Aktualno Slovenija • Branjevke z davčnimi blagajnami, avtomati brez računov O Stran 2 Podjetništvo Podravje • Dve ponudbi za gradnjo ceste Ormož-Markovci O Stran 3 V i 11 Štajerski Ptuj, torek, 18. junija 2024 Letnik LXXVII • št. 47 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR Podravje, Haloze • Lokalni politiki o (ne)podpori vetrnim elektrarnam Občini šest milijonov evrov za pet vetrnic V najbolj zahodni haloški občini, v Makolah, je velik del občanov na nogah. Razburja jih načrtovana postavitev petih vetrnic na pobočju Plešivca Več na strani 3. Danes priloga g! ¡M Aktualno Ormož • Konec stavke na upravni enoti O Stran 2 Podravje Ptuj^ Učenci na javne avtobusne linije O Stran 5 Podravje Ormož • V Ivanjkovcih bodo dobili večjo telovadnico O Stran 8 Kronika Podravje • Gozdnih klopov veliko več kot pretekla leta O Stran 24 v Šport Nogomet • Z novim trenerjem začetek tektonskih premikov v Kidričevem O Stran 13 Foto: MV in Pexel Goljufije preko spleta, telefonov Dostavljajo _ nenaročene pakete z odkupnino llllllffe ŠtSMgnil Videm • Marko iz Strmca®» »Domačini se zavedam^ nevarnosti, Štajerski TEdSIT? radioPTÜI Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX pripravili privlačno nagrado. 2 Štajerski Aktualno torek • 18. junija 2024 Slovenija • Branjevke z davčnimi blagajnami, samopostrežni avtomati brez kakršnegakoli računa Pred zakonom naj bi bili vsi enaki. Je res tako? Minister za finance Klemen Boštjančičje ob predstavitvi davčnih sprememb napovedal, da bi po novem tudi samopostrežni avtomati za kavo, pijače in prigrizke morali izdajati račune, kot to od začetka lanskega leta velja za avtomate na parkiriščih. Ministrstvo za finance se je le nekaj dni od javne predstavitve davčnih novosti potegnilo nazaj in sporočilo, da pri obveznem izdajanju računov na avtomatih najbrž ne bodo vztrajali. Marsikateri obrtnik oziroma podjetnik je ob informaciji, da na avtomatih, ki izdajajo blago, poteka poslovanje brez računa, zastri-gel z ušesi. Od leta 2016 so namreč za gotovinsko poslovanje v veljavi davčne blagajne, preko katerih na Finančni upravi RS (FURS) neposredno vidijo vsak račun in ga lahko sproti ali naknadno preverijo. Zavezanci za davčne blagajne so tudi najmanjši prodajalci, celo branjevke na tržnici, potujoče trgovine, avtobusni in taksi prevozniki in ne nazadnje tudi društva, ko organizirajo veselice. Niti račun, kaj šele davčna blagajna Kako je torej možno, da FURS na eni strani pri mikroprodajalcih izvaja neposreden nadzor nad prodajo blaga in storitev, na drugi strani pa sploh ni treba izdajati računa? Prodajalec, ki blago prodaja na avtomatih, ima v primerjavi s klasičnimi trgovinami tudi bistveno nižje stroške poslovanja, ker nima prodajalcev in ne fizične trgovine ter z njo povezanih stro- Kaj pravijo na Petrolu? Ljubitelji kave si jo večkrat skuhajo na avtomatih na bencinskih servisih. Še posebej priljubljenaje Petrolova. V podjetju so povedali, da če bo obveljala sprememba zakonodaje, jo bodo upoštevali. »Potrebne bodo določene prilagoditve v zvezi z obveznostjo takojšnjega sporočanja podatkov o prodaji davčnemu organu. Novo zakonodajo bomo upoštevali, ocenjujemo pa, da ne bo prinesla večjega (pozitivnega) doprinosa, ker že zdaj izvajamo fiskalizacijo na dnevni ravni.« škov. Prodajo blaga popisuje sam, posredno to pomeni, da si sam odmerja tudi davek. Ker prodajalcem na avtomatih računov ni treba izdajati, obveznost davčnih blagajn zanje ne velja. Pravilnik o izvajanju Zakona o DDV-1 določa, da izdaja računov pri prodaji blaga ni obvezna, če zavezanec podatke o prodaji zagotovi s popisom začetnih in končnih zalog, ki ga opravi najmanj enkrat mesečno, so pojasnili na FURS-u. In kako sodelavci FURS-a nadzirajo pravilnost izkazanih podatkov o prometu na prodajnih avtomatih? »Z nadzorom in pregledom poslovanja zavezanca,« so odgovorili. A če je prodajalec pri prirejanju prometa kreativen, mu bodo težko stopili na prste, saj so uradni dokumenti o prodaji zgolj prodajalčevi popisi blaga, medtem ko računov ni, ker niso obvezni. Na ministrstvu potegnili zavoro Da gre za nelojalno konkurenco, so ministrstvo za finance opozarjali tudi gospodarstveniki. Zato so na ministrstvu šli v akcijo, a so hitro potegnili zavoro. »S prvotnim predlogom smo želeli nasloviti predvsem opozorila dela gospodarstva o nelojalni konkurenci v primerjavi s ponudniki, ki morajo izdajati račun (v digitalni ali papirni obliki), ter omogočiti učinkovito izvajanje nadzora finančne uprave. Ob upoštevanju prejetih pripomb in predlogov ter dodatni preučitvi predstavljenih rešitev smo izhodiščni predlog preoblikovali.« Samopostrežni avtomati bodo verjetno tudi v prihodnje blago izdajali brez računov. Medtem pa morajo vsi drugi prodajalci (in izvajalci storitev) imeti davčne blagajne in obvezno izdajati račune. Direktor družbe Delikomat: »S podatki ni mogoče manipulirati« Podjetje Delikomat z najbolj razširjeno mrežo avtomatov z napitki in prigrizki v Sloveniji je v obračunskem obdobju oktober 2021-september 2022 (zadnjajavna objava) ustvarilo 13 milijonov evrov prihodkov in 181.000 evrov dobička. Sedež družbe je v Mariboru, zaposluje 118 sodelavcev, v Sloveniji imajo več kot 7.500 samopostrežnih avtomatov. Poleg prodaje na avtomatih se ukvarjajo še z veleprodajo surovin ter prodajo in oddajo samopostrežnih avtomatov in opreme. Direktor Delimokata Leopold Vehovar je povedal, da ima njihova skupina v osmih državah Srednje in Vzhodne Evrope nameščenih nekaj deset tisoč avtomatov brez obveznosti izdaje računov. Na vprašanje, kako štejejo promet in ali imajo avtomati nameščene števce, je odgovoril: »Vsak avtomat ima svoj števec, vse transakcije se elektronsko zabeležijo in prenesejo v sistem, kamor se prenese tudi s strani banke preštet denar. S podatki ni mogoče manipulirati, se kontrolirajo, redno in po zakonu. Kot vsa druga podjetja prijavimo prihodek in oddamo poročilo za obračun DDV.« Da ne bi tiskali in smetili s papirjem ... Verjeli ali ne: med drugim je razlog okoljske narave. Tako so navedli na finančnem ministrstvu. Da torej ne bi šlo še več papirja v nič in z njim ne bi smetili okolja. Ob vseh onesnaževalcih, ki teptajo planet, je argument o varčevanju in nesmetenju s papirjem resnično bizaren. Prodajalci na samopostrežnih avtomatih so očitno Med večjimi ponudniki napitkov in prigrizkov v avtomatih je Delikomat, ki je del mednarodne poslovne skupine. Kot kaže, so pri umiku predloga o obveznem izdajanju računov na samopostrežnih avtomatih prevladali argumenti Trgovinske zbornice Slovenije (TZS). Obvezno izdajanje računov bi za podjetja, ki upravljajo avtomate, po navedbah TZS pomenilo precejšen organizacijski, finančni in kadrovski izziv, najbolj v fazi vzpostavitve zaradi stroškov investicije v informacijsko nadgradnjo. Spomnimo, da so stroške z nadgradnjo informacijskih sistemov in programske opreme zaradi uvedbe davčnih blagajn konec leta 2015, preden so te v začetku 2016 zaživele, imeli vsi podjetniki, ki poslujejo z gotovino. dosegli svoje, saj z ministrstva za finance sporočajo naslednje: »Po novem predlogu izdaja računov na avtomatih za prodajo blaga in na avtomatih za prodajo storitev ne bo obvezna, obvezno pa bo sporočanje podatkov o vsaki prodaji iz avtomata davčnemu organu, kar je primerljivo ureditvi davčnega potrjevanja računov.« Prodajalci na avtomatih bodo v primerjavi s tistimi, ki imajo davčne blagajne, pri davčni obravnavi očitno še naprej privilegirani, saj zanje veljajo bistveno bolj zrahljana pravila kot za druge. Gre za neenakopravno, v odnosu do zavezancev davčnih blagajn celo dis-kriminatorno obravnavo. Računa, ki je povezan z davčno blagajno, ni moč skriti, medtem ko pri avtomatu računa sploh ni. Tako lahko prodajalec promet prireja, kot želi, in se izogne plačilu davka. Ali pa tudi ne. Odvisno od njegove poštene drže. Mojca Zemljarič Foto: CG Foto: CG Foto: CG Ormož • Konec stavke na Upravni enoti Ormož Ni imela več smisla Ormoški upravni delavci so v prvih dneh junija prekinili vse stavkovne aktivnosti. »Preverili smo voljo naših članov in ostalih zaposlenih ter ugotovili, da stavka nima več podpore večine in da v tem trenutku niso za nobeno obliko stavke, zato smo sprejeli sklep o njeni prekinitvi,« je povedala sindikalna zaupnica Suzana Kozel. »Ministrstvo za javno upravo nam je namreč naložilo širok seznam bistvenih nalog, ki jih moramo izvajati v času stavke, kar v praksi pomeni, da morajo mnogi upravni delavci opravljati celoten obseg svojih siceršnjih nalog. Zato smo se začeli spraševati, kakšen je sploh smisel, da stavkamo, če pa moramo delati v enakem obsegu kot pred stavko. Ker ga ni, smo od stavke odstopili, saj nam je država s to določitvijo obveznosti v bistvu omejila pravico do stavke.« Na UE Ormož, kjer je zaposlenih 22 ljudi, so sprva stavkali ob sredah, nato pa so se pridružili večini upravnih enot po Sloveniji, ki so stavko zaostrile na vse dni v delovnem tednu. Za zdaj so edina upravna enota, ki je stavko zaključila. SD Ormoški upravni delavci so prepričani, da jim je država z določitvijo bistvenih nalog, ki jih morajo opravljati tudi med stavko, omejila pravico do nje, zato so prekinili vse stavkovne aktivnosti. Foto: SD torek • 18. junija 2024 Aktualno Štajerski 3 Makole • Svetniki o podpori vetrnim elektrarnam v občini, civilna iniciativa odločno proti Občini šest milijonov evrov za postavitev petih vetrnic V najbolj zahodni haloški občini, v Makolah, je vsaj del občanov na nogah. Razburja jih načrtovana postavitev petih vetrnic na pobočju Plešivca (vse na območju Makol). Investitor je podjetje Stiria invest iz Rogaške Slatine, ki se že šest let trudi za pridobitev dovoljenj v skladu s postopkom državnega prostorskega načrta, podobno kot Dravske elektrarne Maribor za izgradnjo vetrnic v Žetalah, na slemenu Maclja. A v Makolah so investitorji naleteli na oviro - to je Krajinski park Boč-Donačka gora. Sedaj želijo s pomočjo občine doseči spremembo odloka o krajinskem parku, ki bi dovoljeval gradnjo vetrnih elektrarn, čemur pa v civilni iniciativi Odločen ne vetrnim elektrarnam na Boču ostro nasprotujejo. Pravijo, da ni denarja, za katerega bi prodali Boč, zdravje in pitno vodo. V okviru postopka sprejemanja državnega prostorskega načrta je pripravljavec pridobil različna mnenja nosilcev urejanja prostora, »med katerimi so najbolj problematične smernice Zavoda RS za varstvo narave, iz katerih izhaja, da načrtovane prostorske ureditve ni možno izvesti, saj je vetrna elektrarna načrtovana na območju Krajinskega parka Boč-Do-načka gora. Odlok o zavarovanju krajinskega parka iz leta 1992 ne dovoljuje umeščanja industrijskih objektov v prostor,« so pojasnili v podjetju Urbis, ki pripravlja dokumentacijo. Občini so tako predlagali, da bi v odlok vnesla izjemo, ki bi omogočila izgradnjo elektrarn, če bi se njihova postavitev izkazala za sprejemljivo z vidika vplivov na okolje. Za spremembo odloka pa ne zadostuje le privolitev občine, odloku mora zeleno luč prižgati tudi Zavod RS za varstvo narave, so opozorili v mariborskem podjetju, kjer se zavzemajo, da bi zavod pripravil nove strokovne študije na podlagi najnovejših dognanj s področja vetrne energije. Občina naj bi bila naklonjena vetrnicam Predstavniki občine Makole (župan, podžupan ter direktor občinske uprave) so na sestanku, ki je potekal aprila s predstavniki investitorjev in pripravljavcev, pojasnili, da so naklonjeni umeščanju vetrnih elektrarn na območju občine, kar naj bi s stališči izkazovala tudi večina občinskih svetnikov. Iz zapisnika sestanka še izhaja, da naj bi si želeli čim večje število vetrnih agregatov ter da bo občina nare- V Makolah pet, v Rogaški Slatini