PuSlnina plačana v antovin*. T.FTO Г ТХ V Ljubi тп ni. v netek 16. oktobrn 10~! STEV. 235 a Cena i Din Naročnina mesečno ^^мнш ^^ ^^^ ^т жмн^ ^^^^ ček. račun: L)nb* 25 ЖјШ ЧЊ ЈШ^Г^Шк МШГ^^ШГ A ^Иј^^^ оЈЗк. F ^^^^^^^ 'jana 10.650 in sivo 40 Din - ne- ffl8L BtiB ШШ ШШШ ■ Hf ШШш^ Ш Ш ~ 10.349 za inserate; H јШШ ^НВ Ш^Ш Ш ШШ^Вк flH^. Ш Jh^ it*. 7563, loietno % za ^H^ H ШШК ШВк КВШ ш ШШшП^ШЈш ш ^^Г^^9 inozemstvo 120 Din ^ ^^Н^Ш ШИ ^HV ШШ M ^ИШ Ш ^НМ ШШ fl^H Ргаца-DuneJ 24.797 Uredništvo ie * ^L.JF ^^^^^ ggjSLg^r Дн ^ ^^^ Uprava: Kopitar- Kopitar ^^^^^ ^^^^^ ^ ^^^^^^^^^^ jeva 6. telefon 2992 H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« V IMENU NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA! Okrožno kot edino osebno sodišče v Celju, ki je vsled naredbe z dne 23. 5. 1931, s katero je bila odrejena glavna razprava, javno razpravljalo dne 5. 6. 1931 po sodniku po-edincu o. s. s. dr. Bavdcku Jožetu s sodelovanjem zapisni-karice žmuhnrjeve Jane v prisotnosti zasebnih obtožiteljev Marice dr. Sernečcve, Cilenšekove Alojzije in Leona Pi-brovca ter njihovih zastopnikov substitutov dr. Ravnihnrju Vladimirja in dr. Kcrschbaumcrja Rajnholda v odsotnosti obtoženca Kremžurja Franceta ter v prisotnosti njegovega branitelja dr. Ogrizku Antonu o obtožbi, katero so dvignili zasebni obtožite!ji »Kolo jugoslovenskih sester v Celju« po predsednici Marici Sernečevi, Marica dr. SerneČevu. Cilcn-sekova Alojzija in l.eo Pibrovec proti Kremžurju Francetu zuradi prestopka po ti. 52 zakona o tisku in po predlogu, stavljenem po obtožiteljih, naj se obtoženca obsodi v zmislu obtožb ter po predlogu branitelja, naj se obtoženec oprosti, odnosno mifo kaznuje, dne 3. 6. 1931 razsodilo tako: Krem/ar Franc, odgovoren urednik Slovenca v Ljubljani, 4? let star, oženjen, rim. kat., že kaznovun. je kriv. da je kot odgovorni nrednik listn objavil v Stev. 157 perijodičnega lista Slovenec v Ljubljani dne 12. 7. 1950 na str. 4, prvi stolpee. članek pod naslovom: >Kaj pravite?« ki sc glasi: »Gospod urednik! V večjem kraju so imeli letošnjo pomlad vsak teden dvakrat cvetlični dan. Kraj je lep, celo letoviščarii hodijo tja, ima En ta kraj svojo zaduhlo fabriško četrt. Vrtnarji so jezni, er so morali dajati rože zastonj, da so jih potem otroci iz Tabriškc četrti po navodilih dobrodelnega daniskega komiteja prodajali po ulicah. Ljudem je bilo nerodno, ko so jih otroci nadlegovali, pa nedolžne oči slaborejenih otrok so tako lepo orosile, da ubogi pasant uradnik, kmet in delavec, ni mogel mimo. Prosile pa so punčke dinarjev, da J i It bodo poslale lahko dobrodelne gospe poleti na počitniško kolonijo, kjer se bodo na dobrem zraku in od izdatni hrani malo popravile. V počitniški koloniji je sedai prav živahno. Dobrodelne gospe so se na lastnih avtomobilih peljale s celimi familijami in Še z nekoliko druge žlahte tja dol in za majhen denar se jim dobro godi. Pobrale so sicer tudi nekaj revnejših otrok pa za isto ceno. kot bogataške. V gospodinjstvu dobrodelnih gospe se bo koncem poletja pokazal prebitek — doma bi shujulc z istim denarjem, kar jih velja noli 1 mesec letovišča, komaj 1 teden —. Revež pa si bo moral prispevek svojemu otročičku med poletjem od ust pritrguti. Kljub lepim uspehom cvetl'čnih dni pa bo še kaj deficita. Zato pa imajo v tistem kraju občinsko načelstvo. ki daje dobrodelnim gospeci podporo. Kaj pravite gonpod urednik, kje se to godi? Na Slovenskem ali nu Španskem? Španska vas bi morala biti taka dobrodelnost Slovencem vsekakor. Iznajdljivost teira komiteja je pa vsekakor /eni-jalna. da bi je človek debelušnim dobrodelnicum skoraj ne prisodil, če ne bi imele tako brihtnih mož« — in ki je v celoti inkriminiran in da je s tem priobčil a) nekaj neresničnega, kar utegne zasebnim obtožiteljem »Kolu jugoslo-venskih sester v Celju« Sernečevi Marici in Cilcnšekovi Alojziji škodovati n.i njih časti, dobrem imenu in pridobitnem kreditu, ne da bi navedel za to činjenice ter b) z izrazom »debelušne dobrodelnice« uporabil glede zasebnih ob-tožiteljic Mance Sernečeve in Cilcnšekove Alojzije izraze preziranja in omalovaževanja. S tem je zakrivil prestopek ad a) klevete po čl. 52 z. o. t. in ad b) uvrede po čl. 32-IV z. o. t. in sc obsodi po Iu 501-4 k. z. v zvezi s čl. 13 zak. z dne h. 1. 1929. št. h služb. nov. glede na I 61 k. z. in z uporabo II 71-3 in 71-4 k. z. na 10 dni zapora z olajšavami po £1. 92 zak. o t., dalje na plačilo denarne kazni 3000 Din, po čl. 62 z. o t. na plačilo materjalne odškodnine zasebnim obtožiteljem v znesku 5000 Din. po čl. 61 z. o t. na objavo sodbe na čelu lista »Slovenec« ter po tn 510 k. p. v povrnitev stroškov kazenskega postopka in izvršitve kazni z omejitvijo po I 514 k. p. Zasebni obtožitelji se pa s svojimi za-»ebno-pravnim zahtevkom v znesku 50.600 Din po I 297 k. p. zavrnejo na pot civilne pravde. Obtoženec pa iw oprosti po Iu 280 k. p. obtožbe, du je s člankom, objavljeuim v dnevniku »Slovenec« v štev. 161 z dne 17. 7. 1950 druga izdaja, str. 4 v prvem Molpcn pod naslovom: »Kaj pravite?« in ki se glasi: »Da srčne omike manjka našim ljudem, tožimo. Kako bi jc ne. Co jc le njih vzgojitelji nimajo Odstavljen je bil nadzornik in šolski vodja — vesten mož in oče številnih otrok — zaradi grdih in la/njivih denunciiacij. Pu je zuv riskalo srce moža-rivula. ki uinia nobenih otrok. i>a pravi, du jc naeijonalist in vsu brozga v njem je zaki|>cla in on. ki ni bil nikdar mož in ne značaj, je zapisal na odprto dopisnico' »nisi nacijonali.it . . . zato odlazi odtod!« — Trpek nasmeh je lejrel okroc nojih oitta, sekaj dopisnik j« muh .sebi pisal soobo: »podleži«. Kaj pravite |H>dagogi? Ali Vas je kaj sram takega druga in njegove srčne kulture? In ali more srčno omiko dati drugim, kdor jo sam nima?« — pri-ol»čil nekaj neresničnega, kar utegne škodovati časti, dobremu imenu in pridobitnemu kreditu zasebnega obtožitelja Pibrovca Leona, nc da bi navedel činjenice in da ga je tndi užalil »uvredil« ter s tem zakrivil prestopek klevete in uvrede po čl. 52 in 60 zak. o tisku. Zasebni obtožite!j je po I 311 št. 2 k. p. dolžan trpeti stroške kazenskega postopka. V IMENU NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA! Vi.'je deželno kot apclacijsko sodišče v Ljubljani je pod predsedstvom s. n. s. dr. Ebcrla Erika, v navzočnonii 1. u. s. Strasserja Vinka in dr. Snjovica Rudolfa, kot sodnikov, zapisnikarja sodn. pripr. Poljanca Franceta, v iS. drž tožilca dr. Grassellija Mirka, v kazenski stvari zoper Kretn-žarju Iranca radi prestopkov klevete in uvrede po čl. 52. 60 zak. o tisku vsled prizivov doli navedenih zoper sodbo no-In ka poedinca okrožnega sodišča v Celju z tlne 6. VI. 1931 «pr. št. kšt 1-31-57. s katero je bil obtoženec kremžar Franc I. spoznan krivim prestopka klevete po čl. 52-IV zak. o tisku in prestopka uvrede po čl. r»2-IV istega zakona ter bil obsojen po §u "01-4 k. z v zvezi s čl. 15 zak. z dne 6. I. 1929 ;t. 6 SI. Nov. glede nn б 61 k. z. z uporabo l$ov 71-5 in 71-4 k. z. nu 10 dni zapora z olajšavami po čl. znk o tisku ter na plačilo denarne kazni 5П00 Din. po čl. 62 zak. o tisku na plačilo inaterijelnc odškodnine po 5000 Din, po čl. 65 zak. o tisku na objavo sodbe nn čelu lista »Slovenec in po S 509 kp. v povračilo stroškov tozadevnega kazenskega postopanja, z omejitvijo po S 514 kp. ter so se zas. tožite'ji po I 297 s svoj i in zasi bnopravnim zahtevkom po 50.6C0 Din napotili nn pot civ lne prav ic. 2. oproščen pa v smislu $ 280 k. p. obtožbe radi prestopka klevete in uvrede po čl. in 60 zak. o tisku ter so se flroški tozadevneca kazenskega postopanja v smislu $$ 5(9, 511 toč. 2 kp. naložili v plačilo zas. tožilcu Pibrovcu Leonu in sicer A. vsled priziva L zas. tožilca »Kola jugosl. sester, podružnica v Celju. Scrncc Marice in Cilenšek Alojzije radi odločbe o kazni in zasebnopravnih zahtevkov ter vsled Criziva H. obtoženca Krcmžnrja Franca radi prekršitve za-onn, odločbe o krivdi, kazni in materi jelni odškodnini, zn-leva joči h obsodilni del gori citirane sodbe pn zas' išunju tiš. drž. tožilca odločilo v seji: I. Priziv zas. toždccv »Kom fugos'ovnnskih sester, podružnice v Celju«. Scrncc Marice in Cilenšek Alojzije se zavrne. Stroške kaz. postopanja, povzročene s tem prizivom. morajo plačati po $ 512-2 kp ti zas tož lei nerazdelno; stroški so izterljivi. II. Priziv obtoženca radi odločbe o krivdi in o mnterijalni odškodnini •e zavrne, uirodi se pa njegovemu prizivu radi prekršitve zakona in odločbe o kazni ter se prva sodba o od'očbi o kazni razve1 javi. ter kazen nn novo določi tako. kakor je iurct« no. doli pod toč. IV. Izrek po čl. 63 zak. o tisku ostane nedotaknjen: B. vsled priziva III. zas. tožilca Pibrovca i.eona radi prekršitve zakona, odločbe o krivdi in kazni zoper oprosti'ni del citirunc sodbe nn prizivni razpravi dne 2S. o, 1951, določeni z naredbo z dne 10. IX. 1911. v navzočnosti zas. tožilca Pibrovca Leona in njegovega zastopnika dr. Vovka Viktorja, odvetnika v Ljubljani in obtožeiičevcga brani'ca dr. Brejca Jankn. po predlogu prvega, naj sc prizivu ugodi in po razveljavi prve sodbe obtoženca spozna za krivega ter obsodi no obtožbi ter po predlogu bran leu, naj se priziv zavrne, odločilo: III. Prizivu zas. tožilca Pibrovca Leona se ugodi, prva sodba v oprostilnem delu razveljavi in v stvari odloči: Obtoženi Kremžar Frane, odgovoren urednik Slovenca v Ljubljani, 47 let star. oženjen, r. k., že kaznovan, je kriv. da je s člankom objavljenim v dnevniku »Slovencu« v Št. 161 z dne 17. 7. 1930 drupu izdaja, str. 4 v prvem stolpcu pod naslovom »Kaj pravite?« priobčil o zas. tožilcu nekaj neresničnega, kar utegne škodovati njegovi čast , dobremu imenu in družabnemu ugledu in sicer: »Da srčne omike manjka našim ljudem, tožimo. Kako bi je ne. Če je šc njih vzgojitelji nimajo. Odstavljen je bil nadzornik in šolski vodja — vesten nioz in oče številnih otrok — zaradi grdih in lažnjivih denuncijncij. Da jc zavriskalo srce moža. rivala, ki nimu nobenih otrok, pn pravi, da je nacionalist in vsa brozga v njem je zakipela in on, ki ni bil nikdar mož in ne značaj, h zap sal na odprto dopisnico »Nisi nacionalist, zato odla»i odtod!« Ггрек nasmeh je legel okrop mojih usten, zakaj dopisnik je sam sebi pisal sodbo: »podlež!« Koj pravite pedagogi? Ali je Vas kaj sram takeca druga in njeirove srčne kulture? in ali more srčno omiko dati drugim, kdor jo sam nima!«, — ter s tem zakrivil prestopek klevete po čl. 52 zak. o tisku. IV. Obtoženi Kremžar Frane se kaznuje v smislu §5ov 61 in 63 k. z. po čl. "6 in 60 z.ak. o tisku z upornbo §n 71-V k. z., zn obe dejanji, katerih je bil spoznan krivim, na ^>000 Din (pet tisoč) denarne kazni, ki se bo v primeru neizterljivosti zamenjala z 84 dnevi zapora, nadalje po čl. 62 znk. o tisku nn plačilo mn-teriinlne odškodnine v znesku И00 Din (tisoč pet stol zas. to/len Pibrovcu Leonu in končno po čl. 65 zak. o tisku nn objavo sodbe nn čelu lista »Slovenec« ob obtoženčevih stroških. V. Obtoženec mora v smislu S 510 k. p. plačati stroške kazenskega postopanja prve in druge stopnje povzročene vsled obtožbe zas. tožilcu Pibrovca Leona, prav tako v smislu H 310. 312-2 k. p. tudi stroške, povzročene z uiegovim prizivom. Stroški so izterljivi. Španija v boju s Cerkvijo Liberalno meščanstvo izročilo vajeti anarho-homunizmu Madrid, 15. oktobra. Zgodovinska debata o odnošajih med Cerkvijo in državo v ustavodajni skupščini je končana. Proti vsemu pričakovanju se je končala s fatalno zmago framasonstva, ki je dobilo glavno pomoč od strani socialne demokracije, levičarskih ekstremistov in komunistov, ki so prirejali protikatoliške manifestacije in organizirali poulične teroristične bande, ki so na nekih krajih skušale zažgati cerkve in samostane. Večina ustavodajne skupščine je dolgo kolebala med stališčem predsednika vlade Zamore, ki je želel, naj bi se ne sprejeli kulturnobojni paragrafi proti Cerkvi, zato da bi bil omogočen sporazum s sveto stolico, ki se je ves čas nahajala v oficioznih pogajanjih s predsednikom vlade glede nove ureditve položaja Cerkve v Španiji. Dasi je večina vedela, da ta pogajanja potekajo zaradi velike odjenljivosti svete stolice, ki je iskreno želela prijateljskih odnošajev z republiko, ugodno, se je vendarle udala svojim antiklerikalnim strastem in pa pritisku od framasonstva in skrajnih levih elementov nahujskane ulice. Socialist da znamenje Ko so prišli v konstituanti na dnevni red od komisije predlagani paragrafi ustave zoper Cerkev, je prvi govoril pravosodni minister, socialist Pri-eto. Govoril je strastno za popolno ločitev Cerkve od države, za ukinjenje cerkvenega zakona in za zaplembo cerkvenega premoženja, s katerim naj bi se ublažila socialna beda. Predlagal je izgon rcJov, v prvi vrsti jezuitskega. Predsednik vlade Znmora svari liberalce Ob splošni pozornosti zbornice se je za njim oglasil k besedi predsednik vlade Alcala Zamora. On je opozoril konstituanto, da bi se s sprejetjem proticerkvenih paragrafov napravila katoliški cerkvi v Španiji velika krivica. Akoprav je on preon-čan katolik, je za ločitev, toda za prijateljsko in blagohotno, kakor vlada v nekaterih državah južne Amerike. Najboljši način rešitve tega vprašanja bi bil, ako bi se vsi problemi, ki se tičejo Cerkve, odstavili z dnevnega redi ustavodajne skupščine in prepustili v rešitev bodoči zakonodajni skupščini. Treba je namreč v vseh teh vprašanjih doseči sporazum s sveto stolico, ki je pripravljena na popuščanje in prijateljsko ureditev svojih odnošajev z državo. Ako bi temu sporazumu konstituanla prejudicirala, potem bi bil konflikt s sveto stolico gotov. Poudarjal je ogromne zasluge katoliške cerkve za špansko državo in veliko nevarnost kulturnega boja s Cerkvijo v trenutku, ko so po vsej državi na delu razdiralne sile. Ako bi konstituanla sklenila proticerkvene paragrafe, potem bo on dcmisi-oniral in bo šel na agitacijo za nove volitve, iz katerih naj izide nova skupščina, ki bo anulirala kulturnobojne sklepe te konstituante. Na koncu je apeliral na večino, naj brzda svoje sovraštvo proti Cerkvi, ker je največja zmaga tista, katero človek izvojuje sam nad seboj. Zamora in Maura podata demisi-o Oovir ministrskega predsednika Zamore je napravil na skupščino najgloblji vtis Го temboli, K^r je tudi minister za notranje zadev* Maura izjavil, da bo si upaj s predsednikom denusijouiral, ker smalra boj zoper Cerkev v Španiji za fatalno zmoto, ki bi lahko zavila republiki vrat, ker bi razen ekstremnih elementov, ki jih s kulturnim bojem proti Cerkvi ne bo pridobila zase, dobila od ločnega nasprotnika v katoličanih, ki bi jih borba proti Cerkvi pognala v najhujšo in organizirano opozicijo. Vendar se večina ni udala, ker je bilo pač levičarjem na tem, da se polastijo vlade. Zamora in Maura sta izpolnila, kar sla napovedala. Oba sla podala demisijo in sta jo utemeljila v pismu, ki je bilo prebrano v ministrskem svetu. Zato se je konstituirala nova vlada pod predsedstvom vojnega ministra, levičarskega republikanca Azana. „Svobodna Cerkev", hahor si o predstav* a;o svobodomisleci Paragraf 24, ki je bil tekom debate večkrat modificiran, določa v svojem definitivnem tekstu popolno ločitev Cerkve od države, ki oficielno nima nobene vere in vse skupaj smatra s stališča najstrožje enakosti. Zato država ne bc favorizirala nobene vere in verske institucije. Država, dežele, province, okraji in občinske uprave ne bodo smele podpirati Cerkve ali verskih udruženj. Duhovnikom se bodo priznale sedanje plače kvečjemu še dve leti. Kar se tiče redov in verskih kongregacij, pa se bo izdal poseben zakon, ki bo osnovan na sledečih načelih: I. Razpustijo se vsi redovi in verska udruže-nja, ki imajo obljubo pokorščine poglavarju, ki ne rezidira . Španiji in ni podrejen španskim zakonom (mišljena je Družba Jezusova). 2. Razpustili pa se imajo tudi vsi redovi in verska udruženja, kojili delovanje je opasno za državo (I). 3. Vsi redovi in verski instituti, ki bodo ostali v de/eli, morajo bili priznani od pravosodnega ministra in vpisani v poseben register. 4. Nobeno versko udni/enje ne sme imeti niti direktno niti po posrednih oseh ili več imetja, nego jc nujno otr. bno za njihovo vzdrževanje. 5. Redovom ie prepovedano, pečati se z industrijo, trgovino ali poukom. 6. Vsako leto bodo morali predložiti finančnemu ministru ratun o svojem denarnem poslovanju. 7. Država sme konfisci-rati imetje verskih udruženj, kadar hoče. Ko so bili ti paragrafi sprejeti, se je ministrski predsednik odstranil, v zbornici pa je nastal velik škandal. Baskiški poslanec Sigfrido Ibanez je potegniti revolver in grozil nekemu poslancu, da ga ustreli, ker je skupščina zavrnila njegove spre-minjevalne predloge k paragrafu 24. Baskiški poslanci so vstali s sedežev in vzklikali: »Živel Kristus Kralj!« Ko so se poslanci nekoliko pomirili, je neki poslanec zaklical, da bo odslej Španija, ki je bila prva katoliška država, stopila v eno vrsto s Sovjetsko Rusijo in Mehiko. Nova vlada Demisija Zamore in Nlaure je vse parlamentarce presenetila, ker je bilo sklenjeno, da bo kabinet ostal tako dolgo na vladi, dokler ne bo izvoljen predsednik republike, za katerega je bil baš določen Zamora. Ker je bil Zamora obenem provizorični predsednik države, je skupščina poverila predsedniku skupščine, socialistu Bestei-r u, da reši nastalo krizo. Besteiro je poveril vlado I vojnemu ministru Azanu, ki bo najbrž obdržal I ministrsko predsedstvo in vojno ministrstvo. No-! traajo zadeve je sprejel namesto Maure dosedanji ! mornariški minister Quirogn, dočim je mor-i narieo prevzel Oiral. Socialni deinokratje niso i hoteli prevzeli vlade, ravno tako ne voditelj svo-bodomislect v, zunanji minister Lerrou*. Ko je I,erroux po končanem glasovanju vstal s svojega sedeža, da zapusti sejo, je večkrat vzkliknil: »Živela Španija! Živela republika!