325. številka. Trst v sredo 23. novembra 1904. Tečaj XXIX. wm~ Izhaja vsaki dan. Tudi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. Posamične številke se prodajajo po 3 novć. (6 stotink) ▼ mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Celji, Kranju. Mariboru, Celovcu, Idriji, £t- Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmestu itd. Oglase in aarofbe sprejema uprava lista „Edinost", nliea Si#rri» Galatti št. is. — l radne nre so od 2. pop. do S. rveeer. — Cene oglasom 16 st. na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON štev. IKjT. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je mod t Naročnina znaša za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti IS. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. Ptošno-hranilnični račun št. S41.(k>2. 0 (Brzojavne vesti.) Iz Sffukdena — Velik mraz LONDON 22. »Reuterjev biro« poroča ■ iz Mukdena od 21. t. m.: Rusi drža de jdco ob neprestanem ognju topništva in ,ehote Putilov brib, ki bo ga bili zasedli. Tako mrzlega vremena, kakor je ssdaj, ša ni • lo, cdkar je pričela vojna. Mraza je 25 iOpinj. Razdajajo tudi snežni viharji. tponci »e ne drže pravil ženevske konvencije. LONDON 22. Dopisnik >Reut?rjevega biro« je sporočil iz Cifu dne 20. t. m.: L>vec torpedov »Rastoropnij« je dovel eeboj - to pismo generala Bilašjva, načelnika ru "•ga križa v Prrt Arturju, naslovljen) na \> osebo, ki mi je bilo po p.ncoti uročeno sedaj. V tem piemu me geceral prosi, naj te da v javne st neke čine, ki so jih za .rivili Japotc . General p še, da se Japonci •3 vlafč ne drič pravil ženetske konvencije in žke kocfiren^e, ter so prisilili Ruse, da morali zapustiti tri lazaretne ladije, ki bj b: - kakor take označene, in na katerih bo bili ranjenci. Te ladije s> bile usidrane na nekem meatu, kjer ni«> b le izpostavljene japonskemu ognju. Toia Japonci, ki s * uporabljali zračne balone, da s) dir girali cgeaj svojega topništva sj streljali z granatam: točno na mesto, kjer so bile ladij". Povsem je izključeno, da sa imeli lazaretne ladije z i vojno brcdovj«, toda navlašč fo pregnali ranjence z ladij, got ivo z namenom, da bi za-mogli iste pogrezniti. Iz prejšnje dobe oble-g vanja je znan^ več tlučcjev, da bo Japonci koncentrirali ogenj svojega topništva v one de'e mesta, kjer so bile izključno bolnišnice. ' rlasev pravi na ko cu Bvojege pisma, da bi jiogel naveBti mntgo drug h slučajev, kjer v > ravnali Japonci proti pravilom civil zidnega vojevanja, sli ne utegne pieati ; prosi pa, da se to njegovo pismo objavi svetu kakcr protest. Ruski križar iCuban«. LONDON 22. Glasom celega p rolila »Standarda« iz Madrida, se brani rujki križar »Cubac«, ki je dospel v Vigo, po preteku 24 ur zapustiti luko, ker jetrelanujno popraviti stroj. Oblastnije bo bile radi tega v zadregi, ker so ee ruske ladije, ki so nedavno dospele v Vigo, tudi izgovarjale b po-pravkami, valed česar so pa ugovarjali Japonci. Glasom neke pozneje vesti iz Vigo, je baje ruska križarka odplula it Vigo. Častnike in možtvo je prcbivaUtvo prijazno vaprejelo. PODLISTEK. 53 Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta Ženoe. — Nadaljeval in dovršil X. E. Tomlć. Prevel M. C—6. V. Svet je besnel jeze na Btaro Ljulje so ee je od daleč izogibali kakor kuge, očetje bo kazali s pi slom svojim otrokom, mladeniči; dvigali pesti a ženske so pljuvale prednjo in čulo se je : »Prokleta čarovnica!« »Prav ti bedi!« »Zakaj se dot kaš tujega poštenja'?« Ona pa se je tresla poi težkim bremenom, zroČa pred se kakor neumna, zevajoča, kakor da jej zmanjkuje zraka. Ž le b > se jej sedaj pa stdaj stresale, na čelo jej je Btopil debel pot, a veter se jej je poigraval b sivimi nepoč«san:mi lasmi, ki bo jej padali na črni jopič, ali nobentga glasu ni b lo od nje, niti ena beseda ti prišla iz-med njenih ustn c; samo srce se jej je stezalo, zvijalo, kaki r da kipi v njem sam kačji strup. Stdaj je prišla do kraja Srednje ulice pred hišo Benkov.<£1. Na stopnjicah je ttal Zivan eam. »Odvedi Hnllska afera. LONDON 22. »Reuierjev biro« poroča iz Petrograda od 21. t. m.: V dobro poučd nih krogih ee zagotovlja, da bo cesar Fran Josip I. na željo Anglije in Rusije imenoval petega člena mednarodne pre skovalne komisije v Hullski fcferi. Namestnik Alekaejev. PETROGRAD 22. Namestnik Alekaejev je b carskim ukazom pozvan v državni svet ter imenovan členom ministerskega sveta. Nakup vojnih ladij za Rusijo. LONDON 22. .»Morning Post« poroča iz \Vath ngtona : V diplomatičnih krogih je znano, da obet ja mtnjica za 109 milijonov rublje v, izdana cd Rusije za 6 vojnih ladij, ki jih je ista kupila od republike Ćili. Nakup se je izvršil j osredovanjem načelnika ntke prv:h tvrdk v Ne\v-Yorku. Ako bi ne b la čUia repub ika prodala ladij, bi bila to storila Argtntinija. Ruski lovci torpedov. LONDON 22. »Dai!y Ex ires?« zatrjuje, da je zvedel is povsem zanesljivega vira v Nagasakiju, da so tri doi pred odhodom »Rase ropnja« zapustili poitartursko luko trije drugi lovci torpeiov. Dva sta imela seboj ranjene častnike in tudi poroči'o generala Sieeelja ter tti tdplula ob najveČem viharju. Križarka »Kariogtic ja ustavila prvega lovca torpedov, ki se je po enouroem boju po-greznil. Štirje možje so bili rešeii. Drugega lovca torpedov je pogrezDila kr žarka »Na-tmsimac, 2;~> miij od Port Arturja, ker se ni hotel ustaviti. »Natsušimo« je zadel torpedo, vendar je ostala še v službi. Tretjega lovca torpedov sta zasledovale dve topničarki ter ga radela s torpedi. Ker se mu je pokvard stroj, se ni mogel več boriti ter se je z viem mcžtvom pogrezni'. Vsi japonski čast niki sj pohvalili hrabrost ruskih pomorščakov. Lovec torpedov »Rozliorlivij«. FRIDERIKSHAVEN 22. Tukajšnja pret miška oblastnija ni hotela dovoliti pri-stanišČnega žarjbva, v svrho poprave ruskega lovca torpedov »Rozhorlivij«. Popravo bo izvršila neka privatna družba. Ruska eskadia ostane toliko ča?a v Siagenu, dokler se poprava ne dovrš;. Državna zbornica. DUNAJ 22. Med došli mi vlogami, ki bo bile doslovno prečitane, je bil tudi zakonski načrt glede podaljšanja fdobe zakona o pod pori trgovinske mornarice. Nato je zbornica nadaljevala debato o vladni izjavi. Poslanec Romanczuk (Maloru?) je v svojem govoru povdarjal potrebo ustanovitve sina v hiš «, je bil rekel svoji ženi; »ptnjo čast naj gleda vaikdar, ptuje sramote nikdar !