tri vetrnice Po prvotnih načrtih je bila predvidena postavitev osmih vetrnih elektrarn, in sicer po štiri v občinah Makole in Rogaška Slatina. »Tudi zaradi novejše tehnologije smo število stojišč zmanjšali, po dogovoru pa eno prestavili iz občine Rogaška Slatina na območje občine Makole. Razlike je bilo vsega nekaj metrov,« je spremembo pojasnil Franc Sajko iz podjetja Stiria invest. Če je razlika v naravi minimalna, pa bo finančni učinek ob morebitni uresničitvi projekta toliko bolj viden. Občina, v kateri bo postavljena vetrnica, naj bi bila namreč upravičena do enkratnega nadomestila 200.000 evrov na en megavat (MW) inštalirane moči. Stiria invest pa razmišlja o postavitvi vetrnic z nazivno močjo 3,5 MW ali 6,6 MW, kar pomeni od 700.000 evrov do 1,3 milijona evrov nadomestila na vetrnico. Foto: Mojca Vtič Preteklo nedeljo se je na poziv civilne iniciative Odločen ne vetrnim elektrarnam na Boču pri Lovskem domu Makole zbralo okrog sto občanov, to sredo jih veliko več pričakujejo na trgu ob občinski stavbi. dila vse, kar je potrebno, da pripomore k uresničitvi projekta. Na podlagi stališča so bili oblikovani tudi trije sklepi, ki naj bi jih svetniki obravnavali na seji, ki bo 26. junija, in sicer: da občinski svet podpira gradnjo vetrnih elektrarn na območju Plešivca, da bodo začeli postopke za spremembo odloka, ki bo omogočil umestitev vetrnih elektrarn, ter da bodo podali pobudo na Zavod RS za varstvo narave za izdelavo novih strokovnih nalog, ki so osnova za pripravo odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in s tem varstvenih režimov krajinskega parka. Do realizacije projekta je nato še dolga pot, investitor Franc Sajko pa dodaja, da bo javnost v skladu s postopkom o vseh korakih obveščena. »Ne ve se, kateri vodni viri bodo usahnili« V civilni iniciativi občanov pa opozarjajo, da projekt poteka v tajnosti, mimo občanov, čeprav ima nepopravljive vplive na rastlinstvo, živalstvo in vire pitne vode. »Načrtovane so vetrnice, ki zahtevajo temelje 70 x 70 metrov V Žetalah ne izključujejo referenduma DEM naj bi na območju Maclja postavile pet vetrnih agregatov. »Zadnja informacija, ki jo imam, je ta, da naj bi bile še letos znane strokovne podlage, med drugim presoja vplivov na okolje. Predvideno pa je, da bi bili dve vetrnici na območju naše občine, tri na območju Rogatca,« je povedal župan Žetal Anton Butolen. Dodal je, da so tudi v Žetalah mnenja glede vetrnic deljena, obenem pa zagotovil: »Ni bojazni, da bi šel projekt mimo ljudi, vključitev javnosti zahteva že sam postopek. Ko bodo podlage pripravljene, bodo o vsem obveščeni, in če se bo izkazalo, da so občani razdeljeni, bomo pripravili tudi referendum.« površine in 30 metrov globine ter sidra, ki so umeščena 50 metrov globoko. Gre za resen poseg v samo drobovje Boča. Vemo pa, da gre za kraški svet, kjer je prepletenost vodnega sistema izjemna. Nikoli se ne ve, kateri vodni viri bodo usahnili,« je opozoril Boštjan Plaznik. Dodal je, da se govori o šestih milijonih evrov, za katere pa še ni znano, kdaj in če bodo sploh izplačani. »Na koncu pa se šestih milijonov ne da ne pojesti ne popiti.« Neki drug govornik, ki se imensko ni želel izpostaviti, pa je dejal: »Vetrne elektrarne sodijo kvečjemu med skalovje, modrase in gade, nikakor v gozdove, ki so rasli stoletja.« Mojca Vtič foto: MV Spodnje Podravje • Dve ponudbi za gradnjo ceste Ormož-Markovci Kdo bo poleti odpiral šampanjce? Ponudbo za gradnjo nove glavne ceste med Ormožem in Markovci sta oddala dva ponudnika: Pomgrad v partnerstvu z VOC Celje in Cestnim podjetjem Ptuj ter idrijski Kolektor. Oboji so vrednost del izračunali na približno 85 milijonov evrov, razlika med ponudbama je zgolj 400.000 evrov, kar je polovica odstotka. Vrednost ponudbe konzorcija Pomgrad, VOC in CPP je 84,7 milijona evrov, Kolektorja 85,1 milijona evrov. Dva ponudnika, ki sta v prvem krogu razpisa z referencami šla skozi sito razpisa, ponudb nista oddala. To sta avstrijski gradbeni velikan Strabag in hrvaški GP Krk. Če bo obveljalo golo načelo najcenejše ponudbe, bodo šampanjce odpirali v štajersko-pomurski gradbeni navezi Pomgrad, VOC in CPP. A treba je počakati na pravnomočnost odločitve naročnika. Skladno z razpisanimi pogoji in merili bo razpisna komisija obe prispeli ponudbi podrobno pregledala in ocenila. »Po pravnomočni odločitvi izbora bo podpis pogodbe z izvajalcem del, kar je predvideno v poletnih mesecih. V nadaljevanju bo sledil začetek del na terenu,« so pojasnili na DARS-u. DARS je ob objavi prve faze razpisa za cesto Ormož-Gorišnica-Markovci pred tremi leti računal, da bo gradnja stala 50 milijonov evrov. Z novelacijo investicijskega programa so v začetku letošnjega leta vrednost gradnje ocenili na 73 milijonov evrov. Obe ponudbi gradbenih podjetij se sedaj gibata okoli zneska 85 milijonov evrov. Dvofazni razpis za izbiro izvajalca gradnje ceste Ormož-Markovci se je časovno zavlekel tudi zaradi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Slednje je pravnomočnost prestalo v začetku letošnjega leta, nakar je DARS v prvi fazi razpisa pozval izbrane ponudnike k predložitvi finančnih ponudb. Zdaj ima v hiši dve ponudbi, komu bo oddal delo, bo znano poleti. Zgradili bodo 16 kilometrov dvopasovne ceste. Ta bo med Markovci in Forminom tekla ob dravskem kanalu. V Forminu bo priključek za lokalni promet, mogoče tudi za novo cestno povezavo do Zavrča, če bo zanjo denar. Tudi od Formina naprej gre cesta ob kanalu, v Cvetkovcih ga bo prečkala in nato nadaljevala pot čez polja do Ormoža. Cesto bodo predvidoma gradili dve leti in pol, Sodelovanje pri 85-milijonski investiciji se obeta tudi Cestnemu podjetju Ptuj. to pomeni do začetka 2027. Trasa ceste od Markovcev do Ptuja medtem še ni umeščena v prostor. Vsekakor bi bilo smotrno, da bi gradnjo drugega odseka, torej proti Ptuju, nadaljevali, ko bi prvega končali. Tako bi Ormož in Ptuj po skoraj 30 letih čakanja dobila boljšo oziroma potrebam sodobnega časa primerno prometno povezavo do avtocestnega omrežja. Mojca Zemljarič Foto: CG 4 Štajerski Podravje torek • 18. junija 2024 Ormož • Novost v Psihiatrični bolnišnici Ambulanta kliničnega farmacevta S pomočjo novoustanovljene ambulante kliničnega farmacevta, vodijo dr. Matej Štuhec, specialist klinične farmakologije, ki je zadolžen tudi za bolnišnično lekarno, bo v ormoški psihiatrični bolnišnici obravnava pacientov še bolj celostna in kakovostna. Kot je povedal, gre za prvo tovrstno ambulanto v katerikoli slovenski bolnišnici, v psihiatričnih pa jih v tem delu Evrope poznajo samo na Češkem. »Terapijske preglede v ambulantah kliničnih farmacevtov v naših zdravstvenih domovih izvajajo že od leta 2017, v bolnišnicah pa takih ambulant še ni, čeprav jih je zdravstveni svet že lani potrdil in ministrstvu za zdravje predlagal, da se z ZZZS dogovori glede financiranja storitve.« Psihiater in farmacevt z roko v roki Zakaj je vloga farmacevta svetovalca pri zdravljenju tako zelo pomembna? Če poenostavimo: zato ker bo preučil predpisana zdravila, ugotovil, ali so med seboj kompatibilna, in omejil njihovo količino, da pri pacientu ne povzročijo dodatnih zdravstvenih težav. »Naša ambulanta je seveda osredotočena na psihiatrične bolnike, zato sodelujem s psihiatrom pri zdravljenju duševnih bolezni z zdravili, zlasti glede kombinacij zdravil, rezistentnih oblik bolezni in drugih težav, povezanih z zdravili. Timska obravnava zdravljenja z zdravili je s takim sodelovanjem zato boljša.« Dr. Matej Štuhec: »Kar pet odstotkov pacientov prejema več kot deset zdravil, o polifarmaciji pa govorimo že, kadar bolnik zaradi bolezni hkrati jemlje štiri ali več zdravil, bodisi na recept ali brez recepta. S tem se poveča verjetnost, da se mu pojavijo neželeni učinki.« Veliko zdravil, ki niso vedno kompatibilna Pomemben del je število zdravil. »Kar 5 % pacientov prejema več kot deset zdravil. O polifarmakoterapiji ali na kratko polifarmaciji pa govorimo, kadar bolnik zaradi bolezni hkrati jemlje štiri ali več zdravil. S tem se poveča verjetnost, da se mu pojavijo neželeni učinki zaradi večjega tveganja za medsebojno delovanje z zdravili, hrano ali zeliščnimi pripravki. Dejstvo je, da so za učinkovito zdravljenje običajno potrebne kombinacije zdravil, npr. antidepresivov pri depresiji, duševnim boleznim pa se pridružujejo še ostale bolezni, kot sta hipertenzija in diabetes, vendar lahko farmacevt psihiatru pomaga najti optimalne kombinacije in predlaga ukinitev določenih zdravil ali spremembe odmerkov. Naša naloga je namreč izboljšati uspeh zdravljenja, poenostaviti shemo jemanja zdravil, zdravila pa prilagoditi tako, da ne bodo preveč obremenjevala delovanja ledvic in jeter.« Polifarmacija zlasti pri starejših Ker smo družba, ki se stara, pri čemer posebej izstopa SV del države, je polifarmacija zlasti težava pri geriatričnih bolnikih, pravi Štuhec. »Zato starejši pacienti pogosto dnevno zaužijejo kup zdravil, saj imajo najrazličnejše zdravstvene težave.« Tako ne preseneča, da so bili v ponedeljek, ko je ambulanta kliničnega farmacevta v PBO začela delovati, naročeni samo pacienti, ki so starejši od 65 let. Na pregled pri farmacevtu svetovalcu se je sicer treba naročiti, prehodno pa pridobiti napotnico psihiatra. Strošek delovanja ambulante je za zdaj prevzela bolnišnica, kar pa naj bi se spremenilo z novim letom, ko bo stopil v veljavo zdravstveni program na nacionalni ravni in bodo morale ambulante kliničnega farmacevta uvesti vse bolnišnice. Za vsak pregled naj bi iz blagajne zdravstvene zavarovalnice dobile približno 50 evrov. »Veseli me, da smo kot prvi to ambulanto na ormoški psihiatriji odprli že zdaj, saj smo s tem lahko vzor drugim,« še pravi Štuhec. Z njim se strinja tudi nova direktorica PBO Ksenija Pirš. »Nismo čakali, da odprtje ambulante postane zakonska obveza, saj smo prepričani, da je že zdaj potrebna in celo nujna.« Senka Dreu Markovci • Je občinski svet res podprl »kaprice posameznikov«? David Gabrovec: »Zafrkavamo se na malenkostih« Junijska seja občinskega sveta v Markovcih je marsikoga nasmejala, predvsem zaradi manjših nerodnosti. Eden izmed svetnikov je zamešal točke dnevnega reda, župan Milan Gabrovec pa je direktorico občinske uprave nehote naslovil z napačnim priimkom. »Tovrstnim pripetljajem seje najbolje nasmejati,« je bil mnenja župan in zadnjo predpočitniško sejo v dobri uri pripeljal do konca. Svetniki so najprej soglasno potrdili več točk dnevnega reda, med drugim tudi rebalans proračuna, v katerem je bila predlagana samo ena manjša sprememba. Investitor športnega objekta Korant, ki je trenutno v izgradnji, ne bo več športno društvo, ampak občina. Po pojasnilih župana so to storili zato, da bodo lahko kandidirali za pridobitev nepovratnih sredstev. Vse od napovedane naložbe se je sicer marsikdo spraševal, zakaj so že na začetku določili za investitorja športno društvo in ne občine, ki bo celotno naložbo financirala. > |IV v* i t Nic vec izbire koncesionarja brez javnega razpisa V nadaljevanju seje pa so se mnenja vendarle nekoliko kresala glede načina podelitve koncesije za odpadke. Kot je znano, občina Markovci skupaj s še tremi občinami namerava preko razpisa iskati cenejše podjetje za odvoz smeti. Odbor za finance, ki mu predseduje županov sin David Gabrovec, je pričakovano podprl predlog občinske uprave, torej da v odloku ostane člen, ki določa možnost izbire koncesionarja tudi brez javnega razpisa. Druga dva odbora pa sta menila ravno obratno. »Pričakoval sem, da se bomo tukaj malo zapletli. Vsem nam je v interesu, da ne bomo spet nekomu nepos- Markouski občinski svet je na zadnji seji izglasoval, da občina trenutno ne more izbrati koncesionarja za smeti brez javnega razpisa. Potrdili zvišanje parkirnine PZA Občinski svet je potrdil zvišanje parkirnine postajališča za avtodome v Zabovcih z 12 na 20 evrov. Sprva so predlagali 25 evrov, vendar so si nato premislili. Uporaba petih e-koles tudi v prihodnje ostaja brezplačna, varščina pa znaša 10 evrov. Obiskovalci lahko kolesa najamejo za največ štiri ure, Zvonko Črešnik je predlagal podaljšanje na šest ur. »Marsikdo bi se mogoče peljal s kolesom, pa si nato premisli zaradi prekratkega časa najema. V štirih urah je za koga težko premagati pot do Ormoža in nazaj.