« Ta vzklik je povzela republikanska večina zbornice. Izglasovanje proticerkvene ustave pomeni zmago Lerrouza, ki je bil od samega začetka proti sporazumu s sveto stolico. Izgredi in požigi druhati - Baski pogumno branijo Cerkev Med tem ko se je to godilo v zbornici, se je nabrala na ulici velika množica. Orožništvo je moralo večkrat nastopiti, da ni prišlo do spopadov rned demonstranti, ki so bili razdeljeni v dve stranki. Kni so namreč vzklikali: >2ivcl Zanior&U. dočim so drugi kričali: »Doli s Cerkvijo!«. Nato se je po daljšem odmoru zopet otvorila seja skupščine, v kateri se je predstavila zbornici nova vlada. Ko se je seja zaključila, so republikanski poslanci vzklikali: »Živela republika!«, medtem ka so baskiški poslanci protestirali in izjavili, da bodo Raski zagrabili za orožje. Klub baskiških in navarskih poslancev je sklenil, da bodo njegovi člani ustavodajno skupščino zapustili in eventualno svojo mandate polotili. Nekateri socialistični fanatiki so v zbornici vzklikali: Smrt duhovnom!« Verska debata je po vsej Šjianiji vzbudila strastno razburjenje. V mnogih večjih mestih so socialisti in komunisti vnovič vprizorili protiverske demonstracije. Vtcraj je poizkusila drtihal u igali neki samostan v Leridi in v Barceloni. V vasi Obella v provinci (ialicija je prišlo zaradi verskega vprašanja do pru^e bilke, r kateri so bile tri osebe ubite, pet pa teiko ranjenih. Sploh vlada splošno prepričanje, da bo sklep kortesov imel usodepolne posledice za obstoječi red v Španiji. Računati ni samo i najskrajnejšim odporom Ba-skiM. n m pn k ludi x orKaniliraiiiiii odporom katoličanov p« vsej Španiji. Na drugi strani bodo svobodomiselni republikanci ostali sami v borbi proti revolucionarnim elementom, ki p^ vseh krajih Španije hujskajo k uporu. Anticerkveno razpoloženje konstituante jim je dalo le še novega pogumu v borbi zoper državno oblast in avtoriteto. V Gra-nadi n. pr. je 14. t. m. prišlo пмм| »taikajorimi dr lurri in policijo do hudega spopada, r katerem sta policija in orolništvn morala streljali s strojnicami Odmev v Vatikanu Kini, 15. okt. ž. V vatikanskih krogih so z ogorčenjem sprejeli vest o protireligioznem stališču, ki ga jo zavzela konstituunta v Španiji. Agen-ea »Corrispondcnza« prinaša daljši članek, v katerem pravi, da bo špansko republiko težJio kon-solidirati brez podpore duhovništva in katolikov sploh. Vse oblasti in kler v Španiji so bilo т znd-joni času »olo konriljantne napram republikanskemu roiimu, kar dokazuje število poslanic, ki so jih španski škofje razposlali duhovništTu in vernikom. Ločitev cerkve od države, ki je sedaj sankcionirana v novi ustavi, bo privedla Španijo do težkih borb, ki ne bodo niti inalo koristile republikanskemu režimu. Katoliška cerkev bo dobro proučila vprašanje vere v Španiji, predno bo zavzela svoje stališče. Vsekakor mora o dogodkih zadnjih dni priti do prekinitve odnošajev med Vatikanom in Španijo. * Sprejetje kulturnobojnih paragrafov ustave pomeni, da je liberalno meščanstvo izgubilo vajeti iz rok in jih izročilo anarhističnim, sindikalistič-nim in napol komunističnim elementom. Novi predsednik Azanu predstavlja najskrojnejše levo krilo liberalnega meščanstva. Odslop Zamore in Maure pomeni, da konservativni liberalci ne bodo več blažilno vplivali na republičansko večino, ki se iz strahu da voditi od ekstremnih socialističnih elementov. Ustava zoper cerkvene redove je bila sprejeta z 207 glasovi proti 41. Kramasonstvo je izvajalo pritisk potom pouličnega terorja, ki so ga seveda organizirali napolkomunisti. Razume se, da je k sprejetju fatalnih paragrafov veliko pripomogel tudi liberalni tisk. Ne glede na škodljive posledice za socialni red, ki jih bo imelo nespametno zadržanje liberal- nega meščanstva, bo anticerkveni in antiredovni-ški kurz imel tudi to posledico, da bo večina španske mladine ostala brez ljudske šole. Zelo bo trpela tudi seveda karitativna delavnost, agrarnu kriza se pa z zasego imetja redov, ki je naprnin Imetju ostalega veleposestva vprav minimalno in služi socialnim, dobrodelnim ter kulturnim »vrhom, ne bo rešila. Da se bo obenem ojačilo separatistično gibanje severnih katoliških provinc, to se razume samo po sebi. Svet z nestrpnostjo pričakuje, kako bo nova vlada ko« agrarni revoluciji, štrajkom. socialnim homatijam in podtalni komunistični propagandi, pa še separatističnemu gibanju? Krancosko časopisje jako ostro obsoja kulturnohnjne sklepe španske ustavodajne skupščine in piše. da nobena druga vlada na svelu ne bi komplicirala težavnega političnega in socialnega položaja t. borbo proti Cerkvi. To so zamogli storiti le nerazsodni španski liberalni doktrinarji. Oficiozni organ francoskega zunanjega ministrstva »Temps« piše, da mora p>o sprejetju antika-toliških določb ustave vso Evropo zelo skrbeti, kaj bo s špansko republiko. Bike nad procesijo Madrid, 15. okt. tg. V Suragosi je bil danes praznik mestnega patrona, ki se proslavlja z raznimi prireditvami. Kkstremisti so ta dan porabili za to, da so iz hlevov, v katerih imajo pripravljene bike za bikoborbe, nalašč spustili vse bike. ki so bili pripravljeni za boj. Biki so že zdivjali iz ograj in šele v zadnjem trenutku so je posrečilo z veliko težavo, du so hlapci preprečili, da niso zdivjane živali zdirjale na javno cesto. Eks-tremisli so s svojim poskusom uspeli samo v toliko, da se običajna produkcija ni vršila. Briining dobi zaupnico? Berlin, 15. oktobra, tg. Državni kancler dr. Briining je imel danes daljše razgovore z voditelji posameznih strank, da bi dognal razmerje glasov o predlagani nezaupnici. Smatrati je, da se Briining lahko zaraša na levo krilo svoje večine. Na desnem krilu, torej pri stranki podeželskega ljudstva, nemški ljudski stranki in gospodarski stranki, pa je stanje slej ko prej nepojasnjeno. Hitler je pri pogajanjih, posebno z zastopniki ljudske stranke, kazal več popustljivosti kakor Ilugenberg. Kljub te- mu ljudska stranka ni dobila nobenega odločnega odgovora na svoje zahteve. Upanje glede glasovanja, ki ga je pričakovati jutri zvečer, za dr. Bru-ninga nikakor ni neugodno. Voditelj nemške ljudske stranke Dingeldey je v svojem današnjem govoru v državnem zboru povedal zelo nejasno: »Moja frakcija ni v stanju, da bi podpirala Brtiningov kabinet. S tein je zelo previdno pustil odprta vrata za vse možnosti. Vojna sila Francije Oficijelno poročilo Zvezi narodov Ženeva, 15. okt. ž. Francoska vlada je na temelju predosnove za sporazum o razorožitvi poslala Ligi narodov poročilo o sedanjem stanju svojega oboroževanja, Francoska vojna moč se deli na obrambno vojsko domovine, vojsko 7.a obrambo obale, na kolon alno in mandatno vo sko. Francoska šteje 703.352 vojakov in 138.209 olicirjcv. Od vojakov odpade 176.000 na vojsko za obrambo domov ne. Letno sc poziva na orožne vale samo 12.000 od 240.000 rezervistov. Poročilo dalje razlikuje izvežbane od neizvežbanih rezervistov. Kot izve/bani sc smatrajo oni, ki so aktivno služili najmanj (; mesecev. Poročilo ne vsebuie nobenih oodatkov o materiialu v nrsenalih. Po lem poročilu ima francoska mornarica 628.603 ton«, sestavljena pa je iz 9 linijskih ladij, 23 križark, 31 rušilecev, 61 torpiljerk, 110 podmornic, 22 specialnih ladij in 2 matičnih ladij. Francija razpolaga nadalje z 2.240 letal, ki so v službi, medtem, ko rezerv ni navedla. Vojni proračun zadnjih petih letih je zrastel od 7 na 13 milijard 809 milj. frankov. Ti podatki naj bi služili kot baza za pogajanja na svetovni konferenci za razorožitev, ki sc bo vršila v februarju prihodnjega leta. Znano je, da ima Francija v rezervi 4,100.000 izvežbanih vojakov, 51.000 strojnic. 4.300 poljskih topov, 2000 težkih tooov, 3.500 tankov m 4.800 letal Rusija in Japonska delata sporazumno ? Društvo narodov je brez vsake moči m avtoritete -- Japonci se ne da;o motiti in gospodarijo v Mandžuriji dalje po svoje I.ulitimi. 15. okt. Društvo narodov, ki se je lotilo nujno potrebne intervencije v zadevi japonsko-kitajikega konflikta, je na tem, da doživi strahovito bluniažo. Tako zvani odbor dvanajsterih v 2e-nevi se namreč posvetuje o tem, na kakšen način naj bi se izvršila učinkovita intervencija, kateri bi ao tako Japonska kakor Kitajska uklonili. Ker taka intervencija ne bi imela učinka brez udeležbi' ameriške Unije, zato predlagajo člani odbora. da naj se pozove k sejam Sveta Društva narodov, ki se bo s trnu konfliktom pečal, tudi zastopnik \merike, ki je pokrenila Kellogov pakt, kateri izključuje vojno. Japonci pa. ki intervencije ameriške Unije nikakor nc želijo, so stavili proti-predlog, da nuj se k seii Sveta v slučaju, ako se povabi ameriška Unija, povabi tudi zastopnik Sovjetske uuij«. ki ni samo podpisala Kellogovega pakta, auipak je v mandžurski zadevi direktno interesirana. Ta japonski predlog pomeni vprav mojstrsko liplomatlčno potezo. Nu vsak način jc jako značilno, du Kusiju od IS. septembru dalje, ko so Japonci zasedli Mukdeit, torej ie cel mesec, ni storila •liti enega diplouiatičncga koraka, da v leni konfliktu intervenira. Sovjetski listi samo v običajnem tonu napadajo tako japonsko kakor kitajsko nacionalistično buržuazijo, kar seveda niina nobenega realnega pomena in vrednosti. .Mnogi domnevajo, da Rusija in Japonska v Mandžuriji igrata pod er.o odejo. Drugi pa menijo, da Rusija čaka, kaj bo naredila Zveza narodov. Ako bi se Zvezi posrečilo, da se vpostavi v Mandžuriji status qtio, bi stvar za Rusijo bila seveda opravljena. Ako bi pa Zveza na primer sklenila, da naj Japonci v Mandžuriji ostanejo, potem bi lahko prišli Rusi pred Zvezo narodov z zahtevo po primerni kompenzaciji- Najbolj verjetno pn jo, du bi v tuUeiu slučaju začeli Jirektuo razgovore z Japonsko, čeprav ni izključeno, da bi prevzeli drugo vlogo: da se namreč združijo s Ki ta jem proti Japonski. Ker bi pu ta pomoč nankitiško vlado najbrž stal« glavo, ker bi Rusija v tem slučaju za hrbtom Nan-kinga podprla komunistično vlado v Kantonu, zato pridemo po tej poti v jako čudne komplikacije. Na vsak način je Zveza narodov v taki zadregi. kakor ui bila še nikoli. Ako bi se ji sedaj ne posrečilo uveljaviti svoje besede, potem je za vse čase kompromitirana. Zato bodo članice Zveze narodov napele vse sile, da uujdejo rešitev, kateri bi sc podvrgli tako Japonska kakor Kitaj. Je pa vprašanje, du li kakšna članica Društvu uaro-ilov ne podpira na tihem Japonske, tako da je v takem slučaju nspeh intervencije DN vnaprej Izključen. V zadnjem trenutku prihaja tudi iz Tokiu tužna vest, da so se razgovori med olicioznimi zastopniki Kitaju in japonskim zunanjim ministrom sidehuro, ki so imela namen, du se pripravijo direktna oficielna pogajanja med obema državama izjalovila. Med tem pa japonski letalci v Mandžuriji pridno bombardirajo dalje. Blizu Tušana so bombardirali tri kitajske vojaške železniške tranporte. Bilo je. ubitih 30 oseb. Roparji napadajo dalje železniške proge in vlake. En japonski bataljon je razpršil 5000 kitajskih vojakov, mobiliziranih v okraju Čiuliuho. Tokio, 15. okt. Vlada je sklenila, da ne bo izpraznila okupiranega ozemlju v Mandžuriji. Tokio, 15. okt. Kitajska vlada je poivalu svojega zastopniku v Tokiju. nuj prekine pogajanja г japonsko vlado. 1'ariz, 15. okt. A A. I'o veateh Indopacifiškc agencije iz Pekingu so japonske čete pretrgale železniško zvezo med Pekingom in Mukdenoin pri postaji Tadusa. Postaja leži kakih 150 km od Mukdena. S tem so japonsko oblasti prevzele nadzorstvo nad kitajsko železnico. Politično pismo iz Sofije Sofija, 12. oktobra. Sprememba vlade. Politika, zunanja iu notranja, ostane ista, vsaj v začetku. Kako sc bo stvar razvijala pozneje, je težko prerokovati, ker .--e /..♦nkrat drže še vse stranke narodnega bloka dogovorjenih načelnih sklepov nri ustvarjanju bloka ;n vstopu v volivno borbo. Z gotovostjo -e pa lahko reče. da sc jc le silnemu vplivu Al. Malinova posrečilo opraviti 4 stranke v vladno večino ter zlasti zediniti zemije-delce in demokrate. Vstop zemljedeicev v vlado je pripisovati le Malinovu in -elc zgodo inar bo mogel opisati, kako važn.-a pomena /a Bolgarijo je bila sestava sc '. nje koalicije, ki i1' /govoru v volitvah 21. junija iztrgala vlado i/ rok. Bolgarski zemljedelci so se nagil ali zel na levo iu hi bile pri podaljšan iu zgovoristiCnega režima notranje he-matije posHle reizbp/ne. Malinovu e je posrečilo opraviti zemljedelv najmočnejšo stranko, v vlado in jo s tem pritegni k po/itivuemu dela. Zeinlie-delci njegov- ti odet tpn niso veseli, posebno ker Mušanov v zeuiijt4K.lf.kiii krogi!) ui bo-ve kako pvi-Ijublien ter so mu /emljcdelci vedno očitali, da te kot notranji m;tii ter pu-iil ua svojih polo/ajih izrazite zastopnike /govora uko u. pr. v p."vi vrsti pri policiji. 7naii je tudi kot иш/ energije, med tem ko je bil Malinov bolj popustljiv. V kratkem bo ostala vladna večina tudi pod novim ministrskim predsednikom Musanovom edina ali uc. Trgovinski dogovori. Bolgarija pod režimom l.japčevs ni imela skoro nikakih trgovskih dogovorov z drugimi državami. kar ie sevfd i vplivalo kvarilo na bolgarsko trgovino, l akoj z nastopom vlade narodm-ua bloka ie minister za trgovino Ci. Petrov stopil v /.e-zo s tujimi dr/avami iu imu b jlgarska viada sedaj predloge za sklenitev trgovskih dogovorov Španijo, f'ehoslovaško. Nemčijo, Anglijo in Portugalsko. Pričakuje -c, da bodo trgovske pogodbe sklenjene naiprvo s Cehoslovaško in Španijo, na kar pridejo ostale na vrsto. Zlasti Cehoslovalka se trudi, da stopi čim prei v tesnejšo trgovsko zvezo z Bolgarijo. Ceho-slovaski polnoinočni minister v Soiiji je poselil pred kratkim zemljedelskega ministra, kateremu ie predlagal, da hi ćehoslovaška v/ela od Bolgarije več;o množino tobaka, v kompcnzicajo pa bi dostavila zemljedelski banki razne poljedelske stroje. Minister Gičev je predlog v tej obliki odklonil, ker je imela Bolg. zemliedeUka banka toliko strojev v t a/nih skladiščih, da jih je morala sedaj ponuditi agrar-ccm pod ceno. Verjetno jc. da ho Cehoslovaška v/lii •.Miti k -.pili gotovo količi ic bele. tobaka. Davčni dohodki. Veliko skrb dela finančnemn ministru dejstvo, da »e dotok davkov manjša od dne do dne (junij 542 milj. levov, julij 30Џ. avgust 420. september 250 milj. levov). Zlasti velja to za direktne davke, !,at2tih nikako ne morejo iz'crijti davčni organi v potrebni množini vzlic vsem naporom ter grožnjam. Gospodarski položaj državnih blagajn je zelo ogrožen in ie položaj težek, kakor še nikdar do sedaj. Finančni minister Girginov bo predložil ministrskemu svetu predlog, da se onroste glob vsi oni davkoplačevalci /a stare zaostanke, ako plačajo davke do 15. januarja 1032. Delovna pijaiileifca. Hitro napredujejo -,mele reforme, kakor elek-.rifikacija države, izgraditev cest in i listov, /la. ti pa preskrba vasi z vodo. Velik del lega programa l)j i/. šc: i m rije dciovtrlt Cel, v ka.crin si ■ žijo vsi sposobni in nc v aktivno vojaško slu/bo vpoklicani mladeniči skozi dobo h mesecev. Začetkom novembra bo v Sofiji konferenca ioženerjev, ivačelnikov raznih oddelkov, glavnih ravnateljev in drugih z ramenom da Izdelajo d»iovni ničr: za več let. Ureditev javnih del po določenem načrtu se živahno pozdravlja. Bela vrana med ministri. Minister za javna dela, zemljedelec Gcorgi lordanov, si je znižal svojo plačo za 10.000 ltvov i i je istočasno sklenil reducirati svoj budžet za okoli 'M) odstotkov, kar upa doseči z znižanjem plač, ukinitvijo raznih službenih mest in s prihrankom na izdatkih. Nove železniške proge. Na novih železniških progah se dela г vso naro. Štiri od teh bodo še letos gotove in se izro-Mio prometu. Proga Rakovski—Haskovo—-Krdžali, dolga 85 km je že gotova ter prevažajo po njej že žito, otvoritev bo pa 25. t. m. — 15. novembra bo otvorjena 42 km dolga proga Sofija—Saranci. Z vso silo se dela na progi Kazanlik—Kalofer, dolgi 33 km, od katerih je že 25 km gotovih. Tudi ta proga kakor ona Plovdiv—Strelca bosta otvorjeni še letos. — Novo zgrajeno kolodvorsko poslopje v mestu Plevcu je bilo včeraj prevzeto od komisije ministrstva z« železnice. najemnine so previsoke Uvaževanja vredno pismo g. bana dr. Marušiča Zvezi hišnih posestnikov za Slovenijo Ljubljana, 15. okt. AA. Glede inicijative, katero je prevzela Pokrajinska zveza hišuih posestnikov za Slovenijo, in z namenom, da tudi s svoje strani podkrepi upravičeno zahtevo po znižanju stanovanjskih najemnin, je ban dravske banovine naslovil na imenovano zvezo sledeči dopis: Pokrajinski zvezi hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani. Z velikim zadovoljstvom sem prečita 1 Vaš ji.ziv: Vsem hišnim posestnikom, zlasti ljubljan-kiui. ki ste ga objavili v svojem glasilu Moj dom in ki je bil nato ponatisnjen tudi v dnevnem ctpopUju. Pravilno pojmujoč socialne potrebe sedanje dobe sle naslovili resen in temeljito motiviran apel na vse svoje člane, na i uc. odklanjajo brez v/.roku oddaje stanovan j najemnikom z otroki :m pri določanju višine najemnin uvužujejo splošne gospodarske iu draginjske prilike v zemlji. S leni ste pokrenili pravilen način rešitve dveh perečih vprašanj stanovanjskega problema in sicer ravno onih, ki sla v zadnjem času povročala zlasti -oeialno in gos|>oilarsko šibkim slojem obilo gorja mi nesreče. Pridružujem se v celem obsegu razlogom iu zaključkom, ki jih uavajate v svojem pozivu. Izven vsakega dvoma je. da so najemnine v večjih mestih in predvsem v Ljubljani mnogo previsoke, ker daleko presegajo predvojno z.luto pariteto. V dobi. ko so znatno padle ceno življenjskih potret>-'čin. ko se pod pritiskom obče gospodarsko krize znižujejo prejemki državnih in zasebnih uslužbencev in delavcev, jo zahteva po reatrinkciji stanovanjskih najemnin upravičena in zasluži, da jo prizadeti uvažujejo. V interesu hišnih posestnikov pa je, da sami po lastni volji in prevdarnosti pristopijo k reviziji stanovanjskih najemnin in jih spravijo v sklad z načeli socialne pravičnosti in obstoječim dejanskim | ki loža jeni. Jasno je, da bo, uko ostane sedanje nemogoč« stanje, država pri-inorana vzeti svoje državljane v zaščito in zukuu-skini potom rešiti to vprašanje v smislu uačel, ki -te jih izrazili in utemeljili v svojim pozivu. Zahvaljujoč se Vam za pravilno pojmovanje in dobro voljo, ki sle jo pokazali s tem svojim apelom. Vos prosim, da delujete pri včlanjenih hišnih posestnikih z vso energijo na to, da se najemninske ceno stauovanj činipreje primerno znižajo. S svoje strani hočem budno slediti nadaljnjemu razvoju oil Vas započete akcije ter pozivljem tem polom vso liišue posestnike, da po pravilni oceni v Vašem apelu vsebovanih razlogov doprinesejo prostovoljno svojo žrtev k omiljenju sedanje gospodarske in socialne krize. Ker je njihova odločitev nujna in ne trpi odlaganja, zato naj hišni posestniki svoje tozadevne ukrepe do 81. t. m. s|>oroče pristojnim okrajnim načelnikom, odnosno mestnim načelstvom v Ljubljani. Mariboru iu Celju ter naj navedejo poleg najnujnejših krajevnih (Kvlatkov o svojih hišah ime iu poklic strank. katerim se je najemnina znižala. število stauovanjekih prostorov ter višino dosedanje iu znižane najemnine. Prednji dopis je istočasno priobčen vseiu v j prednjem odstavku omenjenim oblastvom in bo I objavljen tudi v dnevnem časopisju. Ban: (lr. Murusic 1. r. Laval se pripravlja na pot Ne pričakujmo senzacij! predstoječega potovanja v Pariz. 