Pottnliui platana » ootnAd	«	Cena	Din	1*-
Slcumshl tloiii
SUlt. 131
V Cjubliaai, 10. iuitiiti 1936
Ato t.
Usoda Evrope v rokah
Rim, 10. junija, o. Včeraj so se s kraljevini od lokom izvršile delne spremembe v italijanski vladi, katere so poluradni krogi že dolgo časa napovedovali. Ministrski predsednik Mussolini je sam sebi podal ostavko na mesta zunanjega korporacijskega in polonijalnega ministra. Vsa ta tri ministrstva je Mussolini poleg notranjega, vojnega, mornariškega, zrakoplovnega ministrstva imel od januarja leta 1925.
Za zunanjega ministra je bil imenovan Mussolinijev zet in dosedanji minister za propagando Ga-leazzo Ciano. Dosedanji podtajnik v korporacijskem ministrstvu Latini in podtajnik v ministrstvu za kolonije Lessona sta napredovala za ministra v svojih resorih. Mesto propagandnega ministra je dobil dosedanji podtajnik v tem ministrstvu Alfieri. Fulvio Suvich, dosedanji podtajnik v zunanjem ministrstvu in praktični voditelj italijanske zunanje politike, je odstopil, nadomestil ga je dosedanji italijanski poslanik v Varšavi Bastianilni. Mussolini si je Suvichu za njegovo štiri letno sodelovanje s posebnim pismom zahvalil.
Z ozirom na to, da je novi zunanji minister Ciano star komaj 33 let, poudarjajo italijanski krogi, da sc sedaj nahaja usoda sveta v rokah dveh najmlajših zunanjih ministrov, kar jih pomni zgodovina Anglije in Italije. Angleški zunanji minister Eden je pravkar dovršil 37 let in se nahaja v 38.
Ta dva mlada politika bosta torej imela težko na- | logo, da uredita tako ali tako delikatna vprašanja, j katera je rodila vojna v Abesiniji.
italijanske vojske so pripravljene
Rim, 10. junija, o. Predsednik vlade Mussolini je dobil brzojavko od maršala Balba, poveljnika vojaških si! v severni Afriki. Maršal poroča, da je izvršil revijo vseh čet v severni Afriki, in pravi, da je severnoafriška vojska pripravljena odzvati sc vsak trenutek za veličino Italije.
Ministrski predsednik je odgovoril, da jc zelo zadovoljen zaradi visokega čuta dolžnosti, ki preveva libijske čete. o čemer so dale dokaze zadnje čase.
Mussolini in Balbo sta te pozdravne brzojavke zrnenjala že pred nekaj dnevi jx> radiu. Tisk jih pri občuje šele sedaj z velikim pompom, namen tega dejstva leži v tem. da je Musolini najbrže spremenil svoje mnenje, da bi prišlo do kakih uspehov po počasnih pogajanjih z Angleži, ki iščejo vse povsod stranskih poti umikov in izhodov, v resnici pa zastopajo zmeraj in povsod eno samo, to je svojo politiko. Italijanski odločujoči krogi so mnenja, da pogajanja ne peljejo nikamor in da je politika stisnjene pesti in močne roke dosti priporočljivejša.
Odmev bukareških sklepov
pri Zvezi Narodov in v Franciji
Ženeva, 10. junija. AA. Rezultati in sklepi se-ftianka poglavarjev dTŽav Male zveze v Bukarešti bo napravili v Ženevi kar najugodnejši vtis. Priča vega razpoloženja je današnji uvodnik lista »Journal des Naitioras«, ki pravi med drugim:
Ideja in smisel sestanka v Bukarešti je predvsem odkrita in iskrena potrditev želje po miru s strani držav Male zveze. Kaj hočejo trije poglavarji držav Male zveze? Prvič preprečiti vrnitev periode, v kateri so bile države Srednje in Balkanske Evrope ogrožane s politiko velesil, njihovih Intrig in »umlfivih večanj njihove politike. Drugič hočejo z zvezami z vsemi državami Srednje Evrope preprečiti, da bi katerakoli izmed velesil videla svojo korist v tem, da bi postavila eno državo zoper drugo in tako napravila iz nje predmet svoje lastne politike. Usodni zgled politike gotovega dejstva, ki so ga velesile sprejele z nemočjo, pomeni za države, ki so izdale pakt Društva narodov, veliko privlačno silo. Zato je popolnoma oportuno in koristno ono, kar so izjavili in razglasili v Bukarešti: Habsburgovci, to je vojna, to je ogenj, to je klanje, ki se kaže na mračnem evropskem obzorju.
Kategorično stališče poglavarjev držav Male zveze do Habsburgovcev, kategorično stališče zoper revizioniste služita tik pred 16. skupščino Društva narodov kot najjačji dokaz, da Mala zveza ostane zvesta kolektivni varnosti.
Pariz, 10. junija- »Pariš Midi« piše o zunanjepolitičnem položaju in pravi med drugim, da se je na vsej evropski fronti začela diplomatska bitka in da je prišlo do tekme za zvezami, toda Francija je v tej tekmi ostala poslednja. List pravi, da 6e Rim ne zanaše več na Francijo kot morebitno zaveznico. Priče srn važnim posvetovanjem držav v Srednji Evropi, nadaljuje list, posvetovanjem, kjer ni Francije nihče omenil ne z mislijo ne z imenom; vse to se odigrava, kakor da bi Francija v Evropi ne vodila sploh nobene zunanje politike. Pri bližajočih se ženevskih razgovorih bo Francija igrala na angleške karte. Želeti bi bilo, da se francosko-angleški razgovori zdaj ne zavlečejo v neskončnost, kakor pri posvetovanjih o sankcijah, ki trajajo že nekaj mesecev, in kakor glede vprašanja Porenja,
o	čemer še zmerom nihče ničesar pozitivnega ne ve.
Francoska vlada skuša delati
Pariz, 10. junija. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je finančni minister j>oročal o ukrepih za ugotovitev finančnega ravnovesja dosedanje zakonodajne dobe. Nadalje je poročal o zakonskem načrtu, ki bo uredil vjirašanje več služb in vprašanje uradniških plač. Pokojninski minister je predložil načrt zakona o obdavčenju bivših bojevnikov.
Člani vlade so sklenili, da do četrtka predlože poslanski zbornici zakonske načrte o amnestiji, o žitnem vprašanju, o podaljšanju šolskega pouka, o izpremombi statutov francoske narodne banke in o nacionalizaciji trgovine, industrije in izdelave voj-
nega gradiva.
Notranji minister in niimeter za delo sta obvestila ministrski svet o ukrepih za ureditev in ublažitev delavskih sporov v pariški okolici in v drugih krajih dežele.
Predsednik vlade Leon Blum je včeraj popoldne predložil jioslanski zbornici prve zakonske na-
črte, ki jih je napovedal v vladni deklaraciji. Zanje je zahteval skrajno nujnost. Ze v petek bodo zato sestavljene jM>sebne komisije. Predsednik vlade bo poslanski zbornici pojasnil tudi ukrepe, ki jih misli vlada izdali, da uredi stavke.
Na popoldanski soji ministrskega sveta, ki se je vršila v Elizejski palači, so predložili predsedniku republike Lehrunu v podpis načrt zakona o kolektivnih pogodbah, načrt zakona o 40-iirnem tedenskem delu in načrt zakona o plačanih dopustih.
Pariz, 9. junija. A A. Današnji »Journal Oficiek objavlja danes dekret o koordinaciji dela vseh obrambnih ministrstev. Isti dekret predvideva ustanovitev stalnega odbora narodne obrambe, ki mu predseduje minister narodne obrambe in mu je dodeljen odbor vodilnih strokovnjakov francoske armade. Med člani odbora je tudi maršal Petain.
Smrtne žrtve pri proslavah v Bukarešti
Bukarešta, 9. junija.
Poročali smo že o velikih slavnostih, ki se vrše te dni na obletnico intronizacije romanskega kralja Karola II. Ob priliki teh svečanosti je bila velika parada, kateri so prisostvovali tudi suvereni držav Male zveze. Raz posebno nalašč v to svrho postavljeno tribuno so Nj. Vel. kralj Karel II., knez namestnik Pavle ter predsednik češkoslovaške republike opazovali veličasten sprevod. Nasproti tej tribuni je bila postavljena ogromna tribuna za gledalce. Tribuna je bila zgrajena tako, da so njeni najvišji deli v ozadju bili visoki nad 10 m. Na to tribuno so se zatekli zlasti uslužbenci in nameščenci, ki spadajo pod resor prosvetnega ministrstva. Največ je bilo profesorjev-ic in učiteljev. Ko so ljudje opazovali parado, kakršne Romunija sama še nikoli ni videla_ —- za naš okus, vzgojen jio bolj hladilnih metodah za-padne Evrope, je bilo to vse malo preveč bombastično — se je naenkrat začelo nekaj lomiti. Predno se je kdo prav zavedel, zakaj gre, se je med strahovitim treskom in lomljenjem zrušila omenjena velikanska tribuna, na kateri je bilo v teni času nad 5000 ljudi. Parada je bila takoj prekinjena, kralj Karel pa je osebno prihitel pred tribuno ter da prva navodila za reševalna dela. V jirvem momentu se seveda ni moglo ugotoviti, koliko je bilo mrtvih in koliko ranjenih, računa j)a se, da je njih število precej visoko. Trajalo je kake pol ure, da so odpeljali zadnje mrtvece in ranjence, nakar se je parada zopet nadaljevala. V kakem razpoloženju so se izvajale nadaljnje svečanosti posebno parada, si vsakdo lahko predstavlja.
Preiskava
Večji del priprav za proslavo, med njimi tudi omenjeno tribuno je postavila mestna občina. Ta-
koj po nesreči je bila uvedena najstrožja preiskava o vzrokih in krivcih nesaeče. Posebna sodna komisija je že nekaj ur jx> dogodku izvršila ko-misionelni ogled, državni pravdnik pa je že odredil prve aretacije. Od uglednejših oseb, ki so v zvezi s to nesrečo aretirane, sta znani doslej predvsem dve imeni mestnih inženerjev, ki sta imela s postavitvijo omenjene tribune nejx>sreden j>osel. Komisija je ugotovila, da je. bila tribuna zgrajena iz lesa najslabše kakovosti. Tramovje, ki je bilo že napol gnilo in ki ga podjetja niso mogla nikjer več uporabiti, so porabili pri graditvi teh tribun. Nekoliko pred zrušitvijo omenjene največje tribune se je porušila že namreč tudi neka manjša tribuna, na kateri ob času nesreče ni bilo nobenega gledalca. V bližini sta stala le dva senatorja, ki pa sta k sreči dobila le manjše poškodbe.
V	zvezi s tem je bil včeraj zaslišan tudi že mestni župan, ki pa je izjavil, da se ne čuti krivega, ker so vsa dela, ki so bila v zvezi s proslavami, izvajali inženerji gradbenega oddelka. Kljub temu pa očitajo županu, da se je on za ta dela premalo zanimal, posebno pa, da ni vršil nobenega nadzorstva. Zelo verjetno je, — in o tem se je izjavil tudi župan sam — da bo v posledicah te mučne nezgode župan s celokupnim občinskim odborom odstopil. Pred hišo mestnega župana so se začeli zbirate velike množice ljudstva, ki je demonstriralo proti županu in proti njegovim svetovalcem.
Uradno obvestilo
Ministrski predsednik je izjavil, da se bodo preiskave o tej nezgodi izvedle z vso strogostjo in da bo zaslužena kazen zadela prav vse, ki so kaj zakrivili, pa naj bi bili na še tako visokih položajih. Zvečer je bilo izdano prvo uradno obvesti-
dveh najmlajših zunanjih ministrov
Mussolini je izvršil tudi revijo 300 višjih letalskih častnikov, ki so prišli v Rim, da bodo prisostvovali svečanosti izročitve zlate kolajne vojaškim letalcem.
Rim, 10 junija, o. Predsednik vlade Mussolini je danes sprejel v Beneški palači odbor oseb, odlikovanih z zlato kolajno za vojaško hrabrost. Odbor je pri lej priložnosti izročil Mussoliniju zlate kolajne, last družin vojakov, padlih na bojnem polju. Vsega skupaj so doslej izročili 430 zlatih ko lajn, skoraj vse, zlate kolajne, kar so jih doslej podelili za vojaško hrabrost od leta 1934, ko so v Italiji uvedli to odlikovanje za vojaške zasluge.
Italijanski inženerji za Abesinijo
Rim, 10. junija, o. C?z nekaj dni odpotuje v Abesinijo večja skupina inženjerjev, katerim je ita-liajnski zavod za državne gradnje poveril nalogo, da prouče, in rešijo vprašanje, kako bi se zgradila najprikladnejša in najpodobnejša stanovanja za italijanske funkcionarje in njihove družine. Posebno važno bo vprašuje kopeli in zaščite pred komarji.
