim je cdiao plačilo zadovoljstvo. Aprila pripravljamo prireditev v počastitev lanske obletni-ce društva, ko borno povabili vse tište, ki so delali in živeli z našim kulturnim društvom. Vsekakor pa je posebnost društva skupina za ljudske obićaje, ki pripravlja odmevne večere na vaši in ohranja ljudske šege in običaje. Poskrbeli smo tuđi za dom na Dovjem, ob pomoći delov-nih organizacij, ZKO, kulturne skupnosti in posameznikov iz vaši, ki so vložili ogromno prostovoljnega dela. Imamo dom, kjer lahko potekajo prireditve, sestanki, zbori volilcev in občni zbori sindikatov iz razlićnih delovnih organizacij. U parno le, da bodo mlajše generacije nadaljevale z delom in ohranilc dolgoletno uspešno tradicijo kulturnega dela in življenja na Dovjem in v Mojstrani.« D. Sedej Trganje plakatov - raven kulture posameznikov - Foto: F. Perdan ®@Mmmg3GLA& 8. STRAN CORENJSKI KRAJIIN LJUDJE Torek, 3. aprila 1990 IPJflNiBPS* Da je bilo kar dobre tri ure veselo (in verjemite prav nič dolgčas) je tokrat skrbel harmonikar Janez Kogovšek, doma iz žirovskega konca. Pa njegova harmonika resnično ni bila Čisto navadna harmonika; marveč kar ansambel v ma-lem. Veselo z Janezom Kogovškom pa je bilo tuđi še lep čas po končanem Novinarskem večeru... Da ženske "držijo tri vo-gale pri niši" (moški pa štiri-op.p.) je z nastopom dekliškega zbora iz Davče (na sliki) dokazala učiteljica glasbenega pouka na soli v Železnikih Veronika Kamenšek. Sicer pa je Veronika domačinka, Psti-narjeva iz Davče... V programu so se predstavili tuđi najmlajši Davčarji (iz male sole) in malo sta-rejši iz 2. razreda. Program za Novinarski večer so pripravili skupaj z uči-teljico Francko Bevk... Še posebno veliko "dela" fta imela Sabina in Rok. Nastopala sta pri najmlaj-ših, pa malo starejših in nazadnje sta še pri žreba-nju številnih nagrad "deli-la" srečo... Skupino mladih plesalcev iz Davče (na sliki) je tokrat za nastop pripravila Irena Glažar. Tuđi Irena je s harmoniko potrdila, da je pri Pstinarju v Davči glasba doma. Sicer pa je Irena (Veronikina sestra) zaposlena v Iskri v Železnikih... Nagrade so prispevali Ljubljanska banka-Gorenjska banka d.d. Kranj, ki je bila tuđi tokrat pokrovitelj večera; Gorenjski glas, Zavarovalna skupnost Triglav-Gorenjska območna skupnost Kranj, Radio Cerkno, Niko Železniki, Alples Železniki, Gorenjski se-jem Kranj, ETA Cerkno, Diskont Arnol, Roman Logar, podjetje Jeles Ševlje, Čevljarna Ratitovec, Mirko Polajnar in Etiketa Žiri. Kar 78 nagrad sta izžrebala Sabina in Rok. Žrebanje pa je vodila komisija: Štefka Mijatovič, Jernej Peternelj in Fran-cka Bevk Novinarski večer v Davči Priznanje - potrditev volje in dosežkov Davča, 31. marca - Lovci iz Davče so imeli sicer v soboto redni občni zbor in kar precej jih je v "zeleni bratovščini", vendar dvorana osnovne sole na Novinarskem večeru zato vseeno ni bila prazna. Bilo je pravzaprav tako, kot na vseh dosedanjih prireditvah, ko smo krajev-nim skupnostim podeljevali priznanja za uspehe oziroma uresničene programe, za katere so se dogovorili v krajevnih skupnostih. Tuđi v Davči, kjer je direktor in glavni urednik Gorenjskega glasa Štefan Žargi izročil priznanje predsedniku sveta krajevne skupnosti Lojzetu Jelencu, smo kar tri ure novinarji skupaj z domaćini in gosti tri ure prebirati "časopis v živo", vmes pa peli, igrali, se smejali in nazadnje večer "zašpilili" še s podelitvijo številnih nagrad. Že na začetku je Lojze Jelene v pogovoru o načr-tih v krajevni skupnosti napo-vedal, da jih v krajevni skupnosti tuđi v prihod-nje caka veliko dela. Dokončali naj bi cestni program, še veliko večja naloga pa je cilj: v vsako domačijo v Davči telefon. Hkrati pa je bila ta napo-ved tuđi potrdilo, da je bilo naše priznanje resnično prava potrditev volje in dosežkov Davčanov v tej največji slovenski vaši. Tuđi tokrat so si v Davči zastavili tež-ko nalogo; čeprav so za to, da dobijo telefon, že doslej veliko naredili. Da bo šio tokrat za resnično velik zalogaj, ne le do-mačinov, marveč kar precej širše skupno- Lojze jelene sti, je potrdil tuđi predstavnik Podjetja za PTT promet Kranj Avguštin Novinec na večeru. Vendar pa je v tem delu že Franci Lotrič iz Zavarovalne skupnosti Triglav - Gorenjske ob-močne skupnosti Kranj (njegovega obiska so bili Davčarji še posebno veseli) na-kazal, da zavaro-valnica pri to-vrstnih progra-mih redno sode-Franci Lotrič iuje V nadaljevanju pa so domačini in gostje nenehno potrjevali, da so trdno odločeni ostati v Davči, da jim ni vseeno, kako bodo živeli jutri. Priznanje za delo in dosežene rezultate... Nastope od najm-lajših do starejših je prežemala tista prisrčna volja in izredna želja, da morajo uspeti. In res so uspeli; tuđi v tem delu programa, do podeli-tve priznanja in žrebanja nagrad, je bilo slovesno in veselo. Bil je za-res prisrčen, lep in vesel večer; in ne zadnji... A. Žalar Avguštin Novinec Niko Železniki ima obrat v Davči Pogumno širijo proizvodnjo Davča, 31. marca - Podjetje Niko iz Železnikov ima obrat v Davči, v njem je zaposlenih 22 domačinov. Pogovarjali smo se z NIKOM SEDEJEM, vodjem splošno kadrovskega sektorja. "Pred kratkim ste oddali zaključni račun, kako je podjetje poslovalo lani?" "Glede na slovenske in jugoslovanske razmere smo bili kar uspešni, saj smo ustvarili tuđi nek'j dobička, seveda pa se ne moremo ne vem kako pohvaliti. Precej začetih nalog imamo, sredi ures-ničevanja dokaj velike investicije, kar v teh časih seveda ni lahko. V Niku je zaposlenih 360 ljudi, v teh mesecih je bila najmanjša plača 1.500 dinarjev, kdor je delo v celoti opravil, pa je zaslužil pribli- "//r\ C^t žno270°dinarJev•" f \ \ «s "Pogumno širite proizvodnjo?" "Nepoznavalci običajno sodijo, daje naša proizvodnja pre-prosta, češ krivite pločevino in žico, vendar le ni tako. Vlaganja so vezana na izvoz, zato smo pogumni. Izvažamo veliko, naš glavni izdelek je mehanizem, kakor mu pravimo, kar polovico jih izvozimo, v več držav, kar zagotavlja zanesljivost. Pri mehanizmih smo pomemben svetovni izdelovalec, saj se uvrščamo na tretje do peto mesto v Evropi." "Kako ste zadovoljni z obratom v Davči, so domačini pridni?" D'Tudi v tem obratu bi radi kaj več in kaj novega, vendar trenutno ne zmoremo. Kako pridni so Davčarji - mi smo z njimi zadovoljni, sicer pa danes je bilo povedano, kako so pripravljeni za akciji in kaj vse so naredili." M. Volčjak Gorenjska banka ponuja krajšo pot Bančna agentura v Davči Davča, 31. marca - Ljubljanska banka - Gorenjska banka d.d. iz Kranja je pokrovitelj naših novinarskih večerov, prireditev je bila tokrat v škofjeloški občini, zato je banko predstavljala LIDIJA KUSTEC-GABERŠČEK. "Za začetek nam povejte, se bolj splača varčevati v dinarjih ali kupovati marke?" "Težko vprašanje, mislim, da se splača varčevati dinarje in kupiti marke, preden tečaj zraste, seveda pa morate uganiti, kdaj." "Kdaj bo Gorenjska banka ponudila delnice?" "Delniška družba smo postali z letošnjim letom, delnice so že v prodaji, osnovna delnica je vredna 8.500 dinarjev, pozivamo vas, da se lotite nakupa. Delnica je dolgoročna naložba, oblju-bljamo dividendo, to je dohodek, ki bo višji kot pri varčevanju." "Kako bi lahko iz Davče skrajšali pot do banke?" "Najbližja ekspozitura je v Železnikih, verjetno se je poslužujete vsi, ki tja hodi-te na delo. Ce ste v Davči zainteresirani, smo pripravljeni odpreti v Davči agenturo, kar pomeni, da bi bančni uslužbenec prihajal sem ob določenih dnevih in urah, kakor bi se dogovorili. Druga za Davčo zelo primerna možnost je pismo zaupanja, ki ga lahko uporabljajo lastni-ki tekočih računov in pošti dobijo listiće in plačujejo položnice." Bančna ponudba je bila torej na dlani in obrnili smo se na predsednika krajevne skupnosti Lojze-ta Jelenca, kaj pravi na to. Dejal je, da bi bilo najbolj pametno, navezati stike s poštno ekspozituro v Davči, kombinacija pošte in banke bi bila za Davčo najbolj ekonomska. M. Volčjak Miran Ciglič, direktor hotela Eta Cerkno Stane Peternelj, lovec, planinec, športnik ^ Le streljaj do najbližjega smučišča Skrbimo za živali in naravo Prebivala Davče se lahko pohvalijo, da imajo smučišče kar za do-mačo hišo. Pa ne takšnega, kjer bi se spustili po hribu, nazaj pa bi morali peš, temveč enega naših najnovejših smučišč. Žal so letos smucali le šest dni.. Ko smo se v soboto pogovarjali z Davčani, so bili nekateri močno zagoreli. "Tako lepe smučarije, kot je danes, pa letos še ni bilo," so zagotavljali. Direktor hotela Eta iz Cerkna, Miran Ciglič, pa je v pogovoru povedal: "Na dobrih štiridesetih hektarih smo zgradili, lahko rečem, lepo smučišče z dvema dvosedežnicama in štirimi vlečnicami. Smučišče je dober streljaj od tukaj (z av-tom ni niti en kilometer). Na smučišču je tuđi restavracija. Tako so pogoji idealni, po drugi strani pa smo glede na obseg in površino smučišča prav gotovo imeli med osnovnimi željami to, da se čimbolj llUiSP^^^SfflBIl odpremo navzven, tuđi na gorenjsko stran. Tako je naprimer iz Ljubljane do smučišča le 48 kilome-trov. Domačini smučišče dobro poznajo, saj med sezono radi po-magajo. Žal pa je bilo letos smučarskih dni, če štejem še to nede-ljo, le šest. Seveda zato tuđi mi razmišljamo o nabavi lopov, o umetnem zasneževanju. Projekti so narejeni, stane pa zelo, zelo veliko denarja. Zato dokonćne odločitve o tem še ni." V. Stanovnik V kraju, kot je Davča, kjer so vsepovsod okrog gozdovi, je gotovo veliko lovcev, smo začeli razmišljati na začetku pogovora s Stanetom Peterneljem. "Smo čla-ni lovske družine Sorica, prav iz Davče pa nas je petnajst. Nekaj je sicer starejši. dosti pa nas je tuđi mladih lovcev. Ce povem nekaj besed o zgodovini je bila Lovska družina Sorica ustanovljena pred tridesetimi leti, pred tem smo se vključevali v lovsko družino Zali log, še pred vojno pa je bila to zasebna last. V zadnjem času imamo velik problem z gamsarijo. Temu so vzrok garje in lahko se zgodi, da borno v teh krajih kmalu ostali breZ gamsov. Sicer pa je v naših gozdovih, ki se razprostirajo od Pore zna, do Soriške planine, Črnega vrha in Blegoša, največ srnjadi. zgodilo pa se je tuđi, da je k nam zavil medved... Seveda pa še zdaleč ni glavna naloga lovcev, da streljamo, temveč da skrbimo za divjad, naravo in okolje, je povedal Stane Petrnelj, ki je hkrati tuđi navdušen planinec: "V Davči imamo planinska vzorriika (ki sta iz teh krajev) Marka in Andreja Štremflja. Večinoma hodim° po slovenskih hribih in malo je takšnih, ki jih nismo prehodilj-Nekateri pa gremo tuđi v tujino, v Švico, Avstrijo. Zame je naj-pomembnejši vzpon na Monte Roso; Ražen planinarjenja pa ra; di zaigramo tuđi košarko, ko poleti postavimo koš za solo. Za kaj več pa niti nimamo časa." V. Stanovnik Torek, 3. aprila 1990 / CORENJSKIKRAJIIN LJUDJE fr 9. STRAN @©EMOTEnGLAS Jože Albreht, predsednik skupščine občine Škofja Loka Davča mora ostati živa Razvoj takšne krajevne skupnosti. kot je Davča, je gotovo odvisen od pomoći občine, zato je zelo pomembno, kakšen odnos je imela občina v preteklosti do njihovih razvojnih načrtov. "V zadnjem obdobju je gotovo Davča eden tistih krajev, ki ga imamo v občini stalno v svojih načrtih in mislimo, da mora ostati živa. Zato sem vesel napovedi, da število predšolskih otrok v kraju narašča. Investicije, ki smo jo vložili v Davčo, so zato upravičene. Poleg Sorice je Davča edini kraj v občini, kjer še ni telefonskih priključkov. 2al sta ti dve vaši zadnji na vrsti v občini, saj bodo povsod dru- god letos zvonili telefoni. Vzrok zato, da bosta te dve vaši zadnji dobili telefon pa ni, da sta najdlje ali najdražji, temveč je tehnične narave. Vrsto let smo se pogovarjali z republiko, ki je obljubljala, da bo potegnila glavno telefonsko povezavo med Gorenjsko in Primorsko preko te doline. Glede na to, da za to ni posebnega navdusenja. smo se dogovorili, da ne borno več čakali drugih in borno že v letoš-njem letu začeli z izgradnjo telefona. Tako smo prav pred dvema dnevoma vplačali zadnje zemeljske kable do Zalega Loga.'tistega do Davče pa imamo že na zalogi. Tako drugo leto telefon gotovo bo." Glede bližnjih volitev pa je Jože Albreht dejal: "Predvsem od nas je odvisno, kakšne ljudi borno izbrali in koga borno imeli v vodstvu občine. Če je izbira večja, bi navadno mislili, daje rezultat bolj.ši. Ven-dar pravimo, da se kaj rado zgodi, da kdor veliko izbira, slabo izbe-re." VS Francka Bevk Šola živi s krajem Francka Bevk je že 28. leto učiteljica v davški soli. Tu je bilo njeno prvo in, kot kaže, bo tuđi zadnje službeno mesto. Kot mlada učiteljiš-čnica, doma iz Ševelj, niti ni točno vedela, kje sploh je Davča. Kolegice so menile, da bogu za hrbtom in se tresle pred dekreti, češ samo v Davčo ne. No, tako hudo, kot je sprva kazalo, vendarle ni bilo, danes pravi Francka Bevk, ki je v Davči pognala korenine. Res pa se je v 28 letih marsikaj spremenilo. Takrat je bila šola osemletka s petimi razredi, v katerih je bilo 45 otrok. Zdaj je davška šola razredna podružnica osem-letke v Zeleznikih. Zadnja leta vpisujejo vsako drugo leto. Letos je ćelo samo en razred, drugi z vsega sedmimi učenci. Že drugo leto bo spet za cei razred novih, ki se zdaj v mali soli privajajo na pravo solo. »Podružnične sole so vsekakor potrebne, zlasti še v odročnejših krajih. Kjerkoli so jih ukinili, jih je bilo kasneje žal. Tuđi v Davči je že kazalo, da bo otrok za solo zmanjkalo, generacija letošnjih malih šolar-jev in še mlajših otrok pa soli spet obeta bolj cvetoče čaše,« je dejala Francka Bevk. V majhnem in odročnem kraju, kakr-šen je Davča, je šola moćno vpeta v življenje kraja. Čim se v vaši nekaj dogaja, najsi gre za proslave ob novem letu ali osmem marcu, za obiske raznih gostov, otvoritve, sodeluje učiteljica s svojimi učenci. Tuđi sam pouk je naravnan na posebnosti vaškega življenja. Otroci v soli kuhajo, pečejo, šivajo, skratka. počnejo vse tisto, kar bodo morali obvladati tuđi kasneje v življenju, ražen tega pa so izjemno navdušeni še za uk igranja na ustne harmonike. Francka Bevk je učiteljica in obenem tajnica dttora Rdečega križa. »Organiziramo krvodajalske akcije - udeležuje se jih povprečno po štirideset krajanov - zbiramo rabljena oblačila, lani smo zbirali tuđi denar za poplavljence v Halo/ah, občasno prirejamo predavanja z zdravstveno tematiko, zelo dobro imamo rešeno tuđi sosedsko pomoč. V marsikateri hiši živijo osameli stari Ijudje, ki posebno pozimi, v snegu, ne bi mogli brez pomoči mlajših sosedov. Ti tuđi sicer bdijo nad njimi, gredo pogledat, kaj je, če jih dalj časa ni na spregled,« je med drugim povedala Francka Bevk. Veronika Kamenšek - Peternelj V Davčo se rada vračam Na vprašanje, zakaj mladi odhajajo iz Davče v dolino, je Veronika Kamenšek - Peternelj, učiteljica glasbenega pouka v osnovni soli Prešernove brigade v Zeleznikih, dejala: »Moj razlog je bila poroka, sicer pa menim, da se Davča ne prazni več tako, kot se je včasih. Mladi ostajajo doma, obnavljajo hiše, imajo otroke. Skoraj pri vsaki hiši je že avto, ki skrajšuje razdaljo do tovarn. Sama se zelo rada vračam domov.« Veronika Kamenšek - Peternelj v matični soli vodi mladinski zbor, del tega zbora pa je tuđi davški dekliški zborček, ki pod njenim vodstvom nastopa na različnih prireditvah v kraju. »V domaći hiši je bila vedno navzoča pesem, posebno mama je rada pela. Tuđi sama sem že kot majhna pela in igrala na harmoniko. Lepo število učencev iz Davče, ki so vključeni v glasbeno Solo, kjer tuđi poučujem, so potrdilo, da imamo v Davči na sploh radi glasbo.« H. Jelovčan O kmetijstvu Mladi se odločajo za kmetije Niko Peternelj, kmet iz Davče: "Pred tremi leti sem se odločil, da pustim delo v Alple-su v Zeleznikih in da ostanem doma na kmetiji. Kmetija obsega 52 hektarjev zem-Ijišč, od tega većino gozda. V hlevu imamo šestnajst goveđi, plemenskega žrebca haf-lingerja, kobilo, pet prašičev in nekaj ove. Zadnja leta, ko razmere tuđi v industriji nišo najbolj rožnate, opažam, da vse več mladih ostaja doma na kmetiji; če pa se bodo razmere poslabšale, bo verjetno še kdo ostal. Na šestih kmetijah se ukvarjamo s prirejo mleka, ki ga redno, pozimi vsak drugi dan, poleti pa vsak dan vozim v zbi-ralnico v Železnike. Pozimi so precejšnje težave na poti, drugi problem pa je ta, da je prevoz dokaj slabo plačan. Če ne bi vozil mleka z domaće kmetije, ne bi bilo računice. Stirje kmetje iz Davče delamo pozimi tuđi na smučišču Crni vrh, letos smo bolj malo, ker ni bilo veliko snega, sicer pa v vaši razmišljamo tuđi o kmečkem turizmu. Pri nas gradimo hišo. ki je dovolj velika, da borno lahko sprejeli turiste; kako daleč borno razvili to dejavnost, pa borno še videli." Tone Trček, vodja kooperacije v škofjeloški kmetijski zadrugi: "Zadruga pomaga hri-bovskim kmetijam po merilih, ki veljajo za republiko in posebej za obćino. Slovenija je po težavnosti obdelovalnih razmer raz-deljena v tri območja, Davča sodi v najte-žje. višinsko-gorsko območje, za katero veljajo tuđi najvišje premije in regrese. Kmetje iz Davče, ki se ukvarjajo predvsem z živinorejo, dobijo poleg rednih odkupnih cen še premijo za mlado pitano govedo, ki je srcer v ravninskem območju ni, najvišjo premijo za mleko, regres za gnojila, občasno ludi regres za krmila, nekoliko ugod-nejše pa so tuđi možnosti za pridobitcv posojil... Mira Primožič, sekretarka kmetijske zadruge Škofja Loka: "Pokojninsko-invalidsko zavarovanje kmetov je zašlo v krizo, saj so dajatve že tolikšne, da jih nekateri ne zrno-rejo več ali jih zmorejo le težko. Kmetje, ki hoće biti po najnižji osnovi zavarovani pokojninsko, invalidsko in zdravstveno, morajo prispevati na mesec 1.600 konvertibilnih dinarjev. Posledice so znane: kmetje /nižujejo zavarovalne osnove in se zavaru-jejo le zdravstveno in pokojninsko, ne pa tuđi za primer invalidnosti. Vemo pa, da nesreća nikdar ne počiva; v tako težkih obdelovalnih razmerah, kot so v Davči, so možnosti še večie." Marjan Bevk, predsednik gasilskega društva:_________________________________ Problemi z vodo "Gasilsko društvo v Davči je mlado, staro lekaj več kot dve leti. Pobudo za ustanovi-iev je dal tedanji predsednik krajevne skupnosti, sicer pa je bilo zanimanje precejšnje, saj je to za kraj koristno. Društvo šteje osemnajst članov; poleg desetine, ki je usposobljena za gašenje požarov, imamo še nekaj podpornih članov. S pomočjo občin-ske gasilske zveze in s prispevki krajanov smo nabavili nekaj gasilske opreme, naša želja pa je, da bi dobili še avtomobilsko cisterno. V Davči je mogoče le za dve ali tri kmetije črpati vodo za gašenje iz potoka, sicer pa jo je treba pripeljati. Zdaj imamo na voljo le traktorsko cisterno, ki pa ne omogoča hilrega posredovanja. Odkar je ustanovljeno društvo, smo že dvakrat gasili, obakrat dokaj uspešno." CZ Namesto žirovskega cerkniški radio Blegoš je kriv, da Davčani ne morejo slišati radijskega glasu svoje občine - žirovskega radia. Tako nesrečno zapira dolino. Toda imajo pa drugo srečo - do sem seže cerkljanski radio in kar blizu deset let Davčani svoje male oglase in čestitke objavljajo po Radiu Cer-kno. Njegovi novinarji so jih vzeli za svoje in sem in tja naredijo o tej največji slovenski vaši in njenih Ijudeh ludi kakšno reportažo. "Sreća je," je dejal odgovorni urednik Radia Čerkno Ivan Seljak, ki se je tuđi udele-žil sobotnega Glasovega večera v