« Sledila je debata glede tega, a je bila precej nesmiselna, saj so na koncu ugotovili, da baterija tako ne zdrži več kot dve uri. Na junijski seji je občinski svet potrdil tudi novega urednika občinskega časopisa. To funkcijo bo odslej opravljal Darko Štrafela. redno podelili koncesije, vendar si pustimo odprto tudi to možnost. Res ne vidim prav nobenih težav, če tudi ta možnost obstaja,« je poudaril svetnik David Gabrovec. Župan je ob tem pojasnil, da gre zgolj za eno izmed možnosti podelitve koncesije, ki bi jo morebiti uporabili samo v izjemnih okoliščinah, kot je npr. nepredviden stečaj koncesionarja. Oglasil se je Danilo Kostanjec in predlagal, da v primeru nepredvidenih dogodkov pač ponovno spremenijo odlok. Župan je nato razpravo prekinil in dal na glasovanje odlok, ki omogoča izbiro koncesionarja brez javnega razpisa. Izid glasovanja je bil neodločen, zato so svetniki glasovali še o drugi možnosti, ki so jo soglasno potrdili vsi. David Gab-rovec je pojasnil, da je roko dvignil predvsem zato, da se bodo lahko postopki izbire skupnega koncesi-onarja čim prej nadaljevali. »Ne želim, da bi občina Markovci zavlekla postopek za ostale tri občine. Se pa ne strinjam s tem, da se zafrkavamo na malenkostih,« je povedal svetnik Gabrovec. Župan je ob tem pikro dodal, da so tokrat podprli kaprice posameznikov. Estera Korošec Ptuj • Stavka se pri delu zaposlenih v ZD Ptuj ne pozna V zdravstvenem domu že 315 zaposlenih Kljub dolgotrajni stavki delo v Zdravstvenem domu Ptuj ves čas poteka nemoteno. V zadnjem času opažajo podaljševanje čakalnih dob na nekaterih področjih, kar ni posledica stavke, pač pa povsem drugih dejavnikov. »Dejstvo, da je stavka v teku, za nas pomeni precej naporno delo. Mi imamo po zakonu dolžnost, da izvajamo svojo dejavnost. Poskrbeti moramo za vse: otroke, nujne, nenujne, kronične, starejše od 65 let. Če gledamo po storitvah, nimamo upada zaradi stavke,« je pojasnila Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj. Opažajo, da marsikatero stvar, ki bi jo morali bolniki urediti drugje, na sekundarni ravni, zdaj v veliki meri urejajo pri njih. Zaposleni kažejo veliko posluha in svoje delo opravljajo nemoteno. Kljub temu pa se jim čakalne dobe na nekaterih področjih podaljšujejo. Razlog je v tem, da v ptujski ZD prihaja ogromno bolnikov od drugod, vsaj petina. Čakalne vrste daljše zaradi pacientov od drugod »Več naredimo, a takoj dobimo priliv od drugod. Na dermatologiji Metka Petek Uhan pravi, da so za to, da delo poteka nemoteno, zaslužni prav vsi zaposleni v ZD Ptuj. smo imeli zmerne čakalne dobe, zdaj so se vidno povečale, saj k nam prihajajo z vseh koncev države. Pričakujemo, da bo tako tudi z novim programom fizioterapije, ki ga dobimo v kratkem. Ko dobiš nov program, imaš najprej najkrajšo čakalno dobo, a le za kratek čas. Ker ni omejitev na lokalno področje, pridejo od povsod,« je dodala Petek Uhan. Delež tistih, ki pridejo v ptujski ZD z drugih koncev države, se razlikuje med področji, na dermatologi)! naj bi predstavljal približno petino vseh opravljenih storitev. Kar se tiče odliva zaposlenih, zaenkrat nimajo večjih težav. Dolgoletna direktorica pa poudarja, da bodo za to, da bodo delavce ohranili, nujno potrebovali spremembe v načinu plačevanja in nagrajevanja sodelavcev, primerljive tistim v zasebništvu: »Želim si, da bi lahko vse, ki delajo pri nas, ustrezno nagradili. Moramo izenačiti nagrajevanje vseh izvajalcev v državi. Takrat bomo konkurenčni tudi javni zavodi.« Za enako delo bi morale po njenem mnenju biti enake plače in tudi vse druge oblike nagrajevanja. A kljub vsemu so s kadrovsko sliko zaenkrat zadovoljni. V ZD Ptuj je trenutno 315 zaposlenih, število se konstantno povečuje. Dženana Kmetec Foto: SD Foto: CG torek • 18. junija 2024 Podravje Štajerski 5 Videm • Plaz ogroža lokalno cesto Leskovec-Strmec-Podlehnik Marko iz Strmca: »Domačini se zavedamo nevarnosti, ostali ne.« V haloških občinah se večina pobud nanaša na ceste oz. z njimi povezane mulde, jaške. Cesta je za Haložane še vedno svetinja, osnova, temelj. Živi so še namreč spomini na življenje, ko asfalta v Halozah še ni bilo, prav tako ne spluženih cest. Zaradi slabih cestnih povezav so se mnogi odselili v dostopnejše kraje, odšli na delo v tujino. Med njimi je tudi Marko iz Strmca pri Leskovcu, ki ne more razumeti, zakaj so Haložani v letu 2024 še vedno drugorazredni državljani, občani. »Plaz nam cesto ogroža že eno leto, pa občina ni naredila še nič,« pravi. Župan občine Brane Kolednik pa odgovarja, da so na občini tik pred objavo razpisa za izbiro izvajalca ter da bo plaz predvidoma saniran še letos. Lani sredi maja je v kraju Strmec na cesti Zg. Leskovec-Strmec-Podlehnik del brežine zgrmel v grapo. S sabo je plaz odnesel del ceste, varnostno ograjo. Marko iz Strmca že eno leto opozarja občino, da je čimprejšnja sanacija nujna, saj predstavlja nevarnost za voznike, pa tudi za njegov dovoz do doma. Vodstvo občine je sicer plaz uvrstilo med investicije, ki naj bi jih izvedlo še letos. Že v začetku marca je bil ta seznam na mizi, vendar je bila takrat seja zaključena že pri prvi točki zaradi nesklepčnosti, na seji v začetku aprila je bil predlog potrjen. Kaj je odtlej oz. od lani naredila občina z investicijo, ki naj bi bila težka 170.000 evrov? Namesto varnostne ograje, ki jo je s sabo potegnila zemljina, je potegnila trak in nekaj deset metrov pred plazom postavila znak s klicajem, ki opozarja na nevarnost, pred dnevi pa je cesto razširila z odstranitvijo dela zemljine hriba, v katerega se cesta na eni strani zajeda. »Gre za zelo nevaren odsek. Mi domačini vemo, kaj preži na nas, drugi, ki z navigacijo zaidejo po tej poti, pa ne vedo, kaj pričakovati, in le upamo lahko, da se nekdo z avtom ne bo zapeljal preko roba.« Marko pravi, da je že večkrat klical na občino, se tudi osebno oglasil pri zaposlenih na občinski upravi, a je prejel le obljube o začetku del. * ' ■ aCtófi- -5 - - - A .V5 ■ K-.. VvA-, ■ ■■ " M .". ■ Foto: Mojca Vtič Ograjo je odneslo pred enim letom, cesto so zavarovali s trakom. Marko iz Strmca pri Leskovcu poziva občino, da se loti čimprejšnje sanacije plazu, ki ogroža lokalno cesto Lesko-vec-Strmec-Podlehnik. »Glej Haložana, kakšen je prišel delat« V Strmcu resda živi le peščica občanov, a kot pravi, so kljub temu občani občine Videm. »Nekdaj nas je bilo za dva avtobusa, sedaj niti za enega,« pravi Marko. Odselili so se, izselili ravno zaradi slabih cestnih povezav. Tudi Marko je že pred leti odšel na delo v tujino, takrat v okviru podjetja Mirana Vuka, zadnjih deset let pa dela v Salzbur-gu ter se enkrat mesečno vrača domov. Zakaj se potem zavzema za obnovo, če ne živi v Halozah, bi se kdo obregnil. »Tukaj imam mamo, dom, in ko se upokojim, bi rad živel, kjer sem se rodil, odraščal.« Za lažje razumevanje pomena cest v času poletja in zime za Haložane pa je dejal: »Nekdaj niso plužili vseh cest, tudi te naše ne, in ko je bil sneg do kolen, takrat so bile še prave zime, sem si moral najprej utreti gaz, nato pa sva z mamo nesla moped v dolino na spluženo cesto, da sem se lahko peljal v tovarno na Kidričevo. Jaz sem držal za balanco, mama za blatnik. Se v črebljah pripeljem v Kidričevo, grem v garderobo, da se preoble-čem, pa se nekdo s Hajdine oglasi: Glej Haložana, kakšen je prišel delat ... v črebljah.« Plaz bo (predvidoma) saniran še letos Vodstvo občine, večkrat poudari župan, se zaveda pomena urejenosti lokalnih cestnih povezav, ki skupno merijo več kot 230 kilometrov. V letu 2023 so asfaltirali okrog deset kilometrov cestnih odsekov, ob tem pa jim je uspelo pridobiti 1,5 milijona evrov denarja za pokritje intervencijskih stroškov in sanacijo cest ter plazov, ki so posledica lanskih neurij. »Nekaj smo že sanirali, veliko dela nas še čaka. Zdaj se pripravljamo na razpis za izbiro izvajalca, upamo, da bomo pri tem uspešni, saj se rok za porabo državnega denarja izteče letos. Želja je bila, da omenjeni plaz v Strmcu saniramo že lani, vendar so državni organi zahtevali dodatno dokumentacijo, ki smo jo sedaj pridobili,« je pojasnil župan Brane Kolednik in dodal, da razume potrebo po čimprejšnji sanaciji, saj se s tem omeji tudi možnost nastanka še večje škode. »Vse pa je odvisno od uspeha na razpisu.« Žal pa se zgodba z lanskimi neurji ponavlja, saj tudi letos že beležijo nove plazove na cestni infrastrukturi. Mojca Vtič Foto: MV Ptuj • Enormna rast stroškov šolskih prevozov vodi v združevanje javnih in šolskih linij Učenci brezplačno na javne avtobusne linije Leta 2022je ptujska občina za šolske prevoze plačala okrog 370.000 evrov, lani že dobrih 200 tisočakov več. Če bi jih ohranili v takšnem obsegu kot sedaj, naj bi se znesek po nekaterih ocenah povišal na neverjetno raven, na okrog milijon ali celo 1,5 milijona evrov. Uradni razlogi za tako visoke ponudbe prevoznikov so povišanja cen stroškov dela, energentov ipd. Neuradno pa naj bi šlo za dogovore med dvema velikima podjetjema, ki imata monopol na svojem območju. Ključni razlog za spremembe v izvedbi šolskih linij, ki jih načrtujejo na območju MO Ptuj (in še v kateri občini), je seveda finančne narave. Občinski proračun bo sicer v prihodnjem šolskem letu predvidoma prispeval še malenkost več denarja kot letos, a manj, kot če bi v celoti ohranili vse dosedanje šolske linije, kar pomeni, da bodo nekatere linije ukinili oz. jih združili z javnimi avtobusnimi linijami; zlasti tam, kjer sta doslej ti dve liniji potekali vzporedno: »Ocenjujemo, da bi bili stroški ohranitve sedanjega načina izvajanja šolskih prevozov iracionalni in potratni z vidika javnofi-nančne vzdržnosti, saj bi po oceni lahko znašali dvakratnik sedanjih, Stroški šolskih prevozov 2021 = 263.340 evrov 2022 = 367.000 evrov 2023 = 578.544 evrov hkrati pa bi vzporedno potekali prevozi na javnem potniškem prometu. Zato si bomo raje prizadevali za integracijo javnega potniškega prometa in mestnega linijskega prometa v vzdržno celoto.« Manj avtobusnih postajališč za osnovnošolce Javni potniški promet se bo v glavnem ohranil na dosedanjih linijah šolskega prevoza, seveda pa bo tekel le ob glavnih cestah. To torej pomeni, da doslej uveljavljenih posebnih šolskih linij po lokalnih in stranskih cestah ter obvozih ne bo pokrival: »S takšnim načinom se bodo vožnje pohitrile in povečala se bo njihova frekventnost. V praksi bo to pomenilo, da bodo morali učenci opraviti pot do uradnih postajališč. Teh bo posledično nekoliko manj in ne bodo tako zgoščena, kot so bila do sedaj.« Učenci iz MO Ptuju bodo z novim šolskim letom 2024/2025 za pot v šolo torej lahko brezplačno uporabljali javne avtobusne linije (in postajališča) ter mestni avtobus, še vedno pa naj bi ostalo tudi nekaj šolskih linij. Vzpostavili pa bodo več linij mestnega potniškega prometa, kot jih je bilo doslej. Konkretni podatki o tem, kako in kje bodo potekale linije, bodo znani v kratkem. Sprememba pravilnika Prvi pogoj, da bodo spremembe sploh lahko vpeljali, pa je spre- J II II II U H Stroški šolskih prevozov gredo iz leta v leto v nebo. memba pravilnika o povračilu stroškov šolskega prevoza šoloobveznih otrok in otrok s posebnimi potrebami v MO Ptuj. Ta je bil sprejet leta 2016, spremenjen najprej septembra 2021 in drugič ta teden, na junijski seji. »Izvajanje javnega potniškega prometa po novih koncesijskih pogodbah, ki so bile podeljene izvajalcem prevozov v lanskem letu, bo začelo veljati 1. julija in prinaša spremembe z vidika upravljanja, izvajanja ter uporabe storitev za potnike, s tem pa tudi spremembe storitev brezplačnega prevoza za učence osnovnih šol.