Addis Abeba. 10. junija. Italijanski prometni urad, ki je začel delo s polno paro, je dosedaj podelil abesinskim domačinom že 500 avtomobilskih dovolilnic in bo v najkrajšem času izdal še nadalj nih 900. Italijani si z vsemi silami prizadevajo, da bi življenje abesinskega prebivalstva spravili v normalni tek.
Vesti iz Belgrada
Bclgrad, 10. junija, m. Na sinočnji seji kazenskega odbora belgrajske nogometne jx>dzveze jc bilo suspendiranih v smislu § 67. kaz. postopnika več igralcev, med njimi tudi Detlinger od BASK-a.
Sarajevo, 10. junija, m. Neznani zlikovci so sinoči vlomili v stanovanje profesorja Slavka Ka-ludžerčiča, brata ministra za PTT. Odnesli so ves nakit njegove žene v vrednosti okrog 25.000 Din.
Sarajevo, 10. jun. m. Včeraj zjutraj je začel na Trebeviču padati sneg, ki je padal vse do 10 dop.
Atene, 10. jun. m. Komite venicelistične stranke je po smrti Caldarisa izvolil za začasnega šefa stranke Mavro Mihalisa in to v smislu pravilnika, ki predvideva, da za primer odsotnosti šefa stranke zastopa šefa najstarejši minister, član stranke.
Bclgrad, 10. jun. m. Na sinočnji seji poslovnega odbora1 Jugosl. nogometne zveze so bili mecf drugimi sprejeti tudi sledeči sklepi:
Vse tekme, ki so se odigrale za državno prvenstvo preteklo nedeljo, se verificirajo, ker ni bilo nobenih pritožb.
Na podlagi § 21. pravilnika o prvenstvenih tekmah izpadeta od nadaljnjega tekmovanja Hajduk in Konkordija. V prihodnjem kolu pa bosta sodelovala Krajišnik in Ljubljana.
Za 16, junija ob 18 se pozivajo zastopniki ostalih klubov, ki sodelujejo v državnem prvenstvu radi žrebanja glede določitve nasprotnikov.
Vse prvenstvene tekme se začno ob petih popoldne in sicer radi tega, da se lahko odigrajo v primeru potrebe še podaljški dvakrat 15 minut.
Sinoči se je vršila tudi seja upravnega odbora JNZ. Na tej seji so pretresali tekoče zadeve. S te seje so poslali brzojavne čestitke tenis-zvezi ob priliki zmage naše reprezentance v Parizu.
Manifestacije na Dunaju
Dnnaj, 10. junija, AA. Havas poroča: Pri veliki manifestaciji domovinske fronte na trgu pred mestno hišo je snoči bilo navzočih nad 100.000 ljudi. Govoril je tudi dr. Schuschnigg, ki je rekel, da niso točne vesti listov o amnestiji, ker bo dana samo redna polletna amnestija. Rimski protokoli postavljajo temelj avstrijske neodvisnosti. Izrazil je željo za mirnejše odnose z Nemčijo kot veliko nemško državo. Pozval je mladino, naj bo nemška, da naj nemško misli in nemško dela. Knez Starhem-berg se tega zborovanja ni udeležil. Sploh ni b;*'o videti heimwehrovskih zastav in znakov. Bile so samo zastave domovinske fronte v belo rdečih barvah. Posebno mnogo je bilo črno-rmenih habsburških kokard.
Rim, 10. junija. AA. (Stefani). Mussolini je sklenil, da naj zavod za mednarodno politiko sikliče v Milanu meseca oktobra velik sestanek. Na tem sestanku naj se obravnavajo vsi problemi mednarodne politike, ki se tičejo Italije.
Zakaj neguš še ni odpotoval
London, 10. junija, o. Kljub svojemu prvotnemu namerni bo bivši abesinski cesar vendarle še ostal nekaj dni v Londonu in šele potem nastopil napovedano potovanje v Švico. Za svojega bivanja v Londonu bo neguš priredil še več slovesnih sprejemov, pri katerih se bodo sešli vsi prijatelji Abe-sinije. Njegovo odlašanje razlagajo s tem, da se je odgodilo zasedanje Zveze narodov na konec junija. Poleg tega pa je neguš dobil ogromno izrazov simpatij iz vseh angleških krogov. Vladi njegovo bivanje ni prijetno in bo skušala odhod neguša pospešiti.
Španija snuje poslaništvo v Moskvi
Madrid, 10. junija, o. Španski ministrski svei je na sinočnji seji sklenil, da naj se nemudoma osnuje špansko poslaništvo v Moskvi. Vse potrebne priprave so že dovršene, tako da bo novi poslanik lahko nastopil svoje mesto že čez 10 dni. Ni pa še določeno, kdo bo imenovan na to mesto.
Po vesteh iz Cordove stavkatjo rudarji v Anlo-linu že 10. dan. Zasedli so vse rove, kjer drže ujete tudi inženjerje in knjigovodje. Mešana razsodiščna komisija je sprejela zahteve delavstva in kljuib temu še ne marajo zapustiti rovov.
Za 40 urnik na svetu
Ženeva, 10. junija. AA. (Havas.) Mednarodna delovna konferenca jo imela dopoldne plenarno sejo. Načela se je debata o 10 urnem delovnem tedniku. To vprašanje so načeli v zvezi s tekstilno industrijo in zaradi pomena, ki ga ima la industrija ter zaradi velike ne/.ajioslenosti, ki v njej vlada.
Britanski delodajalski delegat je po1>ijal mnogo argumentov, ki so bili v prilog 40urnemu tedniku v tej industriji, češ da bi bila uvedba takšnega tednika škodljiva i za delavce i za industrijo. Razen tega ni možno zaradi odsotnosti zastopnikov mnogih držav skleniti konvencijo, ki bi jo vse le države ratificirale.
Britanski delavski delegat je pa zastopal nasprotno stališče in se zavzemal za to, da se o tej stvari sklene mednarodna konvencija.
Angleži gledajo sončni mrk
Atene, 10. junija. V Atene je prispelo 10 angleških zvezdoslovcev, da bodo gledali pof>olni sončni mrk. Pričakovati je skorajšnjega prihoda še okoli 100 inozemskih zvezdoslovcev zaradi ugodne lege, ki jo ima Grčija za opazovanje sedanjega sončnega mrka. Mrk bodo opazovali v glavnem na otoku Chiosu in na rtiču Sunionu.
Van leeland bo sestavil novo belgijsko vlado
Bruselj,- 10. junija. Bivši min. predsednik Van Zeeland je sj>oročil kralju Leopoldu, da sjirejme mandat za sestavo nove vlade.
Van Zeeland je izjavil jioročevalcem listov to-le: Sprejel sem v načelu mandat za sestavo vlade, ki mi ga je blagovolil podeliti Nj. Vel. kralj. Sedaj bom skušal s posvetovanji ugoditi, ali morem zbrati primerno večino na podlagi programa, ki sem ga že sestavil. Mislim, da je to najprimernejši način za delo. Upam, da bom prav kmalu vedel, ali bom s svojim mandatom uspel. Morda bo to že nocoj ali jutri zjutraj.
Nemški odgovor Angliji
London, 10. junija. Nemškega odgovora na britanski seznam vprašanj je pričakovali najkasneje v soboto. Mislijo, da bo Nemčija v tem odgovoru zahteval pojasnila v zvezi z raznimi vprašanji te vprašalne jx>le.
Drobne
Moskva, 10. junija. A A. Zdravstveno stanje Maksima Gorkega je nespremenjeno.
Pariz, 10. junija. AA. Ker je popustila stavka v podjetju Hachette, so danes v Parizu povsod zopet lahko prodajali časopise.
London, 10. junija. AA. Po podatkih, ki so bili objavljeni v Beli knjigi, znašajo dolgovi velike Britanije USA 133.6 milijonov funtov.
Kraljevska komisija za Palestino
London, 10. junija, o. Angleški minister za kolonije je na vprašanje v poslanski zbornici glede položajev v Palestini izjavil, da zelo o-bžailuje, da jc prišlo do neredov in do nasilnih dejanj. Angleška uprava v Palestini je storila vse, kar je bilo v njenih močeh, da bi zavarovala življenje, varnost in premoženje prebivalstva. Ojačila je čete po vsej deželi. Po njegovem prepričanju sc bo palestinsko vprašanje uredilo in razčistilo, ko pride tja posebna kraljevska komisija, ki bo najnatančneje preiskala vzroke, ki so dovedli do nemirov in kaznovala krivce.
Jeruzalem, 10. junija. Atentatorja, ki je vrgel bombo pred jaffslkimi vrati v Jeruzalemu, še niso našli. Dve osebi od 26, kolikor jih je takrat eksplozija ranila, sta ranam podlegli.
Neka avtomobilska karavana, ki se je nahajala na cesti med Jerihom in Jeruzalemom, je naletela na barikado kamenja. Barikado so potniki takoj
lo,	ki ugotavlja, da je bilo pri nesreči 330 težko, 270 pa lažje ranjenih. Vsi težki ranjenci so bili zadržani v bolnišnici, iločim so lahko ranjeni bili odpuščeni iz bolnišnic. Glede števila mrtvih, pravi uradno obvestilo, da to število še ni ueotovljeno.
odstranili in nadaljevali pot. Na potnike je tedaj padlo več strelov, vendar ni nihče zadel.
Opaža se učinek prihoda novih britanskih čet, ki so prišle zadnje dni iz Egipta. V Palestini se nahajata zdaj dive britanski brigadi.
Mandatne oblasti so naložile arabskemu mestu Jeninu globo v znesku 550 funtov.
Jeruzalem, 10. junija. Arabci se ne brigajo za odredbe o izrednem stanju. Policija je zaprla 35 oseb. V Jaffi je včeraj prišlo do demonstracij. Policija je ranila dve osebi. Na več krajih je pri&lo do streljanja, tako tudi v Jeruzalemu. Dočim so dosedaj Arabci objavili bojkot Židom, so pa sedaj Židje proglasili bojkot Arabcem. Zidovski trgovci niso hoteli več kupovati sadja od Arabcev in so zahtevali, da se jim o vsaki prodaji živil izda posebno potrdilo o izvoru blaga. Pričakujejo, da bo ta korak še zvečal napetost v Palestini.
Jeruzalem, 10. junija. AA. Reuter: Od danes naprej spremljao vlake in strojevodje stalni angleški vojaki oddelki. Toda v primeru potrebe lahko zamenjajo tudi strojevodje in kurjače.
Odkrili so tajno arabsko organizacijo, ki je vešče skrivala vse osebe, ki jih jc preganjala policija. Iz zasede se stalno vrše napadi na anglešk« vojaške oddelke,
Zopet popravljena krivica:
Občni zbor Podpornega
društva železničarjev
Stavbinski delavci zopet na delu
Maribor, 9. junija.
V	nedeljo se je vršilo v Mariboru zborovanje, ki je zelo odmevalo v vrstah slovenskih železničarjev. Zborovala je najmočnejša dobrodelna železničarska organizacija v državi »Podporno društvo železničarjev v Mariboru«, ki šteje nič mani kot
12.000 članov
Društvo vrši veliko humanitarno nalogo. Ni skoraj železničarja v Sloveniji, ki ne bi bil v njem včlanjen. Člani se delijo na štiri skupine. Taki, ki plačujejo na mesec v podporni fond^0.45 Din pa do onih, ki plačujejo v najvišji skupini na mesec 12.50 Din na osebo. V slučaju smrti_ zavarovanca izplača društvo svojcem podporo, ki je znašala doslej v najvišjem razredu 10.000 Din. Premoženje društva je znatno. Poseduje v Mariboru štiri velike stanovanjske hiše, poleg tega ima nekaj milijonov gotovine naložene v mariborskih denarnih zavodih. Celokupna imovina se ceni
na 8 milijonov dinarjev
ii so jih železničarji zbrali v povojnem času s svojimi skromnimi doprinosi. Do leta 1929. je upravljal društveno premoženje odbor, keterega so volili delegati vsako Isto na občnem zboru. Umljivo, da je uprava takega premoženja marsikoga zamikala. Ko je nastopilo usodno leto 1920. je vprizorila neka skupina med železničarji naskok na io ustanovo ter dosegla, da je bila izvoljena upra-ra društva razpuščena in
imenovan komisarijat
ki je vodil društvo do zloma JNS režima. Meseca novembra lanskega leta je odzvonilo tudi sloviti Tumpejevi skupini, ki je imela v rokah komisarijat društva. Z vodstvom uprave je bil poverjen nov komisar g. Ivan Wurzinger, v katerega so imeli vsi člani polno zaupanje. Pod njegovim spretnim vodstvom je prišlo decembra lanskega leta tako daleč, da je banska uprava komisarijat ukinila ter izročila vodstvo zopet leta 1929. odstavljenemu odboru. Ta odbor je sklical za preteklo nedeljo
redni občni zbor
ki se je po sedmih letih zopet vršil ob rekordni udeležbi. Prispeli so nanj celo delegati članov iz Belgrada. Občni zbor je bil v pretežnem delu svojega poteka samo krepak obračun z bivšo komisarsko upravo. Izredno pozornost je vzbujalo zlasti revizijsko poročilo, katerega je prečital g. Wurzin-ger. Ko je bil lani imenovan za komisarja, je dal po pokojnem nadrevizorju Zadružne zveze g. Pušenjaku revidirati poslovanje prejšnje komisarske uprave. Čitanje revizijskega poročila je vzbujalo med zborovalci ogorčene proteste proti komisari-jatu. Na občnem zboru so se vršile tudi volitve novega odbora ter so bili izvoljeni: za predsednika Simon Logar, za tajnika Anton Pšeničnik, za blagajnika Ivan Wurzinger, za odbornike Majer, Za-
fernik, Štajer, Menih, Krajnik, Lederhas, Kragl, avličič, za revizorja pa Frangeš in Golob.