Davči, "da radijski valovi ne poznajo občinskih meja. Do koder seže naš glas, do tam so naši poslušala, tam so naše mejc. Čim imamo nekje poslušalce, je to za nas zanimivo področje in sprcmljamo razvoj tistih krajev. Prva večja predstavitev Davče na našem radiu je bila ob otvoritvi novega obrata tovarne Niko v Zeleznikih. pa tuđi sicer se oglasa mo tu, posebno še sedaj, ko nas nivezuje nova cesta." Ivan Seljak je ta večer Davčanom po-vcdii!, da jih bodo v kratkom lahko poslušali ne le ob četrtkih in ne- deljah, temveč tuđi ob petkih in sredah popoldne, z ojačanjem svojih naprav pa bodo slišni še dlje, kot danes. Bolje se jih sliši sicer na UKV valovih, na srednjem valu pa njihov glas nese ćelo na Tolmin-sko, na Šentviško planoto, v Tribuše, sem v Davćo, Sovodenj, Oseli-co, v Žiri in na Žirovsko planoto. Potem jih bodo še bolje slišali. Tuđi pri njih so trenutno volitve najbolj aktualne, vsaka stranka hoće biti kar najbolj navzoča na njihovem radiu. Pričakovali so ta boj in stran-kam že vnaprej povedali, da bo imela vsaka enake možnosti in nič več. 3. januarja 1991 bo Radio Cerkno prazno-vai že 20-letnico oddajanja. Ivanu Seljaku se je v pogovoru nri-družil še Jože Drabik, sodelavec Radia Žiri, ki je povedal, da imajo nacrte o ojačitvi svoje radijske postaje tuđi v Žireh, tako da bi njihov glas segal tuđi v Davčo. Sicer pa ima Radio Žiri svoje poslušalce po obeh dolinah, po Kranju in ćelo v Ljubljani. Prav bi bilo, da bi septembra, ko bo žirov-ski radio slavil 10-letnico obstajanja, dobil nov pretvornik in tako s svojimi oddajami zbrisal še zadnje radijske bele liše loške ob-ćine, kamor spada prav Davča. ______________________________D. Dolenc Da je v Davči narodna, domaća pesem doma, je doka/al mešani pevski zbor pod vodstvom Franca Peternelja... Ko smo pripravljali sobotni večer v Davči, so domačini nekajkrat ome-nili Romana Logarja iz Žirov, ki ima v Davči trgovino. Kadar se v Davči kaj dogaja, je Roman tišti, ki poskrbi za smeh in da je veselo. Se-veda so ga tuđi tokrat (saj je prispe-val kar dve nagradi: deset kilogra-mov moke in "kišto pira") povasbili na oder k mikrofonu... Slovesen trenutek bi lahko rekli za tale posnetek. Potem ko je tuđi tokrat naš fotoreporter f Franc Perdan s fotoaparatom spremljal vsak trenutek na večeru, so mu Davčarji za slovo (saj je bila to njegova "zadnja" fotoreportrska za-dolžitev ob odhodu v pokoj) izročili spominsko darilo. Pa tuđi nazdravili smo... Irena Glažar - Peternelj Folkloristi radi zaplešejo Tuđi mlada Irena je ena iz družine Peternelj, ki si je za sopotnico v življenju izbrala glasbo. Dve leti glasbene sole ima, sicer pa je samouk na harmoniki. Tri leta vodi tuđi davško folkloro. Kdo so mladi davški folkloristi? »Med folkloristi je pet parov, torej deset plesalcev, šolarjev od 6. do 8. razreda. Plešemo splet slovenskih narodnih ple-sov, zavrtimo pa se ob različnih prilož-nostih. Za današnjo smo imeli sedem vaj. To namreč ni stalna folklorna skupina. Šolarji se namreč obremenjeni, kot so, pri nas vrh vsega še z dolgo potjo v solo, težko dobijo skupaj.« Kje pa ste se vi učili folklornih plesov? »Pri DPD Svoboda na Primskovem, ko sem v Kranju obiskovala Iskrino srednjo solo. Tedaj sem mlajše primskovske ple-salce tuđi spremljala na harmoniki.« Igrate harmoniko zdaj le za razvedrilo ali tuđi na prireditvah? »Zdaj bolj za razvedrilo, sicer pa sem veliko hodila okoli in igrala na instrument, na katerem se ob sicer dveh letih glasbene sole štejem za samouka.« D.Z. Franc Peternelj Cesta ohranja življenje Franca Peternelja, kmeta iz Davče, smo predstavili v več različnih vlogah. Je imeniten poznavalec zgodovine domaće vaši, bil je predsednik krajevne skupnosti, ukvarjal se je s cestami, dvaj-set let jih pozimi tuđi pluži, sicer pa je kot cerkveni organist in zborovodja vaškemu zboru zavezan glasbi. Slovite kot dober poznavalec krajevne zgodovine. Povejte nam kaj o njej? »Najzanimivejše obdobje vaške zgodovine je njen zgodnji nastanek, saj so to območje začeli poseljevati že v 15. stole-tju. Zanimivejše je še medvojno obdobje, sicer pa zgodovina vaši ni ravno bogata. Živahnejše dogajanje beležimo po vojni, ko se je utrdila cestna povezava, ko je elektrifikacija prinesla življenje v vas, ko se je zgradila nova šola (v stari je po prvi svetovni vojni poučeval še duhovnik Rudolf Potočnik, ki je leta 1920 osnoval tuđi pevski zbor). Še leta 1890 je Davča štela 567 prebivalcev, zatem pa je število vaščanov naglo upadalo, in se do danes razpolovilo saj so šli za boljšim kosom kruha.« Kako ste se v vaši trudili, da bi ljudi zadržali? »Vseskozi smo obnavljali cesto, ki nas povezuje z dolino, saj se zadnja leta većina domačinov vozi na delo v Zeleznike, Šolarji pa v solo. Sprva so se vozili s kombijem, zdaj pa imamo z dolino redno avtobusno zvezo. V sedemdesetih letih smo za vzdrževanje čest razpisali tuđi referendum. Zgradili smo mostove, razširili in utrdili cesto na kritičnih mestih. Cestam smo posvetili veliko pozornosti. No, obnovljena je bila tuđi šola, zgrajena elektrarna, speljan daljnovod na Primorsko, z njo smo dobili tuđi cestno povezavo. V tem desetletju pa smo v Davčo bodili tuđi obrat Nika iz 2eleznikov, ki daje delo številnim našim ljudem.« D. Ž. ^fŽSSSMEEGLAS 10. STRAN OBVESTTLA, OGLASI Torek, 3. aprila 1990 kovinotehna BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE Televizor SJ99&1Qd^drrr za gotovinsko plačilo samo 7.664,00 din Videorekorder za gotovinsko plačilo samo 7.706,00 din ekran 51 cm daljinsko upravljanje ost naKupa naS«"e Eri ssečn\ NEMOGOČE JE MOGOČE-NEMOGOČE JE MOGOČE NOVO - NOVO - NOVO JAKA PLATIŠE 17 PLANINA III. KRANJ KONKURENČNECENE IN VELIKA IZBIRA KOZMETIKE ZA VSO DRUŽINO (U OREAL, ČISTILZADOM-POSEBNOSTJOHNSON ČISTILA... Del. čas: 9. -12.30,15.-19.30 sobota: 8.-13. ure OBIŠČITE NAS -NEBO TUĐI ZA NAJBOLJ RAZVAJENE NORDMENDE Za celovito sporočilo je poleg oštre slike bistvenega pomeno tuđi od ličen zvok. Vse več je satelitskih progromov v stereo tehniki,zato smo z občutkom zo voše želje ustvarili skupino TV sprejemnikov FUTURA To so 55 IMC s somo 40 cm globine in 2x20 watti stereo glosbene moči ter 63 IMC in 72 IMC z 2x40 watti stereo glosbene moči. Block Matrix in roven ekran jim omogočata sliko vrhunske kakovosti, nastavijivi zvočniki pa dojejo čist in prosojen zvok. Vgrajen imajo tuđi teletekst. /Tk^> emona commerce \^7^^7 proizvodnja in trgovina do o. Ijubljana Ljubljana, Futura,Trg revolucije 1, tel.: 061-219-107, Ljubljana,Holiday Inn Shop,Nazorjeva 2, tel.: 061219-550, Zagreb,Futurajeslina 7,tel.: 041-426-191, Zagreb,Futura 1:,Prilaz JNA 8, tel.: 041-430-132, Sarajevo,Futura,Zrin/sJcog 6,tel.: 071-26-789 ŽIVILA KRANJ , i ■ trgnuina jn gostinstVO ponedeljeK,2. aprila1990, smo ob8. uri odprli novo trgovino SONČNICA na Kokrici (v Gasilskem domu) V trgovini prođajamo: • ^emena % sadike • okrasno grmičevie • lončnice • zemljo m bio mešamce • umetna gnopla • vrtnarsko orod|€ _J^ • korita, lončke in vaze kletke za male živah in pribor • akvarije 0 krmila Prodajali borno tuđi strokovno literaturo in vam radi »votovali! Pakiranje prilagojeno za vrtičkarje! Delovni čas: od 8. do 18. ure. ob sobotah od 8. do 13,urc ZIVLJENJSKA ZAVAROVANJA NEZGODNA ZAVAROVANJA ZAVAROVALNIC NURNBERGER, Salzburg DER ANKER, Dunaj URADNO ZASTOPAMO PRI NAS BRS marketing, consulting NT, ZT, špedicija, d.o.o., telefon: 061/345-209, Pohorskega bataljona 20, YU 61000 Ljubljana Gorenjski tisk p.o. Moše Pijadeja 1, p. p. 142 64000 Kranj objavlja prodajo osnovnih sredstev z zbiranjem pisnih po-nudb, in sicer: - pomivalni stroj, dip WPS-60/l za izklicno ceno 2.400,00 din - lupilec krompirja, tip LGK-300, za izklicno ceno 400,00 din - hladilna omara, tip HO-650, za izklicno ceno 400,00 din - osebni avto Peugeot, letnik 1982, za izklicno ceno 10.500,00 din Ogled je možen v obratu II Gorenjskega tiska, Mirka Vad-nova 6. Pisne ponudbe pošljite na naslov: GORENJSKI TISK, p.o., Kranj Moše Pijadeja 1, p.p. 142 64000 Kranj z oznako "za licitacijo", najkasneje v 8 dneh po objavi. OSNOVNA SOLA "BLAŽ OSTROVRHAR" SKOFJA LOKA, PODLUBNIK 1 Osnovna šola Blaž Ostrovrhar Škofja Loka razpisuje dela in naloge RAVNATELJA Za ravnatelja sole je lahko imenovan, kdor poleg pogojev iz 511. člena Zakona o združenem delu izpolnjuje nasledje po- goje: - višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri - 5 let vzgojno izobraževalne prakse - opravljen strokovni izpit iz prosvetno znanstvene stroke - da ima organizacijske sposobnosti Kandidati naj pošliejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov OŠ Blaž Ostrovrhar Škofja Loka, Podlubnik 1 v 10 dneh po objavi razpisa s pripisom "za razpisno komisijo". Mandat za razpisana dela in naloge je 4 leta. Kandidati bodo obveščeni o iziđu razpisa najkasneje v 30 dneh po opravljeni izbiri. Torek, 3. aprila 1990 ^^^ a c 11. STRAN ■■ @@mJlKtJJ©IEiIGLAl PARCEL ZA ZIDAVO NI KAKO BO Z GRADNJO V PRIHODNJE Po zadnjih podatkih v stanovanjskih zadrugah, med katerimi je na Gorenjskem največ-ja Stanovanjska zadruga Kranj, je povpraševanje po nakupu parcel za gradnjo zasebnih stanovanjskih zelo upadlo. Za marsikoga je namreč parcela danes predraga. In če-prav so se dajatve za spremembo namembnosti zenmljišč povećale, v Stanovanjski zadrugi Kranj ocenjujejo, da se na slabših zemljiščih parcele zato v povprečju ne bi smele podražiti. Sicer pa se zaradi denarnih zagat graditeljev v zadrugi v Kranju pri-pravljajo na ustanovitev kreditno hranilne službe. Lahko bi rekli, da tako neugodnih časov za zasebne graditelje, kot so zdaj, skorajda ni bilo. Dinar namreč postaja vedno bolj iskan in pridobiva vse bolj na vrednosti. Zato tuđi ni čudno, da trenutno interes za na-kup parcel za gradnjo po podatkih Stanovanjske zadruge Kranj vedno bolj upada, po drugi strani pa je zanimivo, da se članstvo v zadrugi ćelo poveču-je. Trenutno ima zadruga okrog deset tisoč članov, med njimi pa jih je dobra polovica tuđi v gradnji. Direktor Stanovanjske zadruge Kranj Franci Teran ugota-vlja, da so se v zadnjem obdob-ju zelo povećale različne usluge v zadrugi. Zadruga je namreč navezala poslovne stike z razli- čnimi dobavitelji materialov in z nekaterimi sklenila tuđi pogodbe. Na ta način so uspeli v pre-cejšriji meri znižati tuđi cene. "Tudl na našem področju se že kaže tako imenovano trženje. Dobavitelji namreč nišo več samo "prodajalci" blaga. Z raznimi popusti, zniževanjem marže in odobravanju dodatnih ugodnosti, za katere smo TEKSTILNO PODJETJE SUKNO ZAPUŽE PROIZVAJAMO TKANINE IZ MIKANE IN ČESANE PREJE V VSEH MODNIH BARVAH IN DESENIH. ZA DEKORATIVO, ZAVESE IN PRTE. IZDELUJEMO TUĐI VOLNENE ODEJE se v zadrugi dogovorili v imenu zadružnikov, so že do zdaj graditelji precej pridobili. Oce-njujemo, da je v prihodnje prav to prava pot, da borno dokončali začeto in se lotili tuđi novih gradenj; tako samih objek-tov kot komunalnega urejanja zemljišč. Tišti, ki mislijo še na-prc, ostati, kar zadeva gradbe-ni material zgolj in samo prodajalci, brez ustrezne poslovnosti, so ob nenehnem pove-čevanju zalog teh materialov slej ko prej obsojeni na nepre-živetje," poudarja Franci Teran. Prav nekaterimi "neresnim" prodajalcem materialov je kranjska zadruga pred nedavnim "stopila na prste", ko je nabavila telefaks, s katerim redno preverja cene materialov pri do-baviteljih. Tako se zdaj ne do-gaja več, da zadružnik po telefonu dobi eno (nižjo) ceno za posamezno blago, na fakturi pa kasneje višjo. Pa tuđi sicer ima zdaj Stanovanjska zadruga ce-lovito računainiško obdelavo podatkov, kar ji omogoča ažurnost in velikokrat tuđi preneka-teri prihranek zadružnikom. PARCEL ZA ZIDAVO NI V kranjski in tržiški občini trenutno ni pripravljenih parcel za zidavo. Vzroki za to so, kot oce-njuje Franci Teran, v počasnem delovanju sklada stavbnih zemljišč in upravnih organov pri ko-mitejih za urbanizem in varstvo okolja v obeh občinah. Tam, kjer je bila nerodovitna zemlja, se je do zdaj dogajalo, da se sredstva, ki so se združevala ob povećani ceni stavbnega zemljišča, nišo vlagala. Velika "cokla" je tuđi, da zadruga ne more brez predhodne ponudbe sama odkupiti zemljišč pri last-nikih, čeprav bi bila ravno na ta način (kljub plačilu prometnega davka) zemlja za gradnjo iahko cenejša. Še vedno imajo neka-teri tuđi računico, da čakajo na gradnjo na rodovitnejši zemlji. Pomemben razlog za upadanje interesa po parcelah za gradnjo pa je tuđi zmanjšana kupna moč. "Prepričan sem tuđi, da se že doslej ni upošteval povsod odlok o gradnji na slabših zemljiščih. Malo je bilo namreč Izdanih odločb o nerodovitno-sti zemlje, čeprav smo po drugi strani tako v tržiški (in zadnje čaše tuđi v kranjski) občini gradili na takšnih zemljiščih. Pa vendar smo vseeno morali plačevatl spremembo namembnosti zemljišč. Najhuje pa je, da smo spremembo namembnosti plačevali za celot-no parcelo, čeprav bi urbanisti že doslej morali lokacijsko dokumentacijo pripravljati tako, da bi spremembo namembnosti plačevali samo za objekt po nacrtu in za dvorišče. Prav v tem tuđi vidim našo vlogo in nalogo v prihodnje; ob tem, ko se je zdaj prfspevek za spremembo namembnosti povečal kar za nekaj 100 odstotkov." V zadrugi nišo prepričani, da je že do zdaj zakonodajalec zahteval plačilo spremembe namembnosti tuđi recimo za zem-Ijišče 5. kategorije oziroma za skalnat ali močvirnat teren ali kamnolom. Zadruga namerava biti v prihodnje na tem področju veliko bolj dosledna in ne misli pristajati na različna sklicevanja o raznih kartah in podobnih do- kumentih, ki največkrat ćelo ni so bili že do zdaj usklajeni z do sedanjo zakonodajo. "Skrajnl čas je tuđi, da se sedanji 400-členski zakon o upravnem postopku člmbolj skrajša. Sem tuđi zagovornik opredelitve, da tišti, ki so ali gradijo na najbolj kakovostnih kmetijskih zemljiščih, plačajo spremembo namembnosti, če je treba, tuđi v zlatu. Do zdaj pa se je tuđi dogajalo, da je bilo nasploh takšnih, kl so bili oprošćeni plačlla namembnosti zelo malo, čeprav so na prl-mer morali začeti Izkop grad-bene jame na zemljišču s kom-presorjem. Ker pa je stanje, kar zadeva gradnjo vedno slabše, se v zadrugi pripravljamo, da organiziramo kreditno hranilno službo. Le na ta način, z vzajemnostjo, ki je bila že do zdaj ena glavnih nalog v zadrugi, borno v prihodnje uresničili in dokončali začete gradnje," pravi Fu^nci Terna. V bankah kreditiranje stanovanjske gradnje za zdaj slabo kaže. Dinar je vedno bolj iskan in dobiva vedno večjo vrednost. Zato vsem skupaj, posebno pa tištim, ki so "zabredli" v gradnjo do kolen in dlje, ne kaže nič drugega: kot da s skupnimi močmi (in s pomočjo zaposlenih v zadrugi) dokončajo začeto in se lotijo tuđi novih gradenj v prihodnje. A. Žalar Dogajalo se je tudl, da je lastnik (kmet) dobil za 500 kvadratnih metrov veliko parcelo, ker je odstopil od predno-stne pravice, 3,6 milijarde tlstih najbolj tastarih dinarjev. Sklad stavbnih zemljišč pa jo je potem zadrugi zaračunal 271 starih milljard, ob tem, da na tej parceli ni naredil nič. Zadruga skupaj z zadružnikl je morala kasneje asfaltirati cesto in moledovati za denarjem pri komunalni skupnosti in drugje. 268 čistih starih milijard je sklad potem recimo na-menil za blokovno gradnjo in na ta način prikazoval nižjo gradbeno ceno kvadratnoga metra stanovanja zgrajenega v bloku... žeblji CESTA ŽELEZARJEV 8, telefon 81-441, 84-261, telefaks 83-395 kovinski podboj ,Mtf*° ^^e. ■**•» ,do»PeW toevo^ Naštete izdelke lahko kupite v naši industrijski prodajalni Ruparjeva cesta 3, Jesenice (vhod z dvorišča Železarskega izobraževalnega centra) Telefon 81-341, 84-261, 84-262 interna 2904. žice LAHKO PA SE OBRNETE TUĐI NA NAŠO PRODAJNO SLUŽBO ALI NA VSE TRGOVINE Z GRADBENIM MATERIALOM. 'WSlSKS$gi55tGLAS 12. STRAN SGP TEHNIK S&Sft»£%2 GRADITEUI! Torek, 3. aprila 1990 Če boste gradili z nami, vam bo pomlad lepša, saj borno za dobro počutje skupaj poskrbeli. Gradimo hitro, varno in poceni. Če razmišljate le o nakupu gradbenega materiala pa vas ob-veščamo, da se pripravljamo na otvoritev trgovine z gradbenim materialom, kjer vam bodo materiali do podaljšane III. gradbe-ne faze vedno na razpolago pod izredno konkurenčnimi pogoji. Naše geslo "s svetovanjem do kupca" vas bo opogumilo. Prepričajte se! Tel. 064/620-371 GRADITE HITRO, GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI — GRADITE Z NAMI V LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI p.o. Kidričeva 56, 64220 ŠKOFJA LOKA Tel.: (064) 632-181 OBVEŠCAMO VAS, DA B0 NAŠA MALOPRODAJNA TRGOVINA ODPRTA TUĐI 27.4.1990. PO NAROČILU IZDELUJEMO STRESNE KONSTRUKCIJE, STAVBNO POHISTVO, STENSKE, STROPNE IN TALNE OBLOGE IZ MASIVNEGA LESA. OBIŠCITE NAS NA SEJMU GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA V KRANJU0D13. D019. 4. 1990. Trgovina z gradbenim materialom — Kranj — Primskovo — Cement, apno. salonit, betonski izdelki vseh vrst — najsodobnejša stresna kritina iz pravih kanadskih bitumenskih skodel TEGOLA CANADESE — strešniki vseh vrst — izolacijski materiali - lendapor, novoterm, perlit, stiropor, tervol, bitumen, ibitol in drugi — zaščitni premazi vseh vrst — keramične ploščice najboljših jugoslovanskih proizvajalcev in uvožene, sanitarna keramika — fasade razne - opaž in furnirane stenske in stropne obloge — ladijski pod - parketi in talne obloge — stavbno pohištvo • gradbene opažne plošče - okenske marmorne police in ploščice — betonski mešalci, samokolnice in drugo zidarsko orodje — reprodukcijski material za lesno obrt (vse vrste furnirjev lesa, plošč) — NOVO • velika izbira melanit in konal plošč in (talijanske keramike. Informacije: po telefonu 26-076 ali 23-949 Pri nakupu vam pomagamo z nasveti. Delovnl čas: vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. GRADITELJI IN KMETIJSKI PROIZVAJALCI! KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA V svojih trgovinah z reprodukcijskim materialom v POLJANSKI in SELSKI dolini ter v ŠKOFJI LOKI in na TRATI nudi prodajo vseh vrst gradbenega materiala z dostavo na dom - gradbišče z lastnim prevozom. Prodaja kmetijske mehanizacije in vseh vrst reprodukcijskega materiala za kmetijstvo v POLJANAH, SELCAH, na TRATI In na SPODNJEM TRGU v ŠKOFJI LOKI CENE KONKURENČNE PRODAJA TUĐI NA KREDIT Kupcem nudimo tuđi strokovni nasvet za uporabo semen, gnojil in zaščitnih sredstev. ENOTA AVTO PARK nudi ceneni in hiter prevoz. Nudimo vam tuđi mlečne proizvode (sir EDAMEC, SKUTO, SMETANO IN KONZUMNO MLEKO iz lastne mlekarne. VSE INFORMACIJE DOBITE V KOMERCIALNEM ODDELKU ZADRUGE po tel. 620-749. ^m Mizarstvo, žaga in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Jezerska cesta 108/c Tel.:064-35-770 • vhodna, garažna in sobna vrata • balkonske ograje • deske za oblaganje sten in stropov, ladijski pod • kotne, talne in okrasne zaključne letve Vse iz masivnega lesa. o df : t^ Salonit plošče in cevi ^I^K ^\* r^* Izolacijski materiali (tervol, stiropor, kombi plošče) A. w v^ JCr Solarna tehnika (kolektorji, bojlerji) CT Elektroinštalacijski materiali Vodoinštalacijski materiali (cevi, fitingi, ventili, pipe) Peči, instalacijski materiali in oprema za centralno ogrevanje Keramične ploščice, sanitarna keramika in oprema v Betonski mešalci, samokolnice, sejalne mreže, gradbeno in zidarsko orodje Hidroizolacijski materiali (bitumenske smole, ibitol, izotekt, stresna lepenka) */ & PRODAJALNE • Gradbinka - Kranj • Dom - Naklo • Železnina - Radovljica • Železnina - Bled • Kovina - Lesce • Universal - Jesenice • Kašman - Škofja Loka • Plevna - Škofja Loka • Železnina - Gorenja vas • Železnina - Ljubljana (Tržaška cesta) • Kladivar - Ljubljana (Zaloška cesta) • Okovje - Šentvid • Gradbeni material - Litija • Gradbeni material - Pivka Petelinje Torek, 3. aprila 1990 — -i.. ,, ............ .----------- . .»..i . .. ___r------rio » Oft ff■■ ^T^r-r, _ 13. STRAN »Mm5MI<3GLAS ZAOKNI SE ZAČNE MOJ DOM Ta okna se dotikajo modrega neba; koketirajo s svetom; kljubujejo vetrovom in viharjem; skoznje prodirajo žarki sonca; za njimi se začne moj svet - lep in prijazen Za stavbno pohištvo in montažne stene • konkurenčne cene • gotovinski popust • obročno odplačevanje (1 -1-4,6 % obresti) • brezplačni prevoz za večje nakupe Za montažne hiše • 10 % gotovinski popust ali • plačilo v treh obrokih brez obresti JELOVICA Lesna industrija 64220 Škofja Loka Kidričeva 58 tel: (064)631-241 telex: 34576 yu lijel telefax: (064)632-261 Okna mojega doma, PRODAJNA MESTA: Škofja Loka, Murska Sobota, Nova Gorica, Celje, Novo Mesto, Izola /5 * UGODNI POGOJI PRI NAKUPU STAVBNEGA POHISTVA INLES okna INO-M polkna GN rolo omarice IROS komamiki sobna vrata vezana sobna vrata masivna masivna vhodna vrata okvirji nadsvetlob in stranskih svetlob garažna vrata masivna . POPUST OD 10 % na gotovinska plačila - montaža po ugodni ceni - brezplačen prevoz do 100 km - dveletna garancija inles Industrija stavbnega pohištva 61310 Ribnica, Prodajno skladišče, Kolodvorska 22 tel. (061)861-212 SGP GRADBINEC KRANJ n.sol.o. Krani, Nazorjeva 1 PRHOŽNOST ZA NAKUP POHIŠTVA IZVSEHPROGRAMOV PO UGODNIH CENAH: v salonu ARKvIdriji, tel. 065/71-855, v Ljubljani, na Petkovškovem nabrežju 39, tel. 061/312-014, i- - i i *m^ *°V* NAZALOGI: NEMŠKI BRIKETI CENA: 1924,00 din/t NA ZALOGI TUĐI OSTALE VRSTE PREMOGA ^ TRANZITNA PRODAJA VELENJSKEGA LIGNITA cena: 512,30 din/t + PREVOZ NAJMANJŠA KOLIČINA 21 vplačilna mesta: DOM Naklo, ŽELEZNINA Radovljica ŽELEZNINA LESCE /'** ,xx^ y\^\ **fK Mercator - /zb/ra Kranj Trgovsko podjetje, d.o.o., Kranj 64001 KRANJ, Maistrov trg 7, p.p. 36 GRADITELJI! Pri nabavi gradbenega materiala obiičite-naia prodajna skladiSča: • V HRASTJU pri Kranju (tel.: 36-462. 34-453) • V STRAŽIŠČU (tel.: 21-140, 21-180) Med drugim gradbenim materialom vam nudimo tuđi: modularni blok, armaturne mreže, barvne kovine, reprodukcijski material za mizarsko dejavnost, stavbno pohištvo, rezani les, instalacijski material vseh vrst. stiropor, bakrene žlebove. bitumenske varilne trakove, maltit, torej ves gradbeni material od temelja do strehe. SE PRIPOROČAMO! KRANJ ELEKTROTEHNIKO PODJETJE KRANJ, Koroška 53 PROJEKTIRA PROIZVAJA INSTALIRA PRODAJA SERVISIRA V garancijski dobi servisiramo vse akustične aparate, kasetofone, video rekorderje, TV in TVC aparature naslednjih proizvajalcev: ISKRA, El, RUDI ČAJEVEC, GRUNDIG in skupinske antenske naprave IMP Ljubljana. Ražen tega servisiramo elektromotorje tovarne SEVER iz Subotice, ročna električna orodja ISKRA - Kranj in varilne transformatorje RADE KONČAR Skopje. ZUNAJ GARANCIJE SERVISIRA: — vse vrste radijskih sprejemnikov — kasetofone — el. gramofone - — HI-FI naprave — avtoradijske sprejemnike in kasetofone - TV crno - bele aparate ■— TV barvne aparate — video rekorderje — posebej opozarjamo, da poceni regeneriramo in menjamo oslabele črno-bele in barvne ekrane — izvajamo meritve in pripravljamo skupinske antenske naprave — vse vrste elektromotorjev do 100 kw, črpalke, ventilatorje, varilne transformatorje in električna orodja Za servisiranje imamo na razpolago najmodernejše pripomočke in merilne instrumente. nama Graditelji, člani stanovanjskih zadrug, obrtniki, čas je, da se odločite za nakup gradbenega materiala: - elektro material in instalacije, - vodovodne instalacije, - keramika, tuđi sanitarna, - barve, - ter vse za opremo stanovanja 5 0r /O popust za nakup z naročilnico stanovanjske zadruge v vrednosti nad 2.000,00 din v veleblagovnici NAMA Škofja Loka. veieblagovnica J. Ivi. 1.1.1.Vi. škofja loka PRODAJALNA -(HKISiZjIiftlft aJ MIJA VELIKANJE keuinčeva v 64000 kranj vam nudi izdelke iz STEKLA, KERAMIKE IN PORCELANA Naši artikli so primerni za darila (obletnica poroke, rojstni dan, upokojitev, itd.) Na vse artikle vam po želji narišemo (znak, besedilo, letnico itd.) PRODAJALNA KRISTALIN se priporoča za nakup. Ifofcnou KOKRA KRANJ varn v svojih prodajnih enotah v Kranju: salonu pohištva v Globusu in prodajalni Dekor Kranj nudi nakup vseh programov pohištva: spalnic, dnevnih sob, otroških sob, predsob, jedilnih sedežnih garnitur, sedežnih garnitur, kuhinj ter kopalnic po konkurenčnih cenah in ugodnih kreditnih pogojih. V salonu pohištva v Globusu lahko kupite po ugodnih cenah: dnevna soba VERONA din 8.385,00 dnevna soba JERMINA din 8.850,70 dneva soba SEUDAH din 10.103,30 dnevna soba UKRINA din 10.621,90 dnevna soba SV din 11.032,10 spalnica DAGMAR din 15.873,50 spalnica MUNCHEN din 20.258,20 mladinska soba SAMO din 5.369,70 kotna sedežna garnitura din 10.836,00 kotna sedežna garnitura ANA din 13.027,40 garderobna omara 3D VIDA din 3.974,50 garderobna omara 2D VIDA 3.086,00 VELIKA IZBIRA KLUBSKIH MIZ. Prodaj alna DEKOR Kranj nudi po konkurenčnih cenah širok izbor kuhinj in jedilne sedežne garniture, do 20 % znižane cene bele tehnike: pralnih strojev, zamrzovalnih skrinj in zamrzovalnih omar. A adut TRGOVSKO PODJETJE ADUT d.o.o 64202 NAKLO Strahinj 61 tel 064 48 084 ODKUPUJEMO SEKUNDARNE SUROVINE PO NAJVIŠJIH ODKUPNIH CENAH. ODPRTO VSAK DELOVNIK 00 7. -13. URE. V TOREK OD 7. -16. URE. Torek, 3. aprila 1990 15. STRAN (GLAS Predvolilni pogovor škofjeloških socialistov: Kako ohraniti poseljenost podeželja Železniki, 30. marca - Občinska konferenca Socialistične zveze Škofja Loka je v petek zvečer pripravila v kulturnem domu v Železnikih predvolilni pogovor o tem, kako ohraniti poseljenost podeželja. Govorniki, med katerimi so bili Viktor Žakelj, nosilec gorenjske liste Socialistične zveze za družbenopolitični zbor republiške skupščine in podpredsednik republiške konference SZ Slovenije ter še nekateri kandidati za republiške in občinske funkcije, so moževali pred precej maloštevilnim občinstvom, ki pa je na koncu z vprašanji pokazalo, da so ga enako, če ne ćelo bolj kot osrednja tema zanimala vprašanja o Marko-vićevem programu, o odkritem in prikritem prerazporejanju denarja v Jugoslaviji, o megalomanskih načrtih, kot je, denimo, supersonično letalo, o Jugoslaviji devetdesetih let... Ko so gostje govorili o tem, kako ohraniti poseljenost podeželja, so izhajali predvsem iz dosedanjih dobrih in slabih domaćih in tujih izkušenj ter poudarjali, da nimajo namena ponovno odkrivati že odkritega ali tega, kot je slikovito dejal Viktor Žakelj, da je voda še zmeraj mokra. Zdi se, da je bilo ob vseh predlogih in rešitvah, kako ohraniti poseljenost podeželja, premalo poudarjeno, da je za dolgoročno poseljenost predvsem hribo-vitih predelov najpomembnejša njihova gospodarska okrepitev. Ljudi, ki še vztra-jajo na območjih, odkoder so se še pred nedavnim izseljevali, bi verjetno tuđi zanimalo, kakšno je stališče Socialistične Kako doseći, da se bo podeželje, še zlasti hribovske vaši in zaselki, razvijali enako hitro kot ostala naselja? Viktor Žakelj meni, da so razne davčne in druge olajšave premalo in da bi bilo treba (vsaj za začetek) oblikovati občinske oz. republiške denarne sklade, sicer pa pomagati z bančnimi ukrepi, pospešiti razvoj zaseb-nega podjetništva, spremeniti odnos do Obrtnik Franc Šifrar, kandidat za družbenopolitični zbor občinske skupščine, je menil, da bi podje-tništvo in obrt lahko veliko pri-spevala k dolgoročni poseljeno-sti podeželja, še zlasti hribovske-ga sveta. Kmetje, ki so zaposleni, morajo v času, ko je na kmetiji največ dela, vzeti dopust ali po sili razmer oditi na bolniško; kot podjetniki ali obrtniki pa bi bili bolj svobodni in bi lahko delali tedaj, ko bi opravili najnujnejša dela na kmetiji. za dolgoročno poseljenost podeželja, predvsem hribovskega sveta, zelo po-membne ceste, telefonsko omrežje, mali obrati (drobno gospodarstvo, podjetni-štvo), modernizirani in kulturni prevoz ljudi v dolino in nazaj ter spremenjeni odnos do kmetijstva, v katerem so bile v preteklosti narejene nekatere precej usod-ne napake (ločitev kmetijstva in gozdar-stva, premajhnost kmetij). zveze do nekaterih, javnosti znanih pred-logov o gospodarski okrepitvi hribovskih kmetij z delom družbenih gozdov in kme-tijskih zemljišč, o tem, kako sprostiti goz-darsko zakonodajo in kmetijam omogoči-ti, da bi se same odločale o tem, ali bodo les prodale (in komu) ali ga razžagale legalno in brez strahu, kdaj se bo prikazal revirni gozdar, ali je mogoče od strankar-sko sestavljenega parlamenta pričakovati odločitve o večji solidarnosti urbanih sre-dišč do podeželja, predvsem hribovskega sveta, ali pa bodo ljudje v teh območjih še vedno primorani prispevati veliko iz svojega žepa in delati udarniško... Viktor Žakelj je dejal, da je po vojni prevladovala filozofija industrializma, ki je vse razvojne rešitve iskala v industriji. To je bil čas hlastanja za delovnimi mesti, po eni strani zaradi ideologije, ki smo se ji zapisali, deloma pa tuđi zavoljo potreb, ker hribovske in druge kmetije nišo mogle dajati kruha številnim družinam. "Sredi sedemdesetih let smo se sicer še vedno veselili vsakega novega industrijskega obrata, vendar smo tedaj že začeli spo-znavati, da se je takšen razvojni koncept izčrpal," je dejal Viktor Žakelj in pouda-ril, da so za skladni regionalni razvoj in Bogomila Mitič, kandidatka Socialistične zveze za predsednico občinske skupščine, je dejala, da se je Selska dolina industrializi-rala toliko preveč, kolikor delav-cev je bilo treba pripeljati od dru-god, in da je poseljenost pogoj za razvoj turizma. Zavrnila je pred-log, da bi na Soriški planini zgra-dili prenočišča, ker svetovne iz-kušnje kažejo, da turisti nočejo ži-veti ločeno od domačinov; zavzela pa se je za urejanje apartmajev in drugih gostinsko-turističnih zmo-gljivosti v Sorici in v bližnjih kra-jih, za kar je kot morebitna Županja škofjeloške občine tuđi obljubila pomoč. Krajan Sorice, ki se je tuđi udeležil predvolilnega zbo-rovanja, je dejal, da se v vaši ne-kaj mladih že dogovarja o tem, da bi se začeli ukvarjati s turizmom. Brane Mohorič, kandidat Socialistične zveze za predsednika izvrš-nega sveta, je dejal, da so v občini lahko le zadovoljni, ker na Soriški planini nišo začeli uresničevati prejšnje nacrte, da pa pripravljajo nov nacrt, ki bo bolj upošteval svetovne izkušnje. turizma, tuđi v spremenjeni gozdarski za-konodaji ohraniti gozdarsko (so)odgovor-nost do poseljenosti in živosti hribovskega prostora, regresirati kmetijskp pridela-vo v težjih obdelovalnih razmerah... Na vprašanje, kakšno je stališče Socialistične zveze do zapiranja hribovskih šol, je Viktor Žakelj odgovoril, da je treba ta problem obravnavati z več strani ali vsaj z ekonomske ter pedagoško-sociolo-ške. Hribovske sole so začeli zapirati ta-krat, ko so se vaši zaradi posledic nes-kladnega razvoja in odpirania delovnih mest v Železnikih, Selcih, Skofji Loki, Gorenji vaši in drugod že precej izprazni-le. Ljudje, ki so sprejemali takšne odločitve, so mislili, da pomenijo rešitve civilizacijski napredek in da povratka nazaj ne bo. Pogosto je prevladalo mišljenje, češ -lažje je s kombijem peljati nekaj otrok v dolinske sole, kjer so boljše možnosti za pouk, kot vzdrževati sole, ki se jih je opri-jelo ime hribovske ne le zaradi tega, ker so bile v hribovskih vaseh, ampak v slab-šalnem pomenu. "Proces se bo verjetno kmalu obrnil: vrnili se borno k preteklosti in v hribih ponovno odprli kako solo," je dejal Viktor Žakelj. Blaž Kujundžič, predsednik občinske konference SZ Škofja Loka in kandidat za zbor pbčin republiške skupščine, je dejal, da bi morala republika pokrivati obči-nam z velikim deležem hribovskega kmetijstva izdatke, ki so večji od povprečnih, da v kmetij itvu ne morejo veljati samo tržna, ampa'c zaradi posebnosti panoge tuđi druga 'nerila, in da bi v primeru vraćanja (kmetijske) lastnine morali to lastnino vrniti nikomur drugemu kot le prejšnjim lastnikom. C. Zaplotnik Za zdravje ljudi in živali Kupili smo mlade praske Ker je pomlad čas, kometje nabavijo mlade prašiče, ki jih bodo čez leto spitali in zaklali za lastne potrebe, v zvezi s tem vam želimo dati nekaj nasve-tov, kako poskrbeti za mlade prašiče, da bodo zdravi in da bi čimbolje rasli. Za prihod mladih prašičev se moramo ustrezno pripraviti. Pomembno je, da so svinjaki, v katere borno vselili prašičke, dobro očišćeni in razkuženi. Na voljo so številna razkužila, kot so CETAVLON, ARMI-TON, OMNISAN, IZOSAN G itd. boksi, v katere borno vselili prašičke, morajo biti popolno-ma suhi. V naši kmečki reji prevladuje reja prašičev na na-stilju. Najbolj se kot nastilj pri-poroča slama, ki pa mora biti suha in brez vidnih plesni, ki so lahko zelo nevarne za zdravje živali. Vsaka prestavitev oziroma sprememba okolja po-rneni za mlad organizem veliko obremenitev - stres. Poskusimo se izogniti drugim sočasnim spremembam. Rejca prašičev vedno vprašamo, s kakšno krmo so bili prašički hranjeni. Potrudimo se s svojo krmo čimbolj približati obroku, ki so ga prašički do sedaj postopo-ma navajati na novo krmo. Prvi dan prihoda naj praviloma puj-ski ne dobijo nikakršne krme, temveč le dovolj sveže vode, ki smo ji dodali v vodi topne vitamine. Nato obroke v nasled-njih dneh polagoma povečuje-mo. Prva dva dneva se nam bodo prašički med seboj prega-njali in grizli, kar je povsem normalno, če nišo iz istega gnezda. V prehrani mladih prašičev v začetku pomladi veliko-krat primanjkuje zlasti beljako-vin, rudnin in vitaminov. Zato v tem začetnem obdobju pripo-ročamo dodajati prašičem v krmo posneto mleko, če ga imamo dovolj ali pa za začetek kupimo kompletno krmilo za mlade prašiče. Če borno doda-jali v krmo posneto mleko, je osnovno pavilo, da lahko damo na 1 kg močne krme 1,5 1 sladkega ali povsem kislega mleka. Ne povsem kislo mleko povzroča prebavne motnje. Mleko zmešamo z ostalo krmo v kašo neposredno pred krm-ljenjem. Izredno pomembno v tem obdobju hitre rasti je tuđi oskrba z rudninami in vitamini. Velikokrat se dogodi, da imajo že prašički, težki 20 kg, bolečine v nogah in izrazito grizejo lesene dele boksa. Vse to so znaki pomanjkanja rudnin in vitaminov, zato ne poza-bimo na redno dodajanje rud-ninsko - vitaminskega pripravka v krmo redno vsak dan. Krma za prašičke naj redno vse-buje po eno žlico takega pripravka na prašička. Primerni so tovarniško pripravljeni pri-pravki, kot so VITAREDIN, KOSTOVIT, BIOFOS in še drugi. Prašički teže 20 kg poje-do na dan okoli 1 kg krme. Ce bo prehrana v tem obdobju ustrezala, lahko priraščajo okoli 0,5 kg na dan. Ko so se prašiči še prilagodili na novo okolje in prehrano, jim je priporočljivo premešati med krmo enega od preparatov za odpravljanje pljučno - čre-vesnih zajedalcev. Zajedalci ne le da jemljejo živalim pomemb-ne hranilne snovi, temveč s svojimi strupenimi presnovki tuđi škodijo mlađemu organizmu in lahko prispevajo k bi-stveno slabši rastnosti živali. Pogosto se dogodi tuđi, da se prašiči moćno drgnejo ob ogra-jo boksa. Na koži borno tedaj opazili drobne rdeče pike. Tedaj je potrebno oprati prašiče z enim od insekticidnih priprav-kov za odpravljanje zunanjih parazitov pri živalih. Razkužila, vitaminsko - rud-ninski pripravki ter preparati za odpravljanje zajedalcev so na voljo na sedežu živinorejsko veterinarskega zavoda v Kra-nju. V lekarni za živali boste poleg omenjenih preparatov dobili tuđi ustrezna navodila za njihovo uporabo. Nina Korene, dipl. vet. Bodo kmetje prvi pmđek? Stranke v predvolilnem boju za volilce obljubljajo veliko (zdi se, da marsikaj tuđi na pamet in brez poznavanja realnih razmer), stišati pa je tuđi različna stališča, ideje in predloge, kako naj bi resili posamezne gospodarske in druž-bene probleme. Na nedavni okrogli mizi z nosilci list za družbenopolitični zbor kranjske občinske skupščine oz. s pred-stavniki strank smo na vprašanje, kako bi v občini ob velikih tehnoloških in gospodarskih presežkih delavcev reševali problem (množične) brezposelnosti, slišali tuđi predlog, da naj bipospešiliproces, s katerim bi "polkmetje" (kmetje in delav-ci) postali le kmetje. Predlog je problematičen vsaj iz dveh razlogov. Prvič zato, ker tišti, ki predlagajo takšno rešitev, slabo poznajo pov-prečno velikost kmetij v kranjski občini, na Gorenjskem in v Sloveniji pa tuđi sicer razmere v kmetijstvu. V kranjski občini je namreč zelo malo tako velikih in gospodarsko močnih kmetij, da bi zagotavljale dohodek za dostojno preživljanje vsej družini (mlađemu in staremu rodu ter otrokom); večina kmetij je (pre)majhnih in ne omogoča polne zaposlitve vsem družinskim članom. Rešitev, da bi po preprostem "ključu" odpustili "polkmete", bi sicer koristila marsikateri tovarni z velikimi presežki delavcev in bi omilila problem (množične) brezposelnosti, vendar bi v številnih primerih le prevalila breme (beri: presežke delavcev) z enih ramen na druga - iz industrije na kmetije. In drugi razlog: če se že zavzemamo za trg delovne sile, za ukinitev monopola na delovno mesto, za zdravo medse-bojno konkurenco ter za takšne vrline, kot so delavnost, stro-kovnost in poštenost, potem se je težko sprijazniti, da bi pri odpuščanju odvečnih delavcev (ali pri novem zaposlovanju) veljalo merilo, ali ima delavec doma tuđi (majhno) kmetijo ali ne. Dosedanje izkušnje pa kažejo, da "polkmetje" nišo med najslabšimi delavci. C. Zaplotnik Kmečki turizem v škofjeloški občini Iz druge v prvo kategorijo Škofja Loka, 30. marca - V škofjeloški občini se je lani s kmeč-kim turizmom ukvarjalo enajst kmetij s skupno 160 ležišči. Ker je bila zima slaba, je bilo nočitev polovico manj, kot bi jih bilo v primeru ugodne snežne odeje. Zmogljivosti so bile zasedene le poleti, za zunajsezonske mesece pa ni bilo pravega zanimanja. Niti na najboljših kmetijah nišo dosegli petdeset nočitev na ležišče. Ker je bila posojilna politika vse prej kot spodbudna, ni bilo novih vlaganj v kmečki turizem; le nekateri so poskušali dokončati naložbe z lastnim denarjem. Jernej Vodnik iz Gorenje Žetine je odprl "kmetijo odprtih vrat", na kateri se lahko odžejajo in nasitijo popotniki, ki obiskujejo Blegoš in sosednje hribe. V kmetijsko pospeševalni službi ugotavljajo, da so kmetije odprtih vrat lahko prehodna oblika h kmečkemu turizmu. Ker je pričakovati, da bo še nekaj kmetij v škofjeloškem hri-bovju "odprlo vrata" planincem in izletnikom, bodo v zadrugi pomagali tem kmetijam z ureditvenimi nacrti. Ker bo republiški sklad letos zagotavljal nevračljivi denar tuđi za dopolnilne dejavnosti na kmetiji, je mogoče pričakovati, da bodo tuđi za kmečki turizem nastopili boljši čaši. V škofjeloški občini se bodo prizadevali predvsem za to, da bi na kmetijah prešli v prvo kategorijo turističnih sob in da bi vsaka soba imela svoj tuš in stranišče. Ker je za škofjeloški kmečki turizem precej zanimanja v Italiji pa tuđi drugod v tujini, bo treba pripraviti tečaj italijanskega in ostalih tujih jezikov. MEŠETAR Opazovalci Zavoda SR Slovenije za statistiko redno spremljajo gibanje cen v štirih slovenskih mestih - v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Novem mestu. Poglejmo, kaj so "opazili" v času med 15. in 21. marcem v Ljubljani, ki je med vsemi opa-zovanimi mesti najbližja Kranju! najpogostejša cena najnižja v trgovini na tržnici cena krompir (kg) 5,80 din 5,00 din 5,00 din fižol v zrnju (kg) 36,20 din 30,00 din 17,00 din čebula (kg) 4,70 din 6,00 din 3,00 din jedilno korenje (kg) 20,00 din 32,00 din 19,30 din sladko zelje (kg) 6,70 din 15,00 din 5,40 din zelena solata (kg) 20,00 din 20,00 din 10,00 din kislo zelje (kg) 12,40 din 8,00 din 8,00 din špinača (kg) 22,90 din 25,00 din 14,40 din rdeča pesa (kg) 7,70 din 12,00 din 7,70 din cvetača (kg) 26,50 din 30,00 din 26,00 din jabolka (kg) 16,90 din 14,00 din 6,00 din kokošja jajca (kos) 1,95 din 1,50 din 1,20 din kravje mleko (liter) 8,00 din 7,40 din skuta (kg) 42,00 din 32,00 din 32,00 din Poglejmo še najpogostejše cene nekaterih prehrambenih izdelkov. Opazovalci Zavoda SR Slovenije za statistiko ugotavljajo, daje bilo za orehova jedrea treba odšteti povprečno 136 dinarjev za kilogram, za limone nekaj manj kot 24 dinarjev, za naravni med 76 dinarjev, za namizne hruške 27 dinarjev, za suhe slive ?9 dinarjev za kilogram, za govedino s kostmi 44 dinarjev, za mlado govedino z vraščenimi kostmi 58 dinarjev, za teletino od 141 do 148 dinarjev, za svinjino od 63 do 68 dinarjev za kilogram... ©©JSMMEIIGLAS 16. STRAN VOLITVE '90 Torek, 3. aprila 1990 ŠKOFJALOKA Občinska volilna komisija Škofja Loka objavlja na podlagi 67. člena zakona o volitvah v skupščini (Uradni list SRS 42/89 in 5/90) Seznam kandidatov za volitve v zbor ZD SO Škofja Loka za volitve 12. aprila 1990 1. volilna enota (Alpina Žiri) 1. Aleš DOLENC, 13 12 1960, Alpina Žiri, Partizanska c 12, predlagatelj: Alpina Žiri 2 Janko REJC, 13 3 1961, Alpina Žiri, Triglavska ul. 14, predlagatelj: Alpina Žiri 3. Franc KAVČIČ. 