« Na občini so prepričani, da bo večina otrok, ki jim pravica do brezplačnega prevoza pripada po 56. členu Zakona o osnovni šoli, po novem v veliki meri začela uporabljati javni potniški promet in linije mestnega avtobusa. Dženana Kmetec Foto: CG 6 Štajerski V središču torek • 18. junija 2024 Slovenija, Podravje • Najrazličnejše in vedno nove oblike goljufij: preko spleta, telefonov, pošte Dostavljajo nenaročene pakete z odkupnino Foto: Pexel Iz leta v leto poznamo več oblik prevar kupcev. Od tega, da dostavijo nekaj popolnoma drugega od oglaševanega in naročenega, do tega, da dostavna podjetja proti plačilu pripeljejo nenaročen paket z odkupnino. Pogosto takšne pakete pošiljajo podjetja iz tujine, zato je povračilo enkrat vplačanega denarja praktično nemogoče. Kje sploh dobijo naše naslovne in osebne podatke? »Preko spleta smo naročili vrtno sedežno garnituro, na sliki je bila zelo lepa, ob dostavi pa nekaj popolnoma drugega. Navadna cenena kitajska plastika, ki ni vredna nič,« je svojo izkušnjo predstavila naša bralka Jana. Enak primer, le z drugačnim blagom, je imel Janko. Preko spletne trgovine je naročil orodje, aparat za rezanje keramičnih ploščic; za sto evrov je dobil praktično neuporabno igračo. Šele ob preverjanju sedeža podjetja in naslova pošiljatelja se je razkrilo bistvo težave. V obeh primerih se je izkazalo, da prodajalec nima nikakršnih ustreznih dosegljivih kontaktnih podatkov za vračilo. Čeprav ob nakupu na veliko piše, da se naročeno blago lahko zamenja ali vrne, podatkov, ki bi to omogočali, ne najdemo na spletu. Nepozornost in zaupanje v poštenost prodajalcev nas tako lahko hitro staneta nekaj sto evrov. Ne prevzemajte nenaročenih paketov! Porast spletne prodaje se na delu pošte in dostavnih podjetij močno pozna. Dnevno dostavijo na tisoče paketov, večino naročenih, v zadnjem obdobju pa vedno več nenaročenih. Gre za še eno obliko prevare, ko je paket dejansko naslovljen na naslovnika, kar je še bolj zavajajoče. Ko ga kupec prevzame z odkupnino, pa v njem dobi ničvredno malenkost, ki ga je drago stala. »Takšne ponudbe, ki pozivajo k takojšnjemu ali odloženemu plačilu, so v nasprotju z Zakonom o varstvu potrošnikov. Zakon o varstvu potrošnikov v 35. členu namreč določa, da nenaročene ponudbe blaga, storitev ali digitalne vsebine, ki pozivajo potrošnika k takojšnjemu ali odloženemu plačilu, niso dovoljene. Potrošniki zato v primeru prejema nenaročenega blaga do podjetja nimate nobenih obveznosti in niste zavezani k plačilu. Če se na nenaročeno ponudbo ne odzovete, se šteje, da ponudbe ne sprejemate. Ključno je, da se kot potrošnik zavedate svojih pravic in se premišljeno odločate tako za spletno nakupovanje kot prevzemanje paketov,« so poudarili na vladnem portalu gov.si. Svetujejo, da ob nakupih na spletu najprej preverite podjetje: »Če podatkov o podjetju na spletni strani ne najdete in ni jasno, kam lahko vrnete paket, svetujemo, da nakupa v takšni spletni trgovini ne opravite. O naročenem blagu obvestite tudi druge člane gospodinjstva, ki bi lahko prevzeli paket od dostavne službe. Če se informacije o pošiljatelju na paketu razlikujejo od tistih na spletni strani ali pa sploh niso navedene, je prav, da postanete sumničavi.« Ob prejemu nenaročenega paketa z odkupnino predlagajo, da prejemnik pred plačilom preveri naziv podjetja in njegov naslov. Če pošiljatelj ni znan ali sploh ni naveden, naj paket zavrne. In kar je še pomembno: če paket nima odkupnine in ga prevzamete, v paketu pa je račun, slednjega niste dolžni plačati. Prav tako niste dolžni paketa vračati na svoje stroške. Namesto pravega šivalnega stroja dobili igračo Primerov različnih prevar je ogromno. Potrošniki se na podlagi spletnih oglasov zelo pogosto odločijo za nakup izdelka v spletni trgovini, problem pa so predvsem neznani prodajalci iz tretjih držav: »Naročili smo paket, ga prevzeli z odkupnino, ob odprtju pošiljke pa ugotovili, da izdelek ne ustreza naročenemu in oglaševanemu. Namesto šivalnega stroja priznane znamke v vrednosti 129 evrov smo dobili otroško igračo v obliki šivalnega stroja, vredno približno sto evrov manj od naročenega.« Hekerji lani Slovence ogoljufali za neverjetnih 27 milijonov Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT je lani zabeležil vnovično rast števila kibernetskih prevar. Hekerji so si z različnimi spletnimi goljufijami pridobili za okoli 27,5 milijona evrov, povprečno oškodovanje je znašalo okoli 42.000 evrov. Gorazd Božič, vodja SI-CERT-a, in Jasmina Mešic, koordinatorka nacionalnega programa ozave-ščanja Varni na internetu, sta povedala, da napadalci vedno pogosteje za svoje krinke izrabljajo slovenske storitve in podjetja, ki so slovenskim uporabnikom blizu in tudi vzbujajo več zaupanja. Največja oškodovanja so povzročile kripto investicijske prevare, največjo rast prevar pa opažajo pri t. i. smishing napadih. Smishing napadi so SMS-sporočila, namenjena kraji finančnih podatkov. Njihovo število se je lani povečalo skoraj za petkrat. Nevarne aplikacije in zlorabe podjetij Napadi postajajo vse bolj prilagojeni telefonom in našim uporabniškim navadam. Na SI-CERT-u beležijo velik skok v številu napadov prek SMS-sporočil in aplikacij za hipno sporočanje (npr. Viber, WhatsApp). Nevarnosti se selijo na pametne telefone v obliki zasebnih sporočil, ki pod pretvezo »preverjanja podatkov«, »potrjevanja transakcij« ipd. želijo izvabiti podatke za dostop do elektronske banke in podatke kreditne kartice. Ti napadi prek SMS-sporočil so za uporabnike lahko nevarnejši od napadov preko elektronske pošte, saj pred slednjimi ščitijo filtri na poštnih strežnikih, ki blokirajo večji del lažnih sporočil. Zaznali pa so tudi več »phi-shing« napadov, kjer so zlorabili podjetja Mimovrste, Bolha.com, Pošta Slovenije, Ames elektronsko pošto ipd. Obenem je tudi slovenščina vedno boljša in prepričljivejša, kar je posledica zmogljivih prevajalskih programov. Podoben trend je tudi pri lažnih spletnih trgovinah, ki zavajajo, da gre za slovenske trgovce oz. slovenske distributerje, in sicer tako, da v imenu spletne trgovine uporabljajo ime Slovenija. Personalizirani napadi Prav tako opažajo, da napadalci žrtvam posvetijo zelo veliko časa. Napadi so vse bolj personalizirani in prilagojeni posamezni žrtvi. Vse več je napadov z neposrednim stikom, torej napadalci žrtev pokličejo po telefonu ali navežejo stik preko zasebnega sporočila (Viber, Telegram). Vzamejo si veliko časa za prepričevanja in pojasnila, izstopajo predvsem kripto investicijske prevare, kjer za prepričljivejšo krinko organizirajo spletne seminarje, video navodila, zaprte podporne skupine ipd. Izpostavili so tudi porast oglasov, ki vodijo neposredno v spletno zlorabo -lažno trgovino, »phishing« spletno mesto, kripto prevaro ipd. Oglaševalske platforme, npr. Meta, Google Ads, ter oglaševalske mreže so spletni napadalci popolnoma usvojili in so, če karikiramo, postale že del običajne poslovne prakse. Uporaba (oz. natančneje zloraba) legitimnih oglaševalskih orodij za zvabljanje uporabnikov v različne spletne prevare ni novost, presenetljivo pa je, kako pogosti so postali tovrstni oglasi, kako dobro ciljajo na uporabnike in kako malo vzvodov je na voljo, da bi se spletni uporabniki zaščitili. Banke opozarjajo Glede na to, da so spletne goljufije resen družbeni problem, si Združenje bank Slovenije (ZBS) Foto: Marko Vaupotič prizadeva za dvig ozaveščenosti javnosti glede pretenj, ki jih prinaša neustrezna uporaba naprav in spletnih aplikacij. Stanislava Zadra-vec Caprirolo, direktorica ZBS, je poudarila, da hiter razvoj tehnologije vodi v vse bolj kompleksne ki-bernetske napade. Stopnja digitalnih veščin in kompetenc državljanov EU pa je relativno nizka. Leta 2021 je 87 % ljudi (starih od 16 do 74 let) redno uporabljalo internet, le 54 % pa jih je imelo vsaj osnovne digitalne veščine.Vse več napadov na svoje komitente beležijo tudi banke in hranilnice, pri čemer napadalci povezave na lažne spletne strani pošiljajo v SMS-sporočilih, ki vsebujejo navidezno resnične podatke o banki. Banke imajo tudi sisteme in mehanizme, s katerimi zmanjšajo tveganja tako za banko kot za stranke, vendar največ za varnost svojih podatkov lahko naredi vsak posameznik. Ob tem banke redno opozarjajo, da nikoli ne zahtevajo vnašanja osebnih prijavnih podatkov ali podatkov o karticah v spletne povezave, poslane preko elektronskih ali SMS--sporočil. To je lahko prvi znak, da gre za prevaro. Tako sporočilo je treba takoj zbrisati. Če ste v lažno spletno banko morebiti že vnesli svoje identifikacijske podatke, nemudoma pokličite kontaktni cen- torek • 18. junija 2024 V središču Štajerski 7 Če ima podjetje sedež g •• • • V*| v tujini, je povračilo denarja skoraj nemogoče V primeru dostave nenaroče-nih paketov je tržni inšpektorat že večkrat zahteval podatke o pošiljatelju. Ugotovili so, da so slovenskim dostavnim družbam pakete najpogosteje dostavljala dostavna podjetja iz tujine, ki pa niso dejanski pošiljatelji, zato »se sledi zaradi omejenih možnosti nadaljnjega poizvedovanja izgubijo. V nekaterih primerih pa so pošiljatelji podjetja iz Kitajske.« Ko gre za podjetja iz tretjih držav, pomeni to za potrošnika velike težave pri izsleditvi in zahtevku za vračilo denarja. Pomoč lahko iščejo le pri morebitnih potrošniških organizacijah v državi prodajalca. Najpogosteje obupajo in preprosto pozabijo denar, za katerega so bili opeharjeni. Vprašanje je, kje pošiljatelji iz tujine sploh dobijo podatke, naslove tistih, ki jim nenaročeno blago pošljejo in dostavijo. Mnoga podjetja, ki se ukvarjajo s takšnimi in drugačnimi prevarami kupcev, služijo zgolj s prodajo tovrstnih seznamov »na-ivnežev«. Takih, ki so jih že večkrat tako ali drugače pretentali. Tržni inšpektorat pogosto nemočen Na tržnem inšpektoratu imajo s spletnimi in drugimi prevarami ogromno dela. Nekatere kršitelje obravnavajo že leta, ti pa spretno zapirajo stara in odpirajo nova podjetja ter nadaljujejo s prevarantski-mi praksami. Ko ima pošiljatelj ne-naročenega blaga sedež v Sloveniji, se lahko potrošnik za pomoč obrne na tržni inšpektorat. Globe so visoke, od 5.000 do 50.000 evrov. Tržni inšpektorat pa podjetju ne more ki Foto: Pexel Plačljiva SMS-sporočila Vedno večje tudi primerov plačljivih SMS-sporočil. Marsikdo niti ne ugotovi, daje bil žrtev prevare. Ob nalaganju igric, aplikacij ipd. nas pogosto vprašajo za različna soglasja, kijih morda brez premisleka potrdimo. Tudi na ta način prevarantska podjetja pridejo do naših podatkov. Ena izmed oblik, ki se zadnje čase pogosto pojavlja, je razpošiljanje SMS-sporočil, ki na prvi pogled niso prav nič posebna, reklamna, zaračunajo pajih zelo drago, tudi 20 evrov ali več. Pošiljajo jih vse do preklica, kar se lahko uredi šele z odjavo, ko odkrijete pošiljatelja. Praviloma je pošiljatelja najlažje izslediti s pomočjo telekomunikacijskih podjetij, a plačanega denarja ponavadi ni mogoče dobiti nazaj. naložiti vračila že plačane kupnine. A podjetja se temu bolj ali manj spretno izmikajo z odpiranjem starih in zapiranjem novih podjetij. Še težje je do vračila priti, če ima podjetje sedež v tujini: »Če je prodajalec v drugi državi članici Evropske unije, se lahko potrošnik za pomoč obrne na Evropski potrošniški center. V primeru večjega števila oškodovancev s strani znanega pošiljatelja iz Evropske unije lahko tržni inšpektorat sodeluje s pristojnimi organi v tujini, da zagotovi spoštovanje pravic potrošnikov.