Na občnem zboru so se po volitvah obravnavale še nekatere važne društvene zadeve. Tako zahteva banska uprava kapitalno kritje, ki bi pa bilo zaenkrat težko izvedljivo. Da se uravnovesi razmerje med posmrtnino, ki jo društvo izplačuje, in
med članarino, ki jo od svojih članov prejema, je občni zbor sklenil
znižati posmrtninsko podporo za 20 °l0
Člani najvišjega razreda, ki so imeli doeedaj posmrtnine 10.000 Din, dohe po novem samo 8000 in v istem razmerju 6e zniža podpora tudi v ostalih treh razredih. Praksa tekom enega, dveh let bo pokazala, če se bo dalo « tem društveno gospodarstvo uravnovesiti, s čemer bi potem odpadla potreba po kapitalnem kritju, pri katerem bi rabilo društvo skoraj 80 milijonov dinarjev kapitala. Drug važen sklep je tudi
nakup železničarskih stanovanjskih hiš
ki so sedaj last občekoristne stanovanjske železničarske zadruge na Dunaju. To sta stani dve hiši v Mariboru, za katere se je do nedavna bil srdit hoj med novo od Tumpeja ustanovljeno stanovanjsko zadrugo ter med Podpornim društvom železničarjev. Da se je ta boj odločil v korist Podpornega društva, je velika zasluga železničarskega kluba JKZ v Mariboru, osobito še od njegovega predsednika g. Ivana Wurzingarja. ki je tako zasigural železničarjem njihovo last Nakup obeh hiš pome-nja za Podporno društvo zelo ugodno naložbo društvene imovine, obenem pa ostaneta hiši za vedno v rokah železničarjev, za katere sta bili zgrajeni.
kdor je delal proti društvu, naj se Izključi
Zanimiv je tretji sklep občnega zbora, da se morajo izslediti imena petih članov, ki so I. 1929. podpisali vlogo na veliko županstvo s predlogom, da se društvena uprava razširi ter uvede komisa-rijat. Občni zbor je naročil novi upravi, naj te člane takoj izključi. — Četrti sklep je obravnaval vprašanje predujmov in podpor. Sklenilo se je. da se izplačilo predujmov in dajanje podpor v bodoče popolnoma ukine.
Izprememba pravil
je bila poslednja točka, ki se je na občnem zboru obravnavala. Na zahtevo banske uprave so se pravila izpremenila v toliko, da odgovarjajo sodobni zakonodaji. V bodoče se bodo vršile volitve po ! proporčnem sistemu, dočim je dosedaj veljal večinski način. Tako bo v bodoče zagotovljeno, da bo | prišla pri volitvah do pravega izraza volja vsega i članlva. Predložene izpremembe v pravilih so bile I sprejete. Ko bodo nova pravila potrjena, se bo ino-I ra! vršiti nov občni zbor, na katerem se bo vršila | volitev uprave že na novi podlagi.
Ljubljana, 10. junija.
Po 7 dnevni stavni je bil včeraj končno dosežen sporazum med stavbinskim delavstvom in delodajalci. Vendar je sporazum samo delen, ker dogovora še niso podpisale vse stavbne tvrdke. V zvezi z doseženim sporazumom so izdali delavci in podjetniki sledeče
skupno poročilo:
Po več kakor teden dni trajajočih pogajanjih med delavci in mojstri je prišlo končno le do zaključka. Izgleda. da bodo delavci z jutrišnjim dnem pričeli delati skoraj na vseh stavbah.
Podjetniki so bili pripravljeni v celoti ustreči delavskim zahtevam šele v prihodnji stavbni sezoni, delavci pa so zahtevali, da se jim mezde povišajo takoj že pri tekočih delih. Podjetniki so pristali na ureditev minimalnih mezd. ker so sami prepričani, da je delavec ob dosedanjih mezdah težko izhajal, dasifavno o kakem povišku mezd, odnosno o doplačilu na pogojene cene po prejšnjih mezdah nekateri stavbni gospodarji niso hoteli slišati.
Vsi podjetniki so za to, da se delavskim zahtevam glede njih gmotnega položaja v bodoče v , celoti ugodi Le za tekoča dela je zadeva bolj 1 komplicirana, zlasti pri onih pogojenih stavbah,
; kjer gradbeni gospodarji nočejo uvideli težkega j položaja tako med delavci kakor med mojstri | samimi.
Delodajalci in delavci so enotni v tem, da bodo j javnost informirali potoni časopisja o vseh onih j gospodarjih, ki uvidevajo položaj, in tudi o vseh ! onih gospodarjih, ki tega položaja nočejo uvideti.
Obe organizaciji bosta apelirali na merodajne 1 faktorje, odnosno na vsa oblastva, da pri javnih delih upoštevajo povišanje delavskih mezd.
Zastopniki delavcev iu podjetnikov.
Kdo še ni podpisal
Kakor rečeno, niso podpisale dogovora le nekatere tvordke. Med onimi, ki pogodbe niso podpisali je zlasti tudi eno največjih ljubljanskih stav-binskih podjetij — stavbno podjetje inž. Dukič. Kakor znano zaposluje to podjetje zelo veliko število delavstva. Zaradi tega je tem bolj obžalovati, da ravno to podjetje na dogovor ni prislalo. Podjetje opravičuje svoj nepodpis s tem. da izvršuje dela v Ljubljanici, ki da so javna in zaradi tega ne morejo spadati pod iste pogoje kakor ostala stavbarska dela. Znano pa je, da so ravno delavci v Ljubljanici bili boljše plačani kakor ostali, ker veljajo dela v Ljubljanici za posebno težka. Dogovora tudi še ni podpisalo stavbno podjetje Bidovec v Kranju ter še nekaj drugih manjših podjetij.
Podjetja so uvidevna
V	splošnem moremo ugotoviti, da so stavbna podjetja pokazala pri pogajanjih veliko uvidevnost. Da ni prišlo do sporazuma prej, je v glavnem krivo to, da izvršujejo podjetniki dela. ki so bila prevzeta po starih kalkulacijah. V teh kalkulacijah so bile tudi delavske mezde večinoma vkalkulirane v
Tudi v Ljubljani Irlumllra genljnlnl
s svojim prekrasnim filmskim naslovom
Sen kresne noči
večmesečni program tzltljnčno najboljših kinngledaUšč v Parizu, Londonu. Borltnu, Pragi, Dunaju Itd
Maks Reinhordt Po SltoKeMueorcu. Glasna nemlefsolin, WolJ «. Horngold. Balet-. Jlronlsluvd NUtnsSn.
Predstave danes ot> 16., 18 30 in 21. uri Jutri na brazntk ob 15., 18. in 31. url Preskrbite si takoj vstopnice!
KIINO SLOGA Telet. 27-30
Zverinski uboj čevljarskega
pomočnika
Celje, 9. junija.
Fred malim senatom okrožnega sodišča so sedeli danes na zatožni klopi: 23-letni pos. sin Simon Se v š ek s Padeškega vrha pri Oplotnici, dalje 33: letni pos. sin Aloje Vivod s Kovaškega vrha pri Oplotnici in 50-letni pos. Janez Kotnik, prav tako domais Kovaškega vrha pri Oplotnici. Vsi trije so dne 26. marca letos zvečer pred Kotnikovo vini-čarijo v Gorici pri Oplotnici z noži tako poškodovali brezposelnega čevljarskega pomočnika Viktorja Potočnika, da je imenovani zairadi izkrvavitve ■umrl. Potočnik je imel namreč 31 različnih, več ali manj težkih poškodb, od katerih so bile nekatere tudi smrtne. Žalostno dejanje je zopet zakrivil stari sovražnik — alkohol.
Za nekaj žaljivk - nož
Pokojni Viktor Potočnik je bil na glasu kot miren in trezen fant. Dne 26. marca t. 1. je bil ves dan zaposlen pri kopačih v Višičevem vinogradu v Gorici, dočim je obdolženi Sevšek Simon ves dan oral pri svojem bratu Alojzu Sevšeku, Kolnik Janez mu je pa posodil svoje vole. Obdolženec Alojz Vivod pa je pri Kotniku vozil gnoj v vinograd. Ko so proti večeru v Višičevem vinogradu dovršili delo, je tudi Viktor Potočnik ostal v družbi delavcev na likofu. Proti večeru je šel Potočnik namesto domov, z drugimi fanti proti Oplotnici, proti hiši Sevšek Alojzija. Na njivi sta se znašla Simon Sevšek in Potočnik ter od tu šla skupaj proti hiši, med potjo pa sta se razgovarjala o vojaščini, ker sta se oba šele pred kratkim vrnila od vojakov. Stala sta zunaj hiše in sta se začela kmalu nekaj zbadati, ker je hotel biti vsak pametnejši. Medtem so prišli iz hiše Alojzij Sevšek ter ostala dva obdolženca. Zatrjujejo, da je Kotnik začel miriti Sevšeka Simona in Potočnika, rekoč, naj se n« pričkata, temveč naj rajši gresta z njim v njegovo klet, kjer da bodo popili nekaj kozarcev vina, potem pa šli domov. Potem so res odšli vsi štirje proti Kotnikovi viničariji. Nekateri zatrjujejo, da so šli skupaj, drugi pa zopet, da sta šla Potočnik in Sevšek Simon po dolnji poti, Kotnik Janez in Vivod pa po gornji poti zase. Kotnik in Vivod sta napram orožnikom zatrjevala, da od spopadov med Potočnikom in Sevšekom ne vesta ničesar in da tudi ničesar nista videla, ker sta šla oba v Kotnikovo klet, da bi natočila bučo vina in jo zanesla v sobo z namenom, da bi vsi skupaj popili nekaj kozarcev. Med tem časom pa sta se morala Potočnik in Sevšek Simon spoprijeti, ker sta kmalu Janez Kotnik in Alojz Vivod zvedela od Antona Kotnika, da je spodaj, blizu Kotnikove kleti, obležal Potočnik ntrtev. Pozneje pa se je izkazalo, da ta prva izjava ni bila resnična. Tako je Simon Sevšek pozneje izjavil, da je on povzročil Potočniku 6 poškodb, vse ostale pa da sta mu morala prizadejati Vivod Alojzij in Kotnik Janez. Po dejanju je Sevšek tud' hitel domov in tam povedal, da so sedaj enega zaklali, tri druge pa da še morajo zaklati. Kmalu nato se je odpravil k orožnikom. Vivod je spočetka krivdo zanikal, pozneje pa je priznal, da ie bil tudi on navzoč in da je tudi
on zasadil nož v trenutku, ko ga ie obdeloval Simon Sevšeik. Kotnik je pa oba miril.
P?awi mesarji
O dejanju samem je bilo že v preiskavi in p; današnji glavni razpravi zaslišanih cela vrata prič, danes pa vsega skupaj 12. Kakor že v preiskavi, tako tudi danes niso izpovedale priče prav aa prav nič bistvenega. Glavno se je sukalo zasliševanje prič glede krivde obtoženega Kolnika- Nekatere so govorile zanj, druge zopet proti njemu, pozitivnega ni mogla izpovedati nobena priča ničesar. Oba druga obdolženca sta kakor že v preiskavi tudi pri današnj-i razpravi pripoznata svojo krivdo, le v toliko se stvar ne ujema z obtožnico, ker pravi Sešek, da mu je dal šest vbodov, Vivod pa enega. Sodno-zdravniška obdukcija pa je ugotovila, da je dobil pokojni Potočnik vsega skupaj 31 vbodov z nožem
Stroga obsodba
Obdolžence so zagovarjali triie odvetmki, zasebno udeleženko, pokojnikovo mater, pa odvetnik g. dr. Ogrizek. Po govoru državnega tožilca go.so dr. Juharta in zagovornikov, je predsednik malega senata «■ o. s. g. dr. Mak razglasil sodbo, s katero sta bila Simon Sevšek in Alojzij Vivod obsojena vsak na 5 let robije in na 3 leta izgube ča,sinih pravic, plačati morata tudi pokojnikovi materi 925 dinarjev osebne odškodnine medtem ko se je Potočnikova glede njenih ostalih zahtev napotila na civilno pravdno pot. Kotnik Janez, ki ga jc zagovarjal odvetnik g. Mirko Hočevar, je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Predsednik senata s. o. s. g. dr. Mak je pri razglasitvi'sodbe poudaril, da je sodišče prisodilo tako strogo kazen zaradi vedno bolj pogostih, naravnost zverinskih ubojev v konjiškem okraju.