6 1 1961, Alpina Žiri, C XXXI. div. 106, predlagatelj: Alpina Žiri 2. volilna enota (Iskra Železnlkl) 1 Janez HOSTNIK, 29 7. 1952, Iskra Železniki, Suha 28, predlagatelj: Iskra Železniki 2 Marjan ŠUŠTAR, 21. 2. 1949, Iskra Železniki, Podlubnik 175, predlagatelj: Iskra Železniki 3. volilna enota (Alples Železniki) 1. Dušan HAFNER, 17. 11. 1952, Alples Železniki, Na krešu 24, predlagatelj: vodja sp kadr. sekt. Alples 2. Nikolaj ŠTIBELJ, 7. 12. 1941, Alples Železniki, Bukovica 6, predlagatelj: DS Alples Železniki 4. volilna enota (Kladivar Žiri, Vibro Žiri, Etiketa Žiri, Poliks Žiri) 1 Mihael BOGATAJ, 28 12 1948, Kladivar Žiri, Kosovelova 16, predlagatelj: DP Kladivar Žiri 2 Anton OBLAK, 16 1. 1932, Etiketa Žiri, Tavčarjeva 13, predlagatelj: DS Etiketa Žiri 3. Stane PIVK, 11. 11. 1948, Polix Žiri, Partizanska 13, predlagatelj: Polix Žiri 4 Bogdan ERZNOŽNIK, 5. 9. 1945, Kladivar Žiri, Polje 9, predlagatelj: DP Kladivar Žiri 5. volina enota (RUŽV, Marmor Hotavije, Termopol Sovodenj, Gi-dor Gorenja vas) 1. Pavel FLORJANČIĆ, 10 10. 1940, RUŽV, Podlubnik 23, predlagatelj: Si-mon Jelovčan, Šk Loka 2. Frančišek ŽAGAR, 10. 12. 1942, RUŽV, Srednja vas 7, predlagatelj kolegij in DS RUŽV 3 Janez Bizjak, 22 6. 1951, Marmor Hotavije, Gorenja vas 214, predlagatelj. Marmor Hotavije 6. volilna enota (Kroj Škofja Loka, Odeja Škofja Loka, Šešir Šk. Loka, Gor. predilnica Šk. Loka) 1. Meta BERTONCELJ, 25 5. 1953, Kroj Škofja Loka, Puštal 14, predlagatelj: Kroj Škofja Loka 2. Martina ČUŠ, 12. 11. 1951, Gorenjska predilnica, Groharjevo nas. 8, predlagatelj: DS in IOS Predilnica 3. Melita REBIČ, 27. 7. 1962, Odeja škofja Loka, Spodnji trg 4, predlagatelj: Odeja škofja Loka 7. volilna enota (Jelovica Šk. Loka, Gradiš Šk. Loka) 1 Ida FILIPIČ - PEČELIN, 24 8 1949, GIP Gradiš TOZD LIO Šk. Loka, Slovenska pot 8, predlagatelj: OOS GIP Gradiš TOZD LIO 2. Frančišek PREVODNIK, 6. 3. 1956, Jelovica Škofja Loka, Lom 6, predlagatelj: kolegij direkt. Jelovica 8. volilna enota (LTH Šk. Loka, LTH - orodjarna - llvarna Šk. Loka) 1. Maruša SLANIČ, 11.6. 1954, DP LTH Škofja Loka, Frankovo nas. 166, predlagatelj DP LTH Škofja Loka 2 Franc ZIHERL, 9 8. 1953, DP LTH škofja Loka, Frankovo nas. 70, predlagatelj: DP LTH Škofja Loka 3. Jože ERŽEN, 16. 3. 1952, LTH Škofja Loka, Virmaše 61, predlagatelj: LTH 9. volilna enota (ABC Loka, Nama in prodajalne organizaclj, ki imajo sedež v drugih občinah) 1. Janez JELENC, 10 4 1948, ABC Pomurka Šk. Loka, Podlubnik 203, predlagatelj ABC Pomurka Loka Šk Loka 2. Alojz ARH, 30 8. 1946, ABC Pomurka Loka, Frankovo nas. 98, predlagatelj: ABC Pomurka Loka šk. Loka 3. Peter TROJAR, 27 1. 1942, ABC Pomurka Loka Šk. Loka, Partizanska c. 47, predlagatelj ABC Pomurka Loka šk Loka 10. volilna neota (Alpetour - potovalna agencija, podjetje za mednarodni in domaći transport, mehanične delavnice, hoteli, evrošped, RIC, obnavljanje plaščev, Šport in rekreacija, Llto-strojska koča, ŽG - ZTO Ljubljana) 1. Alojz KRIŽAJ, 21. 8. 1949, Alpetour, potovalna agencija, Partizanska 43, predlagatelj: DS Alpetour 2 Pero BARBIČ, 26. 6. 1962, ŽG Ljubljana. Železniška postaja Šk. Loka, Frankovo nas 158, predlagatelj: S prom Jesenice, P. Škofja Loka 3 Antun MIJIĆ, 9. 6 1954, ŽG Ljubljana, Želez p. šk. Loka, Pod Plevno 33, predlagatelj: S. za prom. Jesenice, P. Šk. Loka 11. volilna enota (SGP Tehnlk Šk. Loka, Termo Šk. Loka) 1. Bojan MIHOVEC, 14 7 1957, Termo škofja Loka, Podlubnik 12, predlagatelj: Termo 2. Janez VOLČIČ, 8 6. 1947, Termo škofja Loka, Jegorovo predm 25 a, predlagatelj: Termo 3 Igor DRAKSLER, 18 2 1960, SGP Tehnik, Kidričeva 76, predlagatelj: SGP Tehnik 12. volilna enota (Obrtnik Šk. Loka, Instalacije Šk. Loka, Sliko-pleskarstvo Šk. Loka, Limos šk. Loka, Bistra Šk. Loka, Dimni-karsko podjetje Kranj, Lokainvest Šk. Loka, LIZ inženirihg, Ce-stno podjetje Kranj, Dinos Ljubljana, Elektro Ljubljana, EGK Kranj, EGP Skofla Loka, Podjetje za PTT promet Kranj) 1. Matevž DAGARIN, 16. 9. 1939, Obrtnik Šk. Loka, Hafnerjevo nas. 8, predlagatelj Obrtnik šk Loka 2 Janez KRMELJ, 21. 5. 1946, Instalacije Škofja Loka, Podlubnik 162, predlagatelj: Instalacije Škofja Loka 3. Franc LEVSTEK, 26 12. 1938, PTT Kranj, PE za PTT P Šk. Loka, Podlubnik 159, predlagatelj. PTT podjetje Kranj 4. Janez KRAJNIK, 17 5 1936, EGP Škofja Loka, Groharjevo nas 7, predlagatelj: EGP škofja Loka 5 Peter ROZMAN. 16 1. 1941, Lokainvest Škofja Loka, Podlubnik 291, predlagatelj: Lokainvest Škofja Loka • 13. volilna enota (Čevljarna Ratitovec Železniki, Niko Železniki, Tehtnlca Železniki, Dom oprema Železniki) 1. Franc RAKOVEC, 20 6 1951, Niko Železniki, Selca 19, vsi iz enote 13, predlagatelji; Čevljarna Ratitovaec, Niko Železniki, Tehtnica Železniki, Dom oprema Železniki 2. Rado GOLJEVŠČEK, 8 3 1950, Tehtnica Železniki, Selca 124, vsi iz enote 13, predlagatelji: Čevljarna Ratitovec, niko Železniki, Tehtnica Železniki, Dom oprema Železniki 14. volilna enota (WO Škofja Loka, OŠ Gorenja vas, Trata, Železniki, Šk. Loka, Žiri) 1. Tone POGAČNIK, 31. 5. 1939, OŠ Cvetko Golar Šk. Loka, Sv. Duh 110, predlagatelj: OŠ Peter Kavčič Šk. Loka 2. Olga BANDELJ, 29. 4 1948, WO Škofja Loka, Puštal 129, predlagatelj: WO škofja Loka 15. volilna enota (Glasbena šola Škofja Loka, Srednja lesarska šola, Srednja družb. jezikovna šola, Srednja kovinarska šola, Institut Zoran Rant, Delavska univerza, Dom učencev, Loški muzej, Knjižnica, Zgodovinski arhiv, ZKO, Kino, delovni Ijudje, ki kot poklič opravljajo umetniško ali drugo dejavnost) 1. Jože JEREB, 16 10 1940, Sr kovinarska in čest prom. šola, Stara Loka 8, predlagatelj: SKCPš škofja Loka 2 Peter ŽAGAR, 22. 6. 1951, Srednja lesarka šola, Groharjevo nas. 6, predlagatelj: Srednja lesarska šola 3. Valentin BOGATAJ, 14 2. 1945, Glasbena šola šk. Loka, Gorenja vas 184, predlagatelj: Glasbena šola Šk. Loka 4. Ludvik KALUZA, 15 6. 1944, Knjižnica Ivana Tavčarja Šk. Loka, Frankovo nas. 166, predlagatelj: Knjižnica Ivana Tavčarja 5. Nežka RUPAR, 10. 1. 1944, Knjižnica Ivana Tavčarja, Blaževa 10, predlagatelj: Knjižnica Ivana Tavčarja 16. volilna enota (OZG Škofja Loka, Center slepih in slabovid-nih, Center za soc. delo, Gorenjske lekarne, Medobčinska zdravstvena skupnost) 1. Franc JESENOVEC, 17. 10. 1952, Center slepih in slabovidnih, Pod Plevno 107, predlagatelj: Center slepih in slabovidnih 2. Milena dr. NOVAK - MEDIČ, 3. 6 1953, Zdravstveni dom Šk. Loka, Rete-če 86, predlagatelj: OZG TOZD ZD Šk. Loka 17. volilna enota (področje državnih organov, DPO in društev ter aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v oboroženih silah SFRJ, finančne organizacije) 1. Majda OMAN, 18. 9. 1945, LB PE Škofja Loka, Podlubnik 160, LB Kranj, predlagatelj: PE škofja Loka 2 Renato GORJAN, 27 3. 1964, UO občine Škofja Loka, Gorenja vas 184, predlagatelj: garnizon škofja Loka 3 Mihael BIZJAK, 18. 11. 1949, UO občine Šk Loka, Gorenja vas 213, predlagatelj: UO občine Šk Loka 4. Marjana KALUŽA, 24. 8. 1943, Rep. z. za zaposl. Škofja Loka, Frankovo nas. 166, predlagatelj: UO občine škofja Loka 18. volilna enota (delovni Ijudje v obrt. in podobni dej., Obrtno združenje Šk. Loka) 1. Helena SAJEVIC, 18. 8. 1950, Obrtno združenje Šk. Loka, Hafnerjevo nas 34, predlagatelj: Obrtno združenje Šk Loka 2. Peter AŽMAN, 21. 5. 1929, samostojni obrtnik, Podlubnik 64, predlagatelj: Obrtno združenje šk. Loka 3. Ernest MLAKAR, 9. 2. 1935, samostojni obrtnik, Prvomajska 6, predlagatelj: Obrtno združenje šk. Loka 19. volilna enota (Selska dolina - kmetijstvo in gozdarstvo) 1. Mirko BERCE, 11. 2 1960, kmet , Selske Lajše 12, predlagatelj: KZ Škofja Loka 2. Vinko CANKAR, 22. 7 1942, TOK gozdarstvo Škofja Loka, Na Krešu 31, predlagatelj: Svet TOK gozdar. šk Loka 3. Milan CEFERIN, 29 8 1944, kmet , Potok 18, predlagatelj: KZ Škofja Loka 4 Marjan JELENC, 9. 5. 1901, kmet , Dražgoše 20, predlagatelj: Svet TOK gozdar šk Loka 5. Franc TUšEK, 22. 11. 1942, kmet , Martinj vrh 3, predlagatelj: TOK goz-dratsvo Šk Loka 20. volilna enota (Poljanska dolina - kmetijstvo In gozdarstvo) 1 Franc LIKAR, 23 3. 1941, kmet , Koprivnik 22, predlagatelj: TOK gozd. šk. Loka - PE Poljane 2 Cilka ŠTUCIN, 17. 11. 1940, kmet , Žir vrh/Zala 4, predlagatelj: KZ škofja Loka 3. Jože ČADEŽ, 28. 8 1955, kmet , Srednja vas 1, predlagatelj: Arnolj Ivanka 4. Matjaž KUMER, 5. 1. 1968, KZ škofja Loka, Partizanska c. 46, predlagatelj: KZ škofja Loka 5. Dominik OSREDKAR, 10. 7. 1963, kmet , Lučine 5, predlagatelj: KZ Škofja Loka 6. Franc MIKLAVČIĆ, 21. 10. 1955, GG Kranj, TOZD gozd. Šk. Loka, Dole-nja ravan 2, predlagatelj: delavci TOZD Gozdar šk. Loka 7. Jože URŠIČ, 24. 2 1937, TOK Gozdarstvo Škofja Loka, Log 39, predlagatelj: TOK gozd. Šk Loka - svet TOK 21. volina enota (Škofja Loka - kmetijstvo in gozdarstvo) 1. Miro DUIČ, 4. 1. 1948, DOO Mercator Mesoizdelki šk. Loka, Pod Plevno 46, predlagatelj: OOS, del svet, OO ZK 2 Jurij KUMER, 29. 4. 1942, KZ Škofja Loka, Partizanska c. 46. predlagatelj: KZ Škofja Loka 3. Jože PORENTA, 7. 3. 1945, kmet , Crngrob 5, TOK gozdar. Šk Loka, predlagatelj: svet TOK 4. Janko PORENTA, 20. 12. 1950, kmet , Sv. Duh 44, predlagatelj: KZ Škofja Loka 22. volilna enota (KGZ Šora Žiri in kmetje) 1. Edvard JURCA, 12. 10. 1956, kmet , Brekovice 11, predlagatelj: Podružnica SKZ Žiri 2. Marjan PRAPROTNIK, 6. 7. 1956, Mercator - Šora KGZ Žiri, Dobračev-ska 14, predlagatelj: Mercator - Šora KZG p o Žiri Predsednik: Anton Bizjak I. r. TRŽIČ Občinska volilna komisija objavlja na podlagi 116. člena zakona o volitvah v skupščine (Uradni list SRS, št. 42/89 in 5/90) kandidature za delegate v zbor združenega dela Skupščine občine Tržič. 1. volilna enota: (Usnjarsko predelovalna dejavnost) 1. Štefan GROŠ. roj. 1943, čevljarski tehnik, Peko Tržič, (PEKO-konf OO ZS) 2 Jože TIŠLER, roj 1941, modelir v ind. ob , Peko Tržič, (DEMOS) 3. Franc GRAšlČ, roj 1941, dipl. ekonomist, Peko Tržič (PEKO) 4 Nuša PERKO, roj 1950, dipl ekonomist, TRIO Tržič (TRIO - delavski svet) 5. Nataša MEGLPČ. roj 1947, ekonomist, PEKO Tržič (Peko - konf. OO ZS) 6. Janko MLADIČ, roj 1938, ing čevljarske teh , Peko Tržič (Peko) 7. Miloš ŠTRUKELJ, roj 1952, grafik, Peko Tržič (DEMOS) 2. volilna enota: (Kovinska dejavnost) 1. Niko ERLAH, roj 1940, strojni delovodja, TOKOS Tržič (TOKOS - OO ZS) 2 Vladimir DOLŽAN, roj 1947, ekonomski tehnik, TIKO Tržič (DEMOS 3. Drago UŽAR, roj 1940, kovač. TOKOS Tržič, (TOKOS - OO ZS) 4 Franc MEGLIČ, roj 1961, strojni ključavnićar, ROG Cevarna Tržič (ROG - dir.) 5 Janez JANC, roj. 1945, strugar, ROG Cevarna Tržič (ROG - preds DS) 6. Janez MEGLIČ, roj 1944, strojni tehnik, TOKOS Tržič (TOKOS - OO ZS) 7. Tone HLADNIK, roj 1951, strojni kovač, TOKOS Tržič (TOKOS - OO ZS) 8. Ana NOVAK, roj. 1944, ekonomski tehnik, TIKO Tržič (TIKO) 3. volilna enota: (Lesna, papirna dejavnost) 1. Marjan MEGLIČ, roj 1965, lesni tehnik, ZLIT Tržič (ZLIT Tržič) 2 Omer BEGIČ, roj 1963, lesni tehnik, ZLIT Tržič (DEMOS) 3. Marija GRAČNAR, roj 1951, ekonomist, ZLIT Tržič (ZLIT) 4. Jože TOMAŽIČ, roj 1941, papirničar, Lepenka Tržič (Lepenka Tržič) 4. volilna enota: (Tekstilna dejavnost) 1. Drago PEGAN, roj 1939, dipl ing kem teh , BPT Tržič (BPT - sindikat) 2. Janko KERMELJ, roj 1965, tekstilni tehnik, BPT Tržič (DEMOS) 3 Marjan ŠARABON, roj 1931, ing. strojništva, BPT Tržič (BPT - sindikat) 4. Marjeta RAKOVEC, roj 1949, kadrovik, Oblačila Novost Tržič (NOVOST) 5. Mirjana SREČNIK, roj 1963, šivilja, Oblačila Novost Tržič (NOVOST) 5. volilna enota: (Področje kmetijstva in gozdarstva) 1. Stanislav ŠLIBAR, roj 1937, kmetovalec, (DEMOS) 2. Franc SAJOVIC, roj 1936, ing. agronomije, GKZ TZO Tržič (GG Kranj, TOZD Tržič-DS) 3. Franček KOLBL, roj 1958, dipl. ing. gozdarstva, GG Kranj - TOZD Tržič (GG Kranj, TOZD Tržič-DS) 6. volilna enota: (področje trgovine, gostinstva in turizma) 1. Marija FAJFAR, roj. 1949, gimnazijski maturant, Mercator Tržič (Mercator - OOZS) 2 Viktorija POGAČNIK, roj 1945, ekonomski tehnik, Mercator Tržič (Mercator - OOZS) 3 Marija - Šonja ŽEGARAC, roj 1949, prodajalka, Mercator Tržič (Mercator - OOZS) 7. volilna enota: (področje prometa in zvez) 1. Drago GRIL, roj. 1954, pravni, Integral Tržič (Integral Tržič) 2. Florjan-Cveto BEČAN, roj. 1940, šofer, Integral Tržič (DEMOS) 8. volilna enota: (področje gradbeništva, obrti in komunalne de-javnosti) 1 Mitja STRITIH, roj 1940, dipol. ing gradb , SGP Tržič (SGP Tržič) 2. Lađo SREČNIK, roj 1947, organizator dela, Komunalno podjetje Tržić (Gradbinec, Komunalno, Obrtno podjetje) 9. volilna enota: (področje izobraževanja, otroškega varstva, kulture in informiranja) 1 Janez ZAZVONIL, roj 1948, predmetni učitelj, OŠ Kokrškega odreda Krize (OŠ Kokrškega odreda Krize) 2 Nevenka VEVAR, roj 1957, prof zgodovine in zemljepisa, OŠ Heroja Grajzarja Tržič (OŠ H Grajzarja, ZKI Tržič) 3 Tanja AHAČIC, roj 1950, predmetna učiteljica, OŠ Heroja Bračiča Tržić (OŠ H. Bračiča, ZKI Tržič) 4. Draga VALJAVEC, roj 1954, vzgojiteljica, WO Tončke Mokorelove Tržič (WO Tončke Mokorelove Tržič) 10. volilna enota: (področje zdravstvenega varstva in socialne-ga varstva) 1. Iztok TOMAZIN, roj. 1960, zdravnik, Zdravstveni dom Tržič (Zdravstveni dom Tržič - DS) 2 Dušan KAVČIČ, roj 1956, socialni delavec, Center za socialno delo Tržič (Center za socialno delo Tržič, DEMOS) 3. Lovro STARE, roj 1938, mizar, Dom Petra Uzarja Tržič (Dom Petra Uzarja Tržič, sindikat, DS) 11. voiilna enota: (področje družbenih organizacij in skupnosti) 1 Robert ELER, roj 1958, gimnazijski maturant, LB - PE Tržič,(LB Gorenjska banka. PE Tržič) 2 Anka MARKIČ, roj 1960, ekonomist, UO občine Tržič, UO občine Tržič, DEMOS 12. volilna enota: (področja samostojnega osebnega dela) 1 Katarina MARKIČ, roj 1935, prešivalka zg delov obutve, samostojni obmtik, (Obrtno združenje Tržič) 2 Peter GAŠPERLIN, roj 1945, pecar, samostojni obrtnik, (Obrtno združenje Tržić) 3 Marija PERNE, roj 1952, kemijski tehnik, samostojni obrtnik (Obrtno združenje Tržič) 4 Milan VALJAVEC, roj. 1942, samostojni obrtnik, (Demos, Slov obrt. podj str Kranj) 5 Dragan Njegovan, roj. 1946, natakar, samostojni obrtnik (Obrtno združenje Tržič) KRANJ Občinska volilna komisija Kranj objavlja na podlagi 67. člena zakona o volitvah v skupščine (Ur. I. SRS, št. 42/89 in 5/90) Seznam kandidatov za volitve delegatov v zbor ZD SO Kranj za volitve 12. aprila 1. volilna enota (Iskra Kibernetika - Podjetje števci, Podjetje sti-kala, Podjetje inženiring, Tovarna sestavnih delov, Tovarnfl orodja in naprav, Vzdrževanje, Podjetje skupne in strokovne d0' javnosti) Volijo se 3 delegati. Torek, 3. aprila 1990 VOLTTVE 17. STRAN ' @(Q)IM"iSfo5i@lI1, visokošolski učitelj, zaposlen na Fakulteti za organizacijske vede Kranj, predlagatelj: Fakulteta za organizacijske vede Kranj. 26. Volilna enota (Delavska unlverza Kranj, Institut za trženje, ekonomlko in organizacijo Ljubljana - enota Kranj, Osrednja knjižnica občine Kranj, Gorenjski muzej, Zavod za varstvo naravne In kulturne dediščine, Prešer-novo gledallšče Kranj, ZKO Kranj, Zgodovinski arhiv Kranj, Samostojni kulturni delavci in duhovnik!, Klnopodjetje Kranj). Voli se 1 delegat 1 Vladimir KNIFIC, roj 11.7. 1950, dipl etnolog, zaposlen Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, predlagatelj. Gorenjski muzej Kranj - zbor delavcev 2 Maksimiljan SAGADIN, roj 3 4 1951, arheolog, zaposlen Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, predlagatelj: Demos združena opozicija odbori Občine Kranj 27. Volilna enota (UKC Ljubljana - TOZD Institut Golnik, TZD Zobna poliklinika, TOZD Zdravstveni dom, TOZD Zavod za socialno medicino In hi-gieno Gorenjske Kranj, OZG - DSSS, TOZD Bolnišnlca za ginekologijo in porodnlštvo, GZC Gorenjska lekarna, Republlška uprava za zdravstveno varstvo območne enote Kranj). Volita se 2 delegata I. Janez dr REMŠKAR, roj 11.6. 1947, zdravnik specialist, zaposlen TOZD Uni-verzitetni institut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, predlagatelj DO Univerzitetni klinični center Ljubljana TOZD Univerzitetni institut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik - IO 00 sindikata 2 Stanislav BENEDIK, roj 7 6 1951. zdravnik, zaposlen UKC Ljubljana-Univer-zitetni institut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, predlagatelj Demos združena opozicija odbori Občine Kranj 3. Rajko KOSELJ, roj 7 6 1940, zdravnik zaposlen Zdrastveni dom Kranj, predlagatelj: Demos združena opozicija odbori Občine Kranj 4 Marjana KOZAMERNIK, roj. 11 10 1946, dipl oec , zaposlena GZC Gorenjske lekarne Kranj, predlagatelj GZC Gorenjske lekarne Kranj 5. Jerca AMBROZ, roj 12 10 1947, višja med sestra, zaposlena TOZD BGP Kanj, predlagatelj DO GOR BOLNIŠNICA Jesenice, TOZD Bolnica za ginekologijo in porodništvo Kranj 6. Mira RIBNIKAR, roj. 6. 9 1953, sred. med sestra, zaposlena OZG - TOZD Zdravstvehni dom, predlagatelj: Osnovna organizacija sindikata Zdrastveni dom Kranj 7. Anči PRIMC, roj 12. 