« Tu je Dragino topo uko oživelo, kakor se-nica na pol poginjene mačke. Čarovnica je vzdihnila iz glob ne duše, ustavila se za hip ošini a Benkoviča se svojim kačjim pogledom, ter zakričala : — Hoj Zivan ! zapomni si to ! Ali jo je sunil orožnik s kopjem v rebra in Gončinka je nesla kamen eramote dalje do Dveri, a od tu zopet ob ki canju mestnega klioarja in ob kletvah ljudstva, pod sramotišče pred avetim Markom, kjer se je nezavestna zgrudila na trda tla. Množica se je bila že davno razišla. Tiha noč Be je bila razvila nad trlim gričem, pri luči po kočah so si pripoved »fale stare ženice, kako je GonČinka nosila kamen sramote od bv. Marka do Dveri, a od tu zopet do sv. Marka. Meseo se je bil izvil nad bregove in tajinst/ena svetloba njegova je drh tela nad suh m vrbikom pri potoku V tem hipu je stopil mladi kovač na prag mlina-lo pa ta rja. — Pero, moj Pero! je zaječila iz glo ■ bine srca in ž* ae mu je oviio okolo vratu dvoje belih rok — bili sta Dobrini roki. maloruskega vseučilišča ter je koncem izjavil, da smatrajo maloruski poslanci za potrebno, di se izvedejo sledeče točke programa : ustava na temelju autonomije posameznih narodnoatij, volilna reforma na temelju splošne, direktne in tajne volilne pravice. Posl. dr. Erler je v ostrih izrazih polemiziral proti ministerskemu predsedniku glede inomoatskih dogodkov. Posl. Berger je navajal, da zahtevajo razne narodnosti svoja narodna vseučilišča ter izjavil, da ne bi te visoke šole služil? kakor kulturna središča, ampak kakor trdnjave sa-rodnih agitatorjev. Italijanom je odrekal vseučilišče z ozirom na dejstvo, da plačujejo premalo davkov in torej naj ne zahtevajo, da bodo Nemci plačevali za njihove narodne šole. Nato je govornik polemiziral proti dr. Kor-berju in italijanskim poslancem ter izjavil, da je vedenje italijanskih dijakov ovrglo trditev Italijanov, da eo oni kulturni narod. Naučni minister Hartel je v svojem govoru izjavil, da se heče braniti pred napadi, ki zadevajo njegovo področje ter je naglašal, da pre\zime odgovornost za vse korake, ki jih je storila vlada. Ministsr je na to pojasnil vprašanje o ustanovitvi italijanske pravne fakultete in korake, ki jih je tozadevno sto rila vlada. Kar se tiče raznih agitacij v stvari italijanske pravne fakultete, o katerih Be je govorilo, bo se te agitacije netile toliko od strani Nemcev kolikor Italijanov. Konečnoje minister prosil, naj bi &e to vprašanje rešilo č m prej ustavnim potom. Glede slovanskih vsporednic na š-ezijskih učiteljišč h je minister rekel, da so bile iste p.t*ebne radi izobrazbe čeških in poljskih učiteljskih kandidatov. Ko je še ministerski predsednik dr. Ki"»rber odgovoril na napade dr. Erlerja, je bila s\ja zaključena. Prihodnja seja jutri. Brzojavne Vesti. Eksplozija v tunela pod Karavankami. DUNAJ 22. »VViener Abendpost« poroča iz Hruš c.q na Gorenjskem : Sinoči 98 je v tukajšnjem t'inelu pripetila eksplozija plinov, vsled če-ar je bilo 11 oseb ubitih, sedem pa poškodovanih. Vzroka tej nesreči ni bilo ša možno točno konstatirati. LJUBLJANA 22. Vhrušiškem predoru na novi železnici je včeraj ob strašni detonaciji eksplodirala mina, VBled česar je bilo 11 delavcev ubitih, 19 pa deloma zelo poškodovanih. Vojna ladij a >Aspern«. PULA 22. Vojna ladija »Asparn« je dospela danea zjutraj semkaj iz Vztočne Azije, ladja »Pelikan« pa s poveljnikom Čula sem, Čula. Ti ai nedolžen, ti si moj je jecljala Dobra od radosti in glava jej je klonila o a njegova prsa. — Nekriv sem bil, Djbra, od rojstva svojegp, nekriv sem tudi sedaj in hočem ostati, pri tvojem prcu, do groba svojega, je odgovoril mladenič, privi vši deklico k sebi. — Saj sem rekla, je prasnila mlinarica, oglasivča ee z« deklico in tareča si solz°, v smeh, saj se mu poštenje vidi na notu. — Dober večer, kume Pero, ga je pozdravil mlinar, stisnivši kovaču roko; čujem, da ci je Gončinka nabola jezik na trn .Sladko je b lo, pa*ji veri! Sedaj pa ai le vzemi Dobro. Tudi jaz sem ei govoril: To bi bilo vragu podobno! Ker. da je baba govorila resa c > — pri Bogu in duši — ti me pozass — hm — potem naj vrag vzame kola, ker jaz ne bi veroval več niti svetemu Nikolaju, našemu patronu. — A ti si to veroval, kame mlinar? je vprašal kovač nekoliko užaljen. — Vraga sem veroval! Pojdi z Bogom ! Ali saj veš, kakšen je svet! Pred njim ne sme biti na človeku niti toliko, kakor je gra-šično zrno. Sedaj je vse čisto. vojne mornarice grof .m Montecuc^oli iz Dal-mec je. Danski prestolonaslednik. GMUNDEN 22. Danski prestolonaslednik je danes opoludne odpotoval na Dunaj. II. Haažka konferenca. WASHINGTON 22. Državni tajnik Hay je prejel vest, da se bodo švedska in Norvežka ter Mehiko udeležile druge haažke konference. Aretovanja v Madrida. MADRID 22. Kakor poroča »Liberal«, je policija areiovala sedem oseb (med temi tri sokrivce na zadnji eksploziji bomb) ki so nosile seboj bombe. Cesar Viljem. KIEL 22. Cesar Viljem je o polunoči odpotoval v Šlezijo. Z manifestacijskega shoda za slovensko šolo. (iovor zastopnika socijalne demokracije Josipa Kopača. Spoštovani navzoči, cenjeni eodrugi ! Menda ni potrebno, da bi Vam iznova razlagal naše stališče glede slovenskih sol. Saj sem Že opetovano na Vaših shodih isto ore-ciziral. Veseli me, da ste prišli, sicer pozno, ali vendar se pravočasno, na to