•
Zopet surov napad z nožem. Vrhovška Martina, 28-letnega dninarja iz Hrastja pri Zuemji, je v nedeljo nekdo napadel in zabodel z nožem v levo stran prsnega koša. Vrhovškova rana je emrtno-ne varna.
Nesreča gozdnega delavca. Dninarju Mastnaku Ignacu iz Bukovja pri Slivnici je padel pri delu velik hlod no desno nogo in mu jo zlomil
Belgrad, 9. junija. Te dni je izšla nova stenografija našega uradnega sistema, v predelavi novinarja in stenografa Bagdana Budimirja. Knjiga se ravna po osnovnih načelih našega stenografskega sistema in je združil hi-vatsko in srbsko stenografijo na podlagi Gabelsbergovega sistema. Pisec je poenostavil nekatere znake za pogoste soglasne skupine in tudi z drugimi izpreitiembami izpopolnil ta sistem v duhu in po potrebah našega jezika. Knjiga je tehnično dobro sestavljena in ima 88 strani tiska in klišejev. Tudi samouki se bodo z njeno pomočjo v nekai mesecih naučili te koristne in sodobne veščine.
Kdaj ima!o inozemski turisti pratf co do jugoslovanske kopališčne vize?
Tujsko-prometnn zvezo »Putnik« v Mariboru ie vložilo no konzularno odde-ljcnie zunanjega ministrstva prošnio, do podvzame potrebne korake za avtentično interpretacijo predpisov glede znižane kopališčne vize za inozemske turiste. Nošo konzularno zastopstvo v inozemstvu so namreč zelo različno tolmačila dotične predpise, kor ie dalo pogosto povoda pritožbam. Tujsko-Dromeina zveza »Putnik« v Mariboru ie prejela te dni od zunanjega ministrstvo poročilo, da imajo vsi inozemski turisti, ki potujejo, v Jugoslavijo na oddih ali pa poselijo naša zdravlišča, morska kopališča in letovišča, tudi brez posebne prošnje pravico do znižane kopališčne vize z veljavnostjo treh rneseefev Kopališčno viza' stanc 10 din, n ta znesek ir plačati v denarni vrednosti dotične države po,srednjem borznem tečaju Tudi grupe, ki pdtujeio na podleči kolektivnega potnega lista, imajo pitivico do kopališčne vize ter plačajo takso za eno samo kopuliščrio vizo Inozemski turisti, ki reflektirajo na kopališčno vizo, morajo vsaj Iri dru bivati v enem kraju Jugoslavije, ki ie v smislu zokoiia o raznih olajšavah za hotelsko industrijo priznan kot letovišče ali zdravilišče Nekatero konzularna zastopstva so namreč napačno stavljala pogoj zu bivanje v enem od zdravilišč ali letovišč, ki so našteto v § 11 železniške potniške tarife (Pohorje. P> 1 etf. zdravilišča itd.V V območju Tujsko-prometne zveze »Putnika« v Mariboru so v smislu navedenega zakona sledeči kraji priznani kot zdravilišča in letovišča: Mnribr, Celje, Ptuj, Rogaška Slatina. Dobrna, Slatina Radenci, Laško, Rimske Toplice, Rimski vrelec, Pohorje. Bistrica, Braslovče. Črna. Dravograd, Fram, Gornja Radgona, Gornji grad, lloče, • Kozje, Luče. J.iubno, Liutorner, Logarska dolina, Mežica, Mislima, Ormož, Polzela, Prevalje, Ptujska gora, Ribnica na Pohorju. Rogatec. Ruše. Slovenjgradec, Slov Bistrica, Slov. Konjice, Šmarje pri letsah. Šmartno na Pohorju, Solčava, Sv Lenart v Slov gor , Sv Lovrenc na Pohorju, Sv Martin rta Pohorju, Soštani Topolščica, Velenje, Vitanje. Vuhred, Vuzenica, Žirovnica pri Žalcu
Avtomobilisti motociklisti in kolesarji imajo pravico do kopališčne vize brez ozira na to, v katerem kraju se zadržijo, pogoj je le. da traja potovanje skozi Jugoslavijo vsaj tri dni
Inozemski turisti, v katerih stalnem bivališču ni jugoslovanskega konzularnega zastopstva, si lahko preskrbijo kopališčno vizo na meji tna-redbo št. 5884 z dne 12 junija 1935)
Inozemski turisti, ki podvzumejo za časa bivanja v Jugoslaviji začasne izlete v inozemstvo dobijo pri ponovnem vstopu v lugoslavijo na meji kopališčno vizo (naredba šf 3233 z dne 4 aprila 1936).
Inozemski turisti, ki potujejo na pr. preko Jugoslavije v Italijo ter želijo pri povratku ostati v Jugoslaviji, lahko zahtevajo obenem tranzitno vizo zn odhod in kopališčno vizo zu bi-vame v Jugoslaviji pri povratku.
Napori Tuisko-prometne zveze v Mariboru so nad vse hvalevredni, ker je zunanje ministrstvo gomia določila sporočilo vsem našim konzular-
taki višini, kakor so jih delavci doslej prejemali. Stavbeniki so pripravljeni — namreč tisti, ki so dogovor podpisali in samo o njih to velja — potem, ko bodo prevzemali nova stavbarska dela, glede teh na novo prevzetih del v celoti ugoditi delavskim zahtevam ter jim dati dostojne mezde.
Nekatere tvrdke so še posebej pokazale izredno razumevanje delavskih teženj. Pri tem je prednjačila posebno tvrdka Miroslav Zupan, ki je sproti pristajala ria vse delavske ponudbe O t.ej tvrdki je sploh znano, da gre delavstvu vsestransko na roko Če hi njej sledile vse ostale tvrdke, hi do stavke sploh ne prišlo. V tem soglašajo vse informacije iz. delavskih krogov. Tembolj je. vredno obsojanje nekaterih tvrdk, ki nočejo priznati delavstvu tega. kar mu gre.
Vzorna disciplina delavstva
Za časa stavke ni prišlo nikjer do nobenega incidenta. Delavstvo se je povsod ravnalo |>o sklepu večine in nikjer ni prišlo do ra/cepljenja. Tudi veliko sobotno delavsko zborovanje, ki je grozilo, da ne bo rodilo onega uspeha, kakor bi bilo pričakovati, je poteklo vzgledno in. s popolnim uspehom. Delavstvo je moralo preživeti 11 dni, med njimi 7 delovnih, ko ni zaslužilo niti dinarja. Že oh času dela je življenje stavbnega delavca Irdo, kaj šele, kadar ni prav nikakega zaslužka. Delavci so si v lem času pomagali, kakor so vedeli in znali. Kdor je imel blizu kje kake sorodnike ali dom, je šel seveda domov Jer se vsak dan vračal v mesto, da izve kako potekajo pogajanja. Večina delastva pa je ostajala okrog objektov, kjer so delali ter so tam presedeli cele dneve v pričakovanju rezultatov
o	pogajanjih. Mnogo delavstva se je v tem času zadrževalo pred Delavsko'zbornico. Največ brezposelnih pa se je zateklo v okolico Ljubljane. Na vseh koncih in krajih je bilo srečavati skupine po 10 do 20 delavcev, ki so si pomagali na vse mogoče načine.
Javnost na strani delavstva
Zelo je podprla borbo delavstva za njihovo pravice skoraj prav vsa naša javnost. Na nekaterih stavbiščih so -e med delavstvom pojavljali meščani, ki so dela’ /podbujali v borbi ter jim predo-cevali smiee, ,.udarnosti in discipline. Prihajali so med delavce uradniki, ki so praznili svoje cigaretne doze, številne gospe pa so prinašale tudi jedila. Najbolj se je pri tem zopet izkazala dežela. Delavci so povsod naleteli na odprta vrata in bolj kakor kdaj poprej se je tudi topot izkazalo, kako je potrebno sodelovanje malih ljudi. Prenočevali so delavci po skednjih in hvelih, enkrat do dvakrat na dan pa so prišli tudi do kake tople jedi. Včeraj pa je strokovna organizacija' razdelila med delavstvo moko, ki jo jo dobil vsak po 2 kilograma.
Edini incident
Kakor rečeno, za časa stavke ni prišlo nikjer do nobenih incidentov. To je vredno tem večje hvale, ko je znano, kako se izvajajo slične stavke drugje. Saj pa tudi ni malenkost vzdržati disciplino med več tisoč delavci, ki so povrh lačni in brez sredstev. V mirnem poteku stavke se kaže velika zrelost slovenskega slavldnskega delavstva. Za časa vse stavke je prišlo le do malenkostnega »defekta«, kakor bi mogli dogodek nazvati. Včeraj so delavci na neki stavbi našli dva delavca, ki sta delala. Niso jima ničesar storili, marveč so ju samo odgnali pred stavkovni odbor. Tanj so jima predo-čili vrednost solidarnosti, nakar sta brez vsega zopet stopila na stran stavku jočih. Tudi oblasti eo jmkazale pri vsem tem skrajno uvidevnost in tolerantnost, tako da so tudi one pripomogle k dobremu končnemu rezultatu pri ureditvi razmerja med delavci in delojemalci.
Udeležba pri drž. licitacijah
Belgrad. 10. junija. V zvezi s prejšnjim sklepom o sodelovanju obrtnikov pri državnih in samoupravnih licitacijah je gradbeni minister izdal tale sklep:
Poleg gradbenih mojstrov, zidarjev, tesarjev in j drugih obrtnikov gradbene stroke morajo imeti po-I trdila o dovoljenju za sodelovanje pri licitacijah tudi inštalaterji parne, vodne ali zračne kurjave,
; elektroinstalaterji, inštalaterji vodnih, kanalizacijskih ali plinskih naprav in podobnega. Tudi ta po-| trdila bo izdajalo gradbeno ministrstvo na podlagi tehle listin:
Pooblastila upravnih oblastev za izvrševanje ! dotične obrti, potrdila obrtniške zbornice o zmoz-i nosti za sodelovanje na licitacijah, potrdilo o pro-lokolaciji, listine o strokovnosti lastnika dotičnega ! obrata in potrdila o plačanih davkih.
Obisk avstrijskih zdravnikov v slov. »draviliščih
Potovalni biro Nord-Siid iz Graza, Joanneum-rin 20, ki že več lel uspešno deluje na poglobitvi avstrijsko-jugoslovanskega tujskega prometa, priredi ob priznanem sodelovanju naših tujskopromet-riih usianov v času od 9. do 11. junija izlel avstrijskih zdravnikov na obisk naših zdravilišč. Potovanja se udeleži preko 20 uglednih graških zdravnikov ter predstavniki graškega tiska. Izletniki obiščejo na potu preko Maribora in Celja, Dobrno, Rimske Toplice in Laško, dalje p^eko Brežic, Krapinske Toplice in Rogaško Slatino. V četrtek dne
II.	junija, na Telovo opoldne prispejo gostje v Maribor, kjer si bodo ogledali mariborski otok in tam obedovali. Po odmoru se bodo avstrijski gostje, katerim želimo prav prijetno in zadovoljno bivanje, zopet vrnili v Gradec.
Sramotilen napis na na nagrobniku
V	Mionici v Srbiji je kmet Živojin Popovič jircd kratkim časom postavil na vaškem pokopališču spomenik in ja opremil s kaj čudnim napisom. Neki vaščan pa je bil prepričan, da se je vsebina napisa nanašala nanj, pa je šel in pred dnevi v noči ta spomenik odvalil z mesta in ga odnesel neznanokam Popovič je zadevo naznanil orožnikom, ki so zadevo preiskali in dognali, da je bil vaščan, katerega ie napis na spomeniku žalil, v resnici vreden takega napisa, ker je pred časom imel nedovoljen posel z rejenko in pohčerjenko Živojina Popoviča. Sodišče, ki se je s to pregreho bavilo, ie vaščana obsodilo na sest mesecev zapora in na sedem tisoč dinarjev denarne globe. Ko je Popovič dobil ta denar, je postavil z njim spomenik svojemu očetu in na njem napisal, da mu ga postavlja pravzaprav rejenka, in zraven zakaj.
nim zastopstvom v inozemstvu ter ho na podlagi tega brez dvoma odpadel marsikateri povod za pritožbe, kar je gotovo v interesu ugodnega razvoja našega tujskega prometa.
131-	»SLOVENSKI	IX)M«, dne 10. junija 10il6.
Ob koncu glasbene sezone
Ljub^ana danes
KoSedar
1’anes, sreda, 10. junijn: Margajreta Julri, četrtek, 11. junija: Sv. Rešnje Telo.
*
Lekarne: Nočno službo imajo: mr. Leustek,
K^slieva 1. mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr.
Komotar, Vič.
Kaji bo danes
Jakopičev paviljon: Razstava bratov Vidmarjev. Hubadova dvorana: Produkcija gojencev drž. konservatorija.
Hubadova dvorana: Ob 20: predavanje o belokranjskih narodnih igrah.