« Prevozna in kurirska podjetja so le dostavljavci in niso dolžni vrača- evrov 2022 (1000/20.5 mioeur) (1700 / 27.5 mio eur) način storitve St. zaoev mat, ä*oda ■ način storitve iT. zadev mat, i ko da INVESTICIJSKA VLAGANJA 236 8.8 MIO EUR INVESTICIJSKA VLAGANJA 525 13 MIO EUR ,BEC" GOLJUFIJE 59 5.2 MIO EUR „8EC" GOLJUFIJE SI 7. S MIO EUR NIKOLI DOSTAVLJEN ARTIKEL 31i 1.1 MIO EUR NIKOLI DOSTAVLJEN ARTIKEL 626 2 A MIO CUR ROMANTIČNA G OUUFIJA 45 1.2 MIO EUR RDM ANTIČN A GOU U FU A 36 SOO.DDO EUR NIGERIJSKA GOLJUFIJA 26 1 MIO EUR NIGERIJSKA GOLJUFIJA 13 210.000 EUR PRIDOBITEV KREDITA 35 37.000 EUR PRIDOBITEV KREDITA 37 62,000 EUFt LAŽNA TEHNIČNA POMOČ 36 770,000 EUR LAŽNA TEH NIČ NA POMOČ 7 JO,000 EUR PHI5HING PODATKOV E- BANKE 93 2 MIO EUR RHISHIMG PODATKOV e- BANKE 3,i MIOHJR Število in oblike elektronskih goljufij v Sloveniji David Gracer iz Uprave kriminalistične policije je predstavil obravnavane elektronske goljufije v Sloveniji s strani policije. Povedal je, da so z ločevanjem obravnave spletnih goljufij začeli v letu 2020, ko so le-te skupaj znašale osem milijonov evrov škode (ostale goljufije 60 milijonov evrov), leta 2023 pa je vsota škod iz spletnih goljufij znašala že 27,5 milijona evrov (ostale goljufije 30 milijonov evrov). Za primerjavo je izpostavil, da so v letu 2023 škode iz naslova tatvin znašale pribl. 16 milijonov evrov, škode iz velikih tatvin pribl. 29,8 milijona evrov, škode iz ropov pa pribl. 440.000 evrov. Storilci podatke najpogosteje dobijo s pomočjo »phishinga« in nato kraje bančnih podatkov, kijih oškodovanec sam vnese na lažno spletno stran. ter banke ali svojega osebnega bančnika. Če opazite transakcije, ki jih niste opravili, o tem takoj obvestite svojo banko ali hranilnico. O morebitni zlorabi obvestite tudi policijo; incident pa lahko tudi sami prijavite na SI-CERT. Če banko obvestite takoj, potem morda še obstaja vsaj majhna možnost, da bo banka morda lahko transak- cijo ustavila. Ko pa je transakcija izvedena in denar že na računu goljufivega prejemnika, je možnost povrnitve zelo majhna. Ur, ZBS GRADOVI JUŽNE CESKE in BUDEJOVICE S PIVOVARNO ti kupnine niti nimajo podatkov o vsebini paketa in informacij, ali je bil paket dejansko naročen ali ne. »Če menite, da ste postali žrtev goljufije ali nezakonitega ravnanja pošiljatelja, se lahko obrnete tudi na lokalno policijsko postajo. Policija lahko pomaga pri preiskavi in ukrepanju v primerih suma goljufije ali nezakonitih dejavnosti. Tržni inšpektorat zaznava povečano število spletnih prevar prodajalcev iz tretjih držav, ko kupci prejmejo, če sploh, blago, ki bistveno odstopa od oglaševanega,« so še pojasnili na tržnem inšpektoratu. Dženana Kmetec DOŽIVELI BOMO: • grad Rožemberg • srednjeveško mesto in grad Krumlov • tradicionalno češko pivovarno s pokušino piva v kraju Budejovice • veličastni grad Hluboka • grad Trebone iz 13. st. 29. in 30. junij Očaral nas bo grad Rožemberg, ki se bohoti nad Vltavo. Napotili se bomo v bližnji Češki Krumlov, kjer se bomo sprehodili skozi srednjeveško jedro in ogledali znamenitosti: srednjeveški trg, grad Krumlov in grajski stolp. Češke Budejovice se ponašajo z enim najlepše obnovljenih trgov na češkem in ravno tam bomo obiskali tradicionalno češko pivovarno in uživali v pokušini piva. Naslednji dan bo sledil ogled grada Hluboka, ki vabi s svojimi 141 sobanami, s prekrasnim pohištvom in slikami ter čudovitim parkom, kar priča o življenjskih navadah in razvadah nekdanjega plemstva. V mestecu Trebone se bomo ustavili ob istoimenskem gradu iz 13. st. in si po želji ogledali grobnico plemiške družine Schwarzenberger. Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! CENA VKLJUČUJE - prevoz z udobnim turističnim avtobusom nastanitev v hotelu ***, dvoposteljne sobe -1 x polpenzion - zunanji ogledi po programu - vstopnina v grad Hluboka - obisk pivovarne in degustacija - vodenje in organizacija potovanja Štajerski TEDNIK radioPTUI Vir: PU 8 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 14. junija 2024 Ptuj • 25 let MoPZ Jezero Budina - Brstje Lepa slovenska pesem je njihov ponos V Domu krajanov Budina - Brstje je bilo junija nadvse praznično. Domači moški pevski zbor, MoPZ Jezero KD Budina - Brstje, je praznoval 25-letnico delovanja na dan, ko se je leta 1508 rodil oče slovenske besede Primož Trubar. Ob tej priložnosti si je oder delil z žensko klapo Angeluš, s katero jih veže pevsko in siceršnje prijateljstvo. Petje je njihov konjiček, povezujeta jih ljubezen do glasbe in druženje. Hrvaško glasbeno dediščino predstavljajo na številnih odrih doma in na tujem. Izvajajo zelo raznolik repertoar, ljudske, starogradske, duhovne in druge pesmi, tudi krajša dela klasične glasbe. • -- ' t Foto: Črtomir Goznik Moški pevski zbor Jezero KD Budina - Brstje je praznoval 25-letnico delovanja. Že od ustanovitve dalje MoPZ Jezero, zbor je nastal na pobudo krajanov leta 1999, vsako leto povabi na koncert z gosti. Letošnji pa je nosil tudi praznično obeležje, 14 srčnih, navdušenih in vztrajnih pevcev je tudi jubilejne trenutke delilo z zvestim občinstvom in prijatelji ubranega zborovskega petja. Njihova želja pa je, da bi svoje vrste pomladili in da bi lahko ob različnih priložnostih v domačem okolju in na drugih odrih še dolgo razveseljevali s slovensko pesmijo in glasbo, tako kot danes in že polnih 25 let. Včasih so imeli že 18 članov. Udeležujejo se tudi pevskih revij in drugih pevskih srečanj. Prvi zborovodja je bil Ladislav Pulko, ki je zbor vodil 12 let. Že 13 let pa je njihova zborovodkinja Marija Stöger, spodbuja jih na vajah in nastopih. Pesem je vez, ki nas spremlja, bogati, vodi po stezicah preteklosti in sedanjosti ter prihodnosti, je poudarila. 22 let pa je bil predsednik zbora Franc Kuhar. Zbor je v teh letih posnel tri zgoščenke, ki spominjajo na njihovo pevsko in glasbeno poustvarjanje. Aktualni predsednik zbora Stanislav Koren pravi, da je lepa slovenska pesem njihov ponos, v pesmih, ki jih pojejo, pa se zrcalijo vsa področja njihovega delovanja. Pesmi izbirajo in prilagajajo letom pevcev, povprečna starost članov je 73 let. Zahvalil se je vsem, ki so zaslužni za to, da je zbor aktiven že 25 let, in vsem, ki so jim pomagali pri organizaciji in izvedbi letošnjega koncerta. Tudi jubilejni koncert so začeli s skladbo z naslovom Pesem, ki je postala neke vrste njihova naslovna pesem, vodilo zbora, in pesem, ki opeva vse lepo in budi vero v prihodnost. Nato so nas popeljali v pisani svet pesmi, od ljudske, afroameriške, dalmatinske, klasične do Avsenikove pesmi Slovenija, od kod lepote tvoje, ki je bila tudi skupna pesem zbora in klape. Glasbeno pa so njihovo pesem spremljali Gašper Kranjc, Anton Debeljak, Marjan Veršič in Boris Škreblin. Pevcem je ob jubileju v imenu MO Ptuj čestitala ptujska županja Nuška Gajšek, naj še dolgo pojejo in bogatijo najrazličnejše dogodke v občini in zunaj nje. V imenu sveta ČS Jezero pa je pevce in občinstvo pozdravila predsednica Viktorija Bezjak. Prisotni so na vseh prireditvah v četrtni skupnosti, njihova pesem razveseljuje, pomirja, zbližuje in združuje oz. je njihova gonilna sila, je povedala. Zahvalila se je vsem članom zbora, da ustvarjajo, da so neprecenljiv del ČS Jezero. Takih društev je malo, tako dejavnih, kot je zbor, pa sploh zelo malo. „Želim si, da bi petje MoPZ Jezero še naprej razveseljevalo naše krajane, širilo ljubezen skozi petje oz. glasbo. Naj bo še naprej središče glasbenega navdiha in medsebojnega povezovanja," je še posebej poudarila. Koncert je povezovala Renata Debeljak. Ob jubileju so pevci povabili tudi na družabno srečanje, ki je bilo tudi neke vrste zahvala zvestemu občinstvu, ki že 25 let prihaja na njihove koncerte in druge dogodke, kjer nastopajo in razveseljujejo s slovensko pesmijo in glasbo. MG Ormož • V Ivanjkovcih bodo dobili večjo telovadnico Že tretja generacija otrok V zadnjem času imajo v Ivanjkovcih več razlogov za praznovanje, med njimi je gotovo tudi praznovanje 50-letnice tamkajšnjega vrtca. Na slovesnosti ob visokem jubileju vrtca Ivanjkovci so imeli glavno besedo malčki, ki ga obiskujejo. V šolski telovadnici so pripravili slovesnost ob visokem jubileju, na kateri so glavno besedo, kot se tudi spodobi, imeli najmlajši; zbranim so zapeli in zaplesali ter si prislužili bučen aplavz. Nada Pignar, ravnateljica OŠ Ivanjkovci, pod katero spada tudi vrtec, je ob tej priložnosti iz rok ormoškega podžupana Zlatana Fafulica prevzela jubilejno prizna- nje Občine Ormož. Glede na to, da je vrtec dočakal abrahama, spadajo malčki, ki ga danes obiskujejo, že v tretjo generacijo otrok, torej so se v njem družili in igrali že njihovi starši, pa tudi stari starši. Danes so v vrtcu štirje oddelki: v heterogenem prvega starostnega obdobja so korenjaki, v kombiniranem dobrovoljčki, v dveh homogenih Denar za atletsko stezo Nove športne infrastrukture pa se veselijo tudi v Podgorcih, saj bo ob tamkajšnji podružnični osnovni šoli zrasla atletska steza. Občina Ormož je namreč na razpisu Fundacije za šport za sofinanciranje gradnje športnih objektov in površin za šport v naravi v letu 2024 pridobila nekaj čez 68.000 evrov. Z investicijo bodo zagotovili površine za izvajanje atletskih športnih programov, športe za invalide ter prost dostop do športnih površin in posledično aktivno preživljanje prostega časa. oddelkih drugega starostnega obdobja pa raziskovalci in ustvarjalci. Motivacija v podobi Kristjana Čeha Nekaj dni zatem je bila telovadnica še prizorišče šolske športne akademije, na kateri so odlikovanja prejeli najboljši športniki in športnice v iztekajočem se šolskem letu. Letošnja prireditev je bila še posebej imenitna, saj jih je kot častni gost obiskal Kristjan Čeh, svetovni prvak v metu diska iz leta 2022 in zdaj še novopečeni evropski prvak, ki je z osvojitvijo evropskega prestola postal tudi prvi slovenski moški atlet, ki je osvojil zlato medaljo na evropskih prvenstvih. Njegova prisotnost je za ivanjkovske šolarje gotovo velika motivacija za nadaljnje športno udejstvovanje. Telovadnico, v kateri sta potekali obe prireditvi, bomo omenili še tretjič - prišla je namreč na vrsto za širitev. Obstoječi prostori, zgrajeni leta 1997, namreč ne zadoščajo več za izvedbo športnega pouka po sodobnih standardih ter za treninge društev in rekreacijo občanov, pa tudi za razne prireditve, ki jih tam organizira lokalna skupnost. Zato so na ormoški občini pripravili projekt, po katerem bodo telovadnico na njeni jugozahodni strani prizida-li in ji v dveh etažah dodali še 400 kvadratnih metrov površin. Investicija, ki so jo že potrdili ormoški svetniki, je ocenjena na dobrega 1,5 milijona evrov, zaključena pa naj bi bila prihodnje leto. Pri gradnji računajo na pol milijona evrov nepovratnih sredstev iz blagajne ministrstva za gospodarstvo, šport in turizem, nekaj čez milijon evrov, torej dve tretjini, pa bodo zagotovili iz občinskega proračuna. SD Hajdina • 13 odličnjakov na sprejemu pri županu Znanje je dota za celo življenje Vodstvo občine Hajdina - župan, oba podžupana in direktorica občinske uprave -je ob koncu šolskega leta na sprejemu gostilo odličnjake devetega razreda OŠ Hajdina. Župan Stanislav Glažar je trinajstim osnovnošolcem podelil plakete -petice, ki jih bodo otroci imeli za trajen spomin. Župana je ob koncu šolskega leta navdajalo zadovoljstvo, ko je imel ob sebi v sejni sobi kar 13 učencev devetega razreda, ki so dosegli odličen uspeh. »Čestitamo vam za uspeh, veseli nas, da se udejstvujete tudi v društvih: gasilskih, športnih, kulturnih, v turizmu ... Želimo vam, da uspešno končate srednjo šolo in študij ter izpolnite cilje, ki ste si jih zastavili,« je poudaril prvi mož hajdinske občine, ki ocenjuje, da imajo otroci in zaposleni v šoli dobre pogoje za delo. Mlade je povabil k sodelovanju v komisiji za mlade. »Ideje so vedno dobrodošle.