15. okt. AA. Predsednik francoske vla-il • Laval je izjavil zastopnikom angleškega iu ameriškega časopisja v Parizu, da njegovemu sestanku v \Vashingtonu ne gre pripisovali zurčaju konference. marveč da bodo lo le svobodni, neovirani in povsem odkritosrčni pomenki o vseh važnejših vprašanjih sveta. Dogodki so pu tudi taki, da uc izključujejo takojšnje solucije. Pariz. 15. okt. AA. Minister Flandin je Imel z Moretom in z. ravnatelji raznih ministrstev se-•lanke. na katerih so razpravljali o vprašanjih, ki I ulo nn dnevnem redu v \Vushinglonu. Pariz, 15. okt. A A. Predsednik francoske vla-de Laval -c jc davi sestal z nekaterimi poslanci. Meri drugimi s0 bili na tem sestanku poslanci lleniot. Caillau.\, Marin, Loueher, Bcionger, Fa-hry. Messinv. Paul Bnneour. Laval jo pojasnil ne- katere točke svojega Wnshington. Hooverjev predlog za razorožitev Pari/, 15. oktobra, ž. Pariška izdaja New York Heralda poroča, da predsednik Hoover pripravlja nov predlog za razorožitev, ki predvideva znižanje oboroževanja za vse države za 20 do 25 odstotkov. Isti list trdi, da so na ta predlog že pristale vse države, med njimi tudi Nemčija in Sovjetska Rusija, v vašingtonskih političnih krogih pa sc pričakuje, da bo predlog sprejela tudi Francija. Razven tega predloga se bodo razpravljala na sestanku Hoover-Laval tudi vprašanja vojnih dolgov, reparacij, zlatega standarda, in vprašanje finančnera sodelovanja med državami, da se na ta način zopet izpostavi medsebojno zaupanje. Posvetitev cerkve Deškega semenišča v Zagrebu Obrede ie opravil sam nadškof dr. A. Bauer Zagreb, 15, okt. ž.. Včeraj popoldne ob 5 so bile darovane relikvije mučenikov, ki so se imele prenesti v novoposvečeno cerkev dečjega semenišča v Zagrebu. Obred je izvršil sam g. nadškof dr. Anic Bauer z djakovsklm škofom dr. Antonom Vk-ainovičem. Svečanosti so prisostvovali tudi vsi ostali škofje, ki se nahajajo trenotno v Zagrebu. Danes zjutraj ob 7 so se pričeli obredi posvetitve cerkve dečjega semenišča. Čeprav je posvetitev trajala ccle tri ure, je kljub temu želel g. dr. Anic Bauer, da sam izvrši obred ter da priporoči Bogu svoje največje delo — notranjo obnovo Škofije. On je izvršil posvetitev cerkve in glavnega oltarja, ki ga jc zagrebško duhovništvo Tragična smrt mladega vajenca Vižmarje, dne 15, okt, Pri mizarskem mojstru Ivanu Napaelu v Viž-marjih št. 9 ee je uči.1 mizarstva 15 letni učenec Mihael Uranjek, kjer je bil Aele 14 dni v službi. Med opoldanskim odmorom se je vežbal v akrobatiki in padel pri tem tako nesrečno z vrvi, ki je bila približno 1 m nad zemljo napeta, da je poškodbi podlegel po poldrugi uri. Tragična smrt mladega in pridnega dečka naj bo mladini v гјлпо svarilo, da nai bo previdna pri svojih poćcijih. j poklonilo zagrebškemu semenišču. Dr. Akšamovič i ie izvršil posvetitev pobočnega olta ja. Drugi oo-: bočni oltar, ki ga je daroval papež Pij XI. je po-' svetil dr. Picmuš, poleg katerega sc je nahajal tudi škof dr. Caric. Svečana pontifikalna maša jc bila darovana šele ob 12 in so ji prisostvovali vsi zagrebški duhovniki ter dru<*i predstojniki katoliških društev v Zagrebu. Pridigo je imel bel-grajski nadškof dr. Rod č. Na harmonij je igral prof. Dotfan. Cerkvene orgije bodo imele 25 registrov. Danes popoldne ob 5 se je v zavodovi dvorani vršila svečana akademija s krasnim programom. Besede.,. Pariz, 15. oktobra, tg. Ker se jc Mussoliniju posrečilo spraviti italijanski državni proračun in zunanjo bilanco v ravnotežje, hoče duce sedaj vsekakor obdržati tudi kurz italijanske lire, kakor to sam naglasa v nekem listu. Mussoliiti naglaša, da je ključ za omiljenje gospodarske krize v splošni razorožitvi in v tem, d,i se za 10 do 15 let sklene premirje v oboroževanju, kar bi pomeni'" nalvečjo olajšavo za državna bremena. I. konferenca jugos\ rotarcev v Sara evu Mednarodni rotarski pokrel se je doslej v slovanskih državah najbolj razširil v Čehoslovaški in Jugoslaviji, Kolarsku osnovna načela etičnega pojmovanja v poslovnih in strokovnih vprašanjih, negovanje sporazuma in dobrohotnosti, delo za svojega bližnjega, za njegovo b.agostanje in napredek, pobijanje nesoglasja med narodi in državami, delovanje za svetovni mir in načelo, da mora biti vsak rotar predvsem z.vest in dober narodnjak in državljan vse to postavlja rolursivo tudi v naši državi med one ustanove, ki služijo domovini in dvigajo ugled domovine v inozemstvu. Ko t a rek i pokrel v Jugoslaviji, slar komaj dobri dve le Li, veže med seboj v 13 klubih vsa večja naša mesla od Ljubljane in Maribora ob severni meji tja preko Zagreba in Belgrada do Skcplja. Ker je po slatulih sedaj jugoslovanskih klubov ž« dovolj, da si ustanove svo.'o višjo organizatorno oblast, svoj jugoslovaiski rotarski diskrikt t lastnim kom sarjem, zato se bo vršila I, splošna konferenca jugoslovanskih rotarcev v Sarajevu od 17, do 18. oktobra t. 1. Vsak rotarski klub ima samo dve slovesnosti v svojem življenju. Prva je svečana inauguraci|u ali priznanje in sprejem kluba v mednarodno zvezo rotarskih klubov, torej takorekoč ustanovitev kluba, druga slovesnost pa je čarter slava, to je. svečana izročitev list ne o klubovem sprejemu v zvezo. To listino izstavljeno pri centralnem uradu Rotary Internationala v Chicagu izroči klubu p r seben odposlanec te centrale. Ob pri iki tega kongresa bodo imeli svojo čarter slavo rotarsjti klubi Ljubljana^Pančevo, Skoplje, Split iu Sarajevo. Oba dneva bosta posvečena seveda koiiierencam. vršila se bodo predavanja in zborovanja, mestna občina pa priredi rotarcem v počaščenje raut s pozdravom mes-nega načelnika in bana drinske banovi-u v imenu vlade. Pri tem kongresu bodo navzoči tudi inozemski rotarski zastopniki. Bratje Cehi pa so jugoslovanskim rotarcem letos junija meeeca na Dunaju, ko so se sestali slovanski rotarci na mednarodnem svetovnem rotarskem kongresu obljubili, da poselijo v vel kem številu to prvo konferenco, kjer naj se navežejo slovanski rotarski stiki. Drzen napad na banl o Budimpešta, 15. okt. ž. Tukaj je bil danes opoldni; izvršen v neko b uko drzen nupad. ki je povsem uspel. Pred podružnico Komercialne, banke, ki se nahaja pred borzo iu je na najbolj prometnem delu mesta, sla prišla na kol sili dva tnasklrana ml deniča, skočila v banko k blag jni . in izstrelila štiri strelo v zrak, da lako prestrašita uradnike. Eden izmed razbojnikov je držal proti uradnikom dva naperjena revolverja medtem pa je drugi pograbil iz bl. ga jne 70.0C0 pengo. Oba sta se naglo oddaljila. Pred banko se je v leni času nahajal neki orjaški vrtnar, ki je enega izmed kolesarjev prevrnil ter ga s pomočjo drug h slednjič zvezal. Za drugim zločincem so bili takoj I poslani avtomobili, vendar pa se mu je posreči ti pobeguiti. Pri ujetem zločincu so našli ves denar, tri popolnoma nove samokrese in ICO nabojev. Vse to orožje je izviralo iz trgovine, v katero j« bilo svojčus vlomljeno in pokradeno vse orožj® Denar je bil banki tukoj vrnjen, orožje, pa za pij« j njeno, zu odbeglim pa je bilu izdana tiralica. Are« ! tirani mladenič se imenuje Josip Вопуа in je tt-n i IS let. Njegov pajdaš se piše Ondy. Oba stu pekov, ska vajenca. Pri napadu stu imela vsak po dva revolverja v rokah. Beg zlata iz Amerike Newyo k 15. okt. ž. Federal Reserve banka je ukrcala v torek na ladje 12,859.000 dolarjev za Francijo, 60.C0) dolar ev za Švico, 130.000 dolar, jev za Holandijo, 44.000 za Belgijo, 30.000 dolarjev za Švedsko in 515.0C0 do'arjev zlata za Gdan.-,k. Banka Lazar Freree poroča, da bo ukrcala na ladjo ■■Evropa« zlata v vrednosti 6 milj. 40.000, na ladjo -Akvitanija« pa 3.335.0C0 dolarjev. Radi glasov, ki ®o se pojavili o nesigurnosti ameriškega dolarja v Evropi, sporoča ameriško finančno minislr-stvo, da zlata zaloga v Ameriki ie vedno znaša 4 in pol milijarde dolarjev, kar pomeni 90?,; po-kritje v zlatu. Newyork, 15. okt. tg. Amerika je zopet odposlala za 48.5 milijona dolarjev zlata, in sicer od tega 42 milijo"ov za Francijo. V mesecu oktobru je bilo torej iz Amerike poslanih 636 m lijonov dolarjev in je francoska zaloga zlata že dosegla polovico ameriške zaloge. Atentator Malušha Budimpešta. 15. okt. ž. Budimpešt-nski poli« riji se je prijavilo veliko število prič, ki so izpovedale, da so vidfle Matuško v Budimpešti ob priliki atentata pri Biatorbagju. Neka Julija ila-bci. ki se je javila policiji pretekli mesrc, je izpovedala. da je imela z Matuško v Biutorbagvu ljubezenski sestanek. Splošno se čuje, da bo viu-tuSku že v ponedeljek izročen budimpeštanski j>o-liciji. Piedlog za samoupravo Uhra'ine Varšava. 15. okt. tg. Poljski socialni demokrati bodo v sejmu stavili zakonski predlog, da se za Ukrajino določi samouprava. Po njihovem predlogu naj bi poljski Ukrajinci dobili lastnega deželnega ministra, lasten deželni zbor, kot uradni jezik pa poljski in ukrajinski jezik z enako Vel'avo. Ni pa dosti verjetnosti, da bi ta predlog prodrl. Lfoyd George ne more na ad 'oci'o London. 15. okt. ig. Po 51 letih političnega življenja se Lloyd George prvič ne bo mogel udeležiti bodočpga volilnega boja radi svojega sbbega zdravju. Nocoj pa vednar hoče |>otom radia govoriti političen govor, katerega pričakujejo z največjo napetostjo, ker namerava govoriti proti narodni vladi in njenim načrtom. Imenovanja Belgrad, 15 .okt. AA. Z ukazom Nj. Vel ' alja na predlog prometnega ministra in v aoglas u a predsednikom ministrskega sveta so p-os'avlje i: za višjejfa pristava v 7. skupini in šefa sekcije za vzdrževanje proge v Zida 'cin mostu Karla P1 aninšek, višji pristav iste skupine sekcije za vzdrževanje proge v Ljubljani, za poverjenika v 6. skupim in šefa postaje Podravska Slatina ori direkciji državnih železnic v Zagrebu Rudo'f Braj-dič, poverjenik iste skup ne in Sef orometne si"?' c iste skupine in šef prometne službe v Vinkovcih, za kontrolora v 7. skupini in šefa prometne e!u*be v Novi Grarliški Danilo BeiHckovič, kontrolor iela skuoinc in šef nosfale Podravska Slatiua. Pri rabskih Slovencih Grozeč memento trdim srcem Pri nas je navada, da vsak, kdor pogleda čez mejo, opisuje vse pomembne in nepomembne stvari, ki jih je videl na poti. Saj je dobro, da se seznanjamo s tujino, toda malenkosti le prevladujejo v takih opisih. Zato nisem mislil še jaz stopiti v vrsto takih potovalcev — vendar me pa ob či-tanju naših dnevnikov sili neka dolžnost da kratko zabeležim svoje vtise s poti. Zadovoljen bom, če izve nekaj Slovencev za ta pozabljeni kot naše zemlje, zakaj premnogokrat sem se imel priliko prepričati, da naši ljudje za rabske Slovence sploh ne vedo... No, devet slovenskih vasi na Madžarskem, — to ni taka reč, kdo bi mislil na to! Kdor ne bo zadovoljen s temi vrsticami, naj se spomni, da se o takem predmetu ne sme vse napisati. Monošter (madžarsko Szentgotthurd — Sv. Gothard) je središče slovenskih vasi ob Rabi. Dasi |e mestece s 8000 prebivalci madžarski, je vendar s svojimi uradi in tovarnami neizogibna privlačna sila za okoliške Slovence, na katere s tem tudi močno raznarodovalno vpliva. Zlasti iz bližnje Slovenske vesi išče več sto ljudi dela v tobačni tovarni ter v oni za kose in svilo. Tu je tudi gimnazija, kamor so pred osvobojenjem hodili štu-Jentje iz Slovpnske Krajine. Morda ni nezanimivo, da ima ta popolna gimnazija običajno manj dija-Uva, kakor ga je imela naša v M. Soboti, ko je imela šest — sedem razredov — in vendar mo-oošterske nihče ne namerava ukiniti. Danes je tu malo slovenskih dijakov, a ti so prvi odličnjaki. Tik ob gimnaziji stoji opatijska cerkev in samostan premontejcev, postavljena i. 1780. Stara cerkev, ki so jo opustošili Turki v znani bitki blizu Monoštra 1. 1604., še stoji in služi za skladišče. Dva spomenika govorita o spominu na to bitko: okrogla kapelica in križ na polju pri Mogersdorfu, kar je že v Avstriji, a tik slovenskih vasi. In po slovenskih hišah imajo še topovske krogle iz onih časov, ki so jih izorali na polju. Sem v to cerkev prihaja ob svetkih mnogo Slovencev iz bližnjih vasi, kjer jim je v lastno župnijsko cerkev mnogo dalje. In lako so prisiljeni poslušati madžarsko besedo tudi v cerkvi... Dobra cesta te pelje iz mcsteca med pobočjem na levi in dolino motne Rabe na desni proti pol ure oddaljeni Slovenski vesi (madž. Rribatotfalu). Raba je meja med Madžarsko in Avstrijo in tako ima marsikateri Slovenec svojo zemljo na avstrijski strani. Ni široka ta dolina, za prvo nemško vasjo se dviga gričevje, vse zeleno, in tam na vrhu je cerkev, ki ji Slovenci pravijo Svetica (nem. Maria-Bild). In že si v Slovenski vesi, ki je dolga obcestna vas s svojimi 800 prebivalci. Hiše so skoro vse zidane in si precej podobne. Značilno zanje je stebrišče ob hodniku na dvoriščni strani. O tem in v odprtih ognjiščih, ki jih najdeš tod, je pisal letos naš rojak dr. Avs. Pavel v »Etnologu* iV, 2. On nam je prvi začel odkrivati to narodopisno nam čisto novo ozemlje. — Toda te hiše ne pričajo o blagostanju prebivalstva, marveč o — Ameriki, kjer ima skoro sleherni dom svojega člana. Ob kapplici stoji spomenik padlim vojakom z Marijinim kipom, na drugi strani je Dom grafikov dovršen Ljubljana, 15. oktobra. Slovenski grafiki so porabili svoje dolgoletne drobne prihranke za zidavo lepega doma ob Miklošičevi in Masarykovi cesti, ki bo odprt v nedeljo 25. oktobra ob 9. dopoldne. Palača grafikov, za katero je izdelal načrte arhitekt ing. Vladimir Subic ob sodelovanju arhitekta M. Mtišiča, skuša nadstropna šola. Sem hodijo »mlajši« (tako imenujejo tu otroke in je izraz »detec zelo redek), da se vzgajajo v tujem duhu. Doslej je bil katekizem edina slovenska knjiga v tej šoli — letos tudi tega ni več... Ne imenuje se zaman Slovonska ves — tu so najzavednejši in sprejemljivejši ljudje doma, dasi so mestu najbliže. Prav na Vidov dan so se vršile letos volitve, ki so na Madžarskem že od nekdaj slavne po svoji javnosti. Tako so dobili Slovenci svojo domačo besedo vsaj na volivnih lepakih opozicijonalne stranke malih kmetov, zn katero so tudi v veliki večini oddali svoje glasove in bi v monoštrskem okraju vladni kandidat kmalu propadel — kljub onim, ki so prejeli po »20 pengojev za dušo« (ok. 200 Din), kakor mi je dejal preprost kmet. In grem dalje po državni cesti, pa se mi vse-bolj odpira lepota tega skrajnega severnega dela naše zemlje. Valovijo grički kakor doma v Slovenski krajini, kakor v Slovenskih goricah. A mi je tako radostno v duši, tako ljuba mi je ta zemlja — ali zato, ker je v tuji roki? Toda čutim tako določno, da je prav zato še bolj naša, da se smeje v soncu: ne morete mi vzeti lepote in ne slovenskih src tod okrog... Toda bojim se, kako dolgo še ... Dolnji Senik (720 prebivalcev) je najbolj izpostavljen raznarodovanju, toda — ponemčevanju. Na tem slovenskem kotičku so se strnile vse tri | narodnosti, da preizkušajo svojo moč! Ta vas pa je že na pol nemška. In še brez duhovnika je že prav leto dni, odkar je lani septembra umrl župnik Jožef Sakovič in zapustil rabskim Slovencem dedščino — lastno priredbo slovenskega molitve-nika. Saj ta je še edini, ki jim pride v roke, prekmurski nabožni »Marijin list« in »Kalendnr Srca Jezusovega« imata že težave v slovenski hiši. In . se spomnim na madžarske liste in knjige, ki neovirano izhajajo v naši državi, pa še na madžarski pouk v Jugoslaviji — nasproti vsemu temu pa ravnanje Madžarov s Slovaki in Slovenci pred prevratom ter še danes! Pa vendar izhiiajo tnm brošure in članki, ki pišejo o nas največje laži — mi se ne ganemo v nobenem oziru, le ob prilikah tarnamo s starimi frazami. Krivi smo! Tudi v Števanoveih so nostavili pred cerkvijo spomenik padlim: na masivnem podstivku sam Arpnd, pod njim vojak s puško. Pa je treščilo v spomenik in ekrušilo Arnadovo glavo. hm. Tu je župnija zn šest slovenskih vasi z 2547 dušinii in župnikom R°lim Hrvatom. S hriba se ozira cerkev po svojih vaseh, skritih med griče in gozdove, toda poti so slabe, razdalje velike in ljudje gredo v