Predavanje o belokranjskih narodnih igrah bo drevi ob 20. uri v Hubadovi dvorani Glasbene matice. Predava vodia folklornega instituta Glasbene matice g. France Marolt pod okriljem društva Bela Krajina.
*
Interesantno potovanje v Južne Srbijo z avtomobilom od 6. do 18. julija: čez Dolenjsko do Karlovca in na Plitvice, čez Bosno in Hercegovino v Dubrovnik, kdo bi ne videl rad čudovite Boke? Čez ponosni Lovčen v Cetinje; po Črni gori v Prizren in Peč; Macedonija: Skoplje, Ohrid. Bitolj; ogled vseh znamenitih krajev. — Podrobni spored pošlje zastonj pisarna »Po božjem svetu«. Ljubljana. Sentpetrska voiaš-<ca.
Celodnevni avtoirlet »neznano kam< je posebnost pisarne »Po božjem svetu« v Ljubljani, Šent-petrska vojašnica. Izlel bo v nedeljo 21. junija in bo nudil obilo veselja, zanimivosti in pouka. Podrobna pojasnila dobi vsak zastonj. Prijaviti se je treba do 15. junija.
*
Procesija za Bežigradom bo jutri zjutraj. Spored: ob pol h slovesna sv. maša. Takoj po maši procesija 'po Tyrševi cesti do Linhartove ulice (1. blagoslov), po Tvrševi in Einspilerjevi do Hranilnikih hiš (2. blagoslov), po Einspilerjevi, Lavričevi na Bežigrad (3. blagoslov), po Pleteršnikovi na Li-v a rak i (4 blagoslov). Razvrstitev: Strežniki s križem in svečami, šolski otroci, godba, moško in fantovsko društvo, dekliško in žensko društvo, svetilke. deklice s svečami, deklice s cvetlicami, godba, pevci, deklice častilke presv zakramenta, strež-lrk.i, NajsvetejŠB, odličniki, ostali verniki.^
Karlova univerza v Pragi in boj za njene pravice je naslov predavanja, ki ga priredi Akadem. zveza v petek ob 20. uri v dvorani Rokodelskega d-oma. Govoril bo bratski tovariš iz Češkoslovaške akademik H o d a n. K udeležbi vabimo gg. starešine, člane in vse, ki se za predavanje zanimajo.
Akademska zveza vabi svoje člane, da se udeleže stolne procesije sv. Rešnjega Telesa. Zbirališče med stolno cerkvijo (glavni vhod) in škofijsko palačo ob pol 9,	_
Profesorja Stanko Premrl in Matija Tomc vodita današnjo produkcijo gojencev drž- konserva torija za orgle. Iz Premrlove šole nastopijo: btrai. Salvator Majhenič, Bohinc Stanko, Kalčič Josip in Mantuani Marija; iz oddelka prof. Tomca pa: Hra-šovec Silva, Kunej Egon in Janlko Ravnik. Spored obsega celo vrato najlepših orgclsikih del domačih in tujih avtorjev. SpoTed se dobi v Matični knjigarni, od 6. ure dalje pa v veži poslopja Glasbene matice v Vegovi ulici. Produkcija je v Hubadovi dvorani.
Operne produkcije drž. konservatorija so koncem vsakega šolskega leta izredno privlačne. Občinstvo opozarjamo, da bo prva operna produkciia koncem tdkočega šolskega leta v petek, 12. junija ofe 20. uri v opernem gledališču. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Cene od 15 Din
” Umetnostna razstava bratov Vidmarjev v Jakopičevem paviljonu vzbuja mnogo upravičene pozornosti. Dela, ki sta jih oba slikarja razstavila, je apreijela javnost in umetnostna kritika nad vse resno in priznalno. Opozarjamo vse ljubitelje umetnosti. da bo razstava odprta nepreklicno do 15. junija in sicer vsak dan od 9. do 19. ure. Dijaki v skupinah najmanj po trije plačajo po 1 Din vstopnine.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Drama.
Začetek ob 20 uri.
Sreda, 10. junija: Mladi gospod šel. Red breda. Četrtek, 1. junija: Prva legija. Izven. Globoko znižane cene od 14 Din navzdol.
Petek, 12. junija: Mladi gospod šef. Red Četrtek. Sobota, 13' junija: Vesela božja pot. Izven. Cene od 14 D« navzdol.
Opera.
Začetek ob 20 uri.
Sreda, 10. junija: Vesela vdova. Red četrtek. Četrtek, 11. junija: Seviljski brivec. Izven. Cene od 30 Din navzdol.	. ,	.	.
Petek, 12. junija Produkcija operne sole državnega konservatorija. Cene od 15 15 Din navzdol. Sobota, 13. junija: Othelo. Gostuje Marij Šimenc. Rod A.
DRAMA
Dramska sezona se zaikfjuči prihodnji teden, ©podarjamo na predstave v tekočem tednu, predvsem na Prvo legijo, ki se uprizori na praznik Sv. Rešnjega Telesa zvečer po globoko znižanih cenah in je poslednja uprizoritev v tej sezoni, in na Veselo božjo pot, ki se uprizori v soboto, dne 13. t. m. rarvao laik o po globoko znižanih cenah od 14 Din navzdol.
OPERA
Druga repriza operete Vesela vdova je za red Četrtek v sredo, dne 10. junija.
Seviljski brivec v znani izvrstni zasedbi z gdč. žuipevčevo, gg. Gostičem, Primožičem, Betettom in Zupanom, se poje na praznik v četrtek, 11. t. m. zvečer po globoko znižanih cenah od 30 Din na-▼®dol,
Radio
Programi Radie Ljubljana
Sreda, 10. junija: 12 Vbiw1p »trvori za ve»čle ljudi! (ploSče). l'i.45 Vremenska napoved, poro&ila. IS Napoved ua»a, objava s;w>rtvla, obvestila. 13.15 Radijski orkester. 14 Vremensko poročalo, bor/.ni tečaji. 19 Napoved tfais*, vremenska napovert. poročila, objava sporeda, obvestila. lfl.30 Nac. lira: BalVan in bRlikani7*m v kulturnem in etiftnotn iioirieiln (Stojanovič iz Magreba) lfl.50 Mladinska ura: t7.re*ovalna dela (g. Zdravko Omersa). '20.10 Med Egejskim morjem in Araratoni. Pogled V danaSjn Turftijo (r. dr. Valter Bohinec). 20.30 Orflolski koncert (k. r>rof Fram; Suftniu orpr«lnki vir-tO0!i is Celovca). 21.30 Plesne pestrr poje tercet s apremijcvandein Uadijskoga j fr/,7, a '22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, ohjavs sporeda. 22.15 Operetna glasba (Radijski orkester).
Drugi programi
Sreda, 10 junija: Rclgrad 1.: 19.50 Vokalni koncert. 20.20 Saksofon. 20.30 Humor. 21.30 Radijski ordio-
Ljubljana, 10. junija.
Sedaj v juniju so koncerti že prenehali, a sem in tja se pojavi še kak zaostali ptič, kot na primer predsinočnjim zadnji intimni koncert v Hubadovi dvorani, ki pa je komaj se našel svojih trideset poslušalcev. A zato še ni popolnoma »potihnil glas violin«, saj so sedaj na dnevnem redu produkcije drž. konservatorija, pri katerih se Filharmonična dvorana vedno do zadnjega kotička napolni. V operi pa smo konec preteklega tedna doživeli še premijero Leharjeve operete >Vesele vdove«, ki prav tako pred številnim občinstvom zaključuje operno sezono.
Intimni koncert sodobne češke glasbe
Program tega koncerta, ki so ga izvajali prof. Lipovšek, g. Gostič, Vekjet Marcel in dr. Švara, je odgovarjal naslovu, in bil zaradi tega precej pisan. Za Novakovimi mladinskimi klavirskimi skladbami in priredbami slovaških narodnih pesmi so prišli na vrsto Jirak in Schulhoff od starejših modernistov, od novejših pa R. Reiner, Moi-ses in Alois Haba, med katerimi pa dokaže le Haba svojo umetniško silo.
Opereta: Lebarjeva „Vese!a vdova"
Domača industrija operet je skrbela, da naša gledališka uprava ni prišla nikoli v zadrego za operetna dela, zalo je hi la pa zadrega glede dostojne zasedbe operetnih vlog tem hujša. Ker nismo imeli in nimamo posebne subrete, niti operetnega junaka, so morali priskočiti konec koncev na pomoč operni pevci, to se pravi ga. Gjungjenac in g. Gostič. Ob Leharjevi »Veseli vdovi« pa se je
Ljubljana, 10. junija.
Mladi ljubljanski trgovec je otvoril pred leti, okoli lela 1029, svojo trgovino v starem središču mesta. Prodajal je razno manufakturno blago, konfekcijo in tudi mešano blago. Njegovi odjemalci so bili prva leta kmetje z dolenjske in ižanske strani, dalje delavci in nižji državni uslužbenci. Ko je gospodarska kriza začela vedno huje pritiskati, ko so začeli izostajati dobri plačniki, je trgovec, ki je poprej vedno solidno poravnaval 6voja naročila, prišel v veliko zagato in stisko. Lani je dobil prvo večjo tožbo, sledile so tudi izvršbe. Redukcija prejemkov je povzročila, da so mnogi stalni odjemalci opustili nakup obleke in blaga pri njem. V veliki stiski je prišel trgvec K. S. na čudno idejo. Zasnoval je načrt, ki ni v skladu s kazenskimi paragrafi. Polagoma, še pred napovedjo sodnega poravnalnega jx>stopanja, je od oktobra naprej ponoči ali |iozno zvečer vojil zavoje raznega blaga trgovine k svojemu stricu A., ki je stanoval v zapadnem delu mesta. Tam sta blago spravila v kletno shrambo in zlasti na hodnik, kjer sta blago zakrila z maskirano steno. Tja je trgovec spravil 90 zavojev blaga v prvotni vrednosti nad 161.000 din.
Pred božičem je trgovec zaprosil za uvedbo poravnalnega postopanja. Ponujal je 40%. Upniki so |>oravnavo odklonili. V zadevnem predlogu na sodišče za poravnavo je trgovec K. navedel, da znašajo pasiva 414.000, aktiva pa 250.000 din.
Upniški odbor je jx> svojih članih uvedel poizvedbe o premoženjskem stanju prezadolženca. Za
V vofni je padel
Radeče, 9. junija.
Večkrat se pripeli, da se v vojni pogrešani, ozir. v vojni |iadli in pozneje mrtvim proglašeni, vrnejo zdravi v svojo domovino. Enak slučaj je jjreteklo soboto doživela tudi družina Strahova iz Čimernega pri Radečah. O sinu in bratu, ki je padel v vojni dne 10. 4. 1917, kakor je uradno dokazano. ni bilo v družini Strahovi nobenega pogovora več, ker se je že zdavnaj molilo za njegovo dušo. Njegovo ime je vklesano v spomeniku padlim vojakom v Svibnem. Nad 20 let je že, odkar se je poslovil od domačih in odšel v vojno, odkoder se ni več vrnil Toda preteklo soboto je obiskal družino Strahovih neznan tujec, lepo oblpčen. Vsa soseska se je za tujcem ozirala in ga motrila od nog do glave. Mož se jim je vidci znan. a ga vendar niso poznali. Iz hiše Strahovih se je naenkrat zaslišalo
Schmeling • Joe Ltiis
Komaj dva tedna še manjkata do velfke boks-math tekme med Nemcem Schmelingom in črncem Joe Lui6om, ki naj odloči neoficielno, kdo bo svetovni prvak v težki kategoriji boksarjev. Amerika, ki je tudi svojevrstna ob lakih velikih športnih dogodkih, govori danes samo o tem, zlasti prednjači v tem Newyork. Spretni menagerji so znali ameriško radovednost prilirati do skrajnih meja in tako vlada za match večje zanimanje, kot pa za srečanje med Baerom in Luisom. In tudi to srečanje je razgibalo celo Ameriko. Menagerji so preračunali vse možnosti, kdo bo zmagal; izmerili so obema tekmecema dolžino, težino, obseg prsi in rok. moč in spretnost v nogah, dolžino rok in moč njenega udarca. Američani poznajo že vse in to je danes predmet njihovih pogovorov. Amerika je |>ač dežela tisočih možnosti...
Gospodarska stran
Srečanje med Schmelingom in Luisom pa ni samo športnega značaja, ampak ima tudi velike gospodarske prednosti, zlasti za spretne menager-je. Ce bo športni stadion, kjer se bo ta math vršil in kjer je prostora za 100.000 oseb. razprodan, pr' tem spravijo prireditlji približno en in pol milijona dolarjev. Cena za boljši sedež znaša 40 dolarjev, po naše približno 2000 din. Nadaljnih najmanj 500.000 dolarjev bodo spravili v svoj žep prekup-čevalci s kartami. Najmanj 100.000 dolarjev prinesejo filmska podjetja in radio postaje prirediteljem v blagajno. Pri tem lahko računamo še na nadalj-
»ter. — H el tirad II.: 14.05 Dobroniftevo predavanje *Ju-(roslovanuki narodni ple^i«. — Zagrebi 91.1(1 1’loSce. 20.30 Prenos ir. Ljubljane SE.IS Mandoline. — Dunaj: 30.20 Star« melodije. 21 Serenade. 53 fl.S Stari Dunaj. '24.05 Ple*na jrlasba Budimpešta: 10.3« Zabavni koncert. 21,25 Celo. 22.05 Plesna pflaaba. 23 Oiuanska crlasna.