5 1951, višja med sestra, zaposlena TOZD BGP Kranj, predlagatelj DO Gor. boln Jesenice - TOZD boln za gin in porod , Kranj 8. Milka NASTRAN, roj 21 9 1955, sred. med sestra, zaposlena TOZD BGP Kranj, predlagatelj: DO GOR BOLN. Jesenice - TOZD boln za gin in porod , Kranj 9. Marjan ČESEN, roj 1935, zobozdravnik-specialist, zaposlena OZG TOZD Zobna poliklinika Kranj, predlagatelj: OZG TOZD Zobna poliklinika Kranj 10. Peter ANZELC. roj. 1949, dipl organizator zdravstvenega varstva, zaposlen Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske II. Katarina BREZAR, roj 1950, višji laboratorijski tehnik, zaposlena Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske, predlagatelj: Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske 28. volilna enota (Center za socialno delo, Dom oskrbovancev Albina Drolca Preddvor, Dom upokojencev Kranj, Dom učencev in studentov Ivo Lola Ribar Kranj, Vzgojni zavod Preddvor, Odmaralište Rade Končar Ba-šelj, Skupnost pokojninskega In Invalidskoga zavarovanja - strokovna služba območne enote Kranj, Repuliški zavod za zaposlovanje enota Kran], Zavod za letovanje). voli se 1 delegat. 1 Eva GRASIĆ, roj 11 1 1944, dipl pravnik, zaposlena Center za socialno delo Kranj 2 Marjana MAROLT, roj 24 4 1952, delavni terapevt, zaposlena Dom upokojencev Kranj, predlagatel|: Demos združena opozicija odbori Občine Kranj 3 Bojana PETROVIČ, roj 9. 5. 1960. socialni delavec, zaposlena Dom upokojencev Kranj, predlagatelj: Dom upokojencev Kranj 29. volilna enota (Temeljno sodlšče Kranj, Sodišče združenoga dela Kranj, Temeljno javno tožllstvo Kranj, Družbeni pravobranilec samoupravljanja Kran], Javno pravobranilstvo Kranj, Občinski sodnik za prekrške Kranj, Odvetniki in njihovi delavci, Uprava za notranje zadeve Kranj, Postaja prometne milice Kranj, Postaja milice Kranj, Posaja mejne mlllce Jezersko, Postaja stražarske milice Brdo, Carinarnica Ljubljana - izpo-stava Kranj, Carinarnica Jesenice - Izpostava Jezersko). Voli se 1 delegat 1 France GOLIČIČ, roj 6 5 1955, odvetnik, samostojni odvetnik, predlagatelj: Demos združena opozicija odbori Občine Kranj 2 Meta BENĆIČ, roj 17. 2 1945, oec , zaposlena Servis za protokolarne stori-tve Kranj, predlagatelj: OO ZK Servisa za protokolarne storitve Predoslje 3 Miroslav DOVZAN, roj 1952, dipl pravnik, zaposlen UNZ Kranj, prdlagtelj: UNZ Kranj 4 Janja ROBLEK, roj 1965, dipl pravnica, zaposlena Temeljno sodišče v Kra-nju, predlagatelj: Temeljno sodišče v Kranju 30. volilna enota (UO in SS občine Kranj in KS, OK ZRVS, OO RK Slovenije, ZDPM Kanj, Občinska strelska zveza, Med. org. sleplh in slabovidnih, Zveza lovskih družin Gorenjske, Gorenjska turistlčna zveza, Med. gospodar, zbornica za Gorenjsko, Turistično društvo Kranj, AMZS, Tehnična baza Kranj, AMD Kranj, ZTKO Kranj, Mladlnski servis, Planinsko društvo, UISG Gorenjske, Zveza riblških družin Gorenjske, Občinska gasilska zveza, Gasllsko reševalna služba, OS ZSS Kanj, MS ZSS, OK ZKS Kranj, MS ZKS Kranj, OK SZ Kranj, MS SZ Kranj, OK ZSMS Kranj, Zveza združen] borcev NOV OO Kranj, Kegljaski klub Triglav, Temeljna organizacija slu-šno prlzadetih, Svet gorenjskih občin, MSŠ PŠ CK ZKS Kranj). voli se 1 delegat 1. vida SKVARĆ, roj. 15 6 1954, višji upravni delavec, zaposlena UO in SS občine Kranj, predlagatelj: Osnovna organizacija ZKS UO in SS občine Kranj 2 Ksenija TOMšlČ, roj 15. 11. 1962, dipl pravnica, zaposlena UO in SS občine Kranj, predlagatelj: Osnovna organizacija ZKS UO in SS občine Kranj 3 Jože KASTELIC, roj 4 1 1934, gasilski ing , zaposlen GRS Kranj, predlagatelj: Gasilsko reševalna služba Kranj 4 Marko BOHINEC, roj 26 4. 1962, gimnazijski maturant, zaposlen Občina Kranj, predlagatelj: Demos združena opozicija odbori Občine Kranj 31. volilna enota (VP 1098 Kranj, aktivne vojaške osebe in civilne osebe VP 1098, pokrajinski štab TO, Pokrajinski odbor za Gorenjsko, Občinski štab TO). Voli se 1 delegat 1 Dragoslav BAZOVIĆ. roj 8 6 1937, oficir JLA, zaposlen V P 1098 Kranj, predlagatelj V P. 1098 Kranj 2 Livij KOCINA, roj 12 11. 1940, oficir JLA, zaposlen V P 1098 Kranj, predlagatelj V P 1098 Kranj 3 Romana RUPAR, roj 23 1 1962, dipl psiholog, zaposlena V P 1098 Kranj, predlagateklj: V P 1098 Kranj 4 Nikola OSTOJIĆ, roj 18 9 1946, oficir JLA, zaposlen V P: 1098 Kranj, predlagatelj V P 1098 Kranj 5. Miloš BREGAR, roj 26 1 1936, gozd lov tehnik., zaposlen TO 6120 Kranj, predlagatelj TO 6120 Kranj 6 Slobodan Rakita, roj 25 9 1944, oficir JLA, zaposlen V P 1098 Kranj, predlagatelj: V P 1098 Kranj 7 Darjo ČRMELJ, roj 10 5 1942, mizar, zaposlen OŠTO Kranj, predlagatelj TO 6120 Kranj. 8 Radomir MIHAJLOVIĆ, roj 12 8 1943. oficir JLA, zaposlen V P 1098 Kranj, predlagatelj V P 1098 Kranj ■9 Sanko MIKLAVČIČ, roj 3 10 1959, oficir JLA, zaposlen V P 1098 Kranj, predlagatelj: V, P 1098 Kranj RADOVLJICA Občinska volilna komisija Radovljica objavlja seznam kandidatov za volitve delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Radovljica na volitvah 12. aprila 1990 1. volilna enota (Veriga Lesce, Ključavničarstvo Radovljica) Voli se 1 delegat. 1 Janez BRENCE, 1958, strojni tehnik, Veriga Lesce, predlagatelj: Demos - združena opozicija 2 Tonček SMOLEJ, 1956, priučeni skoblar, Veriga Lesce, predlagatelj: Delavski svet Verige Lesce 2. volilna enota (Plamen Kropa) Voli se 1 delegat. 1. Jože BENEDIČIČ. 1963, dipl. ing met., Plamen Kropa, predlagatelj: Bozo Ahec, dipl iur., Plamen Kropa 2 Peter ROZMAN, 1942, strojni tehnik, Plamen Kropa, predlagatelj: Bozo Ahec, dipl iur , Plamen Kropa, predlagatelj Bozo Ahec, dipl iur , Plamen Kropa 3 Stanko REŽEK, 1935, delovodja, Plamen Kropa, predlagatelj: Bozo Ahec, dipl. iur , Plamen Kropa 3. volilna enota (Iskra Mehanizmi Lipnica) Voli se 1 delegat. 1 Slavko ŠKOFIC, 1948, ing org dela, Iskra Mehanizmi Lipnica, predlagatelj: Iskra Mehanizmi Lipnica 2 Jurij RAMPE. 1950, elektrotehnik. Iskra Mehanizmi Lipnica, predlagatelj Demos - združena opozicija 3 Boris MILEK, 1953, slikopleskar, Iskra Mehanizmi Lipnica, predlagatelj: IO OOS Lipnica 4. volilna enota (Instrumenti Otoče, poslovne enote TOZD Elek-tro Sava Kranj, TOZD Elektro Žirovnlca Moste) Voli se 1 delegat 1. Jožef KONC. 1940, inženir elektrotehnike, Iskra Instrumenti Otoče, predlagatelj: OOS, Delavski svet Iskra Instrumenti Otoče 2. Darko SKUMAVEC, 1952, elektrotehnik, Iskra Instrumenti Otoče, predlagatelj: Pristavec Zdravko, Radovljica 5. volilna enota (Kemična tovarna Podnart, Jelplast Kamna gorica) Voli se 1 delegat. 1 Vida JEŠE, 1958, ekonomist, Kemična tovarna Podnart, predlagatelj: Delavski svet Kemične tovarne Podnart 2 Ratko DROBIČ, 1942, skladiščnik, Jelplast Kamna gorica, predlagatelj: Delavski svet Jelplast Kamna gorica 6. volilna enota (LIP Bled) Voli se 1 kandidat. 1 Jakob REPE, 1943, dipl ing les , LIP Bled, predlagatelj: LIP Bled 2 Henrik BLAŽIČ, 1943, dipl. org dela, LIP Bled, predlagatelj: LIP Bled 3 Jože TOMAN, 1936, ekon tehnik, LIP Bled, predlagatelj: Demos - združena opozicija 4. Janez ERCULJ, 1952, dipl. mg les , LIP Bled, predlagatelj: LIP Bled 7. volilna enota (Almira Radovljica, Vezenine Bled, Sukno Zapu-že) Voli se 1 delegat. 1 Aleš ŠMIT, 1951, dipl. ing. tekst teh., Almira Radovljica, predlagatelj: Franci Selan, Almira Radovljica 2 Nada ČADEŽ, 1948, administrator, Vezenine Bled, predlagatelj: Vezenine Bled 3. Šonja ČERNE, 1953, dipl ekon , Almira Radovljica, predlagatelj: Aleš Šmit, Almira Radovljica 4 Ljudmila ČERNE, 1939, računovodja, Almira Radovljica, predlagatelj: Demos - združena opozicija 8. volilna enota (Žito d. o. Gorenjka Lesce) Voli se 1 delegat. 1. Matjaž GMAJNAR, 1948, dipl. ekon , Žito d o Gorenjka Lesce, predlagatelj: OK ZKS - stranka demokratične prenove 2 Mojca BUDKOVIČ, 1956, dipl. ekon. Žito d o Gorenjka Lesce, predlagatelj: Delavski svet Žito d. o Gorenjka Lesce 3 Jožef GLAVAČ, 1940, inženir, Žito d o Gorenjka Lesce, predlagatelj: Demos - združena opozicija 9. volilna enota (Elan Begunje) Voli se 1 delegat. 1. Avgust ŠLIBAR, 1943, VŠ org. dela, Elan Begunje, predlagatelj: OO ZSS Elan Begunje 2 Igor JAN, 1960, dipl. oec, Elan Begunje, predlagatelj OO ZSS Elan Begunje 3 Filip PRAPROTNIK, 1954, strojni tehnik, Elan Begunje, predlagatelj: OO ZSS Elan Begunje 4 Primbž FINZGAR, 1951, dipl ing les , Elan Begunje, predlagatelj: tehni-čni kolegij Elan Begunje 10. volilna enota (Gozdno gospodarstvo Bled, KZ Bled, KŽK TOK Radovljica, GKZ Srednja vas, kmetje kooperanti, PE Ribogojstvo Bohinj, Podjetje za urejanje hudournikov Radovljica) Voli se 1 delegat. 1. Bernard TONEJC, 1932, gozd ing , GG Bled, predlagatelj: Delavski svet GG Bled 2. Jože SKUMAVEC, 1946, dipl. ing. gozd , GG Bled, predlagatelj: Kraje-vna konferenca SZ Gorje 3 Franc ANDERLE, 1930, kmet, zasebni kmet, predlagatelj: Demos -združena opozicija 11. volilna enota (Gorenje Radovljica, Gradbeno podjetje Bohinj, Obrtno gradbeno podjetje Grad Bled, Elmont Bled, Kovinska delavnica Bled, poslovna enota Cestno podjetje Kranj). Voli se 1 delegat. 1 Janez CVETEK, 1947, gradb. tehnik, Gradbeno podjetje Bohinj, predlagatelj: Gradbeno podjetje Bohinj 2 Leon MOHORIC, 1943, ing. org. dela, Gorenje Radovljica, predlagatelj: DS Gorenje Radovljica. 3. Jožef LEGAT, 1957, osn šola, Elmont Bled, predlagatelj: DS Elmont Bled 4. Jakob REPINC, 1944, KV ključavničar, Kovinska delavnica Bled, predlagatelj: Kovinska delavnica Bled 12. volilna enota (PTT Radovljica, Žičnice Vogel, Žičnice Kobla, Boh. Bistrica, poslovne enote: železniške postaje in nadzorni-štvo prog, Alpetour potniški promet - operativni center Radovljica). Voli se 1 delegat. 1 Matevž šlMNIC 1951, org. prometa, Alpetour Kranj, predlagatelj: DS Alpetour Kranj. 2 Lovrenc SODJA, 1948, strojni tehnik, Žičnice Vogel, predlagatelj: Žičnice Vogel 3 Stanislav TUŠEK, 1943, elektrotehnik, PTT Radovljica, predlagatelj: Demos - združena opozicija 4 Stanko SVETE, 1955, tehnik, SVP nadz proge Boh. Bela, predlagatelj: SVP nadz proge Boh Bela 13. volilna enota (Špecerija Bled, Murka Lesce, Živila Bled, poslovne enote, vse prodajalne v občini, ražen zasebnih) Voli se 1 delegat. 1 Mihael REZAR, 1940, ekonomist, špecerija Bled, predlagatelj: Veletrgovina špecerija Bled 2 Janez AHLIN, 1944, poslovodja, Merkur, Kovina Lesce. predlagatelj: Demos - združena opozicija Radovljica 3. Vojka KUNČIČ, 1956, dipl pravnica, Murka Lesce, predlagatelj: Murka lesce 14. volilna enota (HTP Bled, Park in Golf hotel, Kompas hoteli Bled, Alpinum Bohinj, Grajski dvor Radovljica, hotel Grad Pod-vin, TPS Bled, poslovne enote: turistične agencije). voli se 1 delegat. 1 Štefan PRSKALO, 1944, ekonomist, G & P hoteli Bled, predlagatelj: G & P hoteli Bled 2 Miroslav MULEJ, 1952, hotelski tehnik, Kompas Bohinj, predlagatelj: Kompas hotel Stane Žagar Bohinj 3 Jana ŠPEC, 1955, dipl. ekon., TPS Bled, predlagatelj: HTP Bled 4. Marjan JARC, 1931, dipl. fil , GH Toplice Bled, predlagatelj Demos -združena opozicija. 15. volilna enota (Komunalno gospodarstvo Radovljica, UKO Kropa, Mira Radovljica, Knjigovežnica Radovljica, Tapetništvo Radovljica, Salon Nada Radovljica, Triglav Bohinjska Bistrica, Alpdom Radovljica, Planum Radovljica, DOM Radovljica, Zavod za urbanizem Bled, Inženiring Bled, RADOS Radovljica, poslovne enote: Alpetour Mehanične delavnice Bled). Voli se 1 delegat. 1 Jože KAPUS, 1941, strojni ing Alpdom Radovljica, predlagatelj: Alpdom Radovljica 2 Jožef ČEBAŠEK, 1935, gradbeni ing, KG Radovljica, predlagatelj: Ko-munala Radovljica 3 Anamarija GRILC, 1957, osn. šola, KG Radovljica, predlagatelj: Komu-nala Radovljica 4 Tomaž GROHAR, 1934, dipl ing gradb , KG Radovljica, predlagatelj: Denmos - združena opozicija 5 Miroslav PENGAL, ekon., RADOS Radovljica, predlagatelj: RADOS Radovljica 16. volilna enota (obrtniki in pri njih zaposleni delavci) Volita se 2 kandidata. 1 Andrej ČUFER, 1934, dipl. ing arh., V Čufer, sam. obrtnik Lesce, predlagatelj Obrtno združenje Radovljica. 2 Danilo KOROŠEC, 1947, elektrotehnik, samost obrtnik Mošnje, predlagatelj: Obrtno združenje Radovljica 3 Bogomir VOVK, 1931, fotograf, sam obrtnik Bled, predlagatelj: Demos - združena opozicija 17. volilna enota (Osnovna šola Radovljica, OŠ Bled, OŠ Boh. Bistrica, OŠ Gorje, OŠ Lipnica, OŠ Lesce, Glasbena šola Radovljica, Srednja šola za gostinstvo in turizem Bled, Zavod M. Lan-gusa Kamna Gorica, Muzeji radovljiške občine, Knjižnica Radovljica, Delavska univerza Radovljica, Triglavski narodni park Bled, Kino Radovljica, Zveza kulturnih organizacij Radovljica, ZTKO Radovljica, Alpski letalski center, Lesce, poslovne enote: Intertrade Radovljica). Voli se 1 delegat. 1. Janez ŽUPAN, 1950, profesor, Oš F. S Finžgar Lesce, predlagatelj: DS OŠ Lesce 2 Vladimir KOVAČ, 1953, profesor tel vzg , OŠ Bled, predlagatelj: OK ZKS — Stranka demokratične prenove 3 Ana URBANIJA, 1943, predmetna učiteljica, OŠ Lipnica, predlagatelj: Demos - združena opozicija. 4. Verena ŠTEKAR-VIDIC, 1959, profesor; Kovaški muzej Kropa, predlagatelj: Muzeji radovljiške občine. 5. Jože POGAČAR, 1950, profesor, SŠGTEK Bled, predlagatelj: SŠGTEK Bled. 6. Julijan ČRV, 1938, lovski tehnik, TNP Bled, predlagatelj: Osnovna organizacija ZKS Bled 18. volilna enota (TOZD Zdravstveni dom Bled, TOZD Psihiatri-čna bolnica Begunje, Klimatsko zdravilišče Tone Čufar, Dvorska vas, WO Radovljica, Dom dr. Janka Benedika Radovljica, Center za socialno delo Radovljica, poslovne enote: lekarne). Voli se 1 delegat. I. Branko BRINŠEK, 1961, zdravnik, Psihiatrična bolnica Begunje, predlagatelj: Psihiatrična bolnica Begunje 2 Borut RUS, 1926, zdravnik-spec , zdravstveni dom Bled, predlagatelj: Jensterle Jernej, ZD Bled 3. Marjan ZUPANC, 1940. zdravnik, Zdravstveni dom Radovljica. predlagatelj Demos - združena opozicija 19. volilna enota (upravni organi, krajevne skupnosti, sodnik za prekrške, družbeni pravobranilec samoupravljanja, družbenopo-litične organizacije, društva, LB - poslovna enota Radovljica, Zavarovalna skupnost Radovljica, Loterijski zavod Radovljica, Beograjska banka Radovljica, Oddelek zaporov Radovljica, Temeljno sodišče Kranj, enota Radovljica, Temeljno javno tožil-stvo Radovljica, odvetniki, Postaja milice Radovljica, SDK Radovljica, aktivne vojaške in civilne osebe v oboroženih silan SFRJ, RCOU Poljće). Voli se 1 delegat. 1 Dragomil ROZMAN, 1948, org dela, LB Radovljica, predlagatelj: IO OOZS LB Radovljica 2 Andrej SODJA, 1950, ekonomist, UO SO Radovljica, predlagatelj: Janko Stušek, Lesce 3. Boris SODJA, 1959, miličnik, UO SO Radovljica, predlagatelj: Svet delo-vne skupnosti UO občine Radovljice. 4 Drago BUHA, 1949, pavnikvZapori Radovljica, predlagatelj: OOS Zapori Radovljica. 5. Boris GLUHAR, 1957, dipl. obramboslovec, RCOU Poljče, predlagatelj RCOU Poljče. 6 Marija KOBAL, 1945, zobotehnik, LB Radovljica, predlagatelj: Demos -združena opozicija. 7 Anton VAVROš, 1961, starešina JLA, V P 1098/36, Bohinjska Bela, predlagatelj: V P. 1098/36 Boh Bela 8 Franc SEKNE, 1936, gradb tehnik, V P 1098/36 Boh. Bela, predlagatelj V P 1098/36 Boh. Bela 9. Zvonko PERVAN, 1949, starešina JLA, v. p. 1081, Radovljica, predlagatelj: V. P Radovljica 10 Prvoslav MILJKOVIĆ, 1949, starešina JLA, V. P. 1081, Radovljica, predlagatelj: V P 1081, Radovljica. II. Darko BRELIH, 1953, višji inšp UNZ, PM Bled, predlagatelj: PM Bled. Torek, 3. aprila 1990 RAZVEDRILO^ 19. STRAN @©J3J1S3M2 Torek, 3. aprila 1990 Slovenska vlada bo razpravljala o športu Šport kot prvina kakovosti življenja Ljubljana, 3. aprila - Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije sklicuja za danes razgovor o problematiki slovenske-ga športa in telesne kulture ter načinih, kako to problematiko čim bolje predstaviti javnosti. Predsedstvo Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije je v sodelovanju s predsedstvom telesnokulturne skupnosti, Fakultete za telesno kulturo in ne-katerimi strokovnjaki pripravilo gradivo z naslovom "Šport kot prvina kakovosti življenja". Kaže, daje odboru za šport pri republiškem komiteju za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo uspelo, da bo o gradivu razpravljal slovenski izvršni svet, nato pa še republiška skupščina. Te razprave so pomembne in nujne zato, ker slovenski šport ni brez problemov, treba pa bo uresničiti zamisel, da bi v republiki sprejeli nacionalni program športa in zakon o športu. V zaključkih gradiva "Šport kot prvina kakovosti življenja" med drugim piše, da bi se moralo leta 1995 30 odstotkov Slovencev ukvarjati s športno aktivnost-jo (sedaj se jih 13 odstotkov), da je treba dati športu na vseh stopnjah šolanja večjo veljavo in sčasoma zagotoviti redno vsakodnevno vadbo, da kaže z družbenimi ukrepi pospeševati šport (lažja dostopnost do športne opreme in rekvizitov) ter omogočati zaposlovanje strokovnjakov ter zgraditi sistem stal-nega usposabljanja amaterskih kadrov. Športni objekti sploš-nega pomena in uporabnosti naj dobijo status komunalnih ob-jektov, s tem pa redno vzdrževanje in optimalno izkoriščenost. Republiška skupščina naj sprejme nacionalni program športa, tako kot za šolstvo, zdravstvo, področje športa je treba urediti z zakonom in z izvršilnimi predpisi, med državnimi upravnimi organi pa naj bo tuđi poseben organ za šport. J. Košnjek Sezona rekreativnih tekov se je začela V Dupljah uspela uvertura Duplje, 31. marca - Nekaj sto tekačev na suhem teku po poteh Kokrškega odreda v Dupljah je bil uspešen uvod v letno sezono rekreativnih tekov. Pravi zimski tek na smučeh je že tretjo zimo odpadel, ker pa si Dupljanci prizadevajo pod pokroviteljstvom mednarodnega podjetja Slovenijales, da bi vedno dobro obiskano tekaško druženje ostalo, so v soboto priredili že drugi suhi tek, dolg od 600 metrov do 12 kilometrov. Borci pa so krenili na tradicionalni pohod do Strahinja. Pot sta zmogla tuđi 90 - odstotni invalid, redni udeleženec prireditev v Dupljah, borec Kokrškega odreda Ciril Štular - Čiro, in Karei Globočnik iz Tržiča, ki je bil pretekli teden star 80 let. Ko se je Ciro zahvaljeval prirediteljem, TVD Partizanu Duplje, je dejal: nasvidenje prihodnjo zimo na belih poljanah, če ne bo sne-ga, pa na zelenih. Izrekel je tuđi željo prirediteljev, da bi bili du-pljanski teki po poteh Kokrškega odreda enkrat spet pravi zimski, če pa snega spet ne bo. bo izhod ludi letna inačica. Na sobolni prire-ditvi, vsak tekač je prejel tradicionalno dupljansko tekaško čepico in priponko. so bili tekmeei razdeljeni v kar 29 starostnih skupin, od cicibanskih do veteranskih. Proge pa so bile dolgc 600, 1000, 1500, 2000, 4000, 6000 in 12.000 metrov. Na 600 metrov so tekli mlajši cicibani in cicibanke. Med cicibani so bili najboljši Klemen Kaussegar iz Bistrice, Iztok Dolanc iz Kranja in Luka Kalan s Šut-ne. med mlajšimi cicibankami pa domačinki Barbara Hribar in Špela Toporš ter Žita Caki iz Ljubljane. Cicibanke in cicibani so tekli na 1000 metrov. Najboljši so bili Maja Rupnik (Hotedrščica), Barbi Kurnik (Trbovlje) in Monika Bohinc (Krize) ter Denis Zad-nikar (Skofja Loka), Andrej Kogoj (Bistrica) in Grega Pajk (Stra-hinj). Na 1500 metrski progi so tekli mlajši pionirji, najboljši so bili Andrej Jerman (Tržič), Matjaž Škrinjar (Trbovlje) in Klemen Eržen (Loka), starejše pionirke, najboljše tri so bile Urška Bržen (Loka). Vesna Sovinc (Domžale) in Tanja Zelene (Hotedrščica), in mlaj.še pionirke, med katerimi so bile najboljše tri Urška Pevec (Trbovlje), Irena Brilej (Radeče) in Urška Dolinar (Tržič). Mlajše mladinke in starejši pionirji so tekli na 2000 metrov. Najhitrej.ši so bili Stanka Rogelj (Radeče) in Šonja Banovič (Tržič) ter Tržičani Denis Debeljak. Gorazd Strukelj in Roman Perko. Naslednja dol-žina proge je bila 4 kilometre. Pretekli so jo mlajši mladinci. kjer so se na prva tri mesta uvrstili Igor Bašelj (Kranjska gora), Boris Zelene (Hotedrščica) in Anže Rener (Krize), mlajše članice, kjer sta bili najhitrejši Suzana Markovski (Podlubnik) in Breda Činič (Ljubljana), članice, kjer je zmagala Ana Jerman (Tržič) pred Magdo Menegalija (Duplje) in Ano Kosmač (2iri). starejši mladinci, kjer je zmagal Boštjan Šinko (Kranj) pred Janezom Zupanči-čem (Posavec) in Tomažem Marin.škom (Krize), veteranke, kjer je zmagala Lidija Ambroz iz Križev, ter mlajše članice, kjer so prva tri mesta osvojile Lidija Golob (Bled), Nataša Hribar (Kamnik) in Majda Lazar (Domžale). Na 6000 metrov so tekli člani, kjer je zmagal Tone Alič pred Stanetom Stanonikom (Žiri) in Srečom Kopačem iz Mošenj, mlajši veterani, kjer je zmagal Konrad Merlak iz Hotedrščice pred Silvom Logarjem iz Žabnice in Francem Kau-ko iz Domžal, mlajši člani, kjer so bili najhitrejši Rajko Novak (Kamnik), Roman Lazar (Domžale) in Martin Vrhovnik (Kamnik), veteranke, kjer je zmagala Olga Grm iz Lesc pred Heto Kotar iz Trbovelj in Jožico Čehar iz Kranja, veterani, kjer je slavil Jo-že Meglič iz Podljubelja pred Ludvikom Sokličem iz Tržiča in Urošem Lampetom iz Ljubljane, starejši veterani, kjer so bili najhitrejši l.jubljančani Janko Kokalj, Franc Grašič in Miloš Bašin. miličniki in vojaki, kjer sta zmagala Tomaž Novak in Tomaž Peč-jak. in članice, kjer so prva tri mesta osvojile Mojca Branec (Rate-če), Alenka Cubrilovič (Kranj) in Valerija Kuster (Preddvor). Najdaljša proga je bila 12 kilometrov. Najhitreje jo je prete-kel mlajši član Klemen Dolenc, ki je zmagal že lani. Tekel je 34 minut in 7 stotink sekunde. V tej kategoriji je bil drugi Roman Ho-jak iz Ljubljane, tretji pa Milja Kavčič iz Skofje Loke. Med člani je bil prvi Pavel Moćnik (Kranj), drugi Jože Bohinc (Krize) in tretji Tomaž Kalan s Šutne. Med borci je na najdaljši progi zmagal Ivan Jošt iz Nakla pred Slanetom Konštantinom iz Skofje Loke in Stanetom Bobekom iz Maribora, med mlajšimi veterani so bili najhitrejši Janez Umek (Medvode), Janez Sitar (Dobrepolje) in Edo Gregorič (Kranj). med veterani Ivan Bartol (Ljubljana), Janez Ambroz (Tržič) in Rajko Kvas (Domžale), med starejšimi veterani pa Dušan Pliverič (Ljubljana), Ivan Jošt (Naklo) in Martin Supan-čič (Ljubljana). J. Košnjek Plavanje Končana zimska sezona Z zimskim pokalom Plavalne zveze Slovenije na Ravnah za mlajše pionirje in v Trbovljah za pionirje se je v soboto praktično končala zimska tekmovalna sezona slovenskih plavalcev. Letna se bo začela maja s predtekmovanji za republiška in državna prvenstva, ki bodo junija in julija. Plavalci kranjskega Triglava so v glavnem dosegli načrtovane uspehe, podobno lahko rečemo tuđi za tekmovalce Ra-dovljice. Kranjski kadeti še naprej držijo dober položaj v državi, pionirjev je premalo za sam vrh, mlajši pionirji pa napovedujejo, da bodo krojili sam vrh republiškega in morda tuđi jugoslovanskega plavanja. Radovljičani so imeli v Zre-njaninu le eno plavalko -'Alen-ko Kejžar, ki je postala državna prvakinja v disciplini 200 m prsno s časom 2:50,26, dva-krat pa je bila druga - na 200 m mešano s časom 2:39,08 in 100 m prsno s časom 1:21,02. Zrenjanin: zadovoljivo Pionirji so bili od 9. do 11. marca na državnem prvenstvu v Zrenjaninu, kjer so med 34 klubi zasedli 13. mesto. Že pred začetkom sezone je bilo jasno, da bi morebitne medalje na državnem prvenstvu v tej kategoriji pomenile prijetno presenečenje, možnosti pa je bilo več uvrstitev v veliki finale. V resnici pa se je takšna uvrstitev v sedemčlanski odpravi Triglavanov dvakrat posrećila le Urški Bregar (200 m hrbtno s časom 2:48,98 in 200 m delfin s časom 2:49,36), vendar pa je treba pri tem upoštevati, da bi takšne ali ćelo boljše uvrstitve uspele tuđi Meti Suhadolnik (v kravlu in mešano), če ne bi zaradi bolezni morala ostati do- Split: v znamenju Božikova Na državnem prvenstvu ka-detov v Splitu (od 16. do 18. marca) je nastopilo sedem plavalcev iz Kranja in ena plaval-ka iz Radovljice. Med ekipami so plavalci Triglava zasedli tretje mesto med 31 klubi, zbrali so 395 točk, pred njimi pa so bili plavalci Ljubljane s 633 in POSK Bro-domerkurja iz Splita s 478 to-čkami. Med posamezniki je bil najboljši Triglavan Božikov s Na tradicionalnem mitingu Haribo v Bonnu, kjer je letos nastopilo 49 klubov, od tega 23 iz tujine in kot edini iz Jugoslavije Triglav, so Kranjčani že po tradiciji dosegli dobre rezultate. V svoji starostni skupini je Milenkovič zmagal na 200 m hrbtno s časom 2:22,4, drugi je bil 100 m hrbtno s časom 1:07,1, tretji pa na 200 m mešano s časom 2:23,2 in 200 m delfin s časom 2:23,7. Tretji je bil na 200 m prsno Studen s časom 2:41,2, med dekleti pa je bila najboljša Jtigoslovanka na tem mitingu Tanja Blatnik (druga na 200 m hrbtno s časom 2:30,7) ter tretja na 100 m hrbtno s časom 1:12,2. Dobra (tretja) je bila tuđi Masa Jamnik na 200 m hrbtno s časom 2:31,5. Nogomet Jutri Naklo : Svoboda Naklo, 3. aprila - Odigrani sta bili dve koli zaključnega de-la tekmovanja za pokal Nogometne zveze Slovenije. Naklo in Jadran Lama imata največ možnosti za uvrstitev v finale. Odločitev bo znana jutri. V Na-klem igrata ob 16.30 Naklo in Svoboda, v Dekanih pa Jadran in Primorje. Jutri v Kranju Skupščina ZTKO Kranj, 3. aprila - Predsednica Kristina Ko-bal je sklicala za jutri, 4. aprila, ob 18. uri v dvorani 14 kranjske občinske skup-ščine 8. redno sejo skupšči-ne Zveze telesnokulturnih organizacij kranjske obči-ne. Na dnevnem redu so za takšne skupščine običajne točke dnevnega reda: poro-čilo o uresničevanju programa in finančnega nacrta Zveze telesnokulturnih organizacij kranjske občine za leto 1989, predlog letoš-njega delovnega programa in finančnega nacrta ter pobuda za reorganizacijo in spremembo dela ter imena znotraj Zveze telesnokulturnih organizacij. J. K. Tri kranjske plavalke, Mojca Jamnik, Alenka Pire in Mojca Djorič so letos prvič zastopale kranjske barve na velikem med-narodnem mitingu L'Nation v Luxemburgu. Tekmovanje je bilo v 50 metrskem bazenu, Jamnikova pa je bila v svoji starostni skupini prva na 400 m kravi s časom 4:41,42, tretja pa na 200 ma kravi s časom 2:16,26, Pirčeva pa druga na 200 m hrbtno s časom 2:36,5 in tretja na 100 m hrbtno s časom 1:16,4. Od tekme do tekme Končnica slovenske košarkarske lige, ženske - Minuli konec tedna se so se najboljše ko.šarkarice v slovenskem ženskem prvenstvu, košarkarice Mavrice Ilirije in škofjeloške Odeje Marmora po-merile na prvi tekmi v finalu končnice slovenske košarkarske lige. Na igrišču Ilirije v Ljubljani so z rezultatom 65 : 58 (35 : 29) zmagale košarkarice Mavrice Ilirije. Čeprav so bile Ločanke ena-kopravne tekmice (v 26. minuti so rezultat izenačile) so na koncu več zbranosti pokazale domačin-ke. Druga tekma bo v športni dvorani Poden v Škofji Loki v sredo, 4. aprila, ob pol devetih zveče r. Slovenska rokometna liga, moški -Rokometaši Seširja so tokrat gostovali v Krškem, kjer so igrali z neodločenim rezultatom 22 : 22 (12 : 10). S petnajstimi točkami so škofjeloški rokometaši trenutno na šestem mestu v ligi. V soboto, 7. aprila, doma pričakujejo ekipo Ajdovščine. Slovenska odbojkarska liga, moški - V slovenskem derbiju na Bledu so domaći igralci morali priznati premoć ekipe Tovit Olimpije in izgubili z izidom 1 : 3. S sestindvajsetimi točkami so uvrščeni na tretjem mestu v ligi, v prihodnjem kolu pa gostujejo pri ekipi Stavbarja MTT. Slovenska odbojkarska liga, ženske - Odbojkarice Triglava so na domaćem igrišču izgubile tekmo z ekipo Topolšice Kajuha z rezultatom 2 : 3. Kljub borbenosti Kranjčankam tuđi tokrat ni uspelo zmagati, tako da so z osmimi točkami še vedno na zadnjem mestu v ligi. I. A zvezna vaterpolska liga - Vaterpolisti kranjskega Triglava so v Tivoliju premagali ekipo beo-grajske Crvene zvezde in tako dobili prvi letošnji točki. Ker igrajo vedno bolje, računajo, da bi z ugodnimi rezultati v nadalje-vanju lahko obstali v ligi. Zaen-krat so z dvema točkama še na zadnjem mestu. y § štirimi naslovi državnega prvaka (100 m hrbtno s časom 1:02,03, 200 m hrbtno 2:14,49, 200 m mešano 2.16,90 in 400 m mešano s časom 4:48,42), enkrat je bil tretji (50 m kravi s časom 25,78), dvakrat pa četrti (100 m kravi 55,26 in 200 m delfin 2:17,07). Na 400 m mešano je bil srebrn Milenkovič s časom 4:51,66, bronast pa na 1500 m kravi s časom 16:54,12. V velikem finalu je plaval še Kirbiš, ki je bil na 200 m prsno četrti s časom 2:36,80 in šesti na 100 m prsno s časom 1:13,72. Kranjski kadeti so tuđi državni prvaki v štafeti 4 x 100 mešano s časom 4:18,17 in drugi v štafeti 4 x 100 kravi s časom 3:50,46. Med kadeti je bila Radovljičanka Mašič šesta na 100 m hrbtno s časom 1:15,26, Triglavanka Jereb pa prav tako šesta na 200 m. Celje: vidnejše uvrstitve Radovljice Na absolutnem državnem prvenstvu v Celju se je od 23. do 25. marca zbralo 166 plavalcev iz 31. jugoslovanskih klubov. Ker je to prvenstvo posa- meznikov, ekipnega vrstnega reda ni. Splitčanka Ana Marija Petričevič je osvojila kar sedem naslovov državne prvakinje, Gorenjci pa so ostali brez tega laskavega naslova. Najboljša je bila Radovljičanka Polona Rob, ki je osvojila dve srebrni medalji: 200 m delfin s časom 2:22,64 in 400 m mešano s časom 5:00,79. Peta mesta so dosegli med člani Radovljičan Potočnik na 400 m mešano s časom 4:58,26, med članicami pa Kranjčani Jamnik na 400 m kravi s časom 4:35,60 ter Pirčeva na 200 m hrbtno s časom 2:33,18, dvakrat pa je bila peta tuđi Radovljičanka Kejžar - na 400 m mešano s časom 5:06,99 in na 800 m kravi s časom 9:22,53. Šesto mesto sta dosegli Pire na 400 m mešano s časom 5:26,27 in Jamnik na 800 m kravi s časom 9:23,09, sedmo pa med člani Potočnik na 200 m mešano s časom 2:23,01 in Kejžar med članicami na 100 m prsno s časom 1:19,29. Veliki finale pa je dosegla tuđi Radovljičanka Demšarjeva na 100 m prsno s časom 1:19,71. I. Bregar «* Grega Benedik bo še smučal - Kranj, 30. marca - "Ko sem se te dnj odločil, da bom še tekmoval, se čutim dolžnega to povedati v svoj' delovni organizaciji Iskra Terminali, kjer sem zaposlen že od let' 1982. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem v delovni organizfl' čiji, ki so mi stali ob strani in vsako leto omogočali izredni plača" dopust," je dejal Grega Benedik na petkovi tiskovni konferenci Iskri Terminali. Kot je povedal Miroslav Jare, direktor delovne o? ganizacije so se prav te dni vrnili iz Afrike z novimi naročili. PoleU tega, da so Iskra Terminali svetovno znan in kvaliteten proizvajale* telefonskih terminalov in naročniških sistemov, v zadnjem času sve jo ponudbo razširjajo z dopolnilnim programom, ki ga izdelujejo * okviru kooperacijskih pogodb. Poleg pomoči, ki jo je tovarna vedn' nudila svojim vrhunskim športnikom ( npr. Carmanu, Štremflju..)" se zavedajo, da reklama (Grega nosi znak Iskra Terminals na čeU' di) v podjetništvu precej pomeni. Tuđi zato so se v tovarni odločil1' da mu še naprej pomagajo in mu želijo veliko tekmovalnih uspeho*1 V. Stanovnik, slika: F. Perda" I yr\ / \&\ ^se ljubitelje košarke vabimo na ko-l^l \ I rt šarkarsko tekmo (končnica prvenstva 3 |_____ -------J\ SKL) \\ I \ / // KK TRIGLAV : KK CELJE \*y\y \ts/l r ^' aPr''a 0D "• ur' v Športni dvorani \v*^—LV \J / na Planini ^-—___y J Med odmorom žrebanje vstopnic Ob zaključku ligaškega tekmovanja se zahvaljujemo gledalcem za obisk in športno bodrenje, vsem sponzorjem pa za finančno pomoć! Tržiško osnovnošolsko prvenstvo v namiznem tenisu - Solskj' športno društvo Kokrški odred s Križev je priredilo občinsko šo>' sko prvenstvo v namiznem tenisu, ki so se ga žal udeležili 1' učenci s sole organizatorja. Med ekipami sta naslova prvakov os; vojila Ana Muzik in Andreja Mežek ter Klemen Snedic in Mat«J Poljanšek, med učenkami in učenci do 4. razreda Mateja Muz'* in Matjaž Mali, med učenkami in učenci do 8. razreda pa AndrC ja Mežek in Blaž Konič. , J. Kik«1 Torek, 3. aprila 1990 / KRONIKA h 21. STRAN GLAS Miličniki vztrajajo kljub jalovim učinkom Ce se se miličniki "poskrijejo", bo kaos na cestah popoln Kranj, 2. aprila - V ponedeljek dopoldne so miličniki na gorenjskih cestah kljub sneženju - ko so imeli skoraj več dela z izločanjem ne-primerno opremljenih vozil iz prometa - izvedli preventivno akcijo, v kateri so preverjali brezhibnost motornih vozil in voznikov. Pri tem so jim po strokovni plati pomagali kontrolorji iz AMD, Alpe-toura in Integrala, pooblaščeni za tehnične preglede vozil. In izku-piček akcije? Ustavili so 545 avtomobi-lov. Ugotovili so 193 kršitev cestrroprometnih predpisov. 71 voznikov so opozorili, sodni-kom za prekrške so predlagali 18 kršiteljev, 134 so jih sami denarno kaznovali, šestim so odvzeli prometna dovoljenja, sedmim prepovedali nadaljnjo vožnjo, nehote pa so prijeli še štiri osumljence kaznivih de-janj Stevilke govore same zase. Kljub temu smo za nekaj besed komentarja zaprosili inšpektor-ja U NZ Kranj Ivana Demšarja. »Iz akcije v akcijo ugotavlja-mo, da po gorenjskih cestah križarijo številna zelo slaba vozila, bodisi da jih ljudje slabo vzdržujejo, da za nekatere vrste vozil ni rezervnih delov ali pa so ti deli že tako dragi, da jih mnogi vozniki takoj, ko se pojavi napaka, ne morejo kupiti. Večinoma gre za napake, ki bi-stveno ne vplivajo na varnost prometa, žal pa smo odkrili tuđi "hujše primere", o čemer priča sedem prepovedi nadalj-nje vožnje.« Sodniki proti akcijam Ivan Demšar pravi, da ni bil namen ponedeljkove in drugih podobnih akcij "lov" za čim večjim številom izrečenih ukrepov kršiteljem. Nasprotno, ukrepi, ki pridejo v poštev, so tako zelo mili, da se zaradi njih sploh ne splača "tratiti" moči in časa. Na nedavnem republi-škem seminarju, na katerem so bili tuđi sodniki za prekrške iz vse Slovenije, so sodniki zaplo-skali predlogu ene od kolegic, naj miličniki opuste tovrstne akcije in nehajo nalagati delo sodnikom, ki tako ali tako ni-ma pravega učinka, saj visina kazni kršitelju največkrat niti ne pokrije sodnih stroškov. Sizifovo delo Da je njihovo delo zelo podobno Sizifovemu, vedo tu- đi sami miličniki. Čeprav so se kazni konec minulega leta de-setkratno povečale, so še vedno prenizke. Žal so ravno kazni ti-sta šiba, ki se je vozniki (na tu-jem) najbolj oziroma (pri nas) najmanj bojijo. »Z nizkimi kaz-nimi je razvrednoteno naše delo in delo sodnikov za prekrške. Slovenija že nekaj časa predla-ga zvezni skupščini ponovno de-setkratno povečanje kazni, ki pa so za večji del države očitno že zdaj dovolj visoke. Najpriklad-nejša rešitev za nas bi bila, če bi na temeljnem zveznem zakonu lahko v Sloveniji sami gradili podrobnejše predpise, tuđi kazni. Prav tako menim, da bi sod-nike za prekrške lahko znatno razbremenili, če bi miličniki imeli več pristojnosti,« pravi Ivan Demšar. Odvzem motornih koles S pomladjo oziroma to-plejšim vremenom oživijo tuđi najstniki na motornih kolesih in kolesih z motorji. Se vedno se jih veliko vozi brez obveznih zaščitnih čelad, da o odstranjenih dušilcih, vožnjah po zeleni-cah in peš poteh med bloki, brezumnem divjanju po cestah niti ne govorimo. O»Takim voznikom borno začeli odvze-mati motorna kolesa in kolesa z motorjem, saj menimo, da borno le na ta način med mla-doletnike vnesli več reda. Za vsako drobnarijo odvzema gotovo ne bo, če se bodo kršitve ponavljale in bo tako odločil sodnik za prekrške, pa borno vozilo odvzeli za enega do šest mesecev.« Tisoč brezhibnih vozil in voznikov Prometni miličniki že nekaj časa iščejo tuđi brezhibna vozila in dobre voznike. Gre za akcijo, v kateri zavarovalnica Triglav brezhibnemu vozniku z brezhibnim vozilom pokloni 10-odstotni popust pri zavaro-vanju vozila. Vozila, ki tuđi po-dnevi vozijo s prižganimi luč-mi, se odzivajo na to akcijo, katere namen je seveda pove-čati prometno varnost. Gorenjski prometni miličniki so iz Ljubljane dobili skupaj sto bonov z zavaroval-niškim popustom. Številka se ne zdi visoka, vendar bo minilo še precej časa, da bodo boni razdeljeni, saj voznikov in vozil, ki izpolnjujejo kriterije, sploh ni toliko, ko jih prekaljeni miličniki dobijo pod drob-nogled. Nekateri se zmrdujejo, češ še ena v nizu "kviz" akcij na slovenskih cestah. A če kazni ne motivirajo, če kriza ljudi dela vse bolj živčne, nekulturne in nepažljive tuđi v prometu, če se avtomobili starajo in slab-šajo, ker ni denarja za nove, potem so tuđi takšne akcije dobrodošle. H. Jelovčan Vozniki brišejo varstveni ukrep iz dokumentov Radirka, ki prinese resnejšo kazen Ostati brez vozniškega dovoljenja je prava nadloga, kar dobro vedo zlasti oni, ki so ta ukrep že kdaj skusili. Prevoz na delo postane spet vezan na javna prevozna sredstva, opravki se brez avtomobila zavlečejo vsaj za uro, najbolj poguben pa je odvzem vozniškega dovoljenja za ljudi, ki si s pomočjo volana služijo kruh. Kazen, ki za tri, šest ali več mesecev prikrajša za udobno vožnjo, in jo voznikom ustrezni or- m NASONČNI STRANI ALf Družbena pomoč za protiradonsko zaščito hiš Kranj, 2. aprila - Poslovilna republiška skupščina je prejšnji te-den sprejela sveženj ekoloških dokumentov, med njimi poročilo o stanju okolja v Sloveniji (razmere se umirjajo), informacijo o reševanju vprašanja odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (sprejeta so merila za določanje primernih lokacij in renta, o odlagališču pa bodo odločali ljudje na določenem ob-močju z referendumom) ter delno poročilo skupine delegatov republiške skupščine o vplivih izkoriščanja rudnika urana Ži-rovski vrh na okolje. V zvezi z rudnikom je pretekli teden naslovila svoja sta-lišča in predloge republiški skupščini tuđi škofjeloška skupščina. Ko smo primerjali škofjeloško gradivo s predlogi skupine delegatov oziroma programom ukrepov in raziskav slovenske vlade v naslednjih letih na področju jedrske varnosti in merjenja radioaktivnosti v naši republiki, smo ugotovili, da so si zelo podobna. Konkretno za Rudnik urana Žirovski vrh je skupina delegatov predlagala, naj s strokovnjaki prouči možnosti za zmanjšanje površinskih deponij jamske in hidrometalurške jalovine, ki povzroča trajno dodatno sevanje v okolju; vari-antna rešitev je vračanje trdih odpadnih snovi v rudniške ja-ške. Takojšen ukrep za zmanjšanje obremenitev prebivalstva na območju RUŽV s sevanji mora biti družbena pomoč za iz-vajanje sanacij v zvezi s protiradonsko zaščito v objektih, ki so najbolj izpostavljeni temu, sicer naravnemu, viri sevanja. Zdravstvene službe v republiki morajo predlagati ustre-zne redne načine spremljanja zdravstvenega stanja prebivalstva na vplivnem območju RUŽV. To velja še posebej za otro-ke in mladino. Skupina delegatov še ni uspela obdelati tuđi ekonomske plati delovanja rudnika urana, ki bo najbrž najodločilnejši pokazatelj nadaljnje usode rudnika. Zato je republiška skupščina naročila izvršnemu svetu, naj na osnovi sedanjih pred-logov skupine delegatov pripravi akcijski program, skupščina v novi sestavi pa naj ustanovi (ali podaljša veljavo sedanji) novo komisijo, ki bo končala delo. H. J. gani vpišejo v posebno rubriko v vozniškem dovoljenju, večina disciplinirano prebije. Do na-slednjega prekrška seveda. Najdejo pa se tuđi taki, ki jo prostodušno izbrišejo iz dokumenta in se potem mirne vesti vozijo po svetu. Na Gorenjskem so prometni miličniki že v letošnjih treh me-secih zalotili sedem takšnih inovatorjev, kdove koliko jih pa še neodkritih suce krmilo! Takšno ravnanje je v posmeh milici, ki je predlagala ukrep za grob prekršek na cesti, v posmeh sodniku za prekške, ki ga je izrekel, da bi nevarnega voz-nika izločil iz prometa, pa tuđi v posmeh vozniku samemu. Težko je reci, ali je slednji tako naiven, da si ne predstavlja ob-stajanja evidenc o prekrških in ukrepih, med katerimi je zabe-ležen tuđi njegov »greh«, ali pa tako prebrisan, da se zaveda zmede, ki mora vladati v taisti evidenci ob množici prekrškov. Vsekakor ima po verjetnost-nem računu dvoje možnosti: po ugodnejši se bo mirno vozil v času, ko mu je izrečen varstveni ukrep, pri čemer ga ne bodo zalotili. Po neugodni pa ga bodo odkrili, mu za najmanj tri mesece podaljšali varstveni ukrep in ga vrh vsega kaznovali še zaradi ponarejanja dokumentov. Slednje je že resnejša stvar, ki storilcu kaznivega de-janja lahko prinese večjo denarno kazen, pogojno kazen ali ćelo zapor. Vozniki, ki jih je doletel varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila, kakor urad-no rečejo odvzemu vozniškega dovoljenja, naj dajo na tehtni-co omenjene možnosti in izra-čunajo, ali se jim splača vzeti radirko v roke. Naj ponovimo: sedem so jih že zalotili. D. Z. Žlebir Kriminal med mladimi Izsiljevanje v šolski garderobi Kranj, 2. aprila - Ravno pred tednom dni smo pisali o nevarnem povečevanju števila kriminalnih dejanj med otroki in mladino (v škofjeloški občini lani kar za četrtino) in da pri tem miličniki pogrešajo večjo aktivnost specializiranih strokovnih institucij (socialnih služb). Naporno delo očitno caka šolskega psihologa (in starše, če jim je kaj mar) če bo hotel spreobrniti šestošolca iz ene od gorenjskih osnovnih šol, ki je v garderobi izsiljeval šest sošolcev. Fant bi si rad polepšal svoj rojstni dan in je od šesterice sošolcev zahteval, naj mu prinesejo vsak po pet dinarjev, sicer da jih bo mučil in pretepel. Sošolci so rekli ne, nakar je nasilnež na enem od sošolcev pokazal, da se ne šali. Vrgel ga je na tla in pretepel, mu ukazal, naj moli, vsako napako pa je pretepeni moral plačati z desetimi sklecami. Rešil se je tako, da je plačal, enako so storili tuđi drugi, ražen enega, ki je obljubil, da bo denar prinesel drugič. Enemu od sošolcev je nasilnež hotel za 200 dinarjev prodati zlomljeno hokejsko palico. Ker je bil strah pred izsiljevalsko in nasilniško nastrojenim sošolcem hud, je dogodek prišel tuđi na ušesa milični-kom, ki so posegli vmes. Morda je za fanta le še čas, da se vr-ne na prava pota? V kranjskem "križišču smrti" je spet trčilo Pismo republiškemu komite ju Precej dolgo bi trajalo, če bi iz policijskih dosjejev hoteli iz-vleči vse podatke o številu in posledicah prometnih nesreč, ki so se v minulih letih zgodile v kranjskem "križišču smrti", v križišču čest Kranj-Preddvor-Brnik-delavski most. Tuđi spisek odškodnin, kijihje izplačala zavarovalnica, bi bil nedvomno vsaj enako dolg, če ne daljši. Na pamet ugibam, da bi morda z denarjem, ki ga je v tem času izplačala zavarovalnica, že lahko postavili semaforje. Pred nekaj dnevi je v najbolj črnem kranjskem križišču spet trčilo. Vzrok običajen: izsiljevanje prednosti. Na srečo ražen stol-čene pločevine nobenemu od voznikov in sopotnikov ni bilo hude-ga. Lahko pa bi bilo, kot je bilo že dostikrat doslej. Vse pogosteje se sprašujem, kdo od pomembnih ljudi bi se moral ubiti v tem križišču, da bi se cestni mogotci končno razmi-gali in poskrbeli za večjo varnost. Kajti očitno doslej še ni bilo "prave" žrtve; nekaj mladih ljudi ne šteje, tuđi inspektor U NZ Kranj, kot kaže, ni bil dovolj vreden. O pasteh tega križišča so novinarji že veliko pisali, ga kazali za televiziji. Iz kranjske UNZ so že ničkolikokrat predlagali, naj bi nevarnost omilili bodisi z nagubanjem cestišča, bodisi s sema-forji ali podvozom. Nič. Republiška skupnost za ceste, ki drži roko nad regionalnimi cestami, torej tuđi tem križiščem, se ne zgane. Zdaj je pismo iz LI NZ spet romalo na republiški komite za promet in zveze, naj vendar le pritisne na pravi gumb. Bo tuđi usoda tega zadnjega pisma enaka prejšnjim ? Koliko ljudi bo v "križišču smrti" še moralo pustiti svoja življenja?! H. Jelovčan / NESREĆE ^ Z motornim kolesom v kombi Žiri, 1. aprila - Damjan Lavrenčič, 1970, iz Žirov je peljal z motornim kolesom Tomos s C. jurišnega bataljona v Zireh proti C. XXXI. divizije. V blagem desnem preglednem ovinku je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na levi vozni pas, nato s ceste ter treščil v zadnji del parkiranega kombija. Voznik, ki je vozil brez dovoljenja, je bil v nesreči huje ranjen, sopotnica Jerneja Rejc, 1973, iz Skofje Loke, pa lažje. Sopotnica je bila brez varnostne čelade. Umri zaradi podhladitve Radovljica, 2. aprila - V sredo ponoči je zaradi podhladitve umri 71-letni oskrbovanec doma Janka Benedika iz Rado-vljice Franc Jan. V vrtu ob lopi blizu doma ga je našel eden od domačinov. Otrok utonil v reki Tržič, 2. aprila - Še ne štiriletni A. H. iz Retenj se je z nekaj starejšim vrstnikom igral za hišo, kjer teče rokav Tržiške Bistrice. Otroka so našli 200 metrov nižje v vodi. Med igro je padel v vodo in utonil. Dežurni zdravnik mu ni mogel več pomagati. Promet je večji, problemi pa vedno enaki Tovornjaki v mestu ne bi smeli parkirati Jesenice, 2.marca - Na seji izvršnega sveta jeseniške občine smo slišali umestno pobudo, da bi razmišljali o občinskem odloku, ki bi prepovedal parkiranje tovornjakov v mestu. Semaforizacija križišča pri Čufarju in neurejeno odtekanje meteornih voda. Občinski svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu je s svojim poročilom izvršni svet skupščine občine Jesenice tuđi tokrat kot vsa leta doslej opozoril na probleme in nepravilnosti, ki se dogajajo na jeseniških magistralnih in regionalnih cestah. Člani sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu so tuđi lani organizirali več uspešnih akcij, med drugim akcijo skupaj z Integralom, ko so pregledovali vozila v cestnem prometu. Ugotovili so, da kar 45 odstotkov vozil ni bilo tehnično primernih za cesto, največ okvar pa imajo na zavorah, svetlob-nih telesih in krmilnem mehanizmu. Znano je, da zaradi slab-šega življenjskega standarda in padca kupne moči ljudje nima-jo denarja za nakup novih avtomobilov, vozila se starajo in vzdržujejo dalj časa. Ocenjujejo, da se je promet na jeseniških cestah povečal za okoli 8 odstotkov, največ nesreč pa se pripeti na regionalnih cestah. Po starosti povzročiteljev prometnih nezgod je največ starejših ljudi, kazni pa so po mnenju sveta še vedno prenizke. Na Jesenicah so zaposlili komunalnega redarja, ki redno kaz-nuje voznike, ki so neprimerno parkirali, čeprav je obenem tuđi res, da je v mestu občutno premalo parkirnih površin. Ko so gradili nove stolpnice, so kar nekako pozabili, da je treba po-skrbeti tuđi za dovolj parkirišč ob blokih. Zato danes vozniki parkirajo kjerkoli, še poseben problem pa so tovornjaki. Na seji izvršnega sveta smo zato slišali umestno pobudo, da bo treba razmišljati tuđi o tem, da bi sprejeli odlok o prepovedi parkiranja tovornjakov po Jesenicah. Največji problem v mestu še vedno ostaja semaforizacija križišča pri Čufarju, kjer stalno prihaja do nesreč. Križišče je zelo prometno in skrajno neustrezno urejeno. Dalje: že nekaj časa se razpravlja tuđi o semaforizaciji križišča pri gasilskem domu, neurejeno je odtekanje meteornih voda ob deževju na posameznih odsekih skozi Jesenice, predvsem na mostu magistralne ceste na Koroški Beli, pred semaforiziranim križiščem. D. Sedej @®m@ssjjgiEscaAS 22. stran OBVESTILA, OGLASI Torek, 3. aprila 1990 IOR0SHM J0uti» FREIŽEIT 990 KLAGENFURT zavarovalna skupnost triglav "li0. GORENJSKA OBUOCNA SKUPNOST n. sub.o. Odbor za medsebojna delovna razmerja pri delovni skupno-sti Zavarovalni skupnosti Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj, objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1SKLEPANJE PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ, ZBI-RANJE PONUDB ZA SKLENITEV ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ IN INKASIRANJE PREMIJ V ZASTOPIH - JESENICE - CENTER - BOHINJSKA BISTRICA (2 delavca) 2ADMINISTRATIVNO MANIPULATIVNA DELA V ZVEZI Z OBDELAVO PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ ZASEBNEGA SEKTORJA NA PE Jesenice Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas, s poskusnim delom pod tč. 1 in 2 do 4 mese-ce. Za opravljanje navedenih del in nalog mora delavec poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod tč. 1) da ima srednjo oz. najmanj poklicno solo neopre-deljene smeri, 1 leto delovnih izkušenj, starost najmanj 18 let, (moški) odslužen vojaški rok, veselje do terenskega dela in do dela z ljudmi ter da stanuje v zastopu oz. njegovi neposredni blizini; pod tč. 2) da ima srednjo solo ekonomske smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati za opravljanje navedenih del in nalog naj svoje prošnje, napisane lastnoročno pošljejo na naslov: Delovna skupnost Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj, sektor za samoupravno org. in kadre. K prošnji je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis z navedbo dosednje zaposlitve in druga dokazi-la, ići so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 8.dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku objavnega roka. UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ Razpisujejo prosta dela in naloge v sekretariatu za finance POMOĆNIK SEKRETARJA IN SAMOSTOJNI SVETO-VALEC ZA FINANCE Pogoji: - visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti ekonomske ali pravne smeri - 5 let delovnih izkušenj - 3 mesečno poskusno delo - strokovni izpit Strokovni izpit za upravne organe in strokovne službe se lahko opravi v enem letu po namestitvi. Za razpisana dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov OBČINA KRANJ, Trg Revolucije 1, splošne službe, 64000 Kranj. Kandidate borno o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Svet KNJIŽNICE IVANA TAVĆARJA ŠKOFJA LOKA razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -RAVNATELJA KNJIŽNICE Za ravnatelja je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev iz 484. člena Zakona o združenem delu ter določil Dogovora o kadrovski politiki občine Škofja Loka izpolnjuje naslednje pogoje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo knjižničarske, slavistične, komparativistične ali druge humanistične smeri s strokov-nim izpitom, - tri leta (za visoko) ali pet let (za višjo izobrazbo) delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih nalogah, - da je družbenopolitično in kulturno angažiran v svojem ži-vljenjskem in delovnem okolju. Mandat ravnatelja knjižnice traja 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju raz-pisnih pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Knjižnica Ivana Tavčarja, 64220 Škofja Loka, Šolska 6, z oznako na ovojnici "za razpisno komisijo". O izbiri borno kandidate obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa sveta knjižnice o imenovanju. R. BITENC,Vodopivćeva 3, 64000 KRANJ stan.: Trubarjev trg 9, tel.: 064 23-394 OKVIRJI SLIKE OGLEDALA 2a stranke: 10-15, 16-19, ob sobotah zaprto OBČINA KRANJ Sekretariat za občo upravo razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih rabljenih predmetov: 1 Stroj za brizganje plastičnih mas, ekstrudor, mlin za mletje plastične mase in peč za sušenje 2JRazni elektromotorji, ventilatorji, varilni aparat, kompresor, 6-tonske škarje za rezanje železa, ročni vrtalni stroj 3.Razni drugi deli za predelavo plastičnih mas 4Pohištvo in oprema Interesenti si dražbene predmete lahko ogledajo dve ure pred pričetkom dražbe. Javna dražba bo v sredo, 4/4-1990, ob 10. uri v Kranju, Jezerska c. 44 (Primskovo). Kupljene predmete je treba plačati takoj in prevzeti do konca dražbe. Seznam dražbenih predmetov in informacije dobite pri Sekretariatu za občo upravo v sobi št. 138 ali po telefonu 25-661, int. 271. Titov trg 4 b škofja Loka (pri hotelu Transturist) vam nudi: — ocenitev in prodajo elektr. opreme (HI-FI, video, TV, avto oprema...) — servisiranje elektr. opreme (video, HI-FI) Informacije vsak dan od 7. -10. ure po tel.: 621-178 — posebej za videotekarje presnemavamo izključno z master kopij V naši videoteki imate na razpo- lago 1000 filmov različnih žan- rov. Trgovina je odprta vsak dan od 14. do 19. ure, sobotaod 9. do 12. ure. Vse informacije dobite na tel.: 621-261____________________ TOri SLOmUMBJ Mednorodno oodietie TRGOVSKICENTER BLED Ljubljanska 4 IZBRANO POHIŠTVO # DROBNIOKRASNI PREDMETI # SVILA # KRISTAL # PORCELAN # KRZNO # USNJE 0 ZLATO... Odprto: pon. - sob. od 9.-12. ure in od 15. -18. ure nedelja 11. -17. ure 2IVI1A ŽIVILA KRANJ trgovina in gostinstvo PRJPfcNiU *M* VAM IflfiflDMO -0D2.4.6MJL VRAT BREZ KOSTI „NEOPLANTA'1 kg 95,00 HREN „DROGA"150 g 8,00 JAJCA 30 kom 39,00 MERL0T ..BRDA • 11 20,00 -------" BRIŠKO BELO „BRDA" 17,00 JAB0LKA - pakirana 2 kg 30,00 POMARANČE - „ nn pakirane 2 kg 35,00 OBISCITE NAŠE PRODAJALNE! /4Ox FK5O- 33X ALFA ROMEO Uhu... ¥ milijoriov «Hn 35.OWx|j[D9 din I. ŽREBAHJE 11. 4. KONČNO ŽREBANJE11. 5. 9O Torek, 3. aprila 1990 / MALI OGLASI, 23. STRAN @©ESB55©E&IGLAS MflLI OGLASI ^ 27-960 Cesta JLA 16 APARATI STROJI Prodam KULTIVATOR Gorenje in snežno FREZO. Japelj, Podlubelj 70, Tržič___________________4844 Prodam KABINO za Traktor Deutz 45. « 80-613________________4SM6 Prodam štiri KOLEKTORJE Cena 3.000,00 din za kos, « 80-521 4926 Prodam barvni TV Gorenje. Cena 200 DEM. Černi, Zg. Gorje 83 4936 Barvni TV Grundig, ekra 55 cm, brezhiben, prodam za 3.200,00 din. ■8" 21-217 4944 MIZARSKO KOMBINIRKO širine 32 cm, novo, še konservirano, po-ceni prodam. « 46-458 4959 Prodam PUHALNIK tajfun z mo~ torjem ali brez. Kidričeva 32, Škof-ja Loka 4963 Prodam TRAKTOR MERCEDES MB trak 700, pogon na vsa štiri ko-lesa.« 83-840__________4964 Prodam novo PEČ za centralno kurjavo Stadler, 25 kW, 10 odsto-tkov ceneje. Koder, Kokra 41/a, Zg. Jezersko 4974 Ugodno prodam nov PRALNI STROJ Gorenje. « 70-045 4987 BETONSKI MEŠALEC in PRALNI STROJ Gorenje, ELEKTROMO TOR, 4 kW, 1.400 obratov, novo. Naslov v oglasnem oddelku 4990 SLOVENjJATURIST Prodam pet kosov vratnih KRIL, še lepo ohranjena. Praprotna polica 29, Cerklje______________4922 Prodam suh smrekov OPAŽ in la-dijski POD. «77-080_______4932 Prodam 185 kvad. m. uvožene stresne KRITINE Tegola Canade-se « 24-419 4939 Prodam 8 kvad. m. hrastovega kla-sičnega PARKETA, dim. 620 x 54 x 22 mm. « 74-056, popoldne 4992 Prodam presejan PESEK za malto ali omete. «50 927 5003 KUPIM Kupim BIKCA simentalca, starega od enega do štirih tednov. « 64-379_________________4955 Kupim rabljeno PRIKOLICO in ugodno prodam POLKAVČ. «46-021_________________4958 Kupim gradbeno DVIGALO in de-ske za šolanje, lahko rabljene. Ivo, « 26 456 4960 DELAVSKA CESTA 19, STRAZ1SČE, 64000 KRANJ, 064/22-065 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA BO OD 2. 4.1990 DALJE TRGOVINA ZAPRTA, HKRATI PA VAS VABIMO, DA SE SPET OGLASITE 14. 4.1990 V PRENOVLJENI TRGOVINI HVALA ZA RAZUMEVANJE _________________SE PRIPOROČAMO Moderni interieri nudi: po zelo ugodni ceni zložljive miže, stole in ležalnike za kampiranje stol 169 din miza 267 din ležalni stol 284 din iežalna postelja 264 din Se priporoća Lesnina v Kranju in na Jesenicah POSESTI Prodam vrstno GARAŽO na Jese nicah - Javornik. Cena 50.000,00 din «81-352 4924 Podam nov črno-bel TV, daljinsko upravljanje. Cena: 3500 din. « 064-631-784 Prodam VILIČARJA, 1.5 tone, die-sel in betonske GREDICE, dolž. 3 m, primerne za govji hlev. Resnik, Moste 76, Komenda, «061/841-118____________4996 GRADBENI MATERIAL Na zalogi imamo stresno cement no OPEKO špičak. Nudimo 30 od-stotkov popusta. Vinko Brečko, Sebenje 67, Bled. « 77-756 4541 GOSTILNA LAKNER Cesta na brdo 33 Kokrica-Kranj VAS VABI, DA POSKUSITE ODLIČNE SLOVENSKE DO-MAČE JEDI - KMECKA POJEDINA, AJDOVI ŽGAN-CI. SIROVI ŠTRUKLJI, AJDOVI STRU- KIJI... ODPRTO OD 10. DO 22. URE Tel.:(064)22-890 (ponedeljek zaprto) Prodam semenski in jedilni KROMPIR bintje in jerla. Britof 314, Kranj 4972 Prodam SADIKE pelargonij in fuk-sij. Cena 10,00 za kos. Jože Konc, Mošnje 37, Radovljica, « 79-943 ________________________4985 Prodajam lesne BRIKETE za kurjavo. Cena 800,00 din za tono. Babič, Bistrica 7, Duplje. « 70-007 5000 RAZNO PRODAM Poceni prodam KAMP PRIKOLICO Adria 450, letnik 1976 in kotnp SE-DEŽNO GARNITURO s FOTELJI « 75-202_________________4938 Prodam 1 leto staro KUHINJO Arelija z vgradnim štedilnikom in 9 kvad. m. KERAMIČNIH PLOŠČIC. « 58-323__________________4951^ Prodam krmilni KROMPIR in škril-no KRITINO. « 44-647 4956 Prodam SENO in dele za R 12 in GS. Peternelj, Podbrezje 32, Duplje________________________4962 Prodam POSTELJO meblo 160x200, masivno MIZO s šestimi stoli, kmečki stil in tovorno PRIKOLICO 150x300 cm, po zelo ugodni ceni. « 77-234, od 7 do 14 ure _________________________4968 Prodam 100 kvad. m. TLAKOVCA in ŠIVALNI STROJ Ruža Selektro nik «632-265 4981 Prodam 23 kvad. m. stenske hrastove OBLOGE, nova, še zapakirana, kosilni GREBEN za Hondo 600, nov in moško KOLO, navadno, no vo. Vse prodam 50 odstotkov ceneje. « 80-319, po 17. uri 4995 STAN. OPREMA Prodam POSTELJO iz otroške so be Samo. «52-208_________4929 STANOVANJA V Šorlijevi ul. oziroma v blizini Vo dovodnega stolpa mlada zakonca nujno najameta za daljši čas (mož nost kasnejšega odkupa) 1-sobno, lahko tuđi večje STANOVANJE. Nudiva predplačilo «25 318 4543 GARSONJERO ali manjše STA NOVANJE vzamem v najem. «33 102_________________4920 Zakonski par z otrokom najame 1-sobno ali 2-sobno STANOVANJE v Kranju. « 36 374 4982 Družbeno GARSONJERO zame-njam za 1-sobno stanovanje s ka binetom. « 38-235, po 20. uri 4986 V najem vzamem 1-sobno STANOVANJE v okolici Lesc « 75-522 5001 VOZILA R. BITENC,Vodcpiv£Bva 3, 64000 KRANJ sur,.: Trubarjev trg 9, lel.: 064 23-394 jj OKVIR.H SLIKE OGL.EDALA 2* strante: 10-15, 16-19, ob sobotah zaprto Podjetje CREINA Kranj p.o., Mirka Vadnova 8 Kranj Objavi ja JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih sredstev: izklicna cena 1. merilna naprava za točenje goriva 50 l/m 2. merilna naprava za točenje goriva 50 l/m 3. cisterna 1700 1 (na stojalu) 2 kos. 4. pločevinasti valj 1350 x 2800 x 4 mm 5. elektroviličar PRIMAT 2 t 2 kosa 6. varilni aparat CO 2 450 A 5 kosov 7. aparat za točkovno varjenje (s stojalom) 8. varilna miza za krožno varjenje 9. jeklena blagajna 1025 m3 les za zaboje (palete) llbetonska stojala za kolesa 18 kosov din 2.500 2.000 2.500 3.000 1.200 1.200 5.000 9.000 1.000 500 din za m3 40 Licitacija bo 6. 4. 1990 ob 12. uri v prostorih podjetja CREINA Kranj p. o.. V izklicni ceni ni upoštevan prometni davek, plača ga kupee. Objavljena sredstva borno prodaj ali po načelu »videno-kupljeno«. Kupee mora blago plačati in prevzeti v 5 dneh. Pred pričetkom licitacije morajo interesenti vplačati 10 % varščino. Kasnejših reklamacij ne borno upoštevali. Kupim MENJALNIK za Diano 6 CV, letnik 1978. «48-533, Markič ________________________5002 LOKALI__________ V najem vzamem DELAVNICO ali starejše GOSPODARSKO POSLO-POJE, HLEV. Možna adaptacija. Šifra: AVSTRIJEC 4988 V Škofji Loki ali okolici vzamem v najem PROSTOR primeren za av-tokleparsko dejavnost. Naslov v oglasnem oddelku. 