medžarsko cerkev v Monošter . .. Druga župnija je Gornji Senik, ki obsegn le dve vasi s 1800 prebiv"lci. Cerkev je premajhna in župnik, skrbni in vedri Vinko Kos. ki je tudi Beli Hrvat, tuhta, kako bi jo povečal. Nednleč odtod je znani naš tromejnik. Prijetni so razgledi v tej okolici in knr domače se počutiš in spet se i spomniš, da se doma niti ne spomnimo na to i zemlio — pač pa hodijo sem taborit madžarski skavti, že vedo. zakaj. In nn5i geogrefi in etno-grnfi in dialektologi? Še je čas, da uas le ne prehiti' Ljubljana, 15. oklobra. Nova Aleksandrova cesta je zlasti s podaljškom v obsežni Tivolski drevored —■ najživahnejše šetališče. Vsako popoldne in zvečer se vsipajo po asfaltiranih hodnikih velike gruče: med njimi prevladuje brezskrbna ndadina. Hiti po cesti gori in doli, klepeta, se zabava in ogleduje sebe in okolico. Polna brezskrbnosti le težko zapazi, da se med njo in okrog nje gibljejo ljudje, ki mogoče nimajo niti zdravja niti sreče, pač pa več kot preveč tega, knr ona ne pozna — skrbi. Kdor od teh mladih ljudi, ki so zapravljali svoj lepi mladi čas včeraj na Aleksandrovi cesti, ui bil tako nesrečen, da bi bil udarjen s slepoto ter gluh in nem za vse, kar se godi okrog njega, je lahko opazil prav blizu v Gledališki ulici nasproti mogočni palači Trboveljske premogokopne družbe nekaj, kar bi mu moralo poseči globoko v srce. Nič posebnega ni bilo. Na hodniku je ležal velik kup premoga in delavec ga je metal z vso vnemo skozi ! kletno okno v klet. In vendar je bil prav ta delavec tako žalostna iri trpka slika našiti dni, bil pravi memento vsem, ki se ne zavedajo resnosti in odgovornosti življenja. Bili so nekateri, ki so ga opazovali pri njegovem delu. Delal je z vso vnemo in vsak bi lahko čutil, da sila, ki mu potiska lopato pod premog, ui vsakdanja sila delavca, ampak mogočna sila, ki ji pravimo — lakota. Toda večini, ki so ga opazovali na svoji brezdelni poti, najbrž to ni prišlo na um. Delavec se jim je zdel prav nič resen, pač pa neizrečeno komičen. Čudni smo ljudje, zato se nam zdi premnogokrat prav to, kar je v resnici najbolj žalostno, tako zelo komično«. Ta komičnost, ki so jo tako hitro opazili vsi, ki so šli mimo njega brez srca in misli, pa je bila za delavca velikanska življenjska nesreča. Delavec ni imel namreč leve noge. Komičnega pa ga je napravilo delo, ki ga je opravljal z eno samo nogo. Skakljal je 1111 svoji edini nogi, zajemal premog z lopato, se skakaje poganjal sem in tja in metal premog skozi okno v klet. Dolgo časa je opravljal to težko delo na eni sami nogi. Med tem, ko je hitel, lovil ravnotežje in delal zato, da si bo zaslužil večerjo, je rastla 7.11 gledalce tista komičnost. Hodili so mimo njega, se smejali njegovim kretnjam in poskakovanju. Hlačnico, v kateri je bila svojčas noga, je imel dvakrat spodvihano in pritrjeno pod pasom. Ob vratih |>ar korakov proč pa je visel njegov suknjič na bergl jah ... Le malokdo od mimoidočih se je vprašal, kako je izgubil revež nogo in kako je to, da mora sedaj še brez noge tako trdo si služiti najpotrebnejši kruh. Pred leti je bil delavec v Zagorju. Postal je celo stavkolom, pa ne morda zato, da bi si pridobil lepo nagrado ali ustvaril boljšo bodočnost. Ne! Sila ga je prignala do tega koraka, ki ga je izločil iz vrste tovarišev, med katerimi ni smel več računati na pomoč. Potem pa se jo zgodila nesreča. Izgubil je nogo. Sem in tja je bil zaposlen kot čuvaj, končno pa je obsedel na cesti brez zaslužka. Prosil je okoli, naletel včasih celo na usmiljena srca in tudi na magistratu je našel nekoga, ki se je zavzel z vso ljubeznijo zanj. Tisto popoldne pa je našel voznika, ki je peljal premog. Ponudil so mu je, da mu bo pomagal zmetati premog in voznik je bil pripravljen deliti z njim nagrado. In tako je postal komična figura za lahkomišljena in trda srca gledalcev, ki so se mu smejali. Poslal pa je hkrati grozeč memento za vse in je s svojo smešnostjo dokazoval, da je človeštvo še daleč od končne in vzorne forme sožitja vseh ljudi pod nebom. Slovenci v Zagrebu spraviti palačo v sklad z okolico, tako z mogočno palačo Vzajemne zavarovalnice kakor tudi z enostavnim in resnim hotelom »Miklič«. Palača grafikov ima 430 kvadratnih metrov zazidane ploskve in skupno 7 etaž, od katerih odpade ena 11a podpritličje, druga na pritličje, ostale pa na nadstropja. Palačo je gradila Ljubljanska gradbena družba, ostala dela pa so izvršili tudi sami domači obrtniki. V pritličju bodo trgovski lokali, od katerih bosta dva gledala na Miklošičevo cesto, trije na Masarykovo, eden pa bo na oglu. V prvem nadstropju bodo pisarne in podobni lokali, v ostalih pa stanovanja, med katerimi bodo posebna novost samska stanovanja za stavce. Graliki bodo imeli tudi v domu svojo sejno dvorano, knjižnico in lisarne, potrebne za vodstvo organizacije. Prav ako nc bo manjkalo delavnice za kemigrafe in za strokovne tečaje. Vrh tega bo še posebna dvorana z odrom. Za važne lokale, ki bodo 11a tako lepem mestu gotovo dobro uspevali, vlada že veliko zanimanje, v nadstropjih pa se bodo vselila znana društva in klubi, kakor Slovensko planinsko društvo, Turistovski klub »Skala«, Klub trgovskih akademikov, odvetniška zbornica, Jugoslovanska gasilska zveza in drugi. Palača napravlja po svoji zunanjosti zelo lep vtis. Na vrhu stavbe ob petem nadstropju pa bodo postavili na oglu na poseben podstavek krilatega leva, simbol grafike, ki bo preveč gola višja nadstropja nekoliko poživil. Bronasti kip bo v kratkem dospel iz Zagreba. Izdela! ga je kipar Joso Jurkovič. C Požar Sostro, 15. oktobra. Sinoči, 14. okt. ob 23 je iz neznanega vzroka začela goreti mežnarija v Zavogl.iem. Ker je poslopje leseno, s slamo krito, je bilo naenkrat vse v plamenu in se je vnela tudi streha na cerkvi. Vrli ognjcgasci iz Soslrega in 17. Vač so takoj prihiteli na pomoč, zadušili in omejili ogenj, dn došli požarni brambi iz Kašlja ni bilo treba rabili briz-galne. Pogorela je mežnarija, stelnica soseda Bre-garja, pri cerkvi je počilo samo nekaj šip na oknih, mežnar je rešil samo nekoliko oprave in obleke. Ako bi ne bila došla hitra pomoč, uničena bi bila vsa vas, ker so v vasi hiše tako nakopičene. Dva aeitel'a na 7 razredih Prevalje, 14. okt. V Črni pri Prevaljah je sedetn razredov šole, na katerih zaenkrat |X>učujeta samo dva učitelja. Takoj začetkom šolskega leta je bil s šole premeščen učitelj Kogelnik Fran za upr. šole na Muto. Na njegovo mesto ni prišel nobeden. Oktobra je bila premeščena iz šole učiteljica Obran po službeni potrebi na šolo v Kamnico pri Mariboru. Tudi na njeno mesto ni imenovala oblast druge učiteljice. Eden učitelj pa boluje od 1. 9. 1931. Sedaj je kr. banska uprava dovolila dvema učiteljicama 14 dnevni dopust, da se lahko udeležita tečaja v Slovenjgradcu. Ljudstvo se po pravici vprašuje, čemu tako ogromni izdatki za šolo, ker pa primanjkuje učiteljstva in se pouk ne more vršiti redno. — Vprašuje pa se tudi, če je res potrebno tečaje delati med šolskim letom, ko bi šola morala biti prva reč za učiteljstvo. Usoden karambol M. Sobota, 14. oktobra. Avtomobilske nesreče so zadnji čas na dnevnem redu. V Beltincih se je zvrnil neki avto v jarek, kmalu nato pa neki drugi avto pri Veščici. Sedaj poročajo o hudem karambolu iz Pu-ževec. Neki avto je dohitel na cesti voz. Ker je precej naglo drčal, se voznik ni mogel izogniti. Avto se je zaletel v voz. Brez posledic to seveda ni bilo. Voz je odletel na stran. Utrpel je večje poškodbe. Ranjen je bil tudi konj. Avto sam pri karambolu ni trpel hujših poškodb. Šele pozneje je moral preživeti usodne trenutke. Na kraju nesreče se je namreč zbralo več ljudi in so jx)slušali očitke voznika, češ, da je šofer zakrivil nesrečo, ker je baje prehitro vozil. Šofer je nekaj časa poslušal voznika, potem pa je pognal motor, da bi se peljal dalje. Ni pa se še prav zganil z mesta, je prilrčal v avto kamen. Prvemu je sledilo še več kamnov. Steklo je za-žvenketalo in se zdrobilo. Ali je šofer ta napad v resnici zaslužil, se ne ve. Priporočali bi pač vsem šoferjem, da so vsaj pri izogibanju in prehitevanju previdni in obzirni. Fotoamaterii! Vse fotopotrebščine dobite r Jugoslovanski knjigarni V Ljubljani Zahtevajte ceniki Prošlo nedeljo smo imeli zagrebški rojaki I zopet priliko videti napredek v naših vrstah. Dekliška Marijina družba je dobila novo zastavo, katero so izdelale zagrebške usmiljenke a stane 75<>0 Din. Na eni strnni je slika Brezmadežne, na drugi Srce Jezusovo. To zastavo je posvetil v kapelici usmiljenih sester sam ljubljanski škof dr. G. Rož-man ob asistenci svetnika Janeza Kalana in dr. Janeza Koželja D. L Botra je bila ugledna zagrebška zdravnica dr. Marija Klemene. Po blagoslovu jc od4a cela družba v dvorano, kjer so dekleta izrekle nekoliko deklnmaeij in prikazale deklama-torično sliko »Pot k Mariji«. Vrlo živahen in elastičen nastop je pokazala na odru Pepca Slapnl-kova. — Po predstavi se je oglasil naš stari znanec in prijatelj svetnik Kalan in čestital Družbi, ker je slišal, da bo >Nas Dom«, društvo za zavetišče deklet , s prvim novembrom odprlo svoje prostore. Nato je cela publika odšla v Nadbiskupski konvikt, kjer je bilo predavanje o Palestini s projekcijami. I)r. Knitic je na efekten način pokazal in razložil zgodovino svetopisemskih mest. Nn koncu je zopet Janez Kalun podal nekoliko zaključnih misli o svojem potovanju po Palestini pred 20 leti, kar je občinstvo z velikanskim odobravanjem sprejelo. Vsako nedeljo ob tri četrt na 7 zvečer bo od sedaj naprej predavanje v Nadbiskupskem kou-viklu v slovenskem jeziku. Prihodnjo nedeljo be zdravnik dr. M. predaval o prvi pomoči (s filmom). Cerkvica sv. Roku je pa kakor cvet. kamor si naši ljudje hodijo naslajat svoje duše. Vsako nedeljo je prijetnejše, petje lepše. Voznikova nesreča Vojnik, 13. okt. Pretekli teden je 46 letni posestnik Jurij Pi-lih peljal s konjem jabolka za prešo, katere je kupil nekje v Zrečah pri Konjicah. Od Stranic pri Konjicah pa do Frankolovega pri Vojniku, kjer cesta močno pada, je šel zraven konja. Pri Franko-1 lovem je sedel na voz, na katerem jc zaspal. Na cesti med Olobočami in Ivenco pri Vojniku ga pa dohiti luksuzni avto, ki je dal signal s hupo, ker je konj peljal ravno po sredi ceste. Avtomobilskega signala se je pa speči mož ustrašil, na vozu se je še ves zaspan obrnil in padel na trdo cesto pod voz. Najhujše se je poškodoval na glavi, o kateri je tožil, da ga grozno boli. Bolečine niso ponehale, domača zdravila niso nič pomagala. zato se je v soboto 10. t. m. peljal z avtobusom k celjskemu zdravniku, kateri mu je predpisal zdravila. Kljub temu so bolečine bile vedno nujše in v nedeljo zjutraj ga je zadela kap. Pokli-' cani zdravnik g. dr. Miku/ ie ugotovil, da mu je vsled padca počila lobania in da ni za njega |io-moči. Ob njegovi bolniški postelji vzdihuje žena I s 6 otročički. Bata sena padfa na dečka Ljubljana, 15. oktobra Včeraj popoldne, že proti večeru, se je pri- Eetila za Bežigradom težka nesreča. 8 letni Jože ležman, sin železniškega kurjača, stanujoč v Ha- movi ulici 1, se je obešal na vojaški avto, naložen z balami stisnjenega sena. Potegnil je nase balo, ki je padla nanj in mu zlomila desno nogo. Dečka so prepeljali v bolnišnico. Razen njega je bolnišnica sprejela še tri druge ponesrečence: Pri nakladanju hlodov je padla težka smreka j na 43 letnega posestnika Janeza Kotarja, doma iz i Kojščice pri Polšniku. Zlomila mu je levo nogo. Z voza je padel 17 letni posestnikov sin Leo-j pold Zlajpah iz Mreščeva 17, v občini Gorenja vas I pri Skofji Loki. Zlomil si je desno nogo. Pes je ugriznil v desno nogo 16 letno Pavlo i Šornovo, hčerko kajžarice s Klanca 26 pri Radov-! Ijici. Dekle bodo v bolnišnici pregledali in cepili proti steklini, ker je pes sumljiv, da ni zdrav. Mesne cene prod sodiščem Ljubljana, 15. oktobra. Danes dopoldne ob 11 se je vršila pred okrožnim sodiščem )>rva razprava |>roti okoliškim me-, sarjem, ki so prodajali meso po pretiranih cenah, i Mesar V. J. iz ljubljanske okolico je bil obtožen, da je 15. avgusta prodni neki stranki 30 dkg govejega mesa zu juho zn ceno 6 Din, kur znese 20 Din za kg, in 1 kg telečjega mesa za 30 Din. Takrat so znašale tržne cene telet 8—9 Din za kg, pitani voli pa so bili po 6—7 Din za kg. Izvedenec je izjavil, da so te cene bile absolutno pretirane, čeprav za v poštev prihajajoče okolice niso bile cene uradno določene. Mesar se je skušal zagovarjati, češ, da se je pri določitvi cene oziral nn cene na ljubljanskem trgu. Po kratki razpravi je bil mesar obsojen zaradi pregreška proti čl. 8. o pobijanju draginje nn 12 ur zapora in 600 Din denarne kazni. Mesar je kazen sprejel. Prihodnje ilni se bodo vršile še Iri razprave proti okoliškim mesarjem zaradi pretiranih cen mesu. Današnja razsodba, kakor tudi nastopne razprave so važne tudi glede na ljubljanski trg, ker se ljubljanski mesarji sklicujejo na cene mesa v okolici, pri čemer upoštevajo večjo režijo. Današnji slučaj pa nam dokazuje zopet obratno, da se okoliški mesarji sklicujejo nn cene v Ljubljani, iz česar nujno sledi, da se okolica pri visokih cenah skuša ravnati po mestu, v mestu pa zopet nastopa težnja, da se cene povišajo, češ, ker je večja režija. Pred sodiščem se bodo zagovarjali tudi ljubljanske pre-kajevalci svinjskega mesa. 6 jih je namreč toženih, dn so prodajali suho meso po odločno pretirnnih cenah iti je policija proti njim vložila ovadbo na sodišče. Če bi bil milijonar? VIII. 1. Del teh milijonov bi dal za nagrado tistemu, ki bi našel način iu sredstva, kako prekva-siti vse Človeštvo v zmislu zapovedi: »Ljubi svojega b 1 i ž n j i k a kakor samega s e b e !<• 2. Drugi del teh milijonov bi uporabil v dosego tega smotra. — Jaz sani pa bi bil brez milijonov najsrečnejši človek na svetu, če bi videl, da se človeštvo vrača k morali in i d e a 1 i z -m u. — Idealist. IX. Če bi bila večkratna milijonarka, bi vse razdelila med utiogo ljudstvo. Samo en milijon bi obdržula zase in za svoje otroke. Slovenci naj bi bili vzgled vsemu svetu, da je Bog ustvaril svet dovolj bogat, da bi vsi, kateri radi rielajo, iineli dovolj dela in jela. Knj more nedolžni otrok zato, da se rodi tam kje v kakšni zapuščeni koči; strada in lioleha. dokler ga smrt ne reši trpljenja. Drugi pa se rodi v bogati palači; zapisano mu je že ob zibelki liogastvo. milijoni. On seveda ne ve za revščino in ko zrasle, dela kakor njegovi predniki: Prevzeten je. nima srca za svojega hližnjega-trpina, ki prosi dela, da bi preživel svojo družino; še norčuje se, češ, zakaj pa imaš toliko otrok? itd. To delajo navadno milijonarji, jaz pa kot mati, če bi bila milijonarka, ne bi mogla v miru uživati sama, delila bi ж veseljem ubožcem. Izpolnile naj bi se vzbujajoče vrstice, ki jih je pisal naš pesnik Gregorčič: »Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, če kruh delil bi z bratom brat, prav s srčnimi čutili.« — M. K. X. 1,000.000 Din bi razdelil tako-le: 1. 400.000 Din bi dal onemu, ki bi iznašel zanesljivo sredstvo, n. pr. kak cepilni serum zoper hipertrofijo človeškega egoizma in mamonizmn. 2. 300.000 Din bi dal zn žrtve tega egoizmu: sirote, vdove, invalide in brezposelne. 3. 200.000 Din bi dal za ustanovitev mednarodne lige za pobijanje hinavstva, licemerstva, farizejstva in lažnivosti v javnem in zasebnem življenju, zlasti tudi v političnem tisku. 4. 400.000 Din bi dal za ustanovitev »Društva za varstvo ljudi in zaščito človešketra dostojanstva'. Zase ne rabim ničesar. Ljubljana Ob strugi Ljubljanice Ljubljana, 10. oktobra. Zdaj m- regulacija Ljubljanico vsaj za letos ne-kuko bliža koncu. 1'udi strugu Gradaščice je v glavnem uravnana ler so pred dnevi v regulirano strugo že spustili vodni tok. Hi je bil vse leto 4aprt, oziroma speljan v Mali graben. Na Krakovskem nasipu in Pred Prulaml, kjer so že pred tedni hropeli in ropotali stroji, dvi-siala, žerjavi, motorji, je zdaj zavladal popoln mir. Le razmetani koli in hlodi, ki so Se ostali v strugi in na bregovih, pa umazane in smrdeče mlakužo nu dnu Ljubljanice pričajo, da se je letos tu nekaj delalo. Na Krakovskem nasipu sameva tudi še mala železnica > par polomljenimi vozički, s katerimi so razvažali blato po tamkajšnjih bregovih. Nekoliko kupov tega blata, ki so ga z velikimi železnimi eajenialkaini navlekli iz struge, še čaka tamkaj ne-razmetanega. V bregovih se še vidijo položene deske in profili, ki so določevali črto, doklej naj se uredi brežina. Pred Prulami je skoraj ves breg zasut in uravnan; le tam blizu zapornice še manjka nekaj ma-terijala ter ga od nekod vozniki počasi dovajajo. Na Krakovskem nasipu pa ho treba urediti še lop kos obrežja, da bo la del Ljubljanice končno vendarle dobil svojo čedno obliko. Toda zaenkrat je delo menda končano, delavci so odšli, nikogar veu ni tamkaj, samo vrste kostanjev z orumenelim listjem spominjajo na jesen ter na končano delo.,. Pač pa je še vedno živahno na (iallusovem nabrežju ter ua Bregu. Tam še ropočejo stroji, zadnji delavci hite z zadnjimi letošnjimi regula-vijskimi delj, iščejo in zbirajo razmetano orodje, leske, hlode, pilote. Z dna Ljubljanice vlačijo na bregove zadnje kupe blata, ga premetavajo, odpe-Ijavajo, zravnavajo po točno določenih črtah in na-rrlih. Na obrežni zid je položenih nekoliko lesenih odrov, nekakih začasnih cest; po njih je še nekaj življenja v Ljubljanici, štirje motor,|i še stoje tam, štjri železne zajemalke, podobne samokolnicam, se Jc plazijo iz struge na breg ter vlačijo s kupov blato navzgor. Skupaj bo menda pri vseh leh delili lajiosjenih še kakih 20 delavcev. Tik ob Cojzovem mostu na Bregu so uravnali ie precejšen kos obrežja, ga zasuli do starinskega, »orodnega železnega stranišča, podrli so tisto le-ieno ograjo. Na Bregu so dalje zaposleni delavci r. razdiranjetn starega kamenltega obrežja; pobirajo staro, še porabilo kamenje proč, da ga morda uporabijo drugje. Na nasprotni strani jia je zaposlenih še nekaj kamnosekov, ki pridno klešejo, tolčejo in zlagajo kamen na kamen. — In pri št. peterskem mostu polagoma iti počasi zajemi jejo iz struge tamkaj nakopičeno blato ter ga kupišijo na obrežju. Počasi — pa gvištio. ker se nikamor no mudi. Zalo pa Ljubljanica skozi vso ljubljansko mesto čudovito intenzivno smrdi. Pa ji nič ni1 pomaga. še tak smrad Ljubljencev ue bo prisilil, da bi spustili malo sveže vode po strugi. Nosove sti-snimo in vodo se branimo! Saj smo dovoli napredni, da kljubujemo lahko vragu in higijeni! Drugi' prosvetni večer PZ Na drugem prosvetnem večeru nas je popeljal naš dični pisatelj g. F. S. F I n ž « a r med naše »everne bralo ua Poljsko. V sočni, kleni besedi besedi je podal popis potnih vtisov, ki si jih je nabral ob priliki svojega obiska Poljske, kamor je bil pohabljen ob priliki kongresa poljsko-jugoslovanske lige. Posebnega pomena je bilo za njega to povabilo radi tega, da je pobliže spoznal vodstvo knjižne zadruge sv. Vojteta, ki vrši med Poljaki isto prosvetno in kulturno nalogo, kakor naša Mohorjeva družba. Zaneseno nam je izrisal g. predavatelj na-■trojstvo pokrajine, v kratkih, širokih potezah je ocrtal vso grandiozno tragiko in friutnf, katerega je do/ivljala Poljska, druga največja slovanska država. Ob njegovi besedi iti jasnih skioptičnih slikah smo vžili v poldrugi uri vso pestrost dolgega potovanja preko step in dobrav, skozi trgovsko-nervoz-na mesta in mistično v se vgreznjene spomine daljnih dob. — V prihodnjem prosvetnem večeru nas popelje g. dr. Kotnik v slovenski Korotan, kakor ga nam kaže slika in pesem. Na svidenje! Kaj bo danes Drama: Zaprta. Opera: /aprta. Uuionska dvorana: Koncert kraljeve garde. Jakopičev paviljon: |ak?e\:i razstava. Nočno službo imata lekarni: mr. frnkoczv', ded., Mestni trg 4 in mr. Kamor, Miklošičeva c. 20. KekS za kovače in ceMne Kurjave iz angleškega premoga 75 Din za 100 kg pri večjem ml je m n popust franko plinarna nudi LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA 0 Gledališka predslava v Rokodelskem domu. Igralci v Rokodelskem domu bodo vprizorili v nedeljo, 18. oktobra klasično Fr. Orillparzerjevo igro »Prababica«. Ker je igra posebno dovršeno delo slavnega dramatika Ortilparzerja in ker jo imajo stalno na sporedu velika gledališča, zato se je nadejati tudi v nedeljo prav povoljnega obiska pri predstavi v Rokodelskem domu, Vse vloge so v rokah preizkušenih igralcev in igra je temeljito naštudirana. Pričetek bo v nedeljo zvečer ob pol osmih. © Prosvetno društvo Krakovo-Trnovo v Ljubljani sporoča, da se na izrečno željo ponovi drama v štirih dejanjih Morje« v nedeljo 18. t. m. ob S zvečer v društvenem domu Korunova ul. 4. Ker je nnela vprizoritev v nedeljo najboljši uspeh, se na željo občinstva drama ponovi. Tem potom vljudno vabimo še vse naše prijatelje iu znance našega odra, posebno še Trnovčane, ki žele pravega užitka in priinieri niso prisostvovali, da se v čim večjem številu udeleže. — Odbor. 0 Izlet na Sv. Goro pri Liliji. Slov. kal. akad. starešinstvo v Ljubljani priredi v nedeljo |8. t. m-izlet na Sv. Ooro pri litiji. Odhod iz Ljubljane ob 7.27 zjutraj do Kresnic. K obilni udeležbi vabi tovariše — odbor. 0 Simfonični koncert orkestra kraljev« garde iz Belirada. Drevi ob 3Q bo v Filharmoniji dvorani II. simfonični koncert letošnje sezone. Spored izvaja tokrat orkester kraljeve garde, ki šteje nad 80 godbenikov. Orkeater kraljeve garde je korporaeija, ki v Belgradu etalao prirej« simfonične koncerte pod vodstvom svojega dirigenta polkovnika Рокогпуја. V svojem programu Ima tekom 10 let odkar stalno prireja simfonično koncerte najznamenitejša dela vseh svetovnih literatur. Orkester ima po večini same prvovratne moč«, je izvrstno vigran in sloji v vsakem pogledu na zelo visoki umetniški stopinji. Oba njegova koncerta, ki sta bila po prevratu v Ljubljani, sta bila prav posebna atrakcija in močno utrdila sloves, ki ga uživa orkester kraljeve garde v Belgradu in v vsej naši kraljevini, saj prireja koncerte tudi v drugih mestih kral'evino. Spored obsega sledeče ločke: L Wagner: Predigra iz opere »Mojstri pevci Norimberški«, 2. Svendsen: Simfonija. (Odmor,) -3. Gotovac: Dubravka, Orkestralna suita. 4. Saint-Saene: Danse macvabre, 5. Čajkovski: Casse-N'oi-sette: Suita za veliki orkester, 6. Binički: Ekvi-nokcij-predigra. Ker je to po večih letih edini nastop orkestra kraljeve garde v Liubljani, smo prepričani, da bo naša publika v obilnem številu posetila nocojšnji koncert ter tako pokazala svoje živo zanimanje za velike simfonične koncerte, ki so itak precej redki v našem koncertnem življenju. Vstopnice od 40 Din navzdol v Matični knjigarni. Opozarjamo, da se dobe vstopnice še vseh vrst in cen. Julio Meinl d. d., Liubtiana prireja v svoji podružnici Kelenbars-ova uljea št. 8 v petek dne 16. in soboto dne 17. t m. poskusno kuhanje svo;e znane mešanice kave „Tri zvezde" K tei prireditvi so vabljeni vsi cenjeni odjemalci ler njihovi znanci in prijatelji, kakor tudi vsi ljubitelji izborne kave. Vsak dobrodošel! 0 Spominska žalna svečanost na dan Vseh svetih dne 1. novembra 1931 v gaju judenburških žrtev, Pričetek ob 16. 1. Godba zaigra žalostinko. 2. Pevci, združeni pevski zbori zapojo žalostinko. 3. Govor bivšega vojnega dobrovoljca dr. P. Aljan. člča. 4. Libera, pojo bivši vojni kurati. 5. Pevci, združeni pevski zbori *>Oj Doberdob«. 6, Godba zaigra žalostinko kot zaključek. Med govorom dr. P. Aljančiča bo oddala častna četa volakov v počaščenje padlih junakov salve. Gai judenburških žrtev bo zastražen po rediteljih zveze In policije. Občinstvo prosimo, da ee strogo drži tega reda in ne hodi po grobovih. — Zveza bojevnikov v Ljubljani osrednji odbor. 0 Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske -poroča svojim konzumentom, da mora v nedeljo, dne 18. oktobra od S do 16 ustaviti električni tok na trofazni strani na omrežju nekaterih transformatorskih postaj, ker preureja Svoje naprave. 0 Prehod pod nelezniškim mostom zaprt. Vsled vložitve popravljene inostovne konstrukcije na Martinovem mostu preko Stnnrtlnske (Martinove) ceste ostane dne 20. oktobra t. 1. prehod pod železniškim mostom za pešče in vozila zaprt, in 'ieer od 7.30 do 17. 0 Akademičarke! Ljublianska sekciia Združenja univerzitetno izobraženih žena bode skušala preskrbeti akademičarkam primerna cenena eta-rfefvanja Ker jc zadeva nujna, naj se reflektantke čim preje javijo pismeno ali ustmeno pri društveni tajnici inž. Perpar II. real. gimn. (Poliane). letotam naj se zglase akademičarke, ki žele hrano v akademskem kolegiju, sekcija bode revnejšim preskrbela po možnosti znižane cene! Maribor Zagonetna smrt prmuHtkaria Maribor, 15. okt. Danes sq našli v Clglenclh pri Sv. Martinu pri Vurbergu preužitkarja Petra Kristla mrtvega v llstnlaku. Na rokah so bile krvave podplutbe. Pokojnikova emrt je zelo zagonetna, ker nI opaziti nobenih zunanjih poškodb, ker bi v slučaju, da bi bila smrt nastopila radi nesrečnega padca, moralo to biti vidno. Orožnlštvo dom-eva kljub temu, da je morala nastopili smrt radi padca s skednja. Zadeva je nepojasnjena, posebno še radi tega, ker dva pokojnikova sorodnika drug drugega obdol-žujeta krivde. Dance se je podala komis ja mariborskega okrožnega sodišča na lice mesta. V komisiji eo billi preiskovalni sodnik, svetnik Kra-mer, sodni zdravnik dr. Jurečko In državni prav-dnik dr. Zorjan. Ob času poročila se komisija še ni vrnila v Maribor, zato bomo mogli njene ugotovitve objaviti šele v jutrišnji številki. □ Gostilničarski gospodinjski tedaj. Zveza gostilničareklh zadrug v .Mariboru priredi 6 tedenski gostilničareki gospodinjski tečaj v Rogaški Slatini z jalim, vendar skrajšanim učnim programom, kakor je uveden v sličnih tečajih v Mariboru. Tečaj se prične 2, novembra t, 1. in znašajo stroški tOO Din v gotovini poleg določene količine živil. Prijave sprejema najkasneje do 24. t. m. Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru. U Bilo srečno. Poročili so se v Mariboru v zadnjem času; Viktor Kezele, trgovec in Karolina Reliar, zasebnica, oba s Sušaka. — Kalunder Frančišek, posestnik in Veronika Falenti delavka, Pekel 32. — Kudor Matija, kolar in Selič Marija, šivilja, Cankarjeva ul. 26. — Kristl Janez, krojač in Benc Antonija, služkinja, Cankarjeva ul, 26. — Komek Anton, zasebnik in Daminik Alojzija, oba iz. Dunaja. — Schluga Valentin orožnik in Bukovec Katarina, zasebnica v Štrigovi. — Malek Frančišek, tesar in Novak Alojzija delavka, Košaki. —■ Pczdireo Hugo, uradnik, Ob železnici 4 in Planer Angela, uradnica. — Krerapl Janez, pom. delavec, Pobrežje, in Stumberger Jožefa, delavka. — Horvat Anton, delavec in Godec Matilda, Radvanje. Ruprich Valter, trgovec, Kamnica in Klarič AnAa, blagainičarka, Betnavska 39. □ Dražbe... Dne 30. novembra t. 1. se vrši ob 10 v sobi št. 27 okrajnega sodišča v Mariboru dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sv. Martin vi. št, 134. Cenilna vrednost zemllišča 23-000.70 Din, vrednost pritikline 2190, najmanjši ponudek 15.600 Din. Dne 7. decembra se vrši na istem sodišču dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Rudeči breg, vi. št. 40. Cenilna vrednost 105-350.61 Din, vrednost pritikline Din 6400, LJ V soboto zvečer v dvorani Zadružno gospodarske banke težkoatletski nastop Maratoncev v posameznih panogah težke atletike. Zanimanje za večer je tem večje, ker je takšnih nastopov v -Mariboru prav malo ter gre športno udeistvovanje pretežno v smereh nogometa. Občinstvu ee bo predstavilo okoli 20 Maratoncev težkoatletov. O Sredi bojne vihre v strelskem jarku se vrši deianje Sheriffovega »Konca poti«, ki se v kratkem uprizori v tukaišnjem gledališču. G »Tam v Mariboru na kolodvoru« nizke in ne krijejo i pridelovalnih stroškov. V Polenah, prijazni vasici blizu Koniic, so bili v eni izmed preteklih noči ^riezaželjeni obiskovalci Dva fanta, ki sta bila slučajno na vasi, sta z vriskanjem ooozorila vaščane na nevarnost. Hipoma se je zbrala na vasi gruča fantov, ki je >došlc goste < s petjem sprejela. Ker so nevabljeni gostje videli, da vsled budnosti vaščanov ne b'r> п-л—-•<> ničesar opraviti, so fantom prijazno želeli lahko noč» in jo hitro mahnili v smeri Droti Koiij^ >>i. Fantie so šli nekaj časa za niimi in jim nazadnje zaneli tislo znano: »Kaj se ti pobič v nevarnost podajaš. .« Pravijo, da so naslednjo noč noskušali svojo srečo v Novi vasi, kjer na so tudi bili pregnani. Oblasti so jim že na sledu. Kulturni obzornik Ljubljanska drama: Vest Tgrn v Irch dejanjih s prologom. Spisal Mmirice Rostand. V vrsti vojnih dram, ki jih je naše gledališče do-zdaj uprizorilo z veliko resnobo in jih tudi občinstvo sprejelo z vso spoštljivostjo, je Rostandova ;Vest najšibkejše delo. Snovno je ^icer pra\ tako močno kot druge, motivno celo zanimivejše in problematično globlja kot n. pr. Grob neznanega vojaka * ali ,-Konec poti ', toda sin slavnega očeta Maurice Rostund, jo ogromno snov presenetljivo zajel, a slabotno izoblikoval. Odgovornost radi vojnega ubijanja je prenesel iz varnih in splošnih zakonov v dušo posameznega človeka iu obudil v njem zakon — vest in z njim govori pisatelj vsemu svetu, čeprav se motivno obrača neposredno do Francije in Nemčije. To je. dejanje, ki zasluži, da bi se o njem široko razpisali in pobrali iz dela vse tiste lepe misli, ki trkajo na naše srce. in bi jih živo sprejeli. Tudi rešitev osnovnega vprašanja, kakšno naj bo zadoščenje, da se naša vest moro umiriti, je zadovoljivo, prav krščansko rešena: ne snirl za sinrt, ampak človeka namesto človeka je treba dati. Vojak jo ubil vojaka, čisto navadno in v redu, a v njegovi vesti mrtvi oživi in se ga ni mogoče Iznebiti, zakaj nn hoče domov, k starcem, nevesti. Za morilca v resnici ne more bili odpuščanja, dokler ni krivica popravljena. To osnovno misel pravega zadoščenja, ki se zdi v vojnih okoliščinah neizvedljiva, je mladi Rostaml raz-predel v lihi, skoraj šepetajoči drami. Vojak Marcel se na spovednikov nasvet poda v Nemčiio, da se pred starši svoje žrtve izpove greha. Pride v družino, a ne more z besedo na dan. Zgodi pa se, da v tujeu zaživi mrtvi sin in ženin kot prijatelj; Francoz postane v nemški družini nenadomestljiv, -zjikaj nevesta ne more več živeti brez njega iu staršem mora bili drugi sin. Končna poetična paralela je tale: eden izmed vojakov jo ostal v Franciji mrtev, drugi mora mesto njega živeti v Nemčiji, da ji- krivica popravljena. Pisatelj je žal s svojo veliko nalogo ostal začetniški, deklamatorski, vendar je njegovo delo vrednn spoštovanja. Režija ima v tej docela notranji drami nalogo, da obudi mrtvega Hermana, zakaj on živi najprej v Marcelu, v njegovi vesli, oživi kot nevidna, a najbolj dramatična oseba med Marcelom in Her-inanovimi svojci in se nazadnje združi z Marcelom. Saj je vsa napetost v drami prav ta, da stop;, Hermanova podoba v usodni sporednosti med starše in morilca, prav tedaj, ko se ta nikakor svojega greha ne more s povedati in šeie nevesta spozna v tujcu morilca. Teža vesti se mora razrešiti v notranje odrešenje. Režija g. C. Debevea je podala idejo dela jasno, v dikciji celo preveč poudarjeno in je eterično podobo umrlega postavila v težka občutja; da v gledališču jo bilo tiho kot v grobu. Zmiselno je režija tudi simbolično odprla sceno navzgor (soba brez realističnega stropa) in deloma v navznoter (II. dejanje: vrzel v steni pri knjižnici) in s tem dala drami Idealistično zunanjo podobo. Vendar ta igra zahteva radi pretežkega, preveč zategtijf-njenega oblikovanja in prevelikega besedja tudi otl gledalca preveč; ne nudi mi pristnega užitka iu uklonimo se bolj snovi in problemu samemu kakor pa neposredni moči odrskega . t. m. koncert, na katerem sta nastopila mlada slovenska umetnika t. j. vijo-linski virtuoz g. Kari Rupl in g. Marijan Lipov-šek. Na sporedu so bile koncertne točke: B-'ch koncert A-mol: Tartini Vragov trilček; Brucli Adngio: Rnvel Habenera; Dvorak: Slovanski plesi v E-nmlu; Albeniz: Tango; in \Vieniavski: Scher-zo Tarantelle. Ta koncert je nudil Ptujčanom prvovrsten glasbeni užitek; že prva točka, Bachov koncert v A-molu je bil tako dovršeno izvajan, dn sta si na mah pridobila vse navzoče poslušavce. Tartinijev: Vragov trilček, osobito njegov Grave-All gro Assal jc izdonel naravnost mogočno, istotako Bruch-ov Adngio, kakor ostale koncertno točke. Spored je bil srečno izbran in se je stopnjeval tako, da sta mlada umetnika v zadnji točki Wie-niavski Scherzo-Tarnntelle v izvajanju dosegla višek virfuoznosti, v preciznosti in tebniki tako da da se istima mora priznati da sta glasbenika na prvem mcs--ftu G. Kari Rupl zelo napreduje in se raavra. Da je g. Marijan Lipovšek izvrsten njigov partner, ki spremlja na klavirju vse koncertne točke z veliko fineso in dovršeno tehniko in čutom, ni treba posebej omenjati. Nudila sta nam lep koncertni večer, zjito želimo istima še veliko uspehov nu njihovi glasbeni poti. Tudi ptujska glasbena publika, ki ljubi resno glasbo in umetnost, je tokrat pokazala zanjm nje z« ta koncert, in je dvorano še dokaj napolnila. Fras. Liubliarrrho Gledališče DRAMA Začetek ob 20. Petek. 16. oktobra: Zaprto Sobota, 17. oktobra: VEST. Red E. Nedelja. 18 oklobra: TAKŠNA JE PRAVA. Ljudska predslava po znižanih cenah. Izven. OPERA Začetek ob 20 Petek, 10. oktobra: Zaprto. Sobota, 17. oklobra: LATERNA. Red D. Nedelja, 1R oktobra: VIKTORIJA IN NJEN 1IU« ZAH. Izven. Prva repiiza Novekove orere »La'erna« bo r soboto dne 17. t. m. za red D. '>Vik!orija in rjen huiai«, opereta, se ponovi v nedeljo zvečer pri običajnih opernih cenah. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek. 10. oklobra: zaprto. Sobota, 17. oktobra: zaprto. Nedelja. 18. oktobra ob 20: ZEMLJA SMEHU A J A. Ponedeljek 19. oktobra: Zaprto. Torek. 20, oktobra ob 20: »Mayefling«. Ab. C, Dnevna kronika Celje Lov na div je prešiče Veliki lov nn divjo preSlčc Vbo po odredbi okr. usčelstva v Črnomlju vršil v gozdovih ud Debelega vr n proti Stnnmu trgu in Sinjemu vrhu v ncneljo, 18. t. m. Zbirališče pri hotelu Lrckuer v Črnomlju, odhod i avtomobili ob 1(i 80. V zadnjih lotih s? je v teh gor tih krajih toliko prašičev zakotilo, da d h jo kmetijam veliko škodo. Lovci-člani zv zn'h lovskih društev dobrodošli, Morebil-ne prijave na: Klemene, Črnomelj ali: Okrajni šumar, Karlovae, Ksttorl rtP Petek, 16. oktobra: Gal, opat; Oerard Ma- jella. Oseb e vesti (i. bau dr. Drago Maruši? danes 10. oktobra ne bo sprejemal stran,<, ker bo službeno zadržan i- lz vojaško službo. Po službeni potrebi so odrejeni zn poveljnika 5. četo, 38. pešpolku pob. Icapetan I. razr. .loslp Rulcavlna; nn službo v poveljstvo mariborskega vojnega okrožja peh. ka-petaii I. razr. Miroslav Hadovič; nu službo v štab 10. topniškega polka veterinarski pomočnik II. rozr. Rudolf Možina; za vršilca dolžnosti poveljnika 3. četo 2. bat. 2, pionirskega polka inženjerski poročnik Kranju Markovič; za upravitelja zdravil in ostalih veterinarskih potrebščin glavnega veterinarskega skladišča lekarn, poročnik Vilim Bergman; na službo v izvidu i ško četo 1. planinskega pešpolku lekarniški pomočnik IV. razr. Miljutln Aceto; za upravitelja sanitetnega ninterijutu savskega skladišča nižji voj. uradnik III. razr. sanitetne stroke •losip Vitkovič; zu vodnika inženjerske podčastni-ške šole inženjerski podporočnik Alojzij Hribernik; za pobočnika inženjerske podčastniške šole inž. poročnik Dragoljub Jurkovič; za vršilca dolžnosti upravitelja skladišča dunavskega orožniškoga polku nižji voj. uradnik 111. razr. ekonomske stroke Ivan llranueli iu na lastno prošnjo za veterinarju 14. topniškega polka veterinarski poročnik Slavko Hudolfn. OsJn?e vesti — Naročnikom Slovenskega gospodarju« sporočamo ila tu teden številke ne bodo dobili. B ug,>-volite drug drugega o tem obvestiti, da ne bosie brezuspešno reklamirali. — Upravo »Slovenskega gospodarni« v Mariboru. — Fi'm V kraljestvu ZiatorogaOdbor Ju-ristovskega kluba »Skale v Ljubljani javlja vsem reflektantom za predvaianje omenjenega filma, da slednji dosedaj še ni dospel i/ Poljske, kamor je bil poslan po Savezu plan. društev kralj. Jugoslavije v predvajanje o priliki kongresa Asociacije slovanskih plan. društev. Kakor hitro nam bo film vrnjen, bo reflektantom po vrstnem redu na razpolago. - Odbor T. K. S. '— Cesta ialec—Zabukovca. Ta cesta i« т takem stanju, da more voznik zavarovati svoje konje proti nezgodi, ako pelje ie srednjo naložen voz \ predelu od postaje v Žalcu do mostu čez Savinjo. Na cesto so navozil' slabo mle'ega gramoza iz Savinje. Znano je, da gramoz iz debelega prodca, ni poeebno priklaHen za posipanje cest. Sicer je odbor, ki popravlja cesto, prvotno sklelVil dobaviti apnenčev in -dolomitni gramoz, pa se '{e kasneje premislil, baje iz razlogov štcdlii-vosti. Cesta je sedaj ped na debelo naeuia z nij-debelejšim kamenjem, valjarja pa ni odiikoder. Konji in vozniki pa si ta čas lahko zlomijo noge in vrat. Promet na tej ccsti je zelo velik, zato pro-»imo prizadeti pr'stojno blast, da ureditev ceste pospeši. To sc mora izvršiti že v interesu tujskega prometa. Cesta je tako slaba, da se ic moral ustaviti avtopromet iz postaje v Žalcu do 7aVu-kovce, ker ni mogoče prevažati ljudi in prtljage. Apeliramo na odbor, da z valjarjem povalia ceslo in posujc z drobnim do'om tnim gramozom. Ko se prične jesensko deževje, bo sicer vsak promet na tej cesti nemogoč. —- Prizadeti vozniki. — - Pasji kontumac. Iz Vojnika. 2c od meseca aprila je v celjskem okraju pasji kontumac, kateri ic bil pred kratkim poostreu, tako da še psi-čuvaji, ki »o priklenjeni na prostoru, drugim psom in Biačkam dostopnem, morajo imeti nagobčnike. Psi-čuvaji, kateri se lahko g bljejo v za to jim določe-tiem prostoru, morajo imeli nagobčnike, a lovski pei nekaterih celjskih gospodov pa lahko prosto letajo okrog Vojnika in še brez nagobčnika. Prebivalstvo sc Z Začudenjem vprašuje: če lovske pse, ki »o tako rekoč za luksus, ne zadene strogi рачј kontumac, ampak samo uboge mrcine-čuvaje. Ali eo psi nel nvni promet Izven ožjih dostavnih okolišev, U:ir ;e le v ?'-odo državnim dohodkom. — ko-zulat v Milanu. AA. Okrožnica кт hnnjkc unrave v Ljubljani o preselitvi našega gonerrlnega konzula'a v Trslu se popravlja v toliko. da se is!a nanaša na naš generalni konzulat v Vjlanu Ii ne v Trslu, kakor ie bilo pomo'oina isv'eno. (Generalni konzulat kra'ijr'ne Jug°-s'avi'e v Milanu sc ie preselil v Via Omenoni M. 7 rfn'o л»Д»»г«т>;е telefon št. 87-M7. — Iz šole grede si jc zloind roko. Novo mesto: V sredo po"ok»ne sc je vračal v družbi več součen-cev 15-leim dijak III. razreda novomeške gimiia- zije Mihael Prešeren iz Smolenje vasi iz šole proti domu. Med potjo je jedel jabolko, katerega zgri/ek je vrgel v šah preko rame nazaj. Med leni mu je eden njegovih prijateljev menda po nesreči podstavil nogo, da je padel. Reve/ je pa padel lako nesrečno, da si jc zlomil levo roko. Pripeljan je bil v kandijsko bolnišnico. — Iz frančiškanskega samostana v Novem mestu Tintorcttova slika v Novem mestu v kapiteljski cerkvi je znana. Manj pa je znano, da je bila tudi v frančiškanski cerkvi slika tega mojstra. To je bil ,sv. Lenard v velikem oltarju. Tako sc bere v Steskovi knjižici »O slovenski umetnosti . Kam je ta slika izginila, nihče ue ve. Ravno tako se nič nc ve, kam je prešel ilerrloinov sv. Anton Pad. Tista slika, ki je bila na Antonovem oltarju je bila delo zlatarja fr. Prokopa, z vsemi njegovimi napakami v risbi in nemogočo perspektivo. Slikal je po znanem Dešvvandnu in sicer na jako tenko moderno blago, ki je že na več mestih pre-nerelo. Herrlein je rabil močno domače platno, kar se lahko vidi na njegovem sv. Frančišku, kjer se je tudi podpisal. Domači slikar je za poskušnjo preslikal nerabno in grdo sliko neke slikarice, ki je dolgo visela na samostanskem hodniku. Tako je slika na oltarju zelo lepo harmonirala z marmornim nastavkom in je ostala tam nekaj let. Letos so jo zameirali z uovo, ki je očividno v nepravi velikosti skomponirana in tudi ne brez napak v risbi, akoravno so barve dosti lepe — Avtomobila v jarku. — Iz Murske Sobote: Zadnji čas so avtomobilske nezgode pogoste. V Beltincih je neki avlo pri prehitevanju zdrknil v jarek in se prevrnil. Kmalu nato so je isto zgodilo pri VeŠčiei. Avtomobila sta bila precej poškodovana. — Stanje živalskih nalezljivih bolezni v Dravski banovini z dne 10. oktobra t. I.: Vranični prisad v Ciričah, okraj Kranj, I dvorec, I slučaj. — Suštavec ali šumeči'prisam: v L?vcu, okraj Celje, ua Tirosku, okraj Gornji grad in v Gradacu, okraj Metlika, po 1 dvorec s 5 slučaji. — Steklina: v Gaberji, Petrovčah, irnovliah m na Malibrezi, okraj Celje, 6 siučaiev med konji, p*i in mačkami; v Cmartnein ob Paki, okraj Gornji grad, 1 slučaj pasjo c[ek|jne; v Laikcm. okraj istega imena, 2 slučaja pasje stekline; v Murski Soboti, istoimenskega okraja, I slučaj pasje stekline; v Ivanjkovcih in Mihalovcih, okraj Ptuj, dva slučaja med psi in prašiči. — Smrkavost: v Doienji vasi, okraj Kočevje. 2 slučaja ni;d konii; na Vivšku in Kozarščah, okraj Logatec, po en slučaj v dveh dvorcih. — Garja-vost: n;' Coklavci, okraj Črnomelj. 1 dvorec z enim slučajem med konji; na Brezovščici iu v Smihelu, okraj Novo mesto, 2 dvorca s tremi slučaji med konji. — Mthure?sli izpušiaj govedi: v Pod'gra-cu, okraj Maribor levi breg, v i dvorcu 2 slučaja. — Svinjska kuga: pri Sv. Lenartu, okraj Brežice, v 4 dvorcih 17 slučajev; v Oplotnici, okraj Konjice, v d dvorcih 14 slučajev: v Blatu, okraj Konjice, 2 dvorca s 6 slučaji; na Jagnenci, okraj Krško, I dvorec z S slučaji; v Lozmairih, okraj Maribor levi breg, 10 dvorcev г 71 slučaji. — Svinjska rdečica: na Bregu, Liubečnem in v Višnji vasi, okraj Celje, 4 dvorci z 17 slučaji; v Vidošah, okraj Črnomelj, I dvorec z 2 slučajema; na Slovniku, okraj Kamnik, I dvorec s 3 slučaji; v Stranicah, okraj Konjice, 2 dvorca s 4 slučaji; na Mrtovicah, v Si Ru-pertu. na Gorici in v Korlčah, okraj Krško, II dvorcev s 17 slučaji; v Lokavcu, okraj Laško, t dvorec z 2 slučajfma; na Mleščevem, Savi in Dvoru, okraj Litija, 3 dvorci z l) slučaji, v Vnanjih Goricah, na Dobravi in Studencu, okraj Ljubi ana okolica, 5 dvorcev z 10 slučaji; na Gornjem Krap-lju, pri Drakovcih in Bodislavcih, okraj Ljutomer, 4 dvorci s 7 slučaji; na Rakeku, okrai Logatec, 1 dvorec z 2 slučajema; na Vosku, v Kaniži. pri St. Ilju, Jelenči in v Jarenini, okraj Maribor levi breg, 7 dvorcev z 18 slučaji; v Dobnijah, Tribeju, Gorlini, Dravogradu, Strazišah in Farni vasi, o-kraj Prevalje, 6 dvorcev s 0 slučaji, v Kogu, pri Zobovcih in na Gorišnici, okraj Ptuj, 4 dvorci s 13 slučaji; v Hotun;ah, okraj iniarje pri JeUali, 3 dvorci s (i slučaji. — Gniloba čebelne zalege: pri Sv. Lenartu v Slov. jjoricah, okraj Maribor levi breg, 12 pan;ev. — Uadio t šolah Dravske Imnoviue. V teku so priprave, da prične šolski radio za strokovne, s reci nje, meščanske in osnovne šolo v Dravski banovini redno poslovati. Polen šolskega kina io šolski radio najmodernejše učilo, ki bo |)ospešilo in preobrazil« delo ua izobraževanju dere in naroda. SiVMinil« bo moi-aUt vsak Šobi dobiti svoj šolski radio, ki bo služil Mladini in ludi odraslim, /n šole bodo radio pošto je uvedle posebno solske ure med učnim časom, ki se bodo zvale ^šolski radio . l>» pa b(i«l» preilvsein gg. učitelji in jiro-fesorji, pa tudi učenci iu starši ter javnost vedeli, kaj je namen in kakšen je ustroj šolskega radia, jo nu pobudo odseka zu šolski radio pri sekciji Jugoslovanskega učiteljskega združenja (JUU) za Dravsko banovino spisal s- profesor Nikn Kurel posebno knjiito Šolski radio . Knjiga je pravkar izšla v založbi Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. ti. Cena knjigi jc 15 Din. Knjiga nima samo vseh podatkov o'šolskem radiu v Dravski banovini, temveč opisuje razvoj šolskega radia v Jugoslaviji ter stanje in organizacijo šolskega radia v drugih državah, Franciji, Amrlfjl, Nemčiji itd. Kor nudi knjiga poleg šolskega radiu tudi alobok upogled v organizacijo radio oddaje \ splošnem, jo toplo priporočamo vsakemu ljubitelju radia. — Vode in sobica cvetu, a bledim deklicam KNEROIN za oVrepitev krvi, živcev in apetita. ENERGIN se dobiva v lekarnah steklenlcu 10 Din. — TamtnraJi! Kdor ima vesele do tambu-rania in loče ooetati dober lambu na: seže po teoretično prak'i'ni ta~i'fur»»ki šol', katero 'e spisal prof. Marko Ba:uk. ?o!a nuli orav vse, kar mora zrati in vedeti kdor hoče biti dober tambu-raš. Slovenci do «edai nismo imeli elične 'ole v ■slovenskem ez kti in ie ta šola torej Drva slovenska. Upamo, da se bojo ravno vs ed (e izvrstne •■ole zce'. oglasne Holtfa časa molčeče lam^urice in sc bodo ustanovila tam'ou:a'.ka dru'tva. Izvod vel a 10 Din in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v ' jubljani. — Onozarjaino cenj. bravce na oglas glavne kolekture drž. razr. loterije H»rmes d. d„ Zagreb, Jelačičev trg 7. Pod zidom 8 na 8. strani. — Ob'cke in klobuke kemično čisn. barva, plisira in lika tovarna |os Reich — Kurivo kot premog in drva nudi po konkurenčnih cenah Rudolf Velepič, trgovina z kurivom, Ljubljana VIL, Sv. Jerneja cesta 25. — Osebe, ki trpe na žolfnth in jetrnih boleznih, žolčnem kamnu, preobili tvorbi kisline in napadih protina, uredijo lenivo delovanje črev z rabo naravne »Franz-Josef« prenčice. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je Franz-Jcsef* voda zanesljivo in zelo milo učinkujoče salinično odvajalno sredstvo, ki sc more priporočati tudi pri kilah, ranitvi črevesa in prostatahinertrofiji. -Franz-'osef grenčka se I elobiva v lekarnah, ilrogrerijah in s.u-c! trgovinah. f/ Prosvetni tedeu KPD. V sredo nuui je predaval v itutli dvorani ljudskega »toma lajuik LjhvI-ske pokoliluiett s. Vnvenc Prelo? o ilaiMišnjorn modernem denarnem prometu. Današnje predavanja prosi elucga loitiui. V mali dvorani Ljudskega domu se vrši danes zvečer oU ;> predavanje prosvotnoR« tedna, nu katerem sovori zdravnik g. dr. Josip lisrber o državni higienski zaščiti. Vabljeu jo vsakdo, ki se iuteresira /u to vprašanje. Vstop prost. O- (iostovaujo Ijobljanskega Narodnega *tc tlulišča. V torek 20. I. m. gostuje v mestnem gledališču ljubljansko Narodno gledališče. fVedvaJali bodo Cankarjevega Kralja na Botajnovi v novi režiji g. Debevea s prvovrstno zasedbo. Začetek predstave ob 8 zvečer. Predprodaju vstopnic Je v trgovini Goričar & Leskovšek. Zu primer, da ue. bo zadostnega odziva, se predstava odpove. & Koncert gardnega orkestra iz Belgrada. V nedeljo, tS. t. m. se vrši ob 8 zvečer v veliki dvorani hotelu Unlona simfonični koncert vojaške godbe kraljeve garde iz Belgrada pod dirigentom višjim kapelnikom pr. Рекогпујет s prvovrstnim sporedom. O' Nesreča? Včeraj zjutraj okoli pol 3 so našli 22 letno K. L. iz Gradca v kuhinji trgovca J., kjer je bila v službi kot guvernanta, nezavestno nn tleh, medtem ko je iz plrpsUe cevi uhajal plin. Poklicali so hitro rešilni avlo, ki je nesroBnko prepeljal v bolnišnico, kie.r so takoj vse potrebno storili, da jO ohrani io pri živl jenju, kar se jo tudi posrečilo, tako da ie» že izven nevarnooli. Domneva se, da je čutila v spalnieOs du uhuja |din ter da, jo hotela cev zapreti, se je prej onesvestila, preden jo mOLiln izvršili svolo namero. -f; Nočno lekarniško službo ima prihodnii teden od sobote 17. t. m. do vključno- petka 33. t. m. lekarna Pri orlu na Glavnem trgu. & Celiski spori v neilcli«. Atletiki, ki so doslej vse licine tekme oifiprali doma, se morajo v nedeljo pomeriti z mariborskimi Železničarji v Mariboru. kjer pa bodo bržkone izgubili tekmo. — V Celju pa se bo nadaljevalo prvenstveno tekmovanje za prvenstvo Celja, in sicr se bosta pomerila v boju za točke SK Cetie in SK Olimp. Ta tekma bo obeeem tudi odločita jesenske!?« prvaka, ker je SK £->š»4n( po /adniem norazu s Ce'iein (12:0) odstopil o<1 nadatjnies»a tekmovanja. Po zadnjih tekmah sode? ima več Janš za zi«««a SK Olje. Tekma se vrši ob pol I pop. na iurišču pri Skalni kleti. J3r Opotarianio na drugi nrosve'ni večer letoš-ltie sez>;e. ki se vrši v ponedeliek 19. t. nt. v veliki dvorani Li),r|s' ef»n doma. Govori dr. prof. Stanko (.ioeala iz Ljubljane. III. ZVEZEK JH\ Opckovi,' KnUtie postave iuia naslednjo vsebino: Nesla Iu ilcvctu lunovcil: 1. Čistost — nečistost ali- K„l 3t?stii in dodelil .чпцомчч! prepoveduicla II UoZie snilh« in Ii.-c-lsto.tl <|r(fli Ul. Г'оа!\,ч1|< • nečist >sti. iV.SainoslirmiiU'v prešuštvo pir-IMete U"je spe, lij. V. rtll morem .nlr/.i ii biliV Visoka pesem čisla ti. VI. lini do cilja voili. SciIhib In dokcta /npovcit: I. 1) zasebni lastnini. ll.G'Chi zoucr lu|o tn.lniiio III. Plačaj, Imr si <n n|c,|Ov trrcli lii-miv čim. It Orehi čaniikrajc. ili Se grehi Cvtt-kralc- IV. Kaj osma boZja zafAVed Ziifjov-iinjr. i>na Din гг*-, :«•-, «•-; po poeti »in r:.e *cč. Naroi.i se v l»roiia*a3nž и Micmanovi Ljubljaiiii, Kopitarjeva ul. f Uutomer /clezniska direkcija ie na prošnjo ljutomerskih gospodarskih krogov obljubila, da se bo v prihodnji seziji to je v prihodnje, opoldanski mešani vlak proti Ormožu po domače erient-ekspres. ustavljal tudi v Zerovmcih, in lo trajno, če bo dovoli potnikov, sicer na lui postajanje zopet odpravljeno. Glede zgraditve tovorne jioslaje v Ze-vovinclh je pa potrebno, da interesenti, občina, zadruga iu druge korporacije za to zaprosijo. Dolžnosti iavucira nolnriu v Ljutomeru izvršuje sedaj g. Sašel Gregor, odk-ir je odšel g. dr. Stoi'n. Novega uraduega notarja imenuje minister pravde. 10)) nirl'čev smo iineli že letos v naši župniji brez fezanievc. Posebno veliko je ninrlo otrok. Vpisovanie v ob'tno-m»dn'i"vslnn šolo Se vrši danes popoldne ob 16 v meščanski šoli. Draginja v Italiji Trst, 12. oktobru. Теп<1епеи k draginji se občutim javlja v Italiji. Povzročila jo je nujveč carinska politika fašistovske vlade, ki hoče vzdržati skrajno visoke cene v notranjosti. Že v poletju so nečloveško, dvignili carino na pšenico in koruzo, koncem septembru pa so vse ostalo carine zvišali za 15% blagovne vrednosti. Za bencin so določili prodajno takso 80 stoliuk za ki? iu s tem tudi bencin podražili na iiemožue cene. Na oglje so vpeljali novo carini) 4 lire od stola. V Trstu- so vsi prodajalci oglja ceno primerilo zvišali v prodaji nn drobno. Tudi cena jielroloju je poskočila za tO stotink pti litru. Temu draginjskemu pogonu je priSla na pomoč Se vznemirjenost radi valute, ki se ie. nevarno zamajala ob padcu angleškega funta. Davčni vijak se v Italiji vrti noč in dan. Pod jetja propadajo drugo za drugiui, ne samo ra\.'i krize v mzpečnvanlli blaga, ampak se j;ruv izrazito radi rastočih davčnih bremen. Trgovci in podobni opuščajo delo prav zato, du rešijo med taksami ostanek glavnico, ki jo nulože v banko. Odtorl nepričakovani pojav, du imaio denarni zavodi izredno obilo gotovine. Nalagati se je r.o t'pujo v trgovino in obrt, ki nima nobenih upov nu uspehe. Radi obilice denarju so nekateri zavodi že znižali obrestno, mero. Mi pojav tudi vzdržuje kurze državnih papirjev. Vojnih Soštani ,Sejem. Ker je letos god sv. Luke v nedeljo, se vrši tukaj živinski in knuuarski soj«tu v ponedeljek 19. oktobra. Ob lej priliki bo dojuddne ob 10 na sejmišču pregled krav za vpis v rodovnik živinorejsko zadruge v Vojniku. Komisija. !.i bo krave pregledovala, bo obstojala iz wistopnikov raznih oblasti in korpoeacij. Kdor še ni ]>rijavil svoje kravo, nuj to stori takoj, da dobi legitimacijo, s katero je oproščen sojniske prisRijbiue in živinskega polnega lista. Mrtvaški ivon V visoki stal osli 87 let je v Sv. Florjanu umrla Morija Napotuik, dobra kr-š&tnsfe) mati. Blag ji spomin' Šaleška gasilska župa. Kakor je Slovenec že (X)ročai, je bil na zadnii redni skimščini sprejet sklep, da si gasilka društva v Šaleški dolini ustanovijo svojo, šaleško žuno. Ustanovitev te župe je sedaj od oblasti in JGS dovoliena iu se bo vršil njen ustanovni občni zbor 25. t. m. Samaritanski tečaj Rdečega križa se je olvo-ril 12. t. m. zvečer v osnovni šoli. Tečaja sc udeležuje lepo število članstva in drugih, /.elimo obilo uspeha! Kranj Gradbeno življenje v jeseni. Letošnja sicer precej mrtva stavbna sezCna, se na jesen nepričakovano oživlja. Korna ustanova skola Vidmarja bo na lustn! jiarceli ob Kokrški cesti zgradil* pre-cel veliko stanovanjsko hišo, ki tn; se do zime pod stre'io. V stavni bo prostora za 3 stanovanja in еч 'rgovski Irkal. Stroški zidave se bodo krili i/ zneska, ki ga je ustanova dobila za zemljišče, pri) 'Jani m'-tte občin1 za neve šolo Delo je poverjeno stavbeniku Ivanu Bidovcu. — V avgustu mesecu je elektrarna Mavr el Comp. začela < povečavo iezu na Kokri. Vsled dveh poplav, ki sla je/u precej ško^cvali, je elektrarna za letos že o|iustila izvedbo gradnje. Lejjo vreme je vodstvo elektrarne opoe-.inrio. da z delom nadaljuje. Za |)rvo eta|io gradnje rabi elektrarna еа. 4 tedne nemotenega dela. — Ciuini-tovarna Semperit gradi na svojem zemljišču, ki rada proti dolini Kokre, večjo kotlarno v obsegu 20 X 18 m za dva kotla Poleg kotlarne na sc :. t-i en pričeli deiat, velik dimnrk. ki no imel 40 in višir-t nad lerencm. Tudi bu tovarna Semperit < .