— Trtt-Milam: 17.15 Komorna (dasba. 20.3o Irt«. nato plasira glasba. — Rim-Bari: 17.15 PesUi glasba. 20 35 Italijanska narodna jrlasba - Orgle. 22.30 Plesna glasba. — Praga: 20.05 Narodne pesmi. 2i Orkestralni in vokalni koncert. 22.15 PloSČ-e — Varšava: '22 Zborovsko petje. 21 _ Ohopinove skladbe. 22.ir Plosna glanba.
— V »a Nemčija: 20.15 Ura mlade generacije. — Hamburg: 21.15 HamburSki kapitani. — Vratitiava: 20.15 Sl«7,ij8ki skladatelji. — Mrmakovo: 20.45 Opereta Ko-zaSka nevesta«. — Beromiinuter: 19.30 Richard Straussova operet« «K aval ir z rožo*. — Stramboutg: 20-311 MaiMartova opera •Pužčavniikov zvonček«.
pojavila in realizirala nova ideja: čemu ne hi pomagali • pri opereti še dramski igralci? Kes je prevzel vlogo glavnega ljubavnika eden naših najboljših dramskih igralcev g. Levar, žensko vlogo v drugem |)aru. ki skrbi predvsem za zabavo, pa gdč. A. Levarjeva. Tako je imela v sobolo zvečer ob premi Jer i ljubljanska gledališka publika svojo majhno senzacijo.
»Veselo vdovo je pripravil za naš oder, zrežiral in dirigiral g. Niko Štritof, ki topot ni (trvič dokazal, da je strokovnjak fudi v tem oziru. /, dejanjem samim le operete, ki se godi okoli gruzinskega poslaništva v Parizu, je |>oskrbljeuo za zmes eksotične romantike in mondenega razkošja. Vse dogajanje je ovil skladatelj Lebar v lopo me-lodiozno, sentimentalno glasbo. (Zdi se, da je bil glasbeiji del operete pri nas nekoliko skrajšan, čutilo se je namreč |>recejšnje prevladovanje govorjene besede.)
Naslovilo vlogo *Vesele vdove- je izvrstfto podala ga. Gjungjenac, |x>sel>no v pevskem jm-gledu, v igralskem pa je morala topot prepustiti prvo mesto g. Levarju, ki je s svojo elegantno postavo, igralsko tehniko in krasnim frakom tako dovršeno pre|>ričevalno |»odal mladostnega ljubimca. da bi težko prejioznal našega slavnega Glem-baja.. Zakonski trikot, ki so ga tvorili g. Zupan kot poslanik, gdč. Levarjeva kol njegova žena in g. Banovec kol francoski plemič je svojo nalogo zabavati občinstvo, |>rav dobro rešil, seveda ni manjkalo zraven g. Pečka, ob katerem so se |>ro-žile salve smeha. Sploh se lahko reče po celotnem vtisu le uprizoritve, h kateremu so poleg glavnih vlog |>ripomogle še številne manjše, da spada Vesela vdova« med prav dobre o|>erete, ker glavni zahtevi take operete, ki se jo lahko najbolje negativno definira, da namreč ne sme dolgočasiti, prav le|*o ustreza.	W.
Eoizvedbe je bila naj>rošena ljubljanska policija, »etektivi so izvršili najprej hišno preiskavo pri trgovcu samem. Bila je brez jx)zitivnega rezultata. Najx)(ili so se nato na stanovanje trgovčevega strica Antona. Doma je bil le sin. Detektiva sta v kletni omari zavohala nekaj blaga, ki je že na prvi |x>gled kazalo, da izvira gotovo iz trgovčeve trgovine. Natančneje sta preiskala vse kotičke v kleti in naposled izsledila tajno skladišče, ki je bilo za maskirano steno Tu se je odkril |>ravcati zaklad blaga. Vse tam najdeno blago so pozneje cenili na 115.276 din, ker so vjioštevali, da se je blago zaradi vlage za 44)% |X)kvarilo.
Trgovec K. S. in njegov stric Anton sta se včeraj v štiri ure trajajoči razpravi morala zagovarjati pred malim senatom. Prvi zaradi zločina lažnega' bankrotstva, da je oškodoval svoje upnike in tožen je bil zaradi zločinstva |irevare obrtoma, da je tvrdki »Vuna« in »Tekstilia« prevaril za okoli 26.000 din. Njegov stric je bil obtožen tudi zločinstva laž-neg abankrotstva, ker je pomagal trgovcuu pri skrivanju blaga. Oba obtoženca sta zanikala krivdo v kazenskem smislu. Bila sta obsojena trgovec K. zaradi zločinstva po § '544 in prestopka jro §345 k. z. na 10 mesecev strogega zapora, v izgubo častnih državljanskih pravic za I leto in v plačilo povprečnine 500 din. Drugi obtoženec j>a na 3 mesece strogega zapora, pogojno na 3 leta. Drživni tožilec je prijavil priziv zaradi prenizke kazni. Prvi si je pridržal tridnevni rok za premislek, drugi pa je kazen sprejel.
in se zdrav vrnil
glasno vpitje in jok. Sin in brat Jože se je vrnil od mrtvili. Nobeden ni mogel verjeti, da bi v vojni padel sin bil res živ in da bi se res živ vrnil. Srečni Jože, ki je sr>oznal v sivem starčku svojega očeta in v sključeni mamici svojo ljubljeno mater, se je od veselja razjokal. Ko se je pomiril, jim je le stažka dokazal, da je res njihov vojno pogrešani sin Jožef. Z bliskovito naglico se je razširila po vsej soseski in fari novica, da se je Strahov Jože vrnil domov in "iiobel«.
Strah Jože, rojen 18. I. 1808. je bil leta 1016 jx)klican k vojakom. Po preteku enega leta je bil v Italiji vjet, od koder je pozneje pobegnil v Nemčijo, kjer je preživel vsa aolga leta kot dninar, de lavec in pozneje kot hotelski sluga. Šele po 20 letih se mu je posrečilo dobiti dovoljenje za vrnitev v domovino.
Stran 3.
Maribor
Maratonski kuluk. Delo na Livadi vidno napreduje. Da bo zemljišče do Slomškovih dni izravnano, je potrebno, da «e članstvo v čim večjem številu odzove k »kupnemu delu. Vsak dan ob 15. se prične delo ter traja do 23. ure zvečer. Kdor nima ča«a čez dan, naj pride ob večerih.
Petletnico obstoja bo obhajal v nedeljo Pohorski dom, k. je last mariborskih magistratnih nameščencev. V proslavo se bo vršila na Pohorju večja prireditev. Dopoldne ob pol 11 bo pred domom služba božja na prostem.
Prijavite stanovanja! Za Slomškove dni bo rabil prireditveni odbor stanovanja tudi pid zasebnikih, ker ni dovolj sob v hotelih na razpolago. Lastniki stanovanj, ki bodo imeli takrat prazne Robe na razpolago, naj jih prijavijo čimprej v pisarni Putnika« na Aleksandrovi 35 ali v pisarni Slomškove družine na Koroški cesti 1 (tel. 29-50).
Telovske procesije v Mariboru. Telovsika procesija v stolnici se prične julri okrog 8. ure. Ob vedrem vremenu gre kakor prejšnja leta po Stalni ulici na Glavni trg in na Koroško cesto (pri kapelici sv. Janeza 1. blagoslov), po Sirossmayerjevi in Orožnovi ulici na Slomškov trg (2. blagoslov), po Ulici 10. oktobra, Gosposki in Slovenski ulici na Grajsiki trg (3. blagoslov) ter po Vetrinjski, Jurčičevi in spodnji Gosposki na Glavni trg (4. blagoslov) in po Stolni nazaj v stolnico. — V frančiškanski župniji bo procesija v nedeljo, dne 14. junija ob 8 iz bazilike po Aleksandrovi cesti (1. blagoslov pred Meljsko cesto), do Tomšičevega drevoreda (2. blagoslov pri kapelici), krene mimo Piramide do Ciril Metodove (3. blagoslov) in se vrne po Trgu Svobode (4. blagoslov) ob 10 v baziliko. Tudi ori Magdaleni ho procesija v nedeljo po običajni poti mimo bolnišnice in po Masarykovi cesti na Kralja Petra trg ter od tam v župno cerkev. — Pri Sv. Jožefu v Studencih bo procesija v nedeljo, dne 21. junija. — Leto* bomo imeli na Telovo prvič procesijo z Najsvetejšim v železniški koloniji.
Tatovi koles so zopet na delu
Kranj, 9. junija.
Zadnje dni so pričeli neznani tatovi po meetu krasti kolesa. Tako je izginilo samo okoli nedelje več koles. Vsa ta kolesa so bila lasi okoliških delavcev, ki se vozijo v Kranj na delo. Kolo izgine skoro vedno takrat, ko gre delavec v trgovino po kakih opravkih in ga pusti zunaj nezaklenjenega.
Tako se je zgodilo, da je delavka šla v trgovino, zunaj pa pustila kolo. Ko »e je vrnila, kolesa že ni bilo Medtem pa ee je tat nemoteno peljal skozi mesto, a pred lekarno je videl, da stoji boljše moško kolo, lastnika pa nikjer. To kolo mu je vsekakor bolj ugajalo, zato je »svoje« žensko kolo pustil pred lekarno, z moškim pa je izginil neznano-kani. Seveda ukradena delavka tega ni vedela in je tatvino naznanila orožniški postaji, tedaj pa je že neki možakar pripeljal njeno kolo in povedal kaj se je zgodilo z njegovim.
Drugi tatovi |>a so dobrodušni, oni kolesa samo zamenjujejo. Kjer vidijo boljše kolo, ga vzamejo, svojega razbitega ]>a puste, kot »odškodnino«. Teh zadnjih tatov je tudi vedno več.
Vendar so marsikateri tatvini krivi tudi lastniki koles. Kajti, kljub temu, da se tatvine zadnje čase kar vrste in ne mine dan, da ne bi bila prijavljena vsaj ena, puščajo svoja kolesa nezaklje-njena kar ves popoldan pred gostilnami ali pred drugimi hišami.
Nekateri tatovi koles pa so v svoji predrznosti šli še dalje. Tako je bilo včeraj ukradeno g. prof. Planini kolo iz zaklenjene hiše, v katero je pri&el lat skoro gotovo s pomočjo ponarejenega ključa. Vendar pa je moral biti tat poznan v hiši, ker je vedel, kje shranjuje g. profesor kolo. Bilo je skoraj novo, dobro ohranjeno in vredno nad 1200 Din.
Zadnji čas je, da ee izslede ti predrzni tatovi, da bo vsaj za nekaj časa mir pred njimi. Ravno tako pa naj bi tudi lastniki koles malo bolj pazili na to, kje jih puščajo.
Kosmatinec - pazi se!
Kamnik, 10. .junija.
Okoliški posestniki, ki imajo poleti svojo živino v naših planinah, se še dobro spominjajo, kako je na Menini planini mesaril velik kosmatinec njih drobnico, dokler mu ni sedanji narodni poslanec za kamniški okraj g. Anton Kersnik pognal nekaj šiber med rebra. Ustreljen je bil v mesecu oktobru leta 1031. Njegova koža pa krasi sobo nekega kamniškega advokata.
Vgozdovih kamniškega vrha in Mokrice pa se je zopet pojavil velik kosmatinec, ki se mu je zahotelo samote in okusnega prigrizka. Sicer kmetom še ni naredil nikake škode, ker še niso odgnali svojo živine v planine. Videlo ga je že več kmetov, ko je hlačal po gozdovih. Oskrbnik lovišča ljubljanskega trgovca g. Sossa mu je sledil nekoliko po lovišču, potem pa iz nez,nanih vzrokov opustil zasledovanje. Tudi t« kosmatinec je velik in bo našim lovcem lepa lovska trofeja.
Film
„Sen kresne noči"
Lfubljan«, 10. junij*.
Nihče ne bi veirjel, da bo Reinhardt nekoč režiral tudi film — posebno ob prehodu ix nemega v zvočni, ko smo z vso upravičenostjo dvomili, da bo tehnika, ki jo zvočni film danes do«ega, res kdaj tako na višku. In če bi že verjeli v moč Rein-hardtove režije tudi v filmu, ko je vendarle verjetnost popolnega umetniškega igranja manjša, kakor na odru, bi še manj verjeli, da more kakfcio Shakespearovo delo, ki je polno liričnih mest in bleščavosti besed, v filmu zmagati s tatko prepr\-čevalnostjo, kakor je zmagalo delo »Sen kresno noči«, ki ga zdaj vrti kino »Sl o g a« v Ljubljani.
Kako je Reinhardt združil sliko, igro, besedo in glasbo, nas spominja na najboljše filme, ki so bili kdaj predvajani pri nas. On je ponovno dokazal, da pravi režiser združuje zunanjo režijo fki vprav v filmu povprečnega režiserja zapelje v površnost) z notranjo, ki odikriva ne samo duševno življenje oseb in razvoj njihovih značajev ter usod. in da tudi idejo dela povzdigne tako, da postane gledalcu dostopna, razumljiva in kulturno-vzgoijna. Mendelsohnova glasba tolmači vse dogajanje m daje muzikalni čar Shakespearovi besedi. Sugestivna umetniška sila režiserja se kaže tudi v igralcih, ki so se v svoje vloge vživeli do presenetljive dovršenosti. — Ob tej priliiki si ne moremo kaj, da ne bi izrazili veselja nad dejstvom, da so minili časi, v katerih se je pri nas podajal plevel za wno in da je v krog pravega umetniškega hotenja in višine filmskega programa pristopil tudi kine »Sloga«, ki je pod prejšnjim vodstvom in lastništvom z majhnimi izjemami prinašal sam filmsiki kič. Vsen’ občudovalcem Shakeepearja in ljubiteljem gledališča ter vsem, ki si žele res pravega umetniškega doživetja, obisk filma »Sen kresne noči« toplo pri-Doročamo.
I	njih	10—12 milijonov, ki jih	bodo	posetniki zapra-
j	vili	pred in po mathu. Kajti	čislo	jasno je, da bo
I	pri	tem težko dobiti prosto	sobo.	kjer bodo pre-
I	nočevali in da seveda ne bo manjkalo tudi piosebnih
vlakov, za Ameriko ni nič čudnega. K vsemu temu pa pridejo še velikanske slave tega ali onega bokserja. In tako bo seveda tudi nekaj nadaljnjih milijonov zamenjalo svoje lastnike. Zlasti, če bo zmagal Schmeling, kajti Američani seveda stavijo predvsem na svojega kandidata. Dosedaj je že |>ro-danega v predprodaji za okoli |iol milijona kart.
Drugo v|>rašanje je ob lakih prilikah, kar se nujno vsiljuje vsakemu: kaj ima šport o|>raviti s temi stvarmi in ali res nima šport nlkakih drugih vrednot v sebi, kot samo to, da si par spretnih menagerjev najiolni žepe z denarjem onih, ki kriče • circenses, circenses. Športni gibanje je veliko in je zajelo ves svet in še se je treba bali, da je šlo cez glavo onim, ki so ga ustvarjali in ki pri teni prav gotovo niso mislili na take izrodke.
•
Na mednarodne kolesarske dirke, združene z veliko športno manifestacijo, ki bo v nedeljo, dne 14. junija v Slovenjgradcu pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. M. Natlačena, bo na pobudo ljubljanskih kolesarjev in motoristov vozil velik avto. Odpeljal bo v soboto popoldne ob 4 izpred -Nebotičnika« in se vrnil v nedeljo zvečer. Ker pa bo ta vožnja odvisna od števila že vnaprej prijavljenih ljubiteljev, se vsi, ki si želijo lepega izleta v krasno štajersko in koroško pridodo, opozarjajo. da se z vlogo 50 Din fkar namreč vožnja stane) prijavijo najkasneje do petka opoldne pri g Schweitzerju pri tvrdki Jax in sin (zraven kavarne »Evrope«),
Turistični promet z Nemčijo
Rrlgrad. 10. junija. AA. Ravnateljstvo >Pntni-ka« je prejelo poročilo, da so bile pri pogajanjih | te dni v Berlinu med nemško državno banko in
1	našo narodno banko določene olajšave za prihod nemških turistov. Kreditna pisma, ki jih bodo prinesli nemški turisti s seboj v našo državo, bo mogoče vnovčiti po tečaju 14 I)in za eno nemško marko. Ta tečaj je znatno boljši od rednega borznega ! tečaja nemške marke. Z ureditvijo tega vprašanja je znatno olajšan promet nemških turistov, zlasti tistih, ki obiskujejo v velikem številu našo Primorje.
Stroga obsodba zaradi lažnega bankrotstva
»Snežena gora" najvišja mehiška gora
Mehika ima tri gorske velikane, od katerih je Pic de Orizaba najvišji. Vendar do danes znanstveniki še niso dpgnali njegove prave višine. Merjenja nihajo med 511 in 5780 metri. Indijanci na zivajo ta hrib z imenom »Citlaltepetelc, kar pomeni sneženo goro.
Ugasli ognjenik
Snežena gora leži na vzhodnem delu mehiškega .»zemlja in se dviga nad mehikatjsko visoko planoto. Neposredna bližina morja močno vpliva na podnebje velikana, označujejo ga nenadne in pogoste vremenske spremembe. Le proti koncu deževne dobe ga je mogoče občudovati v vsej veličini in jasnosti, ko se njegova snežena odeja blešči daleč na okoli skozi rdečkastorumeno ozračje hladnega višavja. Na visoki planjavi pod vznožjem gore leži majhno mesto, ki ima v ondotnem jeziku tako ime, ki je za hivropca težko izgovorljivo. Snežena gora ie ugasli vulkan. Do višine 3500 m je hrib obkrožen od gostega gozda, ki sc med njim razprostirajo tudi prostrana polja. Tu uspevt žito, raste krompir, sploh kulturne rastline, ki jih pozna Evropa.
Nevarna pot
Nad to mejo leži majhna indijanska vasica, ki je najvišje ležeče človeško selisče na tem hribu. Nad mejo 35C0 m se spet nahaja gozd, vendar ne tako gost in se proti vrhu čim dalje bolj redči. Gozdovi so večinoma jelkovi. Jelke so izredno visoke in vitke. AAehika izredno čisla to drevo. Pozna jih preko 200 vrst. Pot proti vrhu pelje mimo globokih prepadov. Po 4000 m se konča gozd. Svoječasno je bila meja gozda mnogo višja, vendar je požar uničil gozd. Nad to višino se začenja pravi alpski svet. Posveti se ostra konica s snegom pokritega
hriba, ki najbolje sliči piramidi. Od vrha dol se vleče široka reka lave. le se mora popotnik izogniti in se proti vrhu vzpenjati med prepadi, katerih enega imenuje prebivalstvo jamo smrti. Vse na okoli je brez vode, vse izžgano. Tla so iz mlajše vulkanske dobe. Cim višje se človek vzpenja, tem hujša je pot. Ostro zasekane skale, tla pokrita z ostrorobaiim vulkanskim kamenjem ter pe|5elom. Sem pa tja moli i/ te puščave kaka zelena rastlinica. vendar so redke ker v višini -IfrCO m vlada že stalen mraz in skoro vedno sneži. Temperatura je v tej višini vedno pod ničlo. Tisti, ki se vzpenjajo na vrh, morajo premagati strašne težave. Prepad za prepadom se vrsti, ko prekoračijo eno pečino, zazija spet pod njim globoka zareza. Višino 800 ni, ki je še do vrha. morajo naskakovalci premagati po dolgem in izredno napornem plez zanju. Snežna odeja se polagoma spremeni v ledeno, vendar se ne da reči, da bi se mogli ti ledeniki postaviti v vrsto velikih. To pripisujejo vplivu vulkana, ki večkrat bruha. Zadnji večji izbruh je bil leta 1087. Po tem letu pa >Senežena gora« sploh ni več dajala znakov, da bi bil ognjenik še živ. [Ja pa ni popolnoma zamrl, se da sklepati po žveplenih plinih, ki se pogostokrat dvignejo iz žrela vulkana. Tako toplota v notranjosti vulkana preprečuje, da bi se na zunanji plasti stvorila debelejša in razsežnejša ledena plast. Tik pred vrhom postaja vrh gore dostopnejši in je mogoče opazovati vulkansko žrelo. Se pred nekaj desetletji so Indijanci iz žrela kopali žveplo, vendar .so morali ta posel o|)Ustiti, ker ni prinašal več pomembnega zaslužka zaradi nizkih cen, ki so se javljale na svetovnem trgu. Zrelo vulkana je pokrito s snegom. Med prebivalstvom se okrog tega gorskega velikana spleta seveda velika veriga pri|iovedk. Večinoma v dobrem smislu, hna teh pravi, da ima »Snežena gora« tako silo v sebi, da človeka, ki jo je enkrat dosegel, vedno in vedno vabi k sebi.
Goethe umoril Schillerja
Doma in na Spitzbergih
Ruski pomorci so nekdaj lovili in celo prezimovali na Grumantu, kakor imenujejo Spitsberge. Med svetovno vojno so zalagali i>remogovnikj na ledenem otočju Petrograd. V versailska mirovna pogodba je izročila otočje Norveški. Tudi Norvežani so od kraja izkoriščali premogovnike. Naposled so izčrpali gorenje plasti. Stroji za vrtanje globljih jaškov bi predrago stali. Rudarji so odšli. Rudarsko mesto Barenzburg se je ipraznilo. Oživelo je zopet pred štirimi leti, ko so kupili rudnike Sovjeti. Rusija nujno potrebuje ta premog za svoje parobrodstvo v Severnem Ledenem oceanu. Vendar niso mogli Sovjeti uporabljati na norveškem pod ročju brezplačno sužnje, politične pregnanct, kakor povsod ob Severnem tečajnem krogu na ruskem ozemlju. Morali so klicati rudarje prostovoljce iz-moskovskih, donskih in siibrskih premogovnikov. Zaslužek, prehrana in bolniška blagajna so morali odgovarjati norveškim predpisom. Vse to je res privabilo rudarje z družinami, ki zdaj celo vzdržujejo skromne domače vrtičke. Pridelujejo v teku kratkega tečajnega poletja solato, čebulo, redkvice in ponekod celo paradižnike, na katere so ponosni kakor na ananase. Norveški gubernator Morlove redno ogleduje delavska stanovanja, kopalnice in slično. Norveški rudarski nadzornik Sverdrup dnev-
no prihaja v jaške in separacijo. Boljševiki morajo vpoštevati njih zahteve. Delavci so ubogljivi, ker se ne marajo povrniti v Sibirijo. Saj stane na jiri-mer v Barenzburgu nova moška obleka povprečno dvotedensko rudarjevo plačo, dočim bi za njo moral plačati iia Ruskem dvo- do trimesečni zaslužek. Radio kratkočasi rudarje pozimi, kadar so odrezani Spitsbergi od ostalega sveta. Poleti večkrat zahajajo v Barenzburg parniki s turisti, ki se zanimajo za kotiček skrivnostne sovjetske države na norveških tleh. Saj so norveška pristanišča neprimerno lažje dostopna kakor ruska. Moskovska >lz-vestija« od 20. maja pripovedujejo o usodi rudarja Griščenka, ki se je povrnil iz Barenzburga v rojstni kraj Stalino (rudnik Juzovka ob Doncu) in s prihranki si f>ostavil liišico. Občinska uprava ga je hudo obdavčila. Griščenko se je pritožil, a občina je pohitela zapečatiti hišico, da bi jo prodala na dražbi. To sc je zgodilo medtem, ko je bil rudar na delu. V hiši so zapečatili tudi njegovega očeta, starega bolnega moža. Državni pravdnik je sicer preložil dražbo, ker trdi Griščenko, da ni noben buržuj. A njegov oče jc oslal za|iečatcn. Sin mu |>odaja kruh in vodo skozi okno ter ne ve. ali niti ne bodo odvzeli ijohujšljivo zasebno nepremično lastnino.
tl
Državna kočija, v kateri se angleški kralj pelje k .slovesnemu sprejemu v palačo Sl James.
Gospa Matilda, so|>roga znanega generala Lti-dendorfa, zdravnica po poklicu, je razkrinkala strašen zločin, ki pomeni naj večji madež nemške zgodovine«. Natisnila je še leta 1928 prismojeno knjigo, kjer dokazuje, da so jezuiti zastrupili Luthra in Židje Lessinga, Pozneje so se zedinili katoliški in židovski morilci z masoni ter ustvarili »Družbo iluminatov«, ki je ugonobila še Schille ra. Zadnji'zločin je najbolj ogaben, ker je smatral Schiller za svoja morilca: Goetheja in nadvojvodo Sachsen-Weimarskega za najboljša prijatelja. Ilu-minati so kaznovali pesnika, ker je postal iz gla-silca revolucije oznanjevalec nemškega nacionalizma in spisal '»Viljema Tella«. Ko je obolel Schiller v Weitnaru, mu je poslal nadvojvoda svojega osebnega zdravnika s strupom, Goethe pa je priporočal bolniku »zdravilo«. Ko jc Schiller umrl, so ga po-
Dobičkanosen a ogaben posel
Nekako 1500 let pred Kristusom je bil neki egiptovski čarovnik obsojen na smrt, sodniki pa niso izrekli, kako naj bo usmrčen. Tako je postal obsojenec svoj lasten krvnik, ker si je način smrti lahko sam izbral. lo je najstarejša znana smrtna obsodba.