4997 OBVESTILA Prevzamem vsa ZIDARSKA in FA-SADERSKAdela «40-316 4626 SATELITSKA TV! Hitra dobava in montaža po najugodnejši ceni. «78-212, popoldne________4680 IZDELUJEMO SVETLOBNE, od-bojne in navadne table, napise in disagne na vse vrste površin. «061/218-595____________4971 OSTALO_________ Prodam otroški kombiniran VOZI- ČEK.« 632-091___________4492 Ugodno prodam gumijast ČOLN Sport Beograd, Respet, C. na Belo 14, Kranj - Kokrica, « 22-333 4787 Prodam semenski KROMPIR igor in desyre. Jeglič, Podbrezje 192 4041 Prodam SENO. «061/841-576 ________________________4925 Ugodno prodam ČOLN Maestral z motorjem, 4 kM. « 46-405 4930 Prodam SENO. Sušnik, Goričane 24, Medvode, «061/611-363 4937 Prodam tovorno prikolico za oseb-ni avto. Žlebir «42-158 Prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik VI. 1986, 31.000 km. Ogled po 15. uri. Nova vas 7, Radovljica Ugodno prodam FORD ESCORT, starejši letnik. « 70-728 4545 Prodam MITSUBISHI galant GL, letnik 1988. Plaznik, Ljubljanska 16, Kranj____________________4547 ALFA 33 1.5, letnik 1986, metalno zelene barve, prodam. «22 245, od 8. do 18 ure____________4633 Prodam nov AKUMULATOR za R 4 GTU, AVTOGUMO 135 SR 13, let-na in dve zimski AVTOGUMI 135 SR 13. «21-559, dopoldne 4685 Prodam MOTOR Tori cross Ja pelj, Podljubelj 70, Tržič 4843 Z 750, letnik 1979, prodam. Kern, Jezerškova 5, Komenda 4918 Kupim OPEL KADETT, letnik od 1980 do 1984 ali GOLF, S paket «45-307 4919 Prodam Z 126 P, letnik 1978, regi^ strirana, za 1.000 DEM in namizno KROŽNO ŽAGO, za 1.000 DEM. Gračner, Hraše 18, Lesce 4927 Prodam Z 750, letnik 1982 Veho vec, Valjavčeva 14, Kranj 4928 Prodam Z 101, ćelo ali po delih, motor 70.000 km. Krvavška c. 24, Cerklje___________________4931 Prodam JUGO 55 skala, letnik 1989 ali zamenjam za Jugo 45, letnik 1988.« 36-166, popoldne ______________________ 4933 Ugodno prodam rabljeno pony KOLO. Informacije na «38-512, od 17. do 18. ure___________4934 Prodam Z 101, letnik 1976, registri-rana ćelo leto. « 46-635 4941 Prodam 126 P, letnik 1977. «82-207_____________ 4943 Prodam ŠKODO 105, letnik 1982, registrirana, z novimi gumami. Černivec 19/a, Brezje, «79-028, popoldne 4946 Prodam LAĐO samaro, rdeča, letnik 1987, z Michelin gumami. Ku-ratova 48, Kranj - Kokrica, «24-327____________ 4947 Prodam Z 101, letnik 1980 Cena 15.000,00 din. « 69-224, popoidne Prodam Z 750, letnik 1976, registrirana dofebruarja 1991 in ŠIVALNI STROJ Singer - za usnje in konfekcijo. Marija Karamec, Cankarje-va 22, Tržič_______________4952 Lepo ohranjeno LAĐO 1600, letnik 1982, prodam po ugodni ceni. Ogled popoldne Veselko Mittič, Kropa 3/b ________4957 Prodam BT 50, letnik 1987. Repe, Partizanska 3/a, Bled 4975 Prodam karambolirano Z 101, ćelo ali po delih. «66-652, po 14 uri ________________________4976 MOPED ATX prodam za 1.700 DEM v dinarski protivrednosti. «82 359 _______________4977 Nujno in poceni prodam Z 101, letnik 1979, registrirana do septem-bra 1990. «37-329_________4979 Prodam JUGO 45, letnik 1984, klT ramboliran. Novak, Hraška c. 4, Lesce 4983 Prodam FIAT 126 P, letnik 1980. Ferjan, C. Gorenjskega odr. 8, Bled 4994 Prodam MOPED BT 50, karamboli-ran prvi del, prevoženih 300 km. Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 4998 Ugodno prodam Z 101 GT 55, letnik 1985 in brako PRIKOLICO. Alpska 12, Lesce 4999 Prodam OPEL KADETT 1600 die-sel, prva registracija" 1987, registri ran do oktobra 1990 Cena 130.000,00 din. « 39-297 5004 Prodam VW 1300, registriran za eno leto. « 42 332 5005 PRODAJALNA KURIVA DEŽMAN BLED OBEŠČA. DA D0BAVUA PO KONKURENČNIH CENAH VSE VRSTE PREMOGA IN DRV. Tel.:77-081 od 8. -12. ure in od 17.-19. ure ZflPOSLITVE V Pekarni zaposlimo pridnega DE-LAVCA. Informacije na « 27-935 ________________________4850 Takoj zaposlim KV ZIDAR JA. IrT-formacije po 16. uri. Jezerska c. 78/a, Kranj 4860 Honorarno zaposlim VARILCA za argonsko varjenje. Šifra: KVALIFIKACIJA_________________4917 Resnim ŠIVILJAM oddam delo na dom. Pogoj overlook. Šifra: SIVI UA 4923 Vsem, ki imate veselje do TEREN SKEGA DELA, nudimo odličen za služek. Informacije na « 46-273 _________________________4935 Zaposlim TRGOVKO v trgovini z mešanim blagom. Informacije na « 28 938_________________4949 Občasno pomoč pri prodaji potre-bujem. Jeti sport, trg. center Bled ______________________ 4967 Zaposlim strojnega KLJUČAVNI ČARJA in STRUGARJA. «064/44-501, dopoldne ali 061/611-179, popoldan______4969 KOZMETIČARKE in vsi, ki vas ve seli delo s kremami, se oglasite v popoldanskih urah na «73-243, Irena 4984 Iščemo resno žensko ali zakonski par, srednjih let, za POMOČ v go spodinjstvu, v Umagu. Stanovanje, hrana in OD, zagotovljeno Obrnik iz Umagal «053/53-801, po 14. uri 4991 ŽIVALI___________ Prodam 15 zdravih moćnih ČEBEL. «47-052 4350 Prodam 120 kg težkega črno-bele ga TELETA Zgoša 47/a, Begunje _________________________4940 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem telila. Branko Valant, Ribno, Parti-zanska 7, Bled_____________4942 Prodam OVNA. težkega približno 100 kg, primeren za večji trop ovac. « 64-355____________4950 Prodam OVCE, mlade in starejše. Ivan Agnič, Zg. Bitnje 194, Žabnica (pri Puškarni)______________4953 Prodam 14 dni staro TELIČKO. Rozman, Gorica 10, Radovljica ____________________ 4954 Prodam KRAVO in TELIČKO. Ma-če 1, Preddvor 4961 Prodam TELICO v 7. mesecu bre josti. Franc Župan, Sp. Gorje 133 ________________________4965 Prodam JARKICE sorte prelux. Urh, Zasip Reber 3, Bled 4966 Prodam tri plemenske OVCE. «64-201 4978 Prodam štiri tedne starega BIKCA simentalca za nadaljno rejo. Pod-brezje41. Duplje___________4989 Prodam PRAŠIČKE, težke od 20 do 35 kg in semenski KROMPIR dezire Voglje, Letališka 7, Šenčur _________________________4993 Memškega OVČARJA, starega 2 eti, poceni prodam Pes je odli-inih staršev in miren. « 49-250 5006 ZAHVALA Ob izgubi naše drage žene, mame in sestre LJUDMILE TRILER roj. Rešek se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom. Živinorejsko-Veterinarskemu zavodu Kranj, Avto moto društvu Kranj ter ostalim znancem za darovano cvetje, izrečeno sožalje ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodom duhovnikom za lep pogrebni obred in poslovilne besede. ŽALUJOČI: mož Vinko, sin Tomaž z družino in ostalo sorodstvo Drulovka, 22. marca 1990 ZAHVALA Ne, ni umri! Še duh njegov živi med nami, na delo nas budi in drami. (S. Gregorčič) Vsem, ki ste bili z nami ob slovesu našega dobrega moža in očeta JANEZA MEDJA iskrena hvala! VSI NJEGOVI / MOVICEPfDOCODm^jr Novost v telefoniji Avtomati za nakup žetonov Kranj, 2. aprila - Na podlagi poslovno tehničnega sodelovanja med Iskro Terminali in Podjetjem za PTT promet Kranj so pred dnevi v preddverju pošte v Poštni ulici 4 v Kranju namestili prvi avtomat za prodajo žetonov za javne telefonske govorilnice. Gre za novost, ki sicer v poslovnem svetu ni nobena posebnost, pri nas pa vendarle je svojevrstno potrdilo, da si pri-zadevamo ujeti korak z razvito Evropo. Iskra Terminali, kot je povedal Cveto Štular, vodja programa javnih telefonskih govorilnic, je na podlagi sodelovanja z italijansko firmo Si-dea pripravila avtomat za prodajo žetonov, namenjenih za uporabo v javnih telefonskih govorilnicah. Sedanjemu v Poštni ulici 4 v Kranju bo v krat-kem sledil podoben na letališ-ču Brnik, z obema pa bodo tako v Iskri Terminali kot v Pod-jetju za PTT promet Kranj na neki način tuđi testirali tovr-stno tržišče. Sicer pa je v tako imenovani prvi seriji na voljo 25 takšnih avtomatov. Nova naprava, kjer je znaša delež Iskre pri proizvodnji 60 odstotkov, bo sprejemala Štiri vrste bankovcev in sicer za 10 in 50 par ter za 2 in 5 dinarjev. Z nakup enega, tako imenova-nega A žetona, bo treba odšteti 90 par, z njim pa bo možen pogovor v javni telefonski govo-rilnici v časovni dolžini petih impulzov (v krajevni omrežni skupini je to 15 minut). Kasne-je, če se bo uveljavil, namera-vajo avtomat razširiti tuđi na prodajo B žetonov (25 impulzov) in C žetonov (50 impulzov). Posebnost naprave je tuđi, da natančno preveri banko-vec in ga, če ni pravi, ali je po-škodovan, vrne. Težava (ali pa tuđi ne) pa je, da avtomat pri preplačilu za nakup žetona ne vrne denarja, marveč kupcu Avtomat za prodaja žetonov za javne telefonske govorilnice v preddverju pošte v Poštni ulici 4 v Kranju, ki je odprta od 6. do 19. ure. - Foto: F. Perdan (istemu ali pa naslednjemu) ra-zliko obračuna kot kredit nakup novega žetona. za A. Ž. Spomladanski sejem Kranj - Od 13. do 19. aprila bo v Kranju tradicionalni sejem kmetijstva in gozdarstva. Za to letošnjo spomladansko se-jemsko prireditev je med razstavljalci precejšnje zanimanje in razstavnega prostora praktično ni več. Poleg tradicionalne kmetijske mehanizacije bo prireditev pestra tuđi po ponudbi blaga in izdelkov za široko potrošnjo, kot so pohištvo, razli-čni gospodinjski stroji, konfekcija... Novost na sejmu bo prodaja semen Semenarne Ljubljana in oprema za predelavo mesa. iz Zvezne republike Nerhčije. Proizvajalci oziroma pre-delovalci prehrambenih izdelkov iz vse Slovenije bodo na sejmu pripravili različne prodajne akcije in poskušnje hrane. Med prireditvijo pa bo tuđi "lovski dan" s srečanjem lovcev. A. Ž. Vzgoja in oskrba rastlin Preddvor - Odbor za prireditve v krajevni skupnosti Preddvor v kranjski občini bo v četrtek, 5. aprila, pripravil zanimivo predavanje, ilustrirano z barv-nimi diapozitivi, o vzgoji in oskrbi okenskih in balkonskih rastlin. Predavanje bo ob 20. uri v dvorani Doma krajanov v Preddvoru. Predavat, in odgo-varjal na vprašanja, bo prizna-ni strokovnjak "zelene posveto-valnice" inž. Slavko Zgonc. A. Z. Uspelo čišćenje v Kamni gorici - Predsednik sveta krajevne skupnosti Kamna gorica v radovljiški občini Janez Cengle je po končani sobotni akciji spomladanskega čišćenja v Kamni gorici povedal, da je akcija zares uspela. Od 9. do 13. ure je pri čiščenju dvorišč, pod-strešij in deloma tuđi struge (podobno akcijo bodo posebej organizirali še ribiči) sodelovalo 87 odraslih in 65 učencev iz sole Lipnica ter Zavoda Matevža Langusa. Sodelovali so tuđi domači gasilci, ki so čistili kanalizacijo predvsem v novem delu Kamne gorice. Sicer pa so to soboto v Kamni gorici "nabrali" in odpeljali kar pet ka-mionov različnih odpadkov in navlake. V petek, 6. aprila, pa v krajevni skupnosti Kamna gorica načrtujejo še eno podobno akcijo. Takrat bodo urejali okolico mrliških vežic v Kamni gorici. Ta akcija pa se bo začela ob 15. uri. - A. Ž. Okroglamiza o LTH v Vincarjih Škofja Loka, 2. aprila - V sredo, 4. aprila, bo ob 17. uri v klubskem prostoru hotela Transturist v Skofji Loki okrogla miza na temo Ureditveni nacrt LTH Orodjarna in Iivarna Vincarje. Nanjo občinski izvršni svet, krajevna skupnost Škofja Loka - mesto in podjetje vabijo ljudi iz vseh štirih mestnih krajevnih skupnosti, še posebej pa predstavnike strokovnih inštitucij, političnih strank in varstvenike okolja. DGre za iskanje odgovora na vprašanje, ali pustiti LTH, da se ekološko in tehnološko sanira v Vincarjih, ali pa najti prostor in denar za njeno preselitev na primernejši prostor, kot je staro loško jedro. H. J. Wlfl BRE7 ALKOHOLA Ustanovljena Zveza neodvisnih sindikatov Slovenije Konec sindikalnega monopola Ljubljana, 30. marca - Teden dni pred kongresom uradnega, konkurenčnega sindikata se je na ustanovnem kongresu sestala Zveza neodvisnih sindikatov Slovenije. Čeprav je bil zbor bolj skromno obiskan in precej improviziran, vendarle napoveduje začetek sindikalnega pluralizma pri nas. Ustanovitelji neodvisnih sindikatov se sicer sklicujejo na svojo nadstrankar-sko usmeritev, vendar njihova vsebina kaže, da so se politično vezali na Demos, o čemer priča-jo tuđi imena vabljenih gostov in nekaj slabo prikrite predvolilne propagande, ki se ji neka-teri govorci na sindikalnem kongresu nišo mogli izogniti. Kot je uvodoma povedal France Tomšič, ki je vodil ustanovni kongres, so k dogod-ku povabili tuđi predstavnike uradnega sindikata, vendar se ni nihče odz-val. Ali gre pri tem za strah pred konku-renco ali zgolj za tehnično vprašanje (sodelujoče so ob-veščali dan pred dogodkom po telefaksu), to-krat nišo razčistili. Ko bi bil vendarle navzoč kdo iz sindikata, ki je po Tomšičevih besedah »več desetletij služil partiji in oblasti ter tvo-ril svojstveno faustovsko orwellovsko alianso država - partija - sindikat«, bi slišal mnogo kritičnega na svoj račun. Z ustanovitvijo neodvisnih sindikatov, je dejal Tomšič, se bo končalo dosedanje avtomatično, prisilno včlanjevanje v sindikat, v katerega smo bili tako rekoč rojeni. Pred kongresom so delili tuđi pristopne izjave, s katerimi so se navzoči vpisali v ZNSS, kakor to velevajo tuđi med-narodne konvencije. Govornik je segel tuđi v »zgodovino« neodvisnega sindikalnega gibanja, ki se je začelo s stavko Litostrojevih de-lavcev. Tuđi ZNSS se bo gnala za boljše plače delojemalcev (o delavcih je bilo na kongresu malo govora, Češ da je ta beseda v današnjih razmerah anahronizem, navzoči pa so se na-mesto s tovariši ogovarjali z gospodi, oziroma kolegi). Prizadevala pa si bo tuđi za spre-membo zakonodaje, ki bo prinesla učinkovi-tejše gospodarstvo. Pomembna se jim zdi preobrazba lastnine, v delniških lastninskih razmerjih pa vloga delavske delnice. Med najtežje probleme štejejo stečaje podjetij, ko delavci (ob proizvodnih tuđi vrhunski stro-kovnjaki) množično izgubljajo službe, vodil-nim, ki so tovarne zavozili, pa ne pade las z glave. Tuđi kasnejša razprava je načela več takšnih vprašanj, med drugim so sodelujoči spraševali za usodo Avtomontaže in Iskre Delte. Medtfc/n ko gre prvi po »prisilni upravi« spet na bolje, so se v Delti po besedah Andreja Cimermana iz šišenskih sindikatov, odgovorni sanacije firme lotili kot požigalci ne kot gasilci, ves sistem Iskra pa bo moral biti deležen še velike skrbi vse slovenske družbe. Govorili so tuđi o kolektivni pogodbi in pogajalskem odnosu med sindikatom in ma-nagerji, pa o statusu in zaščiti sindikalnih po-verjenikov, o skladih, iz katerih naj bi v pri-hodnje pomagali tištim, ki ostanejo brez de-la. Vse to, je priznal Tomšič, v svojem programu prinašajo tuđi Svobodni sindikati Slovenije, kakor so se poimenovali uradi sindikati, kar samo dokazuje, da se oboji ozirajo po za-hodnoevropskih izkušnjah. Na koncu so se opredelili tuđi do sindikalnega povezovanja v ostali Jugoslaviji. Zaenkrat so se mu odrekli, v bodoči konfederacijski ureditvi pa tuđi tovrstno povezovanje ni izključeno. Na kongresu so izvolili tuđi 25-članski re-publiški svet ZNSS in nadzorni odbor. Ožje vodstvo novih sindikatov se bo na podlagi programske deklaracije in statutarnih tez v prihodnjih dneh ukvarjalo z vsebino in obli-ko nove organizacije. Andrej Magajna, podpredsednik Socialdemo-kratske stranke Slovenije: »Socialdemokrati smo bili najbolj aktivni v sindikalnem gibanju. Zahtevali smo, da se partija umakne iz podjetij in da se ukine monopol organiziranja delavcev. Prav je, da nastane več sindikatov. Zaupanja v enega ali drugega sicer ne moremo predpisati, pač pa ga bo pokazal čas. Uradni sindikati prevzemajo sicer veliko progresivnih izhodišč svetovnega sindikalnega gibanja, toda strukture, ki ga bodo obvla-dovale, bodo ostale iste kot zdaj. Mi pa si prizadevamo za dvoje: kapitalizem v gospodarstvu in socialno državo glede kvalitete življenja.« Dietmar Samnitz, predstavnik OEB, avstrij-skih sindikatov: »Smo nadstrankarska organizacija, vendar ne nepolitična, saj imamo znotraj več frakcij. Naš sindikat zajema 60 odstotkov delojemalcev. Danes je sindikat v Avstriji pomemben partner vladi. Niti en zakon, ki zadeva denimo socialna vprašanja, v parlamentu ne more mimo sindikata. Ta čas imamo v Avstriji 5 odstotkov brezposelnih. Socialna politika, ki jo je sprejel parlament, zadeva tuđi te ljudi: nezaposleni dobivajo podporo, organizirajo pa se tuđi tečaji za preusposobitev v dejavnosti, kjer se lažje dobi delo.« D. Z. Zlebir Foto: F. Perdan Poceni počitnic ne bo več J**** Nekaj ugodnosti za domaće goste Še zadnji lutkovni četrtek Kranj - V gradu Kieselstein, v Tomšičevi ulici, bo v četrtek, 5. aprila, ob 17. uri na sporedu zadnja lutkovna predstava v okviru lutkovnega četrtkovega abonmaja. Cveto sever bo otro-ke razveseljeval z igrico Janko in Metka. Vse, ki jih veseli keramika, ZKO Kranj vabi v petek, 6. aprila, ob 15. uri v grad Kieselstein na »vikend« tečaj keramike, ki se bo zaključit v soboto. L. M. Predavanje dr. Antona Stresa Danes, ob 18. uri, bo v dvorani na Podnu predavanje dr. Antona Stresa Nov čas, nov učitelj, nova šola. Predavanje je name-njeno srednješolcem, staršem in učiteljem. A. P. Ljubljana, 31. marca - Z iztekom letošnjega sejma Alpe-Adria se je končal "prvi krog" predstavitve letošnje ponudbe poletnih počitnic doma in v tujini. Po berlinski turistični borzi, jugoslovanski (sarajevski) turistični borzi in ljubljanski predstavitvi turistične ponudbe na sejmu Alpe -Adria, je že moč narediti prve zaključke o tem, kako borno letos počitnikovali. Kot kaže lahko na zelo različne načine, vendar pa skoraj zagotovo drago... Če je bilo zadnji dve leti tež-ko izvedeti cene poletnih počitnic že marca zaradi velike inflacije, pa letos turistični delavci menda čakajo kaj in kako bo z uspehom Markovićevih ukre-pov in zaenkrat še zamrznje-nim tečajem dinarja. Kakorkoli že, večina turističnih agencij, se je do sedaj predstavila le's programi brez cenikov. Kljub temu pa smo zbrali nekaj prvih cen. Kvarner expres ponuja po-čitnikovanje v Lumbardi na otoku Korčula. Tako bo v de-pandansah hotela Lumbarda (B kategorija) treba za sedem polnih penzionov v dvopostel-ni sobi treba odšteti 1,035,00 dinarjev v predsezoni in 1.262,00 dinarjev v sezoni (ju-lij.avgust). Na opatijski obali bo dnevni polpenzion od 294,00 do 637,00 dinarjev v sezoni, ter nekaj cenejši v pred in po sezoni. Za počitnice v hotelu C kategorije na Cresu (hotel Cres) pa bo treba odšteti v sezoni 1.640,00 dinarjev (7 dni). Montenegro expres pripravlja počitnice v Kotorju,Tivatu, Budvi... cene 10 polpenzionov v glavni sezoni pa so od 2.560,00 dinarjev, do nekaj več kot 6 tisoč dinarjev. Slovenija-turist bo tuđi letos gostil "Veselo družbo" v Povlji na otoku Braču. V zasebnih sobah bo za polpenzion za teden dni treba v glavni sezoni odšteti 1.550,00 dinarjev, najem apartmaja za štiri osebe pa je 5.100,00 dinarjev za teden dni. Večino agencij ima popuste za otroke do sedmih let (ali do 14 let), ti pa so od 10 do 50 odstotkov. Ne-kateri tuđi pravijo, da bo počitnice moč plačati v obrokih, pripravljajo pa tuđi popuste za enkratna plačila. Če sklepamo po statističnih podatkih, daje vsako leto manj domačih gostov na jadranskih plažah (pred štirimi leti jih je bilo še več kot 14 milijonov, lani le 3,5 milijona) in primerja-mo cene z našimi plačami, po-tem bo številka gotovo tuđi letos precej nizka. V. Stanovnik Nakupovalni izlet Še danes se lahko upoko-jenci iz kranjskega društva upokojencev prijavijo na izlet v Avstrijo, ki bo v sredo, 4. aprila. Odšli bodo ob 7. uri zjutraj izpred kina Cen-ter, obiskali pa Borovlje in Celovec. DHkrati Društvo upokojencev Kranj obvešča tuđi, da se še vedno lahko prijavite za izlet v Italijo. Do 16. aprila sprejemajo prijave vsak ponedeljek, sredo in petek dopoldne v društveni pisarni.