« Devet odličnjakov na gimnazijo Sprejema pri županu se je udeležilo 13 odličnjakov: Anej Dobnik, Ajda Mirkovič Zver, Žana Ogrizek, Zoja Vegelj, Nik Vintar, Valentina Žumer, Aljaž Fostnarič, Teja Karo, Živa Matjašič, Matej Panikvar, Ema Anemari Premzl, Hana Vaupotič in Rene Vrbnjak. Devet jih bo šolanje nadaljevalo na gimnaziji, štirje gredo v biotehniško (Maribor), stroj- Uevetošolce OŠ Hajdina so zadnji teden pred počitnicami gostili na občini. no, oblikovno in srednjo zdravstveno šolo. Odličnjake so na sprejemu spremljali ravnatelj OŠ Hajdina Mitja Vidovič in razredničarki Tatjana Pačnik ter Marija Miklav. Ravnatelj Vidovič se je v imenu šole vodstvu občine zahvalil za lep sprejem. Poudaril je, da ni naključje, da imajo toliko učencev z odličnimi ocenami. »Učenci imajo številne talente, znanje in veščine. Zahvala občini, da prisluhne našim potrebam in idejam, da lahko skupaj izvedemo projekte.« Ravnatelj je devetošol-cem zaželel lepe počitnice in veliko uspeha v srednji šoli. Razredničarki Pačnik in Miklav sta poudarili vrednost pridobljenega znanja, občini sta se zahvalili za organizacijo sprejema, saj gre za lepo gesto. V domačem kraju si želijo večjo telovadnico Župan Glažar mlade ob tej priložnosti rad povpraša, kaj v občini pogrešajo, kaj bi želeli, da se uredi. Tokratne ideje otrok so bile popolnoma na mestu. Želijo večjo telovadnico, da bi imeli več prostora za pouk športne vzgoje in da bi na prireditve lahko prišlo več obiskovalcev. Druga ideja je bila cesta iz Skorbe proti igrišču za golf. Glede te ceste je župan povedal, da jo bodo obnovili letos poleti, za telovadnico pa je dejal, da so v fazi izdelave prostorskega akta. Župan se je učencem in šoli zahvalil za povabilo na petkovo vale-to, ki pa jo je zaradi obveznosti v nogometu žal moral izpustiti. Je pa občina, tako kot vsako leto, učence na valeti razveselila s torto. MZ Foto: SD torek • 18. junija 2024 Politika Štajerski 9 Žetale • Rekorden proračun, a žal na račun sanacij po lanskih neurjih Foto: Mojca Vtič Anton Butolen: »Nič ne pade z neba, za vse se je treba boriti« Letošnji proračun je z rebalansom, torej uskladitvijo prihodkov na tri milijone evrov in odhodkov na 3,4 milijona evrov, postal največji v zgodovini občine. Toda povečanje občinske malhe je slaba tolažba ob pogledu na razloge, ki so botrovali proračunskim spremembam. »Proračun je rekorden, pa še zdaleč ne zadošča potrebam. Večji je zaradi sanacije škode po naravnih nesrečah,« je pojasnil župan Anton Butolen. Podobno kot ostale slovenske občine, ki so v lanskih neurjih utrpele škodo, so tudi v Žetalah pripravili prioritetno listo sanacij. Na vrh seznama je vodstvo občine uvrstilo sanacijo plazov 1 in 2 na lokalni cesti Ptuj-Dolena-Marinja vas (Kočice) ter sanacijo plazu na javni poti Zg. Globočec-Prekože (Medved). Ocenjena vrednost ureditve prvega znaša okrog pol milijona evrov, zanj pa naj bi občina pridobila državni denar. »Pisnega zagotovila še nimamo, imamo pa ustno informacijo, da je naš projekt uvrščen v program sanacije, ki ga pripravljajo državni organi. Mi smo že pohiteli, tako da smo izvedli razpis za izbiro izvajalca, saj želimo, da bi bil plaz saniran med poletnimi počitnicami. Po tej cesti namreč poteka šolska linija z velikim avtobusom in že z varnostnega vidika si želimo čimprejšnje sanacije,« je povedal župan. Drugi plaz je na cesti proti Medvedu - podjetju Bioles, sanacijska dela pa so ocenjena na 250.000 evrov. Povečali so tudi odhodke, namenjene gospodinjstvom in posameznikom, in sicer ob rojstvu otroka, za izvajanje pomoči na domu (večje število uporabnikov), 25.000 evrov pa načrtujejo za nakup občinskega vozila, in sicer terenskega vozila s pogonom na vsa štiri kolesa in prikolico. »Po 25 letih od ustanovitve bo občina vendarle dobila službeno vozilo, ki je več kot dobrodošlo,« je odločitev podprl Janez Vodušek. V rebalansu proračuna med večjimi investicijami ostaja še delna V Žetalah so svetniki soglasno podprli rebalans proračuna. Foto: Mojca Vtič obnova ceste Žetale-Vabča vas v vrednosti dobrega pol milijona evrov, občinska uprava pa priprav- lja dokumentacijo za ureditev pokopališča, s projektom medgene-racijskega centra, ki je predviden Foto: Občina Zetale Občina Žetale bo letos sanirala plazova na lokalni cesti Ptuj-Dolena-Ma-rinja vas (Kočice). ob osnovni šoli, pa se nameravajo prijaviti na razpise LAS Haloze. Podjetje Tlps-S v popravilo gradbenih napak Kot kaže, dela na cestah v tej haloški občini ne bo zmanjkalo, za to redno »poskrbijo« tudi neurja. »Poškodovanih je bilo precej makadamskih cest, ki smo jih pred časom ravno na novo gramozirali. Denarje dejansko odneslo po cesti. Škodo smo evidentirali, tako da smo pripravljeni, če bi bilo mogoče pridobiti kakšno državno pomoč,« je dejala direktorica Maja Kramer. Vodstvo občine si je z vodjem vzdrževanja ogledalo vse ceste, kjer se je polagala optika. »Vso škodo, ki je nastala med deli oz. kot posledica del, smo popisali in izvedli sestanek s predstavniki iz- Franc Cep od zaposlenih na CP Ptuj pričakuje, da znajo videti delo, torej da sčistijo jašek, četudi jim delovodja tega ni izrecno naročil. Franc Cep: »Nisem tožibaba« Junijske seje seje udeležil tudi Goran Kraljevič iz Cestnega podjetja Ptuj, kije odgovorno za vzdrževanje občinskih cest v Žetalah. »Pet dni so vaši delavci delali 350 metrov, pa niso mogli ob tem sčistiti še odtoka in grabna. Pod mano pa so trikrat odstranjevali zemljino, čeprav bi jo lahko že prvič, ko so prišli,« je dejal Franc Cep. Župan Anton Butolen pa je povedal, da na občino pokliče več občanov, ki opozarjajo na neučinkovito delo zaposlenih CP Ptuj. »Pripombe so tudi na kakovost dela in da zaposleni ne vidijo dela, ki bi ga bilo treba opraviti. Torej če vidijo zamašen kanal, naj ga sčistijo, četudi delovodja tega ne naroči. Sicer pa je prav, da se vidimo, da si povemo in slišimo.« Kraljevič je svetnikom in vodstvu dejal, da naj se v prihodnje, ko se bodo soočili s težavami na terenu, ko bodo opazili pomanjkljivo opravljeno delo, obrnejo nanj. »Nisem tožibaba, delavec mora vedeti, kaj počne. Če se moramo klicati po telefonu in tožiti, kdo nečesa ni opravil, potem to niso prav delavci,« je odvrnil Cep. Kraljevič seje zavezal, da bo govoril z zaposlenimi, ter zagotovil: »Tu smo zato, da delamo dobro, to je naš cilj.« vajalcev, to je s podjetjem Tlp-S. Dogovorili smo se, kdaj bodo začeli s sanacijo,« je pojasnila. Podjetje naj bi saniralo tudi cesto Lopata (oz. Nadole proti Jožefu Prevolšku), ki jo je nedavno neurje izpodjedlo zaradi neutrjene bre- žine, kjer je bila položena optika. »Podizvajalec ni navdušen, da mora popravljati, saj strošek ne bo majhen. Vendar nič ne pade z neba, za vsako stvar se je treba boriti,« pa je dodal župan. Mojca Vtič Ptuj, Podravje • Anica Užmah bo nova direktorica bolnišnice Čakajo soglasje ministrstva k imenovanju Svet zavoda ptujske bolnišnice je med šestimi prijavljenimi kandidati za delovno mesto direktorja izbral Anico Užmah, kije en mandat že vodila ta zavod. Dvakrat doslej seje sicer zgodilo, da pristojno ministrstvo v zvezi s primernostjo izbranega kandidata za direktorja SB Ptuj ni delilo enakega mnenja s svetom zavoda, zato ni podalo soglasja k imenovanju. Tokrat naj takšnih zadržkov ne bi bilo, spremenjena je tako sestava sveta zavoda kot vodstvo ministrstva. Anica Užmah bo skoraj zagotovo ponovno prevzela vodenje ptujske bolnišnice. Po dveh letih »premora« je maja letos ponovno kandidirala za to delovno mesto, svet zavoda pa jo je prepoznal kot najprimernejšo kandidatko. Do nastopa funkcije jo sicer loči še potrditev s strani ministrstva za zdravje oziroma vlade, ki je po lanskoletni izbiri ni dobila. A v vmesnem času se je marsikaj spremenilo. »Kot smo seznanjeni, je svet zavoda soglasno potrdil Anico Užmah za direktorico ptujske bolnišnice. Ko bo Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu pregledal dokumentacijo, bomo predlog vladnega gradiva posredovali na vlado v nadaljnjo obravnavo,« so o časovnici in morebitnih pomislekih v zvezi z ime- Zanimiva ozadja izborov v zadnjih letih Neuradno je znano, daje za izbiro Vode kot direktorja bolnišnice, ko je pred dvema letoma »izpodrinil« Užmahovo s stolčka, stal njegov takratni »strankarski šef« Andrej Čuš. Svet zavoda v takratni sestavije namesto Užmahove izbral Vodo. Čeprav jim je to uspelo, pa soglasja države k imenovanju za polni mandat takrat Voda ni dobil. Pred časom je Aleksander Voda z Liste Andreja Čuša prestopil h Gibanju Svoboda. Zato nekoliko preseneča, daje novi svet zavoda podprl njegovo protikandidatko Anico Užmah, kije bila za direktorico izbrana že lani maja, a tako kot Voda pred dvema letoma ni prejela soglasja pristojnega ministrstva oziroma vlade. Prav to je razlog, daje bila ptujska bolnišnica kar dve leti brez direktorja s polnimi pooblastili. novanjem povedali na pristojnem ministrstvu. Razpis je bil objavljen 3. maja, svet zavoda je za prijavo določil desetdnevni rok. Mandat direktorja SB Ptuj traja štiri leta. I / k^utr"* - m Razpisna komisija je 16. maja pregledala šest pravočasno prispelih vlog, dve nista izpolnjevali pogojev razpisa. Svetu zavoda so se tako predstavili štirje kandidati. Na jav- Anica Užmah nem glasovanju je Užmah prejela soglasno podporo vseh prisotnih članov sveta. Užmah sicer izbire, dokler ne dobi soglasja ministrstva, ne komentira: »Seveda sem zadovoljna, več pa bom z veseljem lahko povedala, ko bodo postopki zaključeni.« Aleksandru Vodi mandat v. d. direktorja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj poteče 1. julija. Najbrž bodo skušali do takrat imenovati novo direktorico, čeprav časa ni več veliko. Zelo možno in verjetno je, da bo gradivo za podajo soglasja na vladnih mizah naslednji teden. Če bo res tako, bi lahko postopke pra- vočasno zaključili. Za marsikoga se je dogajanje v zvezi s ptujsko bolnišnico odvilo precej presenetljivo. Voda, ki je potrdil kandidaturo, je namreč veljal za favorita. Zdaj ostaja zaposlen v tem zavodu, Anica Užmah pa se kot direktorica vrača na Ptuj. Dženana Kmetec Foto: CG 10 Štajerski Za kratek čas torek • 18. junija 2024 Skrinja domačih viž • Ansambel Spev Na poletne odre z novo polko Ne skrivaj solza Ansambel Spev letos praznuje 22. obletnico svojega delovanja na slovenski narodnozabavni sceni. Začetek sega v leto 2002. Člani prihajajo iz Šaleške doline, okolice Šoštanja. Še vedno imajo vaje enkrat tedensko, ob sredah, ob koncih tedna pa jih lahko srečamo na nastopih po vsej Sloveniji. Veseli so, da jih ljudje še vedno radi poslušajo, vabijo na najrazličnejše prireditve, se skupaj z njimi veselijo, pojejo, zabavajo in tudi plešejo, da lahko živijo svoje sanje, pri čemer imajo polno podporo domačih. Pravijo, da je njihova glasba strast in hkrati veselje, kot je vsaka pesem del njih in njihove zgodbe, da se kar ne morejo naužiti občutka sreče, ki jim ga omogoča izvajanje slovenske narodnozabav-ne glasbe. Na svojih gostovanjih s štiriglasnim petjem ob spremljanju instrumentalnega tria (diatonična harmonika, kitara in bas) s pol- kami razveseljujejo občinstvo in včasih pobožajo tudi s kakšnim nežnim valčkom. Člani so: Kristijan Kolenc (vokalist, bas kitara), Marko Berzelak (vokal, bobni), Boštjan Mežnar (vokal, ritem kitara), Edo