misel, da je vselej, kadar se hoče kaj imeti, potrebno glasno zahtevati. Jaz sicer ne vem, kaj da danes še nameravate, ali storite, k&r-koli hočete, eno imejte danes pred očmi, da ni kriv na tem drugi v Trstu bivajoči narod, ampak vsa ojatrina Vašega manifestacijskega shoda naj se obrne edino-le proti glavnemu krivcu narodnega eovražtva, proti vladi. (Vseobče pritrjevanje). Na žalost živimo v državi čudežav, v državi, v kateri životarijo razni narodi, uklonjeni z železno verigo, da skupno nosijo habsburško monarhijo. Kakor ie pred in po letu 48 tim, veje Še dosedaj Metternihov duh v vladnih krogib. Naše vlade so se vzdržale na površju edino le s tem, da so vedno izigravale en narod proti drugemu in vsikdar so storile le to, česar ei narodi niso želeli! (Burno pritrjevanje). Pov-darjam torej še enkrat, da Be ima demonstrirati proti vladi in ne proti kakemu tarodu. Resolucija, ki Vam jo je predložil gosp. prof. Mand:<5, je dobra in mirnim ercem lahko izjavim, da se popolnoma strinjamo žnjo. (Pohvala). Da pa označimo svoje principijelno stališče, Vam predlagam se sledečo resolucijo, ter prosim da jo vspre:m€t9. (Resolucijo smo priobčili že včeraj. Op. ured.) Govor d.ra Otokarja R y b a r a. Slavni zbor ! Zbrali smo se danes zopet, in eicer v tolikem štev lu kakor menda ie nikdar ! A nismo se zbrali, da bi koga na- — Je-li da je čisto ! Je-li da je vse dobro ! je vsklikala Dobra. — Da, Sisto in dobro l je potrdil mlinar. Ali vedi, žena, se je obrnil mlinar d > evoje žene, ako se mi še enkrat nameri v mlin kaka nesrečna baba, obesim jej mlinsti kamen na vrat, ker bom vedel, da je to babje maslo. Pojmo, otroci, v mlin, čemu'stojimo tu na mraku ! Jasna noč je sijala nad Gričem, iz pod mlinskega kamena se je penila srebrna voda, a Buhovejnata vrbe so se vile okolo mlina kakor čarobna mrt ž i, ki je ne more izstrgati Človeška hudoba ; stare vrbe eo stale tu kakor branik sreče in blaženstva. Ali tam onkraj potofca pod Grg:no streho je kipela jeza in ako je že bil kapiteljski sluga Gričanom krvnik, postal je stokrat hujim krvnikom danes, ko se mu je naskok na deklico rezbil kakor voda ob kamenu. Nu, *-endar se je to* lažil v svoji jez:, Draga je tudi p:d mučenjem zamolčala njegovo ime, kakor S3 mu povedali. Iz tega mu je rastla tajna nada in zaškripal je : — Ne boš je imel, ne boš ! (Pride še.) padali ali izzivali, da bi demonstrirali proti portarturskem pristanišča res ne nahajalo več i Grožnje opozicije se torej ni bati grofa ; nad Slovence radi njihove drznosti in name r-kcmu drugemu! Zbrali smo se, da demon-' varstva, ker bi bilo n. pr. povsod pod ognjen1 Tiszi, ali vendar bi mogle priti zanj nevarne |jane —po njegovem — provokacije na adresi striramo za-se, za svojo pravic}, za svojo sovražne oblegoralne artileiTe. posledice ;z silce erapeije, ki jo je provzrc- j italijanskega Trata : po manifestaciji pa mu je narodnost. Za to va? prosim iasreno, da opu- j Dosedaj in tako dolgo, dokler obstoje Sila njegova z vso bresobzirnostjo izvojevana • popolnoma zmanjkala beseda, da je niti stite danes vsaki in kakoršen-si bodi vaklik, severni in severno-vztočni f;rt;, kakor tudi zmaga nad opozicijo. Ta poslednja je zagnala ' o m e n i 1 ni! Glasneje .ce more noben go-vse, kar bi se meglo uaaeti kakor na kako liotešanski fjrti na jugo-zapadu, te ni še in nadaljnje ailen krik v vso cgrsko javnost, i vor govoriti o impozantoosti naša man fe3ta-etranko, ali narodnost. Dane) hočemo le za- ničesar bati v tem pogledo. j da sta gref Tisza in njegova večina pogazila Z ozirom na gori rečeno si moremo vsa-1 zakon, ustavo in svobodo naroda in da je kako domnevati, da bi — ako bi res grozila narod sedaj izpostavljen samovolji vlade. In »incidenta« ni brodovju v Port Artnrju taka revarnest — ta krik opozicije — a v tem je tista nevar-'kako treba centi provokacije (tu sledi napad isto nemudoma poskusilo prodreti blokado in no?t za grofa Ti-zo — ni ostal brez utiša j'na vladajočo siranko in na nje novinstvo). In bi z blokirajcčim sovražnikom eventuvelno tudi na vrste vladine stranke. Poročila iz J dobro so pogodili Slovenci, izlasti za to. ker zapričelo boj do popolnega uničeni?, kar bi Budimpešte poročajo, kako ruzni odličnjaki so bili manifesianje sami zreli možje, htevsti svoje. Slavni zbor! Ko PEm to krnstatiral — in uverjen sem, da ste vi iet=ga mnenja z mano — naj korstatiram se nadalje, da je morda ni države, k;er bi se v imenu zakona delalo toliko — krivice (Vihamo pritrjevanje), kakor se to gedi v naši Avstriji ! Vsi vi, ki zasledujete naee javno življenj««, ete gotovo cpazili, kako se vsaka oblast, a tudi vsaka etranka vedno sklicuje na veliavne zakone. Tako so se tudi odločbe oblasti, ki nam odrekajo šole, va kdar sklicevale na zakon. Jo vendar eo ti zakoni glede šolstva tako jasni in tako pravičn:t da bi po-klicani faktorji morali zadostiti niš m zahte vam. Oblasti se pa vecdar le v enomer sklicujejo na zak< ne, ko odbijaio našo v vsakem pogledu opravičeno zahtevo ! Kaj je teiru krivo ? Kriva je tista hi-navsčina, ki se v'efe kakor ruleča nit po vdem našem javnem Življenju — po delova* nju vlade in nastopanju strank. To je tkta zavratnosr, tista hinavščina. ki se vedno sklicuje na zakoa, a ne dopušča vlad', da b: bila — pravična. Re?itev ne sega šolskega vprašanja je sicer res odvisna od našs mestne oblasti. Po statutu naše občine mora mestno zastopstvo enovati petrebne š)!e n skrbeti za njihovo vzdrževanje. Nu, to zastopstvo je ir jako umljivih razlogov nasprotno zahtevi tržaških Slovencev, da se jim csnuje ljudska šola. Naše prošnje odbijajo z motivacijo, ki ni le neveljavna in krivična, ampak tudi žaljiva po vrfcu. In kako se to zavlačuje ! Od ene prošnje do drog«*, oziroma od trenotka, ko je prišlo kaj z Dunaia, pa dotlej, da so go spodje zopet kaj ukren li, je minevalo celo po več let. In Če Brno se mi cglašali s protest; proti takemu zavlačevanju, in če smo zahtevali, naj se vendar povspeši rešitev tega kulturnega perečega vprašanja : imeli so z* nas v odgovor le zaničijiv in porogljiv nasmeh! (Viharni pojavi ogorčenja). (Zvr=etek pride). cije, nego ta — molk ! »Sjle« pa piša med drugim : Nobenega bilo. Slovenci so pokezali, tudi Togi provzroČilo razmero o š k o d f, kar bi prihajalo le na korist po- Rusko-japonska vojna. Trst, 21. novembra 1904. V kakov namen skuša portartursko brodovje prodreti blokado?! (Dopis iz strokovnjaškega peresa.) III. Japonsko raz~rečenjs v južni Mandžuriji ia Koreji bi bilo v stiategičnem oziru velite koristi za Ruse. Ju ticer zate, ker bi bili Japonci potem z vso njih m .čio na kopnem poti^neni v velika etiateg čua žileznišsa in cestna rokava Ilurbia Vlad vostoK: ;n Harbin-Pcrt Ariur. Tako bi rr.ogel vrhni poveljnik tu ke vojs e gori r«č.*ns rokava železniških in ca.-t-nih vil c, kak r etrategični črt za premikanje ett iz Harbica ven, uporabljati kaker dve močni r< Ki objtmalsi, ki < bjemati juž^o Mandžurijo, in bi m gel reči: To j3 moje ! Tuko je tuli umeti vedenje Kuropatkina od začetka vojne iz Hjib Da vsa, tisto izvestao stremljenje v pre-le in h proti jugu in sicer v tisti iner:, kakor te je japonska vojsKa na ki pur m fiktično usu' ala v južno Maadžurij j ; tako ^e umeti, sakaj se je tud gioa Kuropatkin.ive operacijske vojske vedno bolj gital proti jugu. Tako ccora biti — z oziram na dne 5. oktobra izvršivse se zavitje ruskega le\e£H . r la v Črto is umintin-Mukden Ben->;hu Siirrasi — a no vsakomur, kaj naLceruje dalje Kuropatkin v momentu, ko pri? e baltiška flota na bojno p-zerišče. Ojačenie čet, fci imajo udret od Vladi vostuka proti Gen?acu v Kcreji, je tuli v togapju s to operacijo. Jasro je torej povsem t2m, zakaj so Kusi vrgli glavni del svojega brodovi a v Port A r -tur?! Jasno je torej, da se je zgodilo to le iz strategičnih operacijskih ozirov vojske na kopnem. Iz vsebine tu gori rtesnega je razvi leo, da b portartursko brodovje — Lzirom na skorajšnji prihod baltiškega brodjvja in < žirom na kopnostrate gi?no poleženje, ki nastopi ravno po dohodu tega brodovja — skušalo j r ti v Vladivottok le v slučaju, ako bi v liberalne stranke, in med temi celo bivši ' ki so dali izgled, kako se kulturen narod ministri, izstopajo iz stranke. Te izstTpe more j kaže dcs.ojnega na vršenju tega, kar mil je zaej m opericjam admirala Rož ieatvenskega opozicija tolmačiti le sebi v prilog. Izlasti je usojeno, zrhtevaje svoje, ne da bi ob temži-na morju. Vee, kar ee je govcr.Io dosedfj o hud udarec za libtraloo stranko, da je tudi j 11 kogar-si bodi! Na tej veliki manifestaciji razlejanjah ruskih vojnih ladij v portartur- gref Julij Andras?y med izstopivšimi člen?.! so Slovenci pač pavali narodne pe3tni, skem pmtaniš5u, po le utopije. Istotako osta-j N egovemu irgledn bo baje sledil tudi bivši nejo tudi vse bodoče aličns vest;, in izlasti ministerski predsednik Sjell. Pa saj niso trditve, da hočejo Rusi sami — pogrezniti redki BluČaji, da v mogočne strauke ravno svoje ladje v Port Arturju, da ne pridejo po najsijajnejfiih zmagah, prihaja element, ki Japoncem v roke — le nezmiselne rezeda. V^e'ika večina liberalne stranke čencarije. PORT ASTUR Iz Mukdena fo ep^ročili berolinsi emu »Lokal Anee;gerju« : Od tod n? bo več nplivati na usodo Port Arturja, vendar so v glavnem ruskem stacu u terjeni, da se bo popadka branila do skrajnosti. Nadejajo se, da med tem obdajo notranje portartursko mesto z rovom, ki bo 10 metrov globok, da I ~ ^ of-taja sicer zvesta grofu Tiszi in proslavlja v donečib ditirambeh zmago njegovo nad obstrukcijo. Vendar pa pričakuje v*a ogrska javnost z veliko napetostjo in radovednostjo, možno ee ^ofio dal)e razvijale stvar. Iz dose- danjih pore čil ni razvidno, da l»i vlada že sedaj mislila na razpuščenje zbornice, marveč •ee Čuje, da misli vlada zbornico zopet sklicati v prvi polovici decembra. O o tej priliki vidimo zopet tudi naše nemške stranke v se bo zamogla posadka tudi po padcu zuoa- VB0i niih nagot'. Isti ljudje, ki so bil« prvi v njih fortov še nekoliko časa braniti. Oe tudi zavzamejo Japonci notranje mesto, ee bodo obrežai f -rt zamogli samostoj no braniti še mnogo dai, tako, da ne bodo Japonci do prihoda baltske eskadre imeli časa zopet utrditi te obrežne fjrte. Tudi če bi bila govorica, da šteje sedaj posadka le 4000 mož, resn;čnaf ne provzroča to nikake skrbi, ker postaja obrambna črta *'edno krajša. V ntdeljo je bila v Petro^radu ustanovna slavnost pttrograjskega zavoda pomorskih kadetov. Na slavnosti je ravnatelj kontraadmiral Rimski Korzakov prečital brzojavko kontraadmirala Grigoroviča, ki jo j6 isti poslal direktno :'z Port Arturja preko Ć fu. Grigo rovič čestita zavodu ter nadalju e potem : Mi smo vsi zdravi in navdušeni ter prepričani, da z božjo pomočjo pod vodetvom generalov Smirnova, Kontradenka in Steseija s strelci, topničarji in mornarji prestanemo obleg »vanje ter da bemo držali trdnjavo na rado&t car evo. Zmaga nad obstrukcijo na Ogrskem pa naši Jtemci. Sedanji ministerski predsednik cg!BlJ, gr £ Š:efan Ti'za, je bil ža od nekdaj na g^asu rto?a že ezae roke. Pozneje, ko je postal minstereki ]>redeedoik, ni ta reka tnto hitro mahnila, kaber co e mislilo io je tudi opozicija pričakovala, je'o Ee ;e govoriti, da ee železna roka gr f.i T;szo rada — skri\a v žepu. Nu, Fedaj Ge pa prizrava, da je gref Tista vendar-lo človek krepkega in brrzobzirnega de anjp. Boj, ki ga je napovedal cfcstrukciji, torej opoziciji, je izvel grof Tisza z nenavadno eiergijo. Nafrt spremembe poslovnega reda, ki naj onemogoči obetruk-cijo ob mnrg.h vprašarjib, je sicer izz/al odpor in vihar, kakoršnega ogrsko hrvatska zbor:iia tnorda še ni videla — ia to ce mendft nekaj