-voje naprave in obstoječe objekte v severnem it 4- ztinbišča temeljito preuredila. Nova kotlarna bo imela naitnodernejšc kurilne naprave. Z'.darsko uelo ori 'Scmieritu izvršuje stavbenik .losip Slavec. — Na bivši Schiffr-rjevi pristavi gradi tvrdkn I. Slavec svo'o hišo. I etos -o napravili obsežne kleti in močne temelje, ki so pripravljeni nositi tudi večte število nadstropij. Zaenkrat jc ogrodje hiše nacrav'ifno do višine prvega nadstropja. Spom'adi bo sledila izgotovitev. lako se seiruMtje iiii.ii brezposelnim nekaj prilike zn zaslužek. Mengeš Naša sadjarska in vrtnarska podružnica, katera deluje šele prvo leto, bo priredila v nedeljo, 18. oktobra 1931. sadjarsko, vrtnarsko in gozdarsko razstavo. It zslava bo imela namen, da pokaže, kolero sadne vrste so se v naš m okolišu dosedij gojile, kaj se je gojilo z uspehom in kaj ni uspelo. Na podlagi le razstave bo tnoghi podružnica šele uspešno delovati ,R"Zslava bo zelo zanimiva, ker bo poleg sadja, evellic iit novrtnln ludi gozdarski razstava. Razstavil bo g. š. Stare, naš priznani Sumarski strokovnjak, iz svojo šu-ninrske drevesnice, marsikaj lepega in zanimivega. Propreluo društvo je imelo 7. t. rti. .-voj redni občni zbor. Novi odbor sr ie izpopolnil /. mladimi. vnetimi iu požrtvovalnimi čbnI, tako je pričakovali ,da bo društvo v prihodnji sezoni izredno agilno Radio Programi Hadio-LIvbftana i Petek, 16. oktobra: 11.30 Prof. Šolar: Pravilna izgovarjava slovenščine. — 12.15 Plošče. — 13.45 Dnevne vesti. — 13 Čae, plošče, borza. — 17.3»: Salonski kvintet. — 18.30 Gospodinja in soVaš stratosferni polet, gospod profesor,« meni časnikar, »ima vendar velik praktičen pomen? Vi ste s tem postali pionir bodočega zračnega prometa po stratosferi, ki se bo razvil v bodočnosti.« >Ta bodočnost je prav za prav že napol sedanjost. Jumkers v Monakovem in Farman v Parizu bosta kmalu končala svoji stratosferni letali. Zračni promet v stratosferi obeta razne prednosti napram poletom v nižjih zračnih plasteh. Prvo je nezaslišana brzina, ki jo je mogoče doseči v stratosferi. 700 km na uro bi se po mojem mnenju dalo doseči. V osmih urah bi torej lahko poleteli iz Hamburga v New York. Pilotu se ne bi bilo treba stveno tako pomembne uspehe merjenj, ki jih je dosegel pri svojem pustolovskem poletu v zračne višave. Kmalu se je ustavil pri re-lativitetni teoriji in njenem očetu, profesorju Einsteinu, ki se mudi te dni na Dunaju. »Profesor Einstein je bil moj učitelj in kar veseli me, da se te dni mudi na Dunaju. Upam, da se bom po dolgem času zcpet enkrat sestal z njim.« S tem je bil ta zanimiv razgovor končan. Lepota ga je oslepila Katoliški interesi v Mandžuriji Rim, 14. oktobra. V Mandžuriji, ki je trenutno pozorišč boja med Kitajci in Japonci, deluje 380 katoliških duhovnikov in redovnikov. Med njimi je 175 tujih misijonarjev, ostali so domačini. Prvi je odposlal apostole v Mandžurijo Pariški seminar. Člani te misijonske družbe so največ delavni v obeh glavnih mestih, v Mukdenu in Kirinu. Obe mesti sta sedež apostolskega vikarijata. Kirin je centrum ozemlja, na katerem živi 22.000 katolikov. V industrijskem ozemlju Tushun, kjer nakop-Ijejo letno več kot 7 milijonov ton samo premopa, Z raketo v treh urah okrog zemlje »Kaj mislite, gospod profesor, o uporabi rakete za potniške polete na velike razdalje in v velikih višinah?« »Brez dvoma je raketno letalo nada bodočnosti, ki ima zelo mnogo izgledov, vendar leži njeno uresničenje v bolj oddaljeni bodočnosti kakor pa potniški promet s stratos-fernimi letali. Raketa bi imela prednost, da bi dosegla neprimerno večje hitrosti, kakor pa letalo, ki iz fizikalnih vzrokov ne bo nikoli prekoračilo hitrosti 1000 km na uro. 7, raketnim letalom bi bilo mogoče v višini 40 do 50 kilometrov nad morsko rrladino leteti s tako hitrostjo, da bi obkrožili zemeljsko oblo v treh urah.« Profesor Piccard o Einsteinu Od teh zanimivih fantazij o bodočnosti je profesor Pircard okrenil razgovor na znan- Preii oaiKdiisko konterenco. Plesna uvorana v palači Vildiz v Slambulu, kjer se bo danes sestala konferenca vseh balkanskih držav. jateljico v Monlevideo. Ampak oko postave kroži po vsem svetu. Topot sta se čez Ocean pripeljala dva detektiva. Mislili so si, če bo morilka enega detektiva oslepila s svojo lepoto, bo ostal še vedno drugi detektiv, da jo aretira. Aretacija je šla čisto gladko izpod rok. Ampak drugi del naročila: aretacija pobeglega detektiva! — tega naročila nista izvršila. Detektiv se ne pusti aretirati. Je hitrejši kakor »policija«... v takih slučajih. delujejo večinoma ameriški misijonarji. Ameriški misijonarji vodijo tudi japonsko in kitajsko versko občino v Bairenu, ki je glavno pristanišče Mandžurije. Neprestano se vrši živahno vseljevanje iz Koreje in sev. Kitaja, zato je število katoličanov težko določiti. Vsekakor jih bo okrog 80.000. Policisti v luksuznih avtomobilih 1 jen ju posameznih policistov, koliko porabijo za svoje življenje in če je porabljena vsota v skladu z njegovo plačo. I)et( ktiv je kmalu ugotovil, da zelo veliko število ne\vyorških policistov razpolaga z dragi ceno opremljenimi ra košnimi stanovanji, z avtomobili najboljših tipov. Nič manj kakor v osemsto bančnih zavodih države Ne\v York je ugotovil konte številnih policistov. Povprečno znašajo ti konti '200 do 300.000 dolarjev. Očividno je, da si policisti od svoje plače niso mogli prihraniti tako visokih vsot. Preizkušnja je tedaj doknzala, da obstoje zelo ozke zveze velikega dela policije z zkčinci države New York. Premijera. žvižganje in piskanje se je zaslišalo, ko je padel zastor. I »Oh«, je tožil avtor, »težko je uganiti, kaj ob-j činstvo hoče.« »Prav nič težko«, je menil ravnatelj, »denar hoče nazaj.« Volivni boj na Angleškem. Zgoraj demonstracijski sprevod londonskih poštnih uslužbencev, ki zahtevajo povišanje svojih plač. Spodaj: Geoffrey Lloyd, Baldvinov tajnik in kandidat za novi angleški parlament, ima propagandni govor pod milim nebom. Preveč čudno se nam Evropejcem ne bo zdelo, če se v deželi prohibicije ta ali oni policist vozi v lastnem atvomobilu po cestah. Saj je dokazano dejstvo, da tihotapljenje alkohola v Zdniženih državah silno cveto in da tihotapci zaslužijo vsako leto ogromne vsote. Vzrok tega pa ni samo nesmiselnost zakonov in žejna grla Američanov, pravi vzrok tiči — in to ne v mali meri — v podkupovanju varnostnih organov. V državi New York poskušajo sedaj, da bi prišli do dna podkupovanju. Poverili so nekemu zanesljivemu detektivu nalogo, naj zaenkrat poizve, kar more, o zasebnem živ- Predsednik častnega sodišča časnikarjev, lfolandee dr. Loder, podpredsednik haaškega razsodišča, je imenovan za predsednika novoustanovljenega mednarodnega častnega sodišča časnikarjev v Haagu. Ko je pred nedavnim časom južno-ame-riški parnik »Dontevideo« pristal v lizbon-skeni pristanišču, sta spremljala dva angleška detektiva elegantno mlado damo, ki je bila med prvimi, ki so šli s krova, z vljudnim pa prav strogim pozivom: »Prosim, sledite nama do avtomobila tako, da ne boste vzbudili pozornosti!« Brez ugovora je dama sledila pozivu in se peljala z detektivoma na policijsko profekturo, kjer so jo v kaznilniški pisarni vpisali kot miss Green Raipherson, obdolženo umora svojega moža. Prav žalostna je prod zgodovina te aretacije. Zakaj miss Raipherson bo težko ušla vislicam. Sodišče jo je v njeni odsotnosti že obsodilo na smrt. Leta 1028. je umorila svojega moža. ker je prišel na sled njenemu razmerju z nekim učiteljem. Kmalu po umoru je zbežala v inozemstvo. Ampak tiralica ni zgrešila svoje naloge. Nekega dne so dobil i v Scotland Yardu v Londonu brezimno pismo, !;i je poročalo, da se miss Raipherson nahaja Buenos Aireeu. Poslali so v Argentino ene-<',л najbolj znanih detektivov in v prav kratkem času se mu je posrečilo, da je izsledil morilko. Ampak — in sedaj se prične komedija — namesto, da bi jo aretiral, se je zaljubil vanjo in jo je pustil, da je svobodno hodila okrog. Bil je celo tako v skrbeh za njeno svobodo, da se jo odpeljal s svoio novo Dri- Kdo hoče zastonj železnico? Gozdno železnico Rupolding-Reit blizu avstrijske meje bo bavarska vlada — podarila. Kdor jo bo dobil, bo prejemal letno še 10.000 mark, če bo vzdrževal železniški promet. Ta 23 km dolca železnica se ie kliub trikratnim tarifam izkazala za nerentabilno. Italijanski prvak v boksanju poražen, le dni sta se udarila niedseboj italijanski boksar Primo Carnera in Jack Sharkey, ki sta oba kandidata v boju za svetovno mojstrstvo proti Schtnelingu. V tej borbi jc zmagil Jack Sharkey, ki je Carnero devetkrat položil na tla. t Naša sadna trgovina Maribor, 15. oktobra. лп .-.i in, m Lrfjn vlada Ironutno stagnacija; vzrok je pomanjkanju gotovine, tako da se mora nakupovanj« vršiti ua termlnsko izplafiio. Letos-ujo sadno kupčijo nam jo nadalje pokvarila izborna sadu« letina v sviti, ua Ogrskem in v Avstriji.. Zlasti ae je poznala inozemska konkurenca pri zgodnjem sadju, katerega smo letos izvozili okroglo 250 vagonov, od tega sum i Š'ajerska sadjarska zadruga 100 vagonov. Izvoz ie šel v Nemčijo, Avstrijo. Češkoslovaško in nekaj v ltolandi-jo. Najboljši trg za zgodnje sadje .ie b1! Berlin. Občutila se je pa zelo kriza v Nemčiji. Nakupna cena za zgodnje sadje se je gibala med 1—1.50 Din za kg. Sezona za zimsko sadje je sedaj ua višku. Cene se gibljejo v sledečih mrruh: blago I. vrste: Knnndka. Londonski pepiug. Belletleur, Damason in Boskop 2.80—3 Din. Bligo 11. vrste: Ananas. Jouathan, Koksova rdeča Vivanka, zeleni Ste.tti-liec, Bohovec itd. 1.50 1.80 Din. Mošančki se pro-davnjo v treh kvalitetah (po debelosti plodu) iu sicer po 1.30 1,80 Din. Zimsko sadje se je doslej izvažalo po večini v Italijo. Zadnje čase se po opažu zanimanje Francije, predvsem Pariza, in sicer skoro izključno za kanadko. Pripomniti pa je, da je doslej francoski trg oskrbovala Italija skoro samo z našim sadjem ter je nu vsak nrč'n pozdraviti dejstvo, da smo dobili direktne stike s francoskimi uvozniki. Zu zimsko sadje se dosežejo prodajne cene za blago 1. vrste 3.10—3.40 Diu, za blago II. vrsto 2.20 2.50 Din. — Prevzem se vrši na nakladalnih postajah, tovori se ali riufuza, ali pa v holandske. zaboje, dočiui so umerikanski zaboji le za tuzemski promet. Sadje za izdelavo sadjevcu se prodaja po 0.20—0.25. Kupčija je v zastoju, ker ni mogoče Za veliki sadni sejem v Ljubljani, ki ga priredi v dneh od 25. do 27. oktobra t. i. Sadjarsko in vrtnarsko društvo: v paviljonu G ua velesejinu, kažejo uasi sadjarji veliko zanimanje, Jce do siv-< la j se je priglasilo več podružnic Sadjarskega in vrtnarskega društva,-, kakor posameznih produ-nentov z več sto ameriškimi zaboji. Tudi zaloge, ki jih imajo razstavljale: doma, so prav obilne najrazličnejših sort, tako du bodo imeli domači iu tuji trgovci obilo izbire. Oprema faktur z zlato klavzulo. Nekatere lirtue opremljajo v zadnjem času fakturo s klavzulo, ki se glasi: »Cene so razumevajo v dinarjih I to vrednosti težino dvajsetšest in pol niiligrarau čistega zlata. Člen 1. zakona o denarju od lt. maja 1931.« Take klavzule če tudi navajajo samo določilo zakona o denarju, so po svoji vsebini izrazite »zlate klavzule, kakoršne v naši kraljevini po predpisih niso dopustne. Opozarjamo vse prizadete, da v izogib kazenskih posledic opuste take klavzule, ki so kot nedopustne itak brez |x>-inena. pač pa le po nepotrebnem begajo javnost, ker izražajo dvome v stabilnost naše valute. Terjatve naših državljanov napram madjur-skim tvrdkam. Interesenti, ki imajo terjatve napram tvrdkam na Madjarskem, pa jih radi mu-djarskih zakouskiU predpisov o ureditvi prometa г devizami iu valutami ne morejo izterjati, ni j sporočijo svoj naslov, iznos terjatve, naslov dolžnika, kakor tudi datum iu posel (dobavit lesa itd.). Iz katerega izvira terjatev, nemudoma Zbornici za TOI v Ljubljani.. Ameriški zaboji za pošiljanje sadja na veliki sadni sejem in razstavo, ki bo dne 25.-27. t. m. na velesejmišču v Ljubljani, se dajejo članom, ki se priglasijo za udeležbo, nezbiti in jih jc treba šele doma zbijati. Pri tem ]K>s!u je pa nujno po-irebno paziti na notranje mere, ki so te-le: do'žiua 46 cm. širina 29 cm, višina 20.5 cm. Širino in višino je lahko pravilno zadeti, ker to določata končnici, ki ju je treba le pravilno obrniti in sicer tako, da teče les vodoravno. Pogreika pa je mogoča v dolžini. Tu si je treba narediti pred zbijanjem natančno 40 cm dolgo palico, ki nam služi pri zbijanju za določanje notranje dolžine zaboja. Zbijanje si jako olajšamo, ako si naročimo z zaboji vred tudi kalup za zbijanje. Ne pozabiti, da so samo notranje mere merodajnet Ravnajte se pri zbijanju zabojev in pri vlaganju sadja |io navodilu Priolove knjižice, ki jo dobite / /aboji brezplačno, če je se nimate. Salus, d. d. v Ljubljani sklicuje izredni občni zbor z ozirom na predlog Stanovske gospodarske organizacije lekarnarjev Dravske banovine v obliki d. z o. z. glede sodelovanja. Naknadni likvidacijski narok: zapuščina Blaža Čeme 14. nov. Likvidacija: Javna skladišta, d. d. ua Sušaku sklicujejo izredni občni zbor za 4. november, kier bodo sklenali o likvidaciji družbe. Družba objavlia sedaj svoje bilartce za leta 1026 do 1030, iz katerih jc razvidno, da je bila žc I. 1927 zabeležena izguba v znesku 0.21 milj. Din pri glavnici 0.3 milj. Din, sadjevca prodati. Zaloge sadjevca pri kmetih iu pri Sadjarski zadrugi so zelo velike. * Vinska iu sadna letina v siuar.ikeiu okraju. V inska t rgutev v šniarskem okraju je končana. Kvalitativno kot kvantitativno je izpadla z malimi izjemami ugodno. Žalibog je v našem okraju še mnogo vinogradnikov, katerih ni mogoče prepričati o pomenu zorenja grozdja, tako du so celo letos, ko je za zorenje tako ugodna jesen, potrgali ža» v prvi polovici septembra. Umevno jo, da tako vino no more potem se meriti z vini iz onih okolišev, kjer grozdje zore ter pridelajo sladko in močno kapljico. Naši kmetovalci pa potem zaman ponujajo svojo kislobo ter se je niti skoro zastonj ne morejo iznebiti. Kdor je letos trgal v drugi polovici oktobra, ta na ho imel vilice kakor ga že dolga leta ni bilo. Zlasti dobro vino ho letos iz Virstanjskih iu Bučkih goric. Za vinski mošt seveda še uikakega zanimanja. V okolici Šmarja so letos prodali precej grozdja Savinjčanont, ki eo ga izvozili cele vozove, da so si ga doma sprešali. Grozdje se je prodavalo po 1 Din za kg ter so posestniki, ki so bili tako pametni, da so ga prodali po tej ceni, dobro odrezali, ker sedaj niti za mošt ne bi toliko dobili. Glede sadja je letos naš okraj blagoslovljen, kot malokatero leto. Zlasti dobro je obrodilo sadje v sotelski dolini. Samo cena no odgovarja potrebam. Kupuje se po 1.25—2 Diu za kg. Zadnji) eeno dosežejo pa le Knuadke in Londonski peping, pa še to lo izbrani plodovi. Sploh so letos sadni trgovci mnogo bolj izbirčni, kot prejšnja leta. Le res prvovrstno sadje najde kupca, ostalo si kmetje predelajo v sadjevec, katerega imajo ponekod že toliko, da ne vedo kam z njim. Največ sadja je letos pokupila Štajerska | sadjarska zadruga iz Maribora. Nakupujejo pa tu-; eli inozemski trgovci, ki imajo v tem okraju več ' svojih zastopnikov. prihodnje leto se je zmanjšala na 0.1, potem se zonet novečala na 0.165 leta 1920 in 1930 na 0.186 milj. Din. Vloge pri vojvodinskih bankah so znašale konec junija 1.458.7 milj. Din in so do konca julija padle na 1.419.2 milj. Din. Kontingent na uvoz lesa v Alžer. Francoska vlada jc dovolila za naš uvoz lesa v Alžer poseben kontingent 18.000 ton (naš izvoz lesa v Alžer je znašal 1920 45 000 ton) S tem se zelo zviša pred nedavnim dovoljeni kontingent za Francijo in kolonije 34.500 ton. Uvoz nšenice na Češkoslovaško. Po stanju z dne 9. oktobra se je nahajalo v nristaniščih 'Bratislava, Komorno in Рагкапу 7.795.5 vag, jugoslovanske in 3 647.5 vag. romunske pšenice. Za Slovaško je sedaj dovobenih 100 vag. jugoslovanske pšenice, za karpatsko Rusiio oa 1000 vag., vendar uvozni dovol'enja še niso bila izdana. Dvig našega izvoza prašičev na Češkoslovaško. V mesecu septembru t. I. je Češkoslovaška uvozila iz. naše države 6 413 prašičev (lani v septembru jc znašal uvoz 3 01Q glav). To povečanje jc pripisovati izpadu mad;arskaga izvoza radi carinske vojne s Češkoslovaško. Nadalje >mo uvozili na Češkoslovaško septembra poleg Romunije naiveč perutnine, nadalje nekaj mesa in masti, kar pa ni prišlo dosti v poštev v primeri / drugimi uvozniki. Poravi alno postopanje ie uvedejo o imoviui Omersa Antona, trgovca s kožami in usnjem, Mengeš, roka 9. in 14. novembra. Praga 15.10, Varšavo 57.20. Budimpešta 90.025, Atene ti.50, Carigrad 2.17. Bukarešta 3.05. Helsing-fors 10.30. Dunaj. Dinar notira deviza in valuta 12.70. Vrednostni papirji Tendenca zn državne papirje je bila danes neenotna. Tečaji so bili deloma čvrstejši, deloma slabejši, vendar so iz.prenieinbe le malenkostne. V Zagrebu sploh ui bilo prometu v promptni škodi, jiač pa v 7% inv. jios. 100.000, v begi. obvez. 75.000, v Hr/c Bleru -1000 dol. in v 7% Bleru 2000 dol. Znaten je bil promet v domačih papirjih v Belgrudu, kjer jo bilo zaključene promptue škode največ: 4100 kom., nadalje za uovemberski termin 200 kom., za decemberski pa 210, včeraj 200. Ljubljana. Celjska 150 il«n.. Ljublj. kreditna zaklj. 115, Praštediona 900 bi.. Kred. zavod 105 d, Vevče zaklj. 115, Stavbna -tO den., Ruše 125 den.. 8% Bler. pos. 01 bi., 7% Bler. pos. 57 lil. Zagreb. Drž pap.: 7% inv. pos. 04.50—66 (65), agrarji 32 den., vojna škoda ur. 283—290, kaša 282—290 12. 280—298. 8% Blerovo jjosojilo ar. 59—8t (00), kasa 01 1>I.. 7% ШеГ. pOS. ar. 88 —57, kasa 55—57 (57), 0% begi. obv. 44—45.50 (45). Bančno delnice: Hrvatska 50 den.. Kreditna 121-120. Union 100 bi.. ,lugo 67—68 (07), Ljublj. kred. 115—118 (115), Medjunarodna 08 den., Narodna 4700— 5300, Obrtna 30 den., Praštediona 057.50-965 (957.50), Srbska 186—187 (180), Zemeljska 110 den. Industrijske delnice: Guttmann 105 den., Slaveks 20 - 25 (20). Našico 680 bi., Danica 05 hI., Pivara Sar. 180 bi., Drava 183 1)1., še-čerana Osjek 160—170 (160), Brod. vag. 55 bi.. Vevče 115—120 (115), Kagusea 280 bi., Oceania 100 bl„ Jadr. plov. 420 bi.. Trboveljska 207.50 -210 (210). Belgrad. 1"/„ inv. jios. 06—68 (66.50), agrarji 32—38, vojna škoda 280 -281 (28'»79.52, Bruselj 786.49-788.85, London 214.06-214 88. Milan 286.77—287.67. Nevvvork kabel 5602.01 5619.01, ček 5501.01-5608 01. Pariz 220.08-221.34, Praga I 165.86—166.36. Curih 1098 15—1101.75. Belgrad Amsterdam 2272.08—2279.50, Berlin 1304.17 - 1331.17, Bruselj 786 19—78885, Curih 1098.48—1101 75, Dunaj 756.78—780.78 London 214.06—221.56, Newyork 5591.01—"60801, Pariz. 220.68 221.34. Praga 165.86—160.36, Trst 286.87 —292.87. Skupni promet brez kompenzacij 3 milij. Curih. Belgrad ОДб, l'ariz 20.09, London 19.75. Nevvvork 510 Bruselj 71.70, Milan '.>6.35, Madrid 4",50, AmstHim 206.80, B rlin 117 Slock-holm 120, Oslo 113, Kopenhagen 112, Sofija 3.70, Atene, 12. oktobra. Lahko atletsko tekmovanje v Atenah je končano. Z ztnago Grkov na papirju in po točkah, moralno pa jc zmagalo maloštevilno moštvo, ki je zastopalo naš šport. Komaj 18 mož številna ekipa si je priborila drugo mesto proti 30 mož močnemu zastopstvu Grkov, ki so imeli vse na razpolago pred vsem seveda močne iu spočite atlete v rezervi. Za vsako panogo sveže moči! Naši pa z enega starta na drugega. Med vsemi je bil samo eden naših, ki se ni plasiral, čeprav so najboljši ostali doma. Z bratoma Kallay, Ambrozijem, Jamnickim bi bilo prvo inesto že letos naše! Pa še tako ni dosti manjkalo do lega. Razpoloženje naših atletov je v Atenah samih zelo nazadovalo, največ radi hrane. Za naše želodce ni loj iu olje! vse pritožbe proti hrani so pomagale samo tako dolgo, dokler so bili prisotni funkcijonarji grške lahkoatletske zveze. Vse jc bilo proti nam, žreb pri tenisu in hrana pri atletih. Toda dokler ne bomo mogli vsaj približno kaj takega prirediti, kakor v Atenah, bomo pač morali leto za letom potovati v Atene. 80.000 gledalcev je mogoče samo v Atenah in nikjer drugou v Evropi! Današnji dan je bilo pravo nasprotje prejšnji nedelji. Prošlo nedeljo dež in burja, danes pa krasen dan, tipično atensko vreme. Južna pokrajina, nebo brez oblačka iu izredno topel /rak. Vi se gotovo žc zavijate v kožuhe, tukaj so se pa nekateri atleti še kopali v morju. Takoj po kosilu smo vsi odšli v Stadion, kjer jc bil žc ob pol treh start za maraton. Atene so bile najbolj pripravljene za ta klasični tek. Na startu 18 atletov, dva naša. Zadnji nasveti, strel in že tečejo! Sporn takoj vodi. Atlete pa sprembata v avtomobilu dr. Narančič in Drettiil. Med tem se jc pričel Stadion polniti. Zopet več kot 80 000 gjcdalcev. Pogled na te mase gledalcev jc nekaj imoo/antnega. Vsi pričakujejo prve vest s proge. 10 km. Sporu prvi, veliko nav-dušenie naših. Grki so poparjeni, nri 18 km Športi še vedno vedi! Končno so sc tudi Grki pomirili, ko je prispela vest, da vodi naenkrat Saraz! / vsemi sredstvi so pomagali Sarazu, masirali so ga z alkoholom, ko je padel, so ga pobrali, pomagali so mu celo /. avtom, samo, da je zmagal na tej klasični progi Grk! Naš Šnorn jc na tekel osamljen in ko so ga zapustile moči pri 40 km, ni bilo nikogar, ki bi mu pomagal. Ena sama banana mu je pomagala, da je prišel četrti na cilj. Pomoč v pra- vem času iu Sporu bi se še drugače plasiral! Peti je bil pa Vidovič. Med maratonskim tekom pa so naši v Stadionu tekmovali. Takoj v prvi disciplini je bila zmaga naša. ProL Mcsner je vrgel kopje 51.64 metrov. Tek na 1500 m. Naš Predanič, čeprav ne spočit, se je dobro držal. Zasedel je četrto mesto, v času 4:18:2 kar je njegov najboljši letošnji rezultat. Pri skoku v višino zopet napeta in dolgotrajna borba. Skoraj do mraka sta se borila Banščka in Biro za tretje iu četrto mesto. Zreh je odločil v korist Biroja. Zopet /reb! Skok v daljavo — žc druga zma«;i naših. Novakovič je preskočil 6.81 metra! V tej panogi so bili Grki že dve leti prvaki. Zapreke 110 ni. Buratovič drugi, čeprav je bil izmučen. Poznalo pa se je danes vsem atletom, da so izmučeni. Hrana in pa veduo eni in isti na startu, to je storilo ludi svoje. Kako prav je bilo, da je Tu-ean hranil svoje moči za danes, smo videli pri teku na 400 m. Zmagal je v času 51:4, takoj /a njim pu Madjarevit. Po sijajni zmagi štafete 4x100 so bili celo Grki prepričani, da borno dosegli zmago v tej točki, smo najbolj prepričevalno pokazali svojo moč. BiLi je pa tudi tnjlepša zmaga. Slabše je šlo pri štafeti 4x100 m, kjer so zmagali 4'urki pred Grki in nami. Šele na tretjem mestu je naša štafeta, v rekordnem času 44:2. V najboljši postavi bi dosegli še lepši rezultat. S to točko so bile letošnje balkanske igre končane. Naša reprezentanca je dosegla 113 točk! Grška pa, ki je imela vse na razpolago, predvsem pa silno oporo v masi gledalcev, 153. Razlika med nami in Grki je minimalna. Drugo leto bo še manjša. Treba bo pa samo najti sredstev, da pošljemo našo lahko atletsko gardo kompletno. Letošnje balkanske igre naj bodo pobuda vsem, da je treba lahki atletiki pomagati. Sedaj, ko je priccla iti navzgor. je dolžnost vseli, da pomagamo. Mitingi morajo biti dobro obiskani, kajti to tudi naši atleti v nolni meri zaslužijo. Tretje mesto iinajo Romuni s S5, četrto Bolgari / 20 iu peto Turki z 22 točkami. V zadnjih treh državah podpirajo vlade z ogromnimi vsotami snortni nrkret, pa niso mogli doseči uspehov kot naši atleti! Napredek naših alletov pokaže slika s prošlega leta: I. Grška 173, 2. Roinu-niia 74, 3. Jugoslavija 73, 1. Bolgarija 48, 5. T určija 29 točk. Po tei sliki se vidi nazorno ogromen napredek naših lahko atletov. Vseh nas mora biti častna dolžnost, da pomagamo lahki atletiki do zmag«! £aa c? a. _ » — M ■ c i 'Л i S i« 3 гЗ ® ^ EifŠ it — n Ž «5 i. -c ž? g N ,;c i. m, li^f*? ■ i X - if ^5 = as i i o i _ Sta: 2. cr NJ _ l JŠ Г I CS •S* 5 : S-: č W i - - = : = ru t > M S - li S . Д = e k s- _ .h e — л _ •c ~ S »J« x . i s * s i ~ > — - * - * ¥> i * T — J C) £ f ^ ^ -IN M*' I Dr. Joža Lovrenčiž: Anali izumita naroda Roman iz drugega stoletja pr. Kr. Ilirijevi sinovi so bili Evhelej, Avta rije j. Dardan, Med, TpvIu in Perheb in hčere Partodaorto, Dajaro in £o nekaj drugih- Pa kaj bi vam našteval cel rodovnik, očetje, pripustimo to letopiscem in zgodovinarjem! Eno sloji: veliko je biJo število Ilirijevih sinov in hčera in iz njih so vzrastli rodovi. Sin Iliri-jevega sina Avtarija jo dobil sina Panonija, ali kakor ga Grki imenujejo, Peana, ш ta je imel Skardiska in Tibala in iz njiju je vzrastel rod Japidov, I^ibttr-nov, Istrov in Karnov, ki so na severu naši mejaši. Obširen sem bil, patres conscripti, a menim, il» prilike to zahtevajo in jo prav, če poznamo mogočne sosede preden nas sila pripravi do tega, da jim posvetimo svoio pozornost. Prepričan sem namreč, očetje, da meje naše republike še niso utrjene, kakoi bi morale biti, in red, ki se tako množi in niste kakor Iliri, se bo skušal še razširiti. Predlagam, v skrajnem kotu Adrije naj se ustanovi naselbina, ki naj bo trden branik pred vpadom barbarov.« Tudi po govoru Marcija Aelija, ki so ga senatorji pozorno [Kislušali, se te razvilo živahno pretehtava«]«'. Proti takojšnji ustanovitvi nove kolonije sta bila le ljudska tribuna, ki sla zahtevala k Aelijevemu predlogu dodatek: >...naj se ustanovi naselbina..., kadar bi se ugotovilo, da je res nujno potrebna. In potem «o z razstopom glasovali in oba pred- loga sta bila sprejeta. Predsednik pretor Lucius Ju-liuss nekaj senatorjev in oba ljudska tribuna so podirali zapisnik in seja je 41a končana. * Pretor Lucius Julius, kateremu je senat naročil, naj kar najhitreje izvrši poverjeno mu nalogo, je res kmalu odpotoval iz mesta proti Mediolanu po novi cesti, ki se je zvaJa via Flaminia. Spremljalo ga je šest liktorjev s fasci snopi palic, iz katerih je gledala sekira, znamenje neomejene moči. V Mediolanu je menil izvedeti od prekonzula Lucija Porcija kake podrobnosti, ki bi se odigrale po preteku tolikega časa, kar so vdrli Gali v deželo. Kes mu je pro-konzul povedal, da so začeli Gali, ko so oplenili nekaj Venetov, graditi ob Natisi mesto, in še je jk>-udaril, da je treba takoj nastopiti z vojsko, dokler še niso utrjeni. Tudi je povedal, kar jc dognal po ovojih izvestiteljih, da so spočetka Galom močno nagajali Kami in Istri s kraljem Epulom nn čelu, a da se zadnje čase zdi, kakor bi se sporazumeli. Ta okoliščina, je menil, šc bolj sili k takojšnjemu vojnemu nastopu- Pretor jc s prokiarailom soglašal in piiporočujoč mu varstvo meja, jo odpotoval dalje na zapad v Galijo, da izvrši svoje poslanstvo. IV. Vedro jutro se je vzdramilo nad prostranim višavjem zelene Okre, odkoder jn zamo'klo šumelo v ranem h'adu. Močan vzhodnik je vel in je bilo, ko iltt je iz lesov povabil s seboj vse nevidne duhove, da bi zarajali z njim nad zemljo junaških Karnov Rožnata гагја, ki se ie razgrnila kakor Relenov čez sinje nebo, je skrivnostno odsevala na valovili Silikanskega jezera, da je bilo kakor posuto s samim lesketajočim se zlatom, preko katerega so se poganjali beli labodje, razprostirali peruti, vztrepetavali z njimi in pozdravljali božansko solnce, ki je iznad zelenih lesov dvigalo svoj žareči obraz in že objemalo mater zemljo in bilo veselo biserov, katere mu je bila pripravila za jutrnjo. Tudi od severa je šumelo. Sontius je valil svoje silne, bodre vode in se zaganjal proti ostrvu, ki se je dvigalo sredi jezera. V ogromnem vencu so se vrstile na ostrvu visoke, košate lipe, ki so segale s spodnjimi vejami do jezera, da sc je zdelo, kot bi ?e v krogu vzpeli in zgrnili v vihri razburkani valovi in zakrili in zastrli najlepšo Belenovo svetišče v zemlji Karnov. Iz svetišča na ostrvu je zadonela v prebujajoče se jutro glasna hvalnica. Zbor belo oblečenih svečenikov jo je zapel Belenu, zbran okoli njega, ki se je v mladeniški lepoti upodobljen dvigal Izza žrtvenika, s katerega se je vila k njemu sinja meglica dehtečega kadila, polnčni prameni, ki so lili v svetišče, so so lomili v zlatih žarkih krog njegove glave; tak je bil, kakor bi pravkar dospel iz svojega višnjega doma in vstopil v svetišče, da osebno sliši in sprejme slavo, ki mu jo pojo verni služabniki. Tam gori nad Soncijem, kjer prišumi zadnjim, že nizkim goram izmed bokov, je na obzidju Silikanskega gradišča zablestelo ko labodova perut. Ali s«' je dvignil labod z zelenih jezerskih valov, da se odpočije v samem solncu na višini in mu zapoje v rano jutro pesem in se potem zgrnili? AR se je vzela iz bele meglice, ki jc splahnela v solncu, dobra vila in hreoeneče čaka. kdaj s<« ho niocla vrniti na jezero? MALI OGLASI Умака drobne vrM c« 1*30 Oln aII vsaUn besed« SO par N«|man|&l og'n* t- Л S ln. Ofjlasl пв« levet vrnile не ravuno|o vlA«.. Zn odgovur znam-«-Na vprasnn|a brez znamk* ne nrtgovartnmol LJUBLJANA, Mestni irg 5/II. Lika, kemično iistl, pošije, modernizira; tudi obrne damsko ali moško garderobo. Črne obleke, moške sukn.e in plišaste plašče lika in čisti na poseben način, da zgubijo sve lobo. Pozor duhovniki, nalakar i in drugi, ki nosilo črne obleke. Likanje Din 18 —, obračanje Din 280—. Izvršba v 24 urah Šival in p'etil stroje popravila in renovira Emil Klobčaver specnal-ni mehanik Liubhana, Sv Petra cesta 47 Zobotehnik išče mesto kjerkoli. Po nudbe na upravo »Slo venca« pod štev. 12.237 Stanovanje soba, poselska sobica in kuhinja, v bližini Stadiona, se takoj odda. Več se poizve v trafiki Miklošičeva cesta 34. Morske ribe Danes sveže pošiljke — prvovrstno dalmatinsko vino samo iz lastnih vinogradov. Gostilna na dvorišču hotela Tratnik. Sunara. Zahvala Za vse izraze iskrenega sožalja ob izgubi našega ne pozabnega očeta, brata in strica, gospoda Pletiljo dobro nogavičarko, s hrano in stanovanjem v hiši, takoj sprejme F. Klemene v Kočevju št. 114. Sprejmem dva slikarska in pleskarska pomočnika. Bokal, Medvode. Deklo pošteno in pridno, sprejmem za poljska dela. — Ponudbe pod »Zvesta« št. 12.226 na upravo »Slov.« Vajenca za kolart'co obrt takoj sprejme Matej Fajfar, iz-delovalnica avtokaroserij, Trnovska ulica 25. Josipa Groštja Poslovni lokali na Dunaiski cesti št 29 1 se takoi oddajo Poizve se stotam Lokal na Miklošičevi cesti se odda. Ponudbe pod »Bodočnost« štev. 12.233 na upravo »Slovenca«. Šofer z dobrimi spričevali išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.202. se vsem najlepše zahvaljujemo. Istotako smo dolžni zahvalo vsem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti, in onim, ki so darovali krasne vence in cvetje Vs-fcm Bog plačaj! Žalujoči ostali. Dekle za šivanje in vsa hišna dela išče službo, najraje pri šivilji. Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.231. Nova hiša visokopritlična, eno- ali dvostanovanjska, z vrtom, naprodaj za 84.000 Din, pri Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.176. Hiša z vrtom in gospodarskim poslopjem naprodaj. — Hradec-kega vas 48. Novo hišo z dvema sobama in kuhinjo, spodaj klet, okoli hiše ca. 3000 m3 zemljišča. v Šmihelu, prodam. Podstrešje pripravno za zgotovitev 3 stanovanjskih sob. Lep razgled. Naslov: Šmihel 8. kupujem stalno vsako množino Zahtevajte po« iasnila. Namizna iaboiha prvovrstna. razpošiljam po naimžii ceni — Peter Šetina. Radeče — Zidani most Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana — Selenburgova ulica 6. II oadstr. v vseh krajih naše kraljevine išče »Domača industrija« za prodajo vpeljanega množinskega predmeta. Za zalogo le potrebna glavnica 1000 Din. — Pisma na Jugoslov Rudolf Mosse d. d , Beograd, za »Domačo industrijo 537«. *voio srefno številho! V novi hoichfuri - nove sreča! UHO p D m nef* V Klin mh0 "M"? ■ I WUlit Ljubljani . Slomškova ulica It 11 letel. stev. 2V47. Prvovrstne vrvi motvoz in vse drugo konopnene izdelke Šlrange dobite najceneje v vrvarni einiinVoit in drug, d. z o. z. LJUBLJANA - Kolodvorska ulica štev- Јппвчг I reftruitr I ^lorct Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto. belo. gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzet|u. L. BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica peria тат 2001 41919 «8277 74276 70.2 t P I 2034 2 S I 29405 10082 402 12302 98255 2945« 7002 41905 30504 18856 82455 12908 21881 74259 10830 42958 80830 28559 Čumernikova šoierska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto) Prva oblast koncesionirana. Prospekt št. 16 zastonj Pišite ponil 12915 70684 30150 204« 429TB 82403 7009 10827 21051 »8251 7013 2030 29452 70551 80613 21008 32564 2004 90611 37812 129!2 30518 80845 75373 12913 35723 410 97820 75300 400 35710 18805 82459 30509 37809 1351 82555 21055 80820 75360 10844 20555 10 N 32574 11 P 1355 12 U 80840 tj S 20568 14 C 18873 15 P 75308 16 S 11898 90002 21058 41901 90102 1372 74251 30152 00163 74204 7029 80835 42902 »8209 51250 29470 42»72 7013 32579 20573 49622 18879 35707 12905 37804 98200 00156 7032 496C5 7000 66160 49009 29460 50431 01730 10850 35718 60107 • 2011 37810 49618 01735 12909 42953 18854 80501 82451 75352 35702 7030 1370 54963 20501 57855 11896 3256» 69156 51260 57862 10093 54972 69105 82468 59187 51272 51955 98284 57851 59198 404 59152 70556 51252 54951 18860 74255 »0607 2930 50*36 57859 »011.5 10837 69160 54908 74269 87801 60152 49601 20522 60426 61727 92551 00157 18869 49813 75364 26565 18883 66172 10845 32560 41909 70560 \>»m J nI I I Avgust j lentemtt | Ohiohci r|Dfcann*i n ODDELKOV 12924 1 1» 74294 2 P »0025 3 U 11.341 21674 82451 2018« 82488 37842 12931 19891 7 4280 2037 26575 29487 74289 2041 18900 70552 2022 20595 74300 1360 75397 98280 414 90620 74285 18896 75383 7016 1363 42991 32595 75391 11885 20591 00187 29475 42977 82478 11880 92583 86727 10828 1. KNJIGOTISKARNA 2. LITOGKAFIJA IN OFFSET-TISK 3 KLIŠARNA - KEMIGRAFIJA 4. BAKROTISKARNA 5. KNJIGOVEZNICA 12940 97845 7025 7039 82495 10847 64999 2027 36760 57691 12»45 57893 9249» 1009» 42985 417 92481 37829 70S72 32594 2010 49044 35745 60448 74297 20000 61749 421 32583 41923 66180 1360 49631 61203 2947» 7020 37838 »8294 49040 10834 01745 70575 87825 70569 66170 26579 50441 01740 30100 75398 21870 35742 66483 10086 37833 49636 61275 29461 42994 11891 67888 06191 32598 54980 12916 57870 82477 42981 67895 7046 61266 2050 64990 9012 29495 67882 59183 2007 61270 60153 59109 18894 60155 67866 49648 60190 18867 37850 76400 425 80849 98290 50446 1374 57879 69178 29491 66192 7049 59189 2035 64994 62492 12930 35747 TISKOVINE ZA URADE, TRGOVINO IN OBRT, ČASOPISI, REVIJE, KATALOGI, VABILA, JEDILNI LISTI PL K ATI, CENIKI, VREDNOSTNI PAPIRJI, REKLAMNE TISKOVINE V ENO- ALI VEČBARVNEM TISKU KLIŠEJl V POLJUBNI OBLIKI ZA ENO- ALI VEČBARVNO REPRODUKCIJO SLIK RISB, FOTOGRAFIJ ETC. UMETN. ILUSTRACIJE, ALBUMI, RAZGLEDNICE, PROPAGANDNE TISKOVINE V ENO- ALI VEČBARVNEM TISKU PREPROSTE IN FINE VEZAVE KNJIG, ALBUMOV, RASTRIRANI PAPIR, POSLOVNE KNJIGE ZA TRGOVCE. DENAR. ZAVODE I. DR. 32598 54983 60159 18898 67876 18870 36731 12927 59195 90512 18861 82484 7011 26586 98281 60157 54976 36583 49027 75377 30522 42998 11900 »0109 29499 27 N 64987 28 P 12920 29 U 42988 30 S 74292 75394 9829» 59174 29483 četrtinskih tt ti tt 50-— sem poslal po poštni nakaznici. Kupno ceno teh srečk skupaj Din Zaznamek izžrebanih dobitkov mi izvolite poslati takoj po vsakem žrebanju. Ime: __ Kraj:........ Točen naslov: JUGOSLOVANSKA TISKARNA TELEFON ŠT. 2.992 LJUBLJANA BRZOJAVKE :JUGOTISKARNA Za Jugoalovaneko tiskarno v Ljubljani: Karel Ce«, izdajatelj: Ivan Kakmec. Urednik: Franc Kremiar. 17293488