Ko je Voigemast v Revalu na Estonskem brutalno umoril neko učiteljico, je bil obsojen na smrt. Toda, kako? Mlada povojna republika je že od svoje ustanovitve iskala način, kako izvrševati smrtne obsodbe. Šj>anska metoda fx>časnega davljenja, italijansko streljanje v hrbet. Hitlerjevo obglavljenje s sekiro, vse to je bilo zavrnjeno kot nesodobno. /, ironično gesto je estonska vlada povzela metodo davnih egiptovskih časov. Obsojencu je bilo dovoljeno, da se sme jx>svetovati z učenjaki univerze Dorpat. kateri so mu svetovali cianid, katerega kapljica ohromi srce hitreje kol električen tok 20.000 vc#lov napetosti. Smrt je nastopila v trenutku.
Posel krvnika je gnusen, a nosi tudi posledice za njega samega. Vse se ga izogiblje, družabno postane nemogoč, vedno si domišlja, da je zasledovan, boji se videti kri in slično.
Značilno je, da sc posel krvnika navadno podeduje in ostane v družini. V Franciji n. pr. sta vse od leta 166-1 pa do danes znani samo dve družini, ki sta vršili to službo. Sansuni so se vrstili skoro dvesto let do leta 18550., ko jim je tega leta sledil Deibler, katerega potomec jc še danes krvnik 1< rancije. Šansoni so bili iz Italije, Deibler pa je bavarskega rodu. Zadnji Šanson pa je danes ministerijalni uradnik, a njegovi predniki so >za-služ.ilk do 00.000 frankov letno, ker so se dobro razumeli z ravnanjem >vdove;-, kot pravijo giljotini v šaljivem tonu. V prvem rodu Sansonovo je bilo 7 bratov in vsi so se oprijeli tega ogabnega poklica. Da jih je bilo mogoče ločiti, so jih nazi-vali po mestu, v katerem so bili nastanjeni. Tako so se imenovali Monsieur de Renes, Monsieur de Pariš, Monsieur de Lyon itd. Od leta 1871 vrši la posel samo Monsieur de Pariš za vso Francijo. Sedanji veliki giljotiner Anatole Joseph Francois Deibler prejema letnih nekako 60.000 dinarjev, za vzdrževanje »vdove« pa še okoli 38.000 dinarjev. Paziti mora nanjo, da nc zarjavi in sploh, da je vedno pripravljena. Oče Anatola je znorel, ko se je pripravljal, da usmrti Carrara, ki je moril ljudi s strupenimi gobami. Kričal je, dajte mi vode, ker sem pokrit s krvjo.
Angleški krvnik Jack Ellis, ki je umrl lela 1031, si je trikrat skušal vzeti življenje, ker ni mogel prenašati strahotnih spominov. Ko je obešal Edith Thmopson, morilko svojega moža, se je zarekel, da ne obesi nobene ženske več. Število eksekucij, ki jih je izvršil, je znašalo 206. Ameriški krvnik, izmed stoterih prosilcev izbrani ve-ščak v ravnanju z električnimi stroji, je Robert Elliot. Prvo leto je zaslužil 2500 dolarjev, ker je plačan f>o številu. Nekoč je v enem samem dnevu šestkrat zavrte! stikalo električnega stola. L. 1f>28 je v enem mesecu izvršil 28 eksekucij. V svojem bivališču blizu Newyorka je stalno zastražen, ker je dobil že mnogo grozilnih pisem, celo hišo so mu že bombardirali, a brez posledic.
Ukradena ladja
Čudna zgodba tovorne ladje »Girl Pate«, ki je aprila zapustila pristanišče Grimsby in izginila bre/ sledu, je zelo razburila angleško mornarico. Izvedenci so sklepali, da se je moštvo uprlo, od stavilo ali celo umorilo kapitina Osbornea, se polastilo parnika in sklenilo pričeti z gusarstvom ob severni ocenaski poti, kamor ie bilo namenjeno. Londonski tisk je celo zahteval, da bi proglasile oblasti izven zakona in naročile vojnim ladjam za-
kopali jionoči v naglici, da bi zakrinkali zločin. Za sedanjo nemško miselnost je značilno, da je bilo prodano več sto tisoč izvodov tega »znanstvenega dela. Weimarska »Goethejeva družba« je smatrala za potrebno, braniti čast največjega nemškega pesnika i n |x>verila to nalogo strokovnemu profesorju Heckeru. Slednji je natisnil v Lipskem razpravo, kjer jako previdno, a nepobitno dokazuje, da ne odgovarjajo obdolžitve resnici Schillet nikoli ni bil član tajnih društev. Katoliki, masoni in Židje niso imeli nobenega vzroka ga sovražiti. Umrl je za jetiko, kakor je dokazano po raztelesbi. Res jc bil jx>ko|>an ponoči, a to je pomenilo v njegovi dobi posebno čast. Toda gospa Ludendorfova se ni zmenila za ugovore. Zdaj jc natisnila novo izdajo svoje knjige »Nekaznovan zločin« z neizpreinenjeno vsebino ter ima slej ko prej dosti nac. bralcev.
sledovanje, oziroma potopitev, če se ne bi hotet vdati. Sele zdaj je razpršil ta ugibanja drugi jsar-nik. ki je nepričakvano srečal »Girul Pate« v At-lautiki med Kanarskim otočjem in Madeiro. Ugotovil je, da so krenili begunci proti otoku Salvagesu. Najbrž/ hočejo pod vodstvom kapitana Osbornea zopet iskati pravljične gusarske zaklade. Izročilo zatriuie. da- ie zakopal na otoku svoje milijone ka-
trn
Pred 125 leti se jc takole končal prvi letalni j>o skus, ki ga je izvršil krojač Berblinger iz Ulma.
pitan Kidd. ki je dolgo plenil sredi XVIII. stoletja ameriške ladje, dokler ni bil ujet in obešen v Londonu. Kapitan Osborne ie bil baje udeležen pri iskanju že poprej in je zdaj zopet sklenil poskusiti srečo, ne da bi naprosil za dovoljenje lastnike ladje. Slednji zaman oblegajo zavarovalnice. Polica se ozira na najrazličnejše nesreče, a seveda ne omenja redkega slučaja, v katerem je lastnikom odpeljal ladjo njen kapitan.
Službodfijalcc:	»Prav	rad	bi	vas sprejel v
službo, ampak vašei izpričevala mi zbujajo jx>» misleke.«
Prosilec službe: »Zaradi tega ste lahko brez skrbi, gospod, saj poznate ljudi, izpričevala nisem sam pisal.«
Foto amaterji pozor!
Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spo minske knjige.
Robata zaloga Konkurenčne cene
Prodajalna H. Ničman
Liubljana. Kopitarjeva ulica št. 2
Življenje in trpljenje v najstrašnejši vojski sveta
Zaklela legija
37
Zamislil sem se, kako bom lezel in lezel po trebuhu vso dolgo pot. Ustrašil sem se tega in mu povedal.
»Dobro,« jc dejal on in me spet tikal. »Kakor hočeš.«
Spuščal sem se po korakih niz .obronek. Krogle so spet kar deževale, odnosno padalc kakor toča. Vendar se nisem nič podvizal, marveč sem korakal počasi, kakor da se sprehajam. Toda povedati moram, da vse to ni bila nobena hrabrost, marveč strašna trudnost. Bil sem tako strahovito truden, da nisem mogel teči. Niti sama misel na smrt me ni mogla nagnati v tek. Nič na svetu bi me ne bilo vzpodbodlo toliko, da bi bil pohitel s svojimi koraki. Bil sem preveč zbit.
Doli sem našel poveljnika osemnajste, takoj nato pa poročnika Lafittea. Povedal sem mu svoje sporočilo.
Poročnik Lafitte je bil majhne rasti, miren in dobrodušen človek. Zdelo se jc, da ga vse to okoli njega prav nič ne briga.
»Dobro, dobro,« mi jc dejal kakor učitelj, kateremu otroci ne dajo miru. »Stopil bom gor, da vidim, kakšen je položaj, potem boinp že kaj naredili Bomo videli. Strojnice nc rastejo kakor gobe ...«
Vračal sem se z*njim do mesta, kjer je poročnik Vernon uravnaval streljanje, ležeč za nahrbtnikom. Nekaj časa sta se razgovarjala
o	položaju, ko je nenadno zadela Lafittea krogla prav v gleženj. Zaklel je in dejal, da pojde v ambulanto.
Ni dejal več niti besede in je krenil proti trenu. Poskakoval jc po eni nogi, da je bil zares smešen. Ko je odskakal kakih dvanajst korakov, se jc poskusil opreti na ranjeno nogo, toda bolečina v njej je bila tako neznosna, da jc nadaljeval pot poskakovajc kakor prej. Kmalu je postal droban in hiter- kakor palček
Strojnice nismo dobili, ker je vse moštvo, namenjeno zanjo, bolno ali pobito ali ranjeno kakor ponavadi. Neki Karol jc padel poleg mene, krogla ga je zadela naravnost v srce. Bob-njarja Didiera iz Pariza je krogla zadela vprav med oči. Osemnajsta sc je spet morala poslužiti bajonetov Pa vendar smo Druzc odbili.
No pa naj bo že kakor hoče, naš zakotek je bil strahovito osamljen. Nazadnje smo se nekako izvlekli in krenili naprej. Za nami ni bilo več žive duše. Senegalci so odmeglili kdovekam, a na naši levi je zijala praznina. Vsi so odšli, ne da bi se kdo kaj vznemiril, kaj bo z nami.
Tedaj je pridrvel nad nas častnik iz generalnega štaba. Bil je ves zasopel in je besnel.
»Za vraga, kaj počenjate tukaj,« je vpil na Vernona.
»Zapovedano nam je, da branimo to mesto,« mu mirno odgovarja poročnik. »Nismo dobili nobenega drugega ukaza, pa zato še naprej branimo to mesto.«
»Dobro, toda zdaj veste, kaj delajte. Poberite se čim prej.«
»Vstani! Na levo, marš, inar.š!«
Krenili srno, kakor se jc glasilo to kruto povelje, dalje in vlekli s seboj vso težko prtljago ter orožje in iskali izgubljeno kolono. Herschkoriia je zadela krogla v koleno, druga pa mu je prebila gleženj, vprav ko je dvigal svoj nahrbtnik. Opotekel se je, padel, se vzravnal in spet padel. Zdrvel sem k njemu, da bi mu pomagal, toda seržan Elienne me je prehitel. Pograbil je nahrbtnik, z eno roko objel ranjenca in ga odvedel s seboj.
Hataljon se je umikal. Na čelu je šla devetindvajseta kompanija, poleg nje devetnajsta, v zaledju pa se je pomikala osemnajsta. Druzom se je zdelo, da so zadovoljni, ker odhajamo, še bolj pa smo bili zadovoljni mi. To je bil pač redek primer vzajemnega zadovoljstva. Toda na bojišču smo morali pustiti starega Brixeya, pustili vse svoje mrliče ter celo enega, ki ni bil mrtev.
To je bil neki Nemec iz osemnajste, ki je v garniziji vršil službo nadzornika prh, bil je po francosko chef des duches. Moral je greti vodo in čistiti aparate. Pogosto smo se mu rogali, ker je na njegovih pismih, katera je
I	dobival z doma, stalo zmeraj »Hans Rhinc, chef des douehes«.
Njegovi starši v Nemčiji so si najbrž domišlja Ii v svoji nevednosti, da jc njihov sin dosegel kak višji cin. Ko je divjal najhujši boj, je Hansa zadel strel v trebuh. Hans je bil vesel fant in dober tovariš, ki je na marših zmeraj veselo pel. Vsi so ga imeli radi. Nekaj tovarišev ga je skušalo odvleči do ka-mijona, ki je služil za ambulanto. Toda Hans se je upiral in ni nikakor hotel naprej.
Kapitan osemnajste kompanije ga je tudi drezal. »Pojdite, pojdite, Hansi Dajte, naj vas odvedejo do ambulante.«
Toda Hans je ostal trdovraten.
Non, non, mon capitaino, pustite ine. Nočem se ganiti. Preveč me boli. Končano je, fini. Pustite me, da tukaj umrem. Vse je fini (končano). Fini boji, fini glad, fini žeja, tlaka. Fini dolgi marši- v vročini. Cest fini! Nočem se premakniti. Prosim vas, mon capitai-ne, pustite me, da umrem tukaj in dajte mi mojo puško.«
Puške ali kateregakoli orožja ne smeš v nobenem primeru pustiti tam, kjer bi morda utegnilo služiti sovražniku. Vendar je poveljnik osemnajste dovolil Hansu, da je svojo puško obdržal.
Ko smo se mi v vsej naglici umikali, smo še zmeraj slišali, kako Hans strelja na Druze, ki se mu bližajo. Še strel, potem pa je bilo vse tiho. Hans je zadnji naboj zatrdno prihranil sam zase.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva fc.
Telefon 2992 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čec. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.