rtči —t idi veiika vojska Ti^z.e, t? je 1 b ra na več.na parlamenta je stala ne pričakovano trdno ob strani svnjega generala tu:ii cb nsj vtč m viharju in vsa be^oen e združenih opcz ciionalnih strank, in tudi brahijalna si'a, ki so jo iste rabile, ni acog'a preprečiti, da ne bi bil predsednik z avil, «ia je načrt V3prejet. To je bil triumf ^rofj T sze, cn je preinegal zmaja obstrukcije. V prvi Lip je bila o,ozicija kcn3ternirana in je besnela v dve rani kakor v nezavesti. Ali prt m ee je vse, kar je na Ogrskem opoz -cijonaluega — pa naj ee tudi sicer fovraži med Eeboj — zs rotilo in priseg-o Tsz: neizprosen boj. Nu, teh groženj Be g-ofu Tiđzi ni treba ravno bati, kajti stare skušoje uče, koliko more na volitvah ogrskih doseči energična in v sredstvih neizbirčaa vladina roka. Na Ogrskem i^iajo s cer seduj zakoa, ki nsj bi jamč.l Čiate volitve, toda kaj pc-met>ja to? Saj se v deželah, kjer korupc^a ni tako v cvetju kakor na Ogrskem, vidimo, kako Ee vladm organi, ko jim gra za fo, d* vstrezajo svoj'm v sjim, znajo izogibati določilom ztkona in pritiskati tu ii taos, kjer jim zakon to izrecno prepoveduje. (Koliko bi d. pr. mogla govoriti o tem ntša tužna Istra !) letu 1897. vpr zorili revolucijo, najhuje nasilje v avstrijskem parlamentu, ki so na nečuven način zaBramovali ia dejanski napadali predssdn štvo, ko je hotelo z znano lex Fal-kenheyn ukrotiti obstrukcijo, isti ljudje, l^i so v parlamentu razbijali pulte in vihteli noŽ8 in ki so celo nsjeli druhal ulice proti drugim parlamentarnim Etrankam, z eno besedo: isti ljudje, ki so iz grdega strankarskega in narcdaega egoizma zastrup li vse politično življenje in izpodkopali tla ustavnemu življenju, isti ljudje imajo sedaj železno čelo in se usiljujejo med slavitelje grofa Ti3ze kakor premagovalca ob3trukcije, rešitelja parlamentarnih form in ustavnega principa. In to so — nota bene — isti ljudje, ki ša danes nočejo dovoliti v tako spremembo poslovnega reda avstrijskega parlamente, ki hi onemogočila vsako, torej Judi dj ho o nemško obstrukcijo. Človek so mora za glavo prijemati in se vprašati : kaj je resnica, kaj laž? Je-li res to, kar je na Dunaju belo, v Budimpešti pa črno?! So pa pač vedno in povsodi taki t' naši Nemci ! Prijatelji uatave, zakona, ustavnega načela in svobode so, d k-ler so vse te lepe etvari v skladu z njihovimi egoiBtičnimi interes5. Ce ne — pa ne ! Pogajanja za trgovinsko pogodbo med Avstro-Ogrsko in Nemčijo. Iz »Neue Freie Pres3*« posnemljemo, da ce glede obnovljenja trgovioske pcgcdOc med Avstro Ogrsko in Nemčijo pridno nadaljujejo kotfereEca med avstr jsk.mi ministri, referenti in nemškimi odposlanci. S:anje pogajanj da ja zsd »voljivo. Ja še s c?r važnih vprašanj nerešenih, ven iar ee nadejajo, da pride v 2—3 teinib do sk epa pt g db», tako, da ee nova pogodba š=) pred koncem !e:a predloži parlamentom na Dunaju, v Budimpešti iu Berolinu, rvžno pa je tudi, da ee predle ž tev zavleče do po novem letu. DroJme politične vesti. Hrvatska. Nadomestna volitev za hrvatski eaber v B skupcu je razpisana za dne 3. decembra. Z B a 1 k a n s. li Carigrada javljajo, da je turška viada sklenila, dx ne dovoli, da bi se š i ostali begumi povrnili v rfriaofo j^ki vilajet. Sjdi ee, da ne vsled t^g* utegnejo poojstriti odnoeaji med Turčijo in Bolgarsko. Bolgarsko posojilo. Iz S fije javljajo, da je porodilo o novem posojilu 100 milijonov levov že raideljtno med poslance. Do -1. decembra mora eobrsnje rfš ti to poročilo. Soli se, da na razpravi pride elo burnih prizorov. Domače vesti. Neslovenski glasovi o naši manifestaciji- Vfclekarakteristično je tudi srditega, io v vsakem pogledu in v vsakem hipu breE obzirnega in breznbraznega »Oazzettina« vedenje po manifjatsciji, ako je primerjamo z vtdenjem pred manifeatacijo. Pred man fj-tt^c jo je bruhal srd, ogea;, žveplo in smrad h slišati je bile semo troje v9klikov : »Živela slovenska šjla !« — »Z vel slovenski narod !« — »Živeli S.ovenei !« Ni je pa bilo niti črkica kakega »doli« s kcmur-3i bodi ! To je sijajen izgled civilizacije, vcepljene z jaaoo resnostjo. Dragoceno pripozuaoje. V sredo dne 16. novembra, tc»rej po demonstr£cijah Italijanov v Trstu v nedeljo dne 13. t. m, je prinesel »L Iad psndente« daljši členek, is katerega vsake vrs ice si mogel občutiti — nezadovoljnost. Italijansko radikalno glasilo pr zaava, da je pričakovalo bolj impulzivne manifestacije zložne volje Italijanov v Av<;r ji. Bolj impozantno da bi bil moral doneti ghs pravice Italijanov, in čim bi se videlo, da ta glaa ni zadostno izdaten, prekoračili naj bi bili tudi barijero zakonitih sredstev in povzdignili vprašanje v skrajno krizo. Manje da se ni mog o — nadaljuje »Indipendentec — pričakovat', ko italijanski bratje ječi jo v ječah tistega zbesnelega laomosta. Italijani Avstrije da so imeli v nedeljo pravico, da sliJijo, kako Trst visoko povzdiga svoj glas in izraža svojo voljo. Ne besed, ampak — b e b e d o po smeli pričakovati po vsej previo . Ali — to je lastni dobesedni v>khk »Indipendentov« — ni bilo tako! In potem o^ita, da ni bilo prave ener gije, kakor jo je zahteval trenotek, da so italjan-iki mež e zopet zapleteni v tis >č raz n h malenkostnih ozirov ( purtunizmo malea-tostne politike; da s« jo protestni phod sklica', ker so j a moral sklicati po zahtsvi ljudstva, ali bil da je mlačjo in bolj plišljiv od prejšnjega : manifestacije e-.' bile zelo hladne. Na piotestu da so zt> rali fiaze in so pazil', da ne bi razdražili živce j-novega namestn ka ; begala da jih je mi-tel na prihoHn e volitve in glas ee je u luš L Macch:avelii je bil sicer Itiijar, a radi t gt: ni da bi se Italijani vs.kdar morali ravnati po njegovih nuukih. Ia tako glas protestnega shoda ni pr. drl zidov palače, dl bi ga bi o čulo tudi ljudstvo... B ia je tirej prava jeram'jada, ki jo je zapel >Iodipendente«. Zakaj beležimo dantB to pripeznanje radikalnega gladila, da ee svojim prote itnim bhoJ. m t žiš^ci vodilni Italijani niso vspeli ? Zato, ker se v njem ša po3tbno zrcali vspeh nsŠ3 raimfastac je ! Oai niso bili zi-do volj ni ... mi pa smo popolnoma z nastopom našega naroda minola nedelje. Zato ne pripisujemo nobeni posamični osebi poeebne zasluge na tem lepem vsptbu ; zavest, da ee mu godi krivica, ia da se mu gazi nsjaveteje pravo, ta je, ki vzbuja t sio moralno s i 1, ki jsmČi v*j.eh in daja grome-čega odmeva klicam po — pravic. ! 3Iesto kancelista v XI. plačilafm raz redu je razpissno na c. k. deže nt m toheču v T ratu. P;cs ci za to službo, ali pa za masto ki bi se eventuvalao izpraznilo, naj vlože svoje prošnje d.j dt.e 28. decembra predsedstvu tf ga d. žilnega s< dilča drugim morajo dokazati tudi mesto carinarakega ti uradnika solnega urada v X., eventudn» v X T. pla čilnem razrtdu. Prošnje, v katerih ;e dok»-zati tudi poznavanje deželnih jež kov, je predložiti predsedat\u c. k. finančnega ravnateljstva v 4 tednih, računano cd IG. novembra dalje. Imenovanje. Preč. g. Pavel Ufedniček, c. kr. mo-narični župnik itd. je imenovan apostolskim {>rotonotarjem s pootifikaljami. Domovinsko pravico v Tretu so zadobili : Anton Fraok iz Prema, Anton Soaer-del in Matevž Juren iz Komna. Pred goriško c. kr. izpraševalno komisijo za ob<*ne ljudske in meščanske šole so napravile od 4. do 18. t. m. iepit učiteljske vsposobljenost g.Sne kandidatinje in sicer za ljudske šole s slovenskim in nem škim učnim jezikom : Bezlaj Josipina, Eržen Ljudmila (obe z odliko), Gasperin Marija, Gomilšek Anton-je, Hrovat Franja, Jebsčin Roža, 8. Jeraj Valerija, Jjvančič O.ga, Ko motar Amalija, Lapania Davrrica, Lapanja Marija (obe z odliko), Lazar Milena, Lccker Matild?, Lusan R:ža, Posega Marija, R^s-berger Alojzija, Simčič Ivana, Sirca Gizels, S. Terstenjak Kacanuela, Vidmar Gtbrijela; za ljudske šole h slovenskim učnim jezikom : Barle Marija, B až ca Erne-ta, Cink Alojzija, Gerdol Kristina (z odlik;) Havel Štefanija, Kokalj Sitfinija, Komel Ane, Kovačič Marija, L čar Franja L .renzuti Pavla, Marte-ianc Amalija, Sedej Jos pina, S uli Eleooors, Štrosar Ljudm la. Šas^erš.č Angela, Vagaja Eliza, Valetčč Krinka ; z neaišsim učnim jezikom : C.ani fra (z odliko). Reprobirani sta bili dve kandidat nji za ljudske šile z nemškim, jedaa za ljudske šole z italijanskim učnim jezikom : jedna kandidatinja je odsto pila od izpita za meščanske iole s slovenskim učn m jezikom. Is Sežane nam pšejo: Na zabavnem večeru, ki ga je priredio dne 19. novem ra tukajšnje dobrovoljno društvo o pr liki svo;e desetletnice, nabral je gosp; Jos'p Čebule za žensko podružnico družbe sv. ('.rila in Me-todija v Sežani svoto 13 K 53 atot., katero so darovali s edeči p. n. gg. : Matej Kante. Ljudevit Mahoič.č, Fran Štolfa, Dragot'n ŠLo'fa, Ignac Guštin, Ivaa Žgur, Mdeta P/rjeveo, Josip Cebalc, Jcsip Renčelj in g.ca Ivanka Mekinda po 1 K ; ostali udeležniki pa svoto 3 K 53 etot. — Bog živi vse darovalce ! Veteran iz Amerike. V Poljanici ca Dolenjskem ie umrl te dni v starosti 78 leč vojak Jate*. Kramer, ki je pred 40 leti služil v armadi severno ameriških držav ter se vdeUževal državljanske vojn®. Kram?r se je bil poial v Ameriko kro-šnjar t. Ker mu e to le malo donsšalo, ee je o^laeil kakor dobrovoljej v armsdi in je b:l dobro p'ačcn. Služil ie tamkaj pet let. Potem j j pa dobi lepo pokojtino 180 kron ns mesec t r je na ttare dni u lobno ž.vel v domovini. Eakrst ga j« bil pr šel e b s>at celo e mo riški kcczul :z Trata. I)aro*f. Med ntka'er mi »Kt>Ieš « se je nabralo v g st lai g. Trcšta v Š-crrk^ji K 1.78 za moško podružn cj Bf. C.r.la in Metoda v Tistu. T«j sv^ti je djtl«! t rčaipr gr. Trcš!; 22 storirk. Zitsek— K 2 — sj de- ha^a fri cs-ej upravi. Posrebno drnštro na V rdeli lo mj.o dte 4. decembra t. .'. »voj relni cb5ai z*>or v gvoj;h društven h j roator.fc. Zsdoji obČn zbor ni bil »klepJer. Obsojen na smrt. Is S j ita poročajo, da e tam sa e porotno w l ž e obsodilo Le kegn J sipa Aačiča t»a sirt ua veš; a, rje go o ženo Katic> ja ta 16-letno ječo. Ta za : nska dvojici je — ktkur «o m >rda naš iitttiij' šj t-p m n a o — pred cekolikimi me cci uxor ia žuj euprav;t?'ja FiIijaMimioo ter ca cr. psi. . PorotEO sodišče. Včeraj je rLČtlo sadnje lrt s i e zasedal e pcrotiegi std Š5a a kazeu razp avo proti 44-letaeiru zidarju Knr .a Mitt:on, dj:ua u Traia, ra ii zločina ubr- s va, zvrš nega dne 17. »vgušta t.}. nt d svtj. i; svakom P*tr<>ui C' s:antini. Razpra\i ie j e i do val preda. dež. s idtiča vit. Mihael Urbatceb, votsLti eti bila sodna svetovalca Cru i( in Co .rišT. Drža do pravdaifclvo je zast pal dr. Pacgr9ii, a bran.l je toitrnca odv. dr. Breitner. Pogojni Cjsttn'in je bil ežinjen z Mat-j tionovo sestro Friderifco. C\»»tact n je pa ve ino j grd) ra/cal fs tvojo ženo in otr< c . R> d: teg? I gi e Mati «»r» — n»st~pi*šl v obrambobvd e J sestre — v - -irat osmerial. L^ta 1894. jej bili p- f o tvikonia tudi do krvavega' prelep* Tedaj je bil Mattion rpn l i nožem C>stantnj» ter je bil Tali te^a ohn jen na 2 lei Dna av^ueta t. !. zrtl*t C -t. ti u vit \ da li če umor ti žero, o nke ia s.aka. D.e 17. pvku5ti pred-poiud:e j« pa pr^ti neki deč«pil k njemu ter rekši mu : »A tukaj si ti, n č-vrednež. Jaz ubijem tebe, mojo ženo in mojega sina !« skočil nadenj z nožem v roki. Mattion mu je iztrgal než, a C ;stantin je na to pobegnil. Mattion je pa slekel za njim in ko ga je došel, ga je začal drezati z nožem. C;stantini je bil pal na tla, vstal, zopet tekel in zopet padel; Matt on ga je tako zopet do tekel ter ga zopet začel zabsdati z nožem. Zadal mu je vsrga skupaj 10 ran. Costantini je bil takoj mrtev. Na včerajšnji razpravi sa je Mattion iz govarja', da je C^taotini grdo ravnal ž njegovo sestro in z otroci. Dne 17. avgueta bo ga prišli klicat na delo, naj prida demov. On je šel, a v veži hiše ga je čakal svak Costantini ter je nj^ga takoj napadel z nožem v rt ki. On je tedaj iztrgal svaku nož iz roke ter letel kakor blsz?n za njim. Pomni, da je svaka zabodel e nožem, a ne pomni kolikokrat in kam da ga je ranil. Bilo ie zaslišanih več prič, mej temi Evgenija C^sca. ki je videla ves prizor, in 13-ie-tni deček Josip Gattinoni. Ta poslednji je bil šsl klicat. Matrona na delo, a poslal ga je bil pa C »itintini. Spich s> vse priča slikale pokojnega C';st8ntinija kakor huiega izzivačt», vedno pripravljenega za pretep, in kakor Blabega Foproga ?n očeta. Sjdišče je stavilo porotnikom dve vprašanji: eno, da je-li Matticni kriv zločina umorstva, a drugo, da je-li kriv zločina ubojstva. Porotniki so pa zanikali prvemu vprašanju z vsemi 12, a drugemu s 6 glasovi. Na p dlagi tega pravoreka je sod sče oprostilo Matticna obtožbe. Zastopnik državnega pravd n štva je pa prijavil pritožbo ničnosti, in vs!ed tega je moral Maition oat'ti še dalje v zaporu. Krvav pretep med brati. Brata 36-latni Josip in 23 letni Fran, oba težaka, stanujoča v ulici Gruliani š^ 29 sta bile •»inoči v krčmi »Seces-sion« pri sv. Jakobu. Malo p-ed 10. uro s? ;e pa vnel mej njima hud prepir, ki te je kmaiu spremenil v še hujši pretep. V prtt?pu je pi mlajši brat Fran vzel iz žepa nrž ter z itt m ranil brsta dvasret ca glav. Z dal mu je telefo-ničn;m potom pozvali zdravnika se zdravniške post'ie, da rtu je poveral elfavo. Ranjeni J 9 p j* pa prišil sam na zdrav-nlšio postajo ob 11. ur. Z'ravnik mu je i?prtl raTii ter mu povedal g -vo. Pozneje je bil pa t ii ii on aretova-i. »zgoda na delu. IG letni kleparski va;enec* Ivan Turco, je bi v deu pri moj *tru Serafinu C si ii c. Včeraj v jutro ga je no'ct?r po-lal, nt j popravi žleb ob strehi h *e št. U v uTei Tirre biar ca. Dečko je še", a okolu 8. ure in pol je padel ee strehe — bi*a »e triradstropna — na ulico, kjtr je bil mrtev v hipu. Prišel je zdravnik se z ravnin8** postaje, ki e konstatoval, da si je nesrični c^cČso zliooil lobanjo in da je dobi tuli druge poškodbe. Tiuplo nesrečnega dečka je bilo prenesen) v ccrtvtšaico pri sv. Jnetu. Iz »Škrata« : S o d a i k : »Kako »te vi, nesrečni človek prišl; do trga, da ste lahkomišljeno zaigrati svojo či s: za V8» svoje življenje s tem, da feta svojemu tožniku ukrali pišiavih psr brjn iz blagajne?« Obtoženec: Kaj htčim gospod sodnik, ko pa ni b ilov njej več! Szell položil mandat. BUDIMPEŠTA 22. (Ogr. koreBp. biro.) Posl. Koloma n pl. Szell je danes prijavil predsedniku St. G >tt>hardske liberalne stranke, da položi svoj mandat. Vzroke t?ga svojega sklepa objavi jutri v cdprtem pismu na svoje volilne. Francozka zbornica. PARIZ 22. Zoornica je nadaljevala razpravo o proračunu ministarstva za notranje stvar'. Sccijalist čni poslanec Dejeants je zahteval, da se črta tajne fonde. Ministerski predsednik Combea je prosil zbornico, naj kredit dovoli, ker vlada potrebuje tar je stavil zaupno vprašanje. Nato je bil predlog i 32.15, za marec-junij 32.60 (mirn>). — Kepici olje za tekoči mesec 44 75, za d csaiber '4.75, za ianuvar-apTil 45.50 za m»i - avgust (mlačno ) gpint za tekoči me^ec 47.50 za dpc 47.25 zp iannvar -april 46 75 za mai-avsrn^t 45^ O ftrdno\ Sladkor Burov 88° uso no^* 361/*—^ (mimo) be) za tekoči mesec 39' \ zr dec 399/4 za jan -april 4(i5/„ za marec-junii -4 1 — (mlačno« rafiniran 72—72V« Vreme: nestanovitno. Dejeantov s 293 proti 262 glasovi odklonjen. Nove čete za nemško južno-zapadne Afriko. HAMBURG 22. S psrnikom »Profesor Wormann< je danes popoludne odšel v južno- 1 . zapsdoo Afriko novi transport čet, ob3toječ, iz 20 lastnikov fn 858 mož. Ptrnik j a vzel seboj tudi meogo vojcega materijala. Trgovina se zaklanimi prašiči. V n«deljo ie b io pr prljanih na ttikni-šnji trg 70. v pDn*d«jlipk 49 in včoraj ol> zaklanih prašičev. Stiro blago ie ^k^rr* voe prodalo. Kupčija ie bila zelo s^ab* in skoro nobenega povpraševanj«. Kar se i° pr>Hjilo j6 šlo najboljše bla»o po K 106.—. 6libŠ3 i pa od K 80 — do 85 —. Trgfoviua. Borzna poročila dne 21. novembr«. Tržaška borza. Listnica uredništva. GnanoH ii vpraševalo u iz Gorio«: Prav st^ storili. Za pravo našega jez'ka m^rumo n^^topati odločno vsihdar in proti vsukomur. Mi ne smemo dopuščati brez protest* n-kakecra rapnstavliauja našega jezika. p"* Ivi -f f»e to rofkuša v imenu : »libsT-slir.ma« ali pa — cerkve in vere. Kar zihtevamo mi, je orav in pravieno. A br j je pravično, na more biti v navskrižju niti s slavo b »ži^. Napoleoni K 19.06— 19.09—, angležke lire K —.— \ Velflčastitemu gospodu ž u p-io —.—, London kratek termin JK 239.35 239.75 . . T . a,. , . .. n ., Francija K 95.15—95 35, Italija K 95.15-95.35 ni k u v Istri: (danek pre eh. Pride. — italijanski bankovci K —.—--. Nemčija K Prosimo za nadaljevani«. Ker ee nam ža 117.55—117.75, nemSki bankovci E —— —.— i ..... . . . , avstrijska ednotna renta K 9S.90 — 100.15, ogrska usuiuie bo*, pa je nasa naloga, da se mu kronska renta 98.— t8.25, Italijanska renta K izogibliemo 102.®103. ll4 kreditne akcije K «>73.--616 — | '__ državne železnice 2 t>4H.--€49 —, Lombardi K 87.— 8?.—, Lloydove akcije .v 7^0.--730 — Srečke: Tlaa K 324.-32».—, kredit K. 478.— do 488 -, Bodenkredit 1880 K 305.— 315.—. B -denkredit 1889 K 298.— 308.—. TurSke K 132 5U do 134.E0 Srbske —.— do —.—. Dunajska borza ob 2. uri pop. daneš Državni dolg v papirju „ srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ kronah 4°/0 Avst. investicijska renta Ogrska renta v zlatu 4°/0 „ „ „ kronah 4°0 Akcije naeijonalne banke Kreilitne akcije London. 10 I^tr. 100 državnih mark -20 mark 20 frankov 10 ital. lir Cessnski cekini včeraj 100.20 110.25 120.05 103.10 118*90 08.10 83.85 1630.— 074. -2 ;».42' 117.55 23.51 19. OH 95.27»/ 11.32 100.3 U 100.30 120.— 100.15 91.35 118.95 U< \:> 85.50 1G28.— «74.50 239.42' 117.(50 23.51 19.08 < »r,.vi» 11.32 »Sokolski večer«. — V soboto, dne t. m. priredi »Tržaški Sokol« ofic'ieln^ otvorit97 nove telovadnice v »Narodnem domu« tb s^d^^^anjem »Slovanskega re ek'ga društva« in nekaterih prijateljev »S i-kola« z raznimi šalami in zabavami. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi z= u!5sa Tesa A. ■ _ ■- (v lastni h!«.) ZALOG A: Pia^za Eosaris (šolsko poslopje). ** hit! iilkake IsoriksTencs. Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Iz Makdena. PETROGRAD 22. D^p enik »Biršev. Vedomoeti« e fpo:oc 1 v?traj is Mukdena : Na f.vnti ;*> icznatro Btie?janje med topni-A. vorii. V M ik lenu je bil včeraj tretovao L.eki japt n-k' vobun. Hungužka tolpa. l'KTR(Ki cCAL) 22. »Ruska brzojavna pe-fuiur*« poruga iz Mukde« a od 21. t. m.: Ma jro Mongolcev se je pridružilo Himgu-koid. liliz) Hiinmintina o; e~ira četa, obstojema r loOO mož, hfitero plačajo Japonci iti vodijo rj;h č«st lik". Ta tolpa napada največ k.irtiva:.e. Par:2ica in '.ondoneka torza, Pariz. (Skl^n.) — ftanccz-a roua 98 4» °l0 italiicnekm renta 104.6-'» Spanaki eetenea; S»j50 a>c"je ctcisanske banke 5i<3.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne želesr f —- Lombardi--unificirana tuiika renta 83.12 merice na London 251.60, avstrijak«* zlata tt. 10130 ogrska 4% zlati« ronts Io2.i0 Lfinder^* --.— turške srečke 129.75, par*"-- oanka 12 30 italijansk0 meridijonaine akcije 153 —, akcije Ko Tinto 15.43 Nepravilna. l. u u o — ^liKler* Koiidoiiairu : d.T- S3l/i* Lombardi 3'/» »rebro 2t>7/8, Spa iska renta 8h3/, it" lijanska reaia 104—, tržai diikont, 3— menjic n> Dunaj:i —.— dohodki banke--izplačila baaf - Mirna. Tržna poročila 22. novembra. Budimpešta Psemca .a april lo o7 do 1005; rž za april 7.HI do 791; oves z j p ril 7.H do i. 12 ; koruz» za maj 7do 7.50. Hfeemca : puuuiloe «re inje : novpraJe^an e slabotno, mrtvo. Pmriaia nekolik « tisoč mei. arotov., /a nekoliko stot. znižanja. -- Druga žita nižje — V rt me: dež. H a v r e. (Hkiep j Eavj» rtant m gioc av -rage y.» tak. mestic pu 50 icg 44 i5 frk, mane 44.25. Mirno- Hamburg. 'Sklep u.?^. fava ennca d average za at* •**>,/5 •••aru. r.a mai 373/4, za september 3 v z drža 10. K^vt. Bio rrud. loco S8—40, oauUua i«r>u* -11 —42. DMvmIfcK oot.. , 43—45. Hamburg. iHk»ep » *»» ntv. v.7 60 zf dec. 27.70, zn jan. 27.>-(» za fe^ru^ar 27-J5 s« marec 20.—, zu ao i( 28.oo.. S.alno. — Vreme . dež New-York. {Otvori"nie,» Rav* *> dobave, vzdržano, 5 stoiink i višanja, nesp emenjeno. SlhdKoc tuzeu ski. O *utrUu»tt. li 66.50 do 68.»X), za seobetnbđr Ii — - J • — — m::rec-avji. 66.50 do 6^.— UoueaHMfi iu Mall^p 1 promptno K 68.30 do 69.30. zh at* v £ — —.—, marec-svg. 68 30 do 69.30. ! n u d u m -ladkor i« repe surov 13T '8 Sb Java 14 6 h. Mirno. P» 11 r Hž za tekoči meecr lo.ŽO, ia rs dtcembslji\e plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. OOCOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOg § Velikanski prihranek se zadobi, ako se uporablja B 2 novi aparat „L'APE'S ki vzdržuje plinove mrežice. § g T J I nr| je aparat, ki ne bi smel manjkati v nikaki rodbini, 8 8 1 /1 UL uradu, društvali, prodajalnicah ter javnih krajih; B 8 Jj |l| |j jamči vsakomur velikanski prihranek na steklih in o 8 Prijavljen mrežicah; stane le 20 novč. g o patent. wm~ vdobiva se glavni zalogi ul. Giulia st. o coood" 00000000000" ocooccocroocoo OOCOOOCOCOOOOO OOCCOOCOOODOOOOO ©©©© po 3 V, in 4% na prve in druge stavke do 7i dela cenilne vrednosti za dobo od 15 do 75 let OSEBNE POSOJILA po 47a in 5° „ duhovnikom, oficirjem, državnim in zasebnim uradnikom, trgovcem in industrijalcem s poroki ali brez porokov za dobo od 1. do 15 let. Konverzacija bančnih dolgov financiranje in spremenjava podjetij v delniške družbe. Dopisuje: francosko, angleško, nemško, italijansko, rusko in špansko. .________ - s* Pojasnila brezplačne ! - ■■ ■ ------■ ■ Podpirajte!! „Dijaško podporno društvo" v TRSTU!! ČOKOLADE ČAJNO PECIVO BONBONI DESERTE KAKAO KEKS KAVINE PRIMESI „CMOCOLRT LOBOSITZ" Po visokoj kr. zemaljskoj vladi proglaiena ljekovitom vodom radnicom £paiova£ka kiselica naravna aikaličko muriatična litijska kiselica, vrlo bogata ugljičnom kiselinom izvr-tno: popud kristala čisto stolno piće. — Glasoviti liečnički auktoriteti prepisuju ovu kiselicu s najboljim uspjehom kod svili bolesti p obavnili orga&a i grkljana proti uloz ma i reumi, kod že-ludačnog, plučuog, grlenog i svih drugih katara proti hemeroidima (zlatnoj žili), kod boli bubrega, mjehura, kamenca, šećerne bolest', zrnatih i nateklih jfta a. žgaravice i mnogih drugih bolesti. Prokušano izvrstno i nenadkriljivo sredstvo kod spolnih i mnogih drugih ženskih bolesti. Analiziraše ju prof. dr E. Ludwig; c. kr. dvorski savjetnik i kr. pri f. dr. S. Bošnjakovič. Nagradjena na mnogim velikim strokovnim izložbama aa 15 zlatnih medalja. „UPRAVITELJSTV 0 VRELA APAT0VACKE KISELICE", ZAGREB, Ilicu br. 17-Dobiva se u svim liekarnama, trg. mirodija, restauracijama i gostionama. Glavn t zastupstvo za Trst i Istru: Johannes Klingenberg & Comp. n Trstn ul Giorgio Galatti štev. 14. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica ▼ Oelovon. Kupuje in prodaja V« "rwtm rast, csstsTnih pisem, prijorhev komunalni! obligacij, sedk, delnic, valut, aovorv te devia. Prem t M lilija kvaakiB« ^ebanln Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Z«MjiVft in ickomptnj« papirje ia nortnje sapale kipoM. -- D«J» predujme na md. papirje. Zavaruje srećke proti kurznf ■ izffun! - vt^kuluje In divinkuiuje vojadke ieniuunaice kavcije, •ulroavt *m šmJkmmao —ia 0T Bnr -m mmrođllm. Podružnioa v SpIJeta Denarne vloge vsprejema f tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge d dne vzdiga. Promet m 6eki In nakaanioami.