Rednak (vokal, bas kitara, bariton) in Vili Mravljak (harmonika, klaviature). Petnajst let pa je bil njihov član harmonikar Erik Hribernik, ki pa je zaradi službenih obveznosti prenehal igrati. Še vedno pa je povezan s svojimi nekdanjimi glasbenimi prijatelji. Svojo festivalsko zgodbo, ki je bila nadvse uspešna, okronali so jo s številnimi nagradami, so zaključili že pred leti. Ponosni in hkrati veseli pa so, da jih organizatorji festivalov vabijo v revijalni del, na katerem se lahko predstavijo s svojimi najuspešnejšimi skladbami in tudi novostmi. Največ njihovega repertoarja predstavljajo lastne skladbe, sledijo jim skladbe Lojzeta Slaka in Fantov s Praprotna. Za 20. jubilej, tudi zaradi kovidnega obdobja, posebnega praznovanja niso organizirali. Sami sebi pa so podarili polko z naslovom Moj praznik, ki jih bo vselej spominjala na ta jubilej. Tudi občinstvo jo je zelo lepo sprejelo, enako kakor doslej vse njihove lastne skladbe. V prvih dvajsetih letih so izdali devet glasbenih zapisov z okrog sto skladbami različnih žanrov. Na repertoarju pa imajo tudi zabavno glasbo s pridihom dalmatinskega melosa. Med njihovimi najbolj znanimi skladbami sta valček Ona diši po pomladi in vroča polka Gasilka. V zadnjih dveh letih so dodali še štiri nove skladbe. Najnovejša, z naslovom Ne skrivaj solza, je izšla maja, v mesecu ljubezni, ki jo z največjim veseljem zaigrajo na vseh svojih gostovanjih. Besedilo in melodijo je napisal Igor Pirko-vič, aranžma pa je delo celotnega ansambla. Skladba je nova zgodba o globoki ljubezni ansambla do glasbe in predanosti. V letošnjem poletju bodo polno zasedeni, tako kot vedno doslej, igrali in zabavali bodo na številnih dogodkih. Zelo pa so ponosni, da jih v svoje projekte vključujejo legende slovenske zabavne in na-rodnozabavne glasbe, kot sta Alfi Nipič in ansambel Štirje kovači. V 22 letih svojega delovanja pa so pogosto razveseljevali tudi Slovence po svetu. Igrali so jim že v Ameriki, Kanadi, Nemčiji, Avstriji, Italiji in Grčiji. Nemirni duh jih vleče tudi v deželo kengurujev, je povedal Edo Rednak. Želijo si namreč obiskati tudi Slovence, ki živijo v Avstraliji. S tem bi zaokrožili svoje popotovanje z glasbo pri Slovencih po svetu. Še pred to potjo pa jih bodo vodile poti po številnih slovenskih krajih, kjer so doma ljubitelji narodnozabavne glasbe. MG Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka šem kvadratu pojavi le enkrat. 7 4 1 2 8 5 4 5 4 6 1 5 4 1 2 6 9 8 1 4 2 4 3 7 9 7 4 3 2 se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj- 3 9 7 1 5 2 3 9 4 6 4 7 1 7 8 6 7 5 4 4 5 2 9 8 3 5 7 2 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥¥ €€ ooo Bik v? ©©© € o Dvojcka ¥ ©© €€ ooo Rak ¥¥ ©©© € oo Lev ¥¥¥ €€€ oo Devica ¥ ©© €€€ o Tehtnica ¥¥¥ ©© € ooo Škorpijon ¥ ©©© €€ o Strelec ¥¥¥ ©© € oo Kozorog ¥¥ ©©© €€ o Vodnar ¥¥¥ ©© ooo Ribi ¥ ©©© oo Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (Velja za teden od 18. junija do 24. junija 2024.) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Foto: ČG Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po ^^^^^ črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov mEDIfl IITlPEX Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 24. junija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Media Impex Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Nada Rodošek, 2323 Ptujska gora Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! torek • 18. junija 2024 Nasveti Štajerski 11 Domača lekarna Zeleni nasvet Ohrovt za zimo sejemo zdaj Mogoče bo koga naslov presenetil, a je res. Junija so posajene praktično vse poletne vrtnine, pogosto pa pozabimo na nekatere, ki jih bomo pobirali šele pozno jeseni in pozimi. Ohrovt, vitamini za zimo Ohrovti so pravi dar narave, pa mnogi sploh ne poznajo njihove botanike. Vrtnarji njihove sadike ponujajo celo pomlad, ko je zanje res prezgodaj, zdaj, v juniju, ko bi jih morali saditi, pa se moramo kar potruditi, da najdemo sadike br-stičnega ali listnatega ohrovta. Ali pa so te sadike zastarane, nekako-vostne. Ohrovte uvrščamo med kapus-nice, torej sorodnice zelja, cveta-če, brokolija... Kapusnice so že od nekdaj zelo priljubljena zelenjava na zimskem jedilniku Slovencev. Žal pa sta jih v zadnjih letih zamenjala neokusen paradižnik in solata iz daljnih krajev. Tako počasi tudi zelje izginja z naših vrtov, ohrovt pa tako sodi med pogosto pozabljene in zelo zanemarjene kapusnice. Ravno v juniju je zadnji čas, da se spomnimo nanj. Ohrovt sodi v družino križnic in na njem vidimo vso pestrost te družine. Poznamo listnati ohrovt, kjer najdemo več različnih oblik, od kodrolistnega do sredozemskega tipa v obliki palme in najbolj navadnega, ki mu nekateri rečejo tudi krmni, a je prav tako odličen za prehrano ljudi. Verjetno bolj poznan je brstični ohrovt, ki mu nekateri ljubkovalno rečemo popčar. Najbolj pa poznamo glavnati ohrovt, ki je podoben zelju, le da je listna površina veliko bolj nagubana. Pri listnatem ohrovtu uživamo liste, pri brstičnem trde brste, ki se oblikujejo v listnih pazduhah rastline, pri glavnatem pa se listi zvijejo v trdo glavo. Torej tri različne oblike z enim imenom. Ohrovt sodi po nekaterih objavah med vrtnine, ki imajo skupno največjo količino različnih antio-ksidantov. Namesto različnih eksotičnih rastlin na vrtovih najbolj pogrešam ohrovt. Njegov največji pomen je v tem, da imamo lahko tudi pozimi na vrtu svežo zelenjavo. Ohrovt bi torej obvezno moral biti na vsakem vrtu. Pridelava ohrovta ni zapletena Ohrovt vzgojimo iz sadik s koreninsko grudo, saj to danes tudi za Listov brstičnega ohrovta nikoli in nikdar tako ne porežemo, saj bodo potem brsti izpostavljeni vsem vremenskim neprilikam zime. vrtičkarje ni preveč težko. Za vzgojo sadike potrebujemo štiri tedne. Posejemo ga v multiplošče s 160 lončki oziroma v lončke premera 3-5 cm, v vsakega po eno seme. Idealen čas za presajanje brstične-ga ohrovta je sredina junija, presajamo pa ga lahko vse do sredine julija. Torej je treba s setvijo pohiteti, če želite sadike vzgojiti sami. Same sadike pa je zdaj še prezgodaj saditi. Ohrovt sodi med tiste vrtnine, ki potrebujejo veliko hranil. Tako kot zelje se najbolj počuti v kolobarju za stročnicami oziroma metuljni-cami. Pred njim lahko pridelamo nizek stročji fižol ali nizek grah. Seveda pa ga lahko sadimo tudi tja, kjer je rasla solata ali zgodnji krompir. Gredico pognojimo s hlevskim gnojem v jeseni ali s kompostom oz. kupljenimi organskimi gnojili pred sajenjem. V tla zadelamo 1,5-2,5 l hlevskega gnoja, 8-10 l na m2 komposta, kupljena organska gnojila pa uporabimo po navodilih. Razdalja med posameznimi sadikami je odvisna od tega, s katerim ohrovtom imamo opravka. Glavna-ti ohrovt lahko sadimo dokaj blizu skupaj, če želimo pridelati manjše glave. Med rastlinami naj bo 30-50 cm razmika, med vrstami pa 40-60 cm. Bližje skupaj bo rasel, manjše glave bodo. Brstični ohrovt potrebuje vsaj 50 cm med rastlinami v vrsti in 60 cm med vrstami, listnati pa raje še 10 cm več. Vmesni prostor lahko izkoristimo za pridelavo nizkega stročjega fižola, posejemo lahko solato berivko ali presadimo sadike solate s koreninsko grudo. V jeseni lahko med rastline listnatega ohrovta, če smo poleti že ob-trgovali liste, posejemo špinačo. Vsekakor je dobro, da ob gredici posejemo žametnice ali ognjič ali Žametnice ob glavnatem ohrovtu pa se tudi med rastlinami plazi kapucinka. Dober sosed je tudi zelena, med zelišči pa še kumina, kamilica, koper in komarček, timijan, drobnjak in kitajski drobnjak. Poleti poskrbimo, da so tla rahla in brez plevelov, po potrebi namakamo. Ker imajo ohrovti globoke korenine, namakamo dolgo, vendar samo enkrat na teden. V suhem vremenu ima listnati ohrovt zelo trde liste, namakanje te liste naredi okusnejše in manj trde. Brstični ohrovt v topli jeseni naredi večje, a manj zbite brste, v hladni jeseni pa so brsti trdi in zbiti. Zato ga sadimo šele v drugi polovici junija, da se začnejo glavice oblikovati šele v hladnem delu jeseni. Glavice brstičnega ohrovta se oblikujejo skoraj celo zimo. Prav tako tudi listnati ohrovt le malo časa počiva, mogoče januarja. Glavnati ohrovt pa pogosto celo prezimi, ne pa vsako zimo. Zeleni sveži vitamini listov so pozimi zelo redki, običajno jemo stare, skladiščene vrtnine. Zato je omenjeni ohrovt v vseh treh oblikah res nekaj posebnega, zdravega in bi moral biti na vsakem vrtu. Ne sadite samo radiča, ki ima sicer druge koristne lastnosti, za zimo je ohrovt zanesljivo na prvem mestu, ne glede na to, za katero obliko se odločite. Tudi por prezimi in ga v ta namen sadimo šele junija Junija je dela na vrtu torej še veliko, zato ravno na sajenje ohrovta mnogi pozabijo. Prav tako pa junija posadimo še prezimne sorte pora. Por mnogi sejejo neposredno na stalno mesto. A veliko lažje se je izogniti nadležnim ličinkam porove zavrtalke, če vzgojimo sadike in jih kasneje presadimo kar med korenček. Sadike lahko vzgojimo v multiploščah, a por brez težav prenaša tudi presajanje pu-ljenih sadik. Zato najdemo nekje na vrtu prostor in seme posejemo v vrstico, ko se rastline okrepijo, pa sadike presadimo. Prezimijo sorte, ki so nekoliko bolj čokate, imajo sivkasto obarvano listje in debelo, a krajše lažno steblo; pri nas dobimo seme sort Carentan in Elefant. Por je odlična čebulnica, ki jo lahko uživajo tudi tisti, ki imajo težave z želodcem in jim čebula ne odgovarja. Mnogi ga nimajo več na vrtu prav zaradi porove zavrtalke. Poleg sajenja med korenček pomaga tudi lesni pepel, ki ga začnemo okoli rastlin potresati konec avgusta in zastirko obnovimo po vsakem močnejšem dežju vse do prvega mraza. Prav tako porova zavrtalka ne mara vonja po komarčku, sladkem komarčku, med por lahko posejemo koriander ali kamilico. Seveda je še vedno najbolj učinkovito pokrivanje s kopreno, por pa lahko tudi visoko ogrnemo z zemljo, vse do zelenih listov. Oboje naredimo v zadnjem tednu avgusta. Kot vidite, ni razlogov, da tudi por ne bi našel mesta na vašem vrtu. Junija torej že moramo misliti na zimo, da bo tudi pozimi kaj svežega na našem krožniku. Miša Pušenjak Rožmarin: krepi spomin in blaži migrene Rožmarin je veljal za začimbo ljubezni. V antični Grčiji so verjeli, da njegov vonj osvobaja duha, in če je duh lahko svoboden in neobremenjen, lahko ljubezen neovirano in v celoti premami tako telo kot prevzame tudi duha. Rožmarin je zato tudi pogost spremljevalec mladoporočencev. Po vraževerju so njegove vejice polagali tudi v zibelko, s čimer so želeli, da bo otrok obdan z ljubeznijo. Rimljani so verjeli, da je rožmarin simbol regeneracije, zato so ga uporabljali za regeneracijo jeter, obenem pa so ga slavili kot simbol večnosti in večne mladosti. Spoznajmo rožmarin Rožmarin spada v družino ustnatic in izhaja iz toplega Sredozemlja, od koder tudi njegovo ime »roma morja = rosmarinus«, kar naznanja njegovo rast ob morju. Velja za divje raslo, zimzeleno, grmičasto rastlino, ki jo v poznih pomladnih dneh krasijo drobni beli do rožnati cvetovi. V Sloveniji uspeva povsod, saj ga lahko gojimo v cvetličnem lončku, a ga moramo pozimi oziroma v času nizkih temperatur, v krajih, kjer se spustijo pod ničlo, prestaviti na svetlo in toplo mesto, kjer ga mraz ne doseže. Rožmarin v zdravilstvu Rožmarin so kot zdravilno zel uporabljali že od srednjega veka dalje. Velja mu pripisati skoraj vsestransko uporabo in številne do-brodejne učinke. Nepogrešljiv je pri prebavnih motnjah, saj pomirja krče, spodbuja apetit, pospešuje prekrvavitev, ubija klice in pomirja živce. Zdravilci rožmarinovo tinkturo in čaj priporočajo pri duševni otopelosti in onemoglosti, v času psihičnih stisk, pri nespečnosti in živčno pogojenih migrenah. V družbi z ginkom pa že od nekdaj slovi po tem, da izboljšuje spomin. Proti nizkemu krvnemu tlaku Rožmarin je nepogrešljiva začimba in zel za ljudi, ki jih pesti nizek krvni tlak. Zdravilci priporočajo, da si za zajtrk privoščijo čaj iz rožmarina, ta pa bo ogrel tudi tiste, ki jih nenehno zebe. Priporočajo še, da za zagon in energijo ter premagovanje mrazenja stopala in dlani natremo z rožmarinovim oljem. Za mehke in bujne lase Od nekdaj so verjeli, da rožmarin pospešuje rast las in preprečuje prezgodnjo plešavost. Danes je pogosta sestavina v naravnih šam-ponih in šamponih zoper prhljaj. V ta namen se svetuje rožmarinova maska. Nekaj rožmarinovega olja vtremo v lasišče in pustimo delovati vsaj 20 minut. Rožmarin bo izboljšal prekrvavljenost lasišča, obenem pa deluje protivnetno in blažilno. Proti komarjem in bolham Rožmarinovo olje ali tinktura se lahko uporablja tudi kot repelent, ki odganja komarje in bolhe, prav tako je odlična rešitev zoper molje, zato ga skupaj s sivko lahko postavite tudi v omaro. M. Koren V kulinariki Rožmarin je znan kot aromatična začimba, zato moramo biti pri njegovi uporabi v kulinariki zmerni in pazljivi. Naj velja pravilo »manj je več«. Odlikuje ga trpek vonj, kije rahlo smolnat in poprast, v ozadju pa se prepleta še vonj kafre. Vonj in okus sta nepogrešljiva spremljevalca pri pripravi vseh italijanskih zelenjavnih jedi in jedi s paradižnikom, kjer se uporablja tudi veliko olivnega olja. Vejica rožmarina ne sme manjkati pri pripravi mastnih jedi in beljakovinsko močnih jedi, prav tako pri pečenem krompirju. Tako izboljša okus in hrano tudi energijsko uravnovesi. Sušen rožmarin je bolj trpkega in aromatičnega okusa od svežega. Pred uporabo gaje priporočljivo zdrobiti med prsti ali v možnarju. Prav tako ga ne smemo predolgo kuhati, saj bo sicer jed postala grenka. Dodajmo ga proti koncu kuhanja, povsem dovolj bo zadnjih 10 minut. Foto: MP Foto: SH 12 Štajerski Križem kražem torek • 1S. junija 2Q24 Piše: Dani Zorko • Po poti Majev Znova v majevskih razvalinah Na poti sem spoznal slovaški par, kije nekaj dni potoval po Mehiki. Dogovorili smo se, da gremo skupaj raziskovat majevsko arheološko najdišče Palenque, kije slovelo kot eno lepših na polotoku Jukatan. Že na vstopu so nas kot že tolikokrat začeli obletavati ljudje, ki bi nam nekaj prodali, nas vodili, vozili in kaj vem kaj še. Načeloma to ni potrebno, saj so na voljo karte z informacijami, da veš, kaj približno gledaš, gotovih informacij o posameznih stavbah pa po navadi itak ni. Najdišče je veliko skoraj tri kvadratne kilometre, z novimi tehnologijami raziskav najdišč pa so ugotovili, da je to zgolj približno 10 odstotkov mesta. Ostalo je torej treba še raziskati, saj je prekrito z džunglo. Skupaj s prijateljema smo ugotavljali, da so bile stopnice povsod na teh piramidah precej visoke -tudi v Egiptu in npr. Angkor Watu. Ko gledamo te ameriške oddaje o različnih skrivnostih, so te stvari interpretirali v smislu, da so bile stare civilizacije v stiku z vesoljskimi bitji, imenovanimi Anunaki, ki so bila precej višja od običajnih ljudi, in da so tako vse te kamnite skulp-ture namenjene prvenstveno njim. In ker po navadi Američanom ni prav za verjeti pri teh zadevah, se bomo raje zadovoljili z dejstvom, da prave interpretacije za nekatere stvari pač nimamo. Vrhunec delovanja je mesto Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Moja prijatelja s Slovaške Starodavne poslikave Pogled na nekoč mogočno mesto doseglo v 7. stoletju našega štetja in iz tistega obdobja so pod enim izmed templjev našli vladarjevo grobnico, ki je bila obdana z zlatom. Zlate grobnice so našli tudi v krajih Calakmul in Copan, o katerem sem že pisal, verjetno pa drži, da vse še res ni odkrito. Drugo pomembno odkritje v mestu je tempelj napisov, ki v slikovni pisavi beleži približno 180 let zgodovine, kar je neprecenljivo za razumevanje takratnega življenja. V grobnico nas sicer niso spustili, sli- islamic rastlinska state bodica of iraq & levant OBLIKA vi «ni jè DRUŽBENE UREDITVE itlu"IJt kovne napise in še nekatere druge skulpture pa smo si lahko ogledali, čeprav nekatere še nimajo svoje zgodbe. Zanimivo mi je bilo tudi to, da so tudi tukaj poznali sistem kanalov in razpeljevanja vode, ki je že nekoč predstavljala vir življenja. Človek se nehote vpraša, kako je mogoče, da so pred tisoči let na različnih koncih sveta uporabljali podobno arhitekturo in ideje. Drugih skulptur in simbolov ni smiselno opisovati, saj predstavljajo predvsem razmerja med vladajočimi in vladanimi ter prostore za poganske obrede, ki niso bili nič kaj nežni. Malo sem poskušal zaviti tudi globlje v gozd, vendar neprehodni pragozd ne nosi zastonj tega imena. Čeprav je relief izgledal dokaj ravno, se rastlinje na neki točki tako zgosti, da potrebuješ dobro orodje in veliko volje, da se prebiješ skozi. O zgodovini, vzporednicah z drugimi destinacijami in o raziskovalnem duhu smo se v okvirih neke laične miselnosti veliko pogovarjali. Všeč so mi ljudje, ki si o neki stvari ustvarijo mnenje, ki ga za vsako ceno ne vsiljujejo drugim. Takšna sta bila tudi ta Slovaka, ki sta si bivališče našla nekje zunaj mesta, jaz pa sem po res dolgem dnevu prišel do svoje nastanitve šele pozno zvečer. g0de2, sera BALKANSKA RI20TA stavek vsuiti NINA VALlC mesto ob izlivu kolpe v savo poziv, apel (slavna poljska luka okrepilo, jsis, stimulans t0nna°('j>ki mesto v dalmacui avstrijski igralec (hans) Švicarski teološki pisec (johann kaspar) našitek ha srajci gora pri borovljah grško gorovje, pihdos JUGOVZHOD igralka zadora Foto: Dani Zorko prašiček, ki še sesa družbeni obstranec Vladarjeva palača opoj pevec kershaw švicarski psihiater (carl gustav) paskal komik allen kraj ob reki vipavi KOLOFON eva irgl slikar ištvan huzjan Koruza vsebuje veliko vlaknin in kalija ter nekaj vitamina A. Preprečuje zaprtje in zmanjšuje možnost za razvoj nekaterih vrst raka ter uravnava krvni tlak ter delovanje srca. Uživa se na mnogo načinov, surova, pečena, kuhana, v mokasti obliki ali kot koruzna pokovka, ki nasiti, a ne redi. DAGOVER, Lil - nemška gledališka in filmska igralka, zvezda nemega filma, JUNG, Carl Gustav - švicarski psihiater, LAVATER, Johann Kaspar - švicarski teolog in pisatelj Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktorica: Monika Kolarič Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Motokros Gajser v Italiji bizu perfekcije, smola Prada Stran 14 Atletika Na Dolenjskem do zmag trije člani AK Ptuj Stran 14 Tenis Ptujčani brez težav v četrtfinale Stran 14 Nogomet Novo na Ptuju: hodeči nogomet Stran 21 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • NK Aluminij tednik (Poílu.íajt¿ naí na íuitouñün íjilztu! RADIOPTUJ «a afoietu www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Začetek tektonskih premikov v Kidričevem Bolj ali manj je bilo jasno, da bo v Kidričevem po slovesu od i. lige prišlo do določenih sprememb, pri katerih pa so šumarji ponavadi zelo konservativni. Prvi je (pričakovano) Kidričevo zapustil trener Robert Pevnik, ki pa je medtem že našel nov izziv v bližnji Bistrici. Veliko bolj pa je zanimiv trener, ki je v Kidričevo prišel po domala identični poti kot Pevnik: iz ptujske Drave se je namreč v šumo preselil Jura Arsič! V spomladanskem delu minule sezone je 42-letnik v 3. ligi vzhod z Dravo prepričljivo osvojil prvo mesto in si s tem zagotovil napredovanje v 2. ligo. Pri pogajanjih za novo sezono s predsednikom FC Drava Ptuj Andrejem Maglico nista našla skupnega jezika, tako da je ostal brez dela. A le za kratek čas, saj so priložnost nemudoma pograbili v Kidričevem in ga povabili k sodelovanju. Ambiciozno ponudbo je sprejel brez oklevanja, tako da se po le šestih mesecih ponovno vrača v rdeče-belo jato. Tokrat v vlogi članskega trenerja; lani je pri Aluminiju deloval kot trener kadetske vrste. Okolje mu torej Jura Arsič je po nepričakovanem slovesu od Drave trenerski izziv našel v Aluminiju. Izkušnje je doslej nabiral v mlajših selekcijah Drave in Aluminija, na klopi članskih ekip pa je sedel v Markovcih, Cirku-lanah, Rogaški Slatini in Dravi. ni neznano, a novi škornji bodo zagotovo večji ... »V vsakem primeru gre za korak naprej v moji trenerski karieri. Tukaj sem že preživel eno leto in sem imel dobre izkušnje. Tudi to je pripomoglo k temu, da sem se po razhodu z Dravo brez oklevanja odločil sprejeti izziv članskega trenerja pri Aluminiju,« je v prvem odzivu dejal Jura Arsič. Cilji bodo postavljeni visoko. »NK Aluminij želimo vrniti tja, kamor sodi - v 1. ligo. To bomo poskušali doseči z osredotočenim delom in vsekakor verjamem v to, da bomo konkurenčni za sam vrh lestvice. Vsaka sprememba ranga tekmovanja prinaša s sabo tudi igralske premike in Aluminij pri tem ni izjema. Nekaj igralcev je že odšlo, a je tukaj še vedno veliko število igralcev z željo po dokazovanju v 2. ligi, kar je meni kot trenerju izjemno pomembno. Glede igralskega kadra moramo realno oceniti situacijo, nato pa zapolniti vrzeli, da bomo konkurenčni za sam vrh. Na prvem treningu, ki bo 27. tega meseca, bi želel imeti vse razpoložljive igralce oz. vsaj večji del, da bi se potem čim manj ukvarjali s kadrova- njem in bi se lahko povsem posvetili delu na igrišču,« je dodal Jura. Pomemben vidik dela v Kidričevem je delo z mladimi. »Ta vidik mi ni tuj, ne nazadnje sem to dokazal v zadnjega pol leta delovanja v svojem prejšnjem klubu. Verjamem in tudi vem, da pri Aluminiju, kjer selekcije U-15, U-17 in U-19 tekmujejo v najvišjem rangu domačega tekmovanja, obstaja veliko fantov, ki jih lahko postavimo na ogled tudi v članski konkurenci,« je zaključil Arsič. Jovan v Ljubljano Po izpadu iz prvoligaške konkurence je bilo jasno, da bo za nekatere najboljše igralce Aluminija na nogometnem trgu vladal velik interes. V prvi vrsti sta si to s predstavami zaslužila Gašper Jovan in Sandro Jo-vanovič. Sandro je jeseni kazal reprezentančne predstave, ki pa jih spomladi zaradi različnih vzrokov ni ponovil, Gašper pa je bil bolj ali manj konstanten skozi celo sezono in je zbral največ igralnih minut med vsemi šumarji. Na oba so postali pozorni številni slovenski prvoligaši, prvi pa so posel z Gašperjem Jovanom sklenili pri Bravu (največji interes za Jovanoviča zaenkrat kaže Koper, obstaja tudi možnost odhoda v tujino). 23-letni levi bočni branilec je v Kidričevo prišel v sezoni 2022/23, v rdeče-belem dresu pa je v dveh sezonah vknjižil 70 uradnih nastopov. V minuli sezoni je v 35 nastopih dosegel tri zadetke in prispeval še tri asistence. »Rad bi se zahvalil NK Aluminij za ponujeno priložnost in zaupanje, ki mi ga je pokazal v teh dveh letih. Klub mi je vedno stal ob strani in imel zaupanje vame, lahko rečem, da sem se v Kidričevem počutil kot doma. Bilo je veliko vzponov in padcev, žal pa nam v zadnji sezoni ni uspelo doseči zastavljenega cilja, obstanka med prvoligaši. Vseeno verjamem, da se bo klub v najkrajšem možnem času vrnil tja, kamor spada - v 1. ligo. Posebej bi se rad zahvalil strokovnemu vodstvu, vsem trenerjem, s katerimi sem sodeloval, prav tako pa drugim zaposlenim v klubu, saj brez njih ne bi mogel narediti koraka naprej v svoji športni karieri. Vsem v klubu želim vse dobro in najboljše na nadaljnji poti, jaz pa bom za zmeraj ostal navijač rdeče-belih.« Gašper je imel sicer s šumarji sklenjeno pogodbo do 30. maja 2025. O morebitni odškodnini iz NK Aluminij ne poročajo. JM Robert Pevnik bo odslej deloval le nekaj kilometrov stran od Kidričevega, prevzel je namreč moštvo iz Slovenske Bistrice. Nogomet • EP 2Q24 v Nemčiji Začetek, kot smo si ga želeli Uvrstitev naše izbrane vrste na evropsko prvenstvo je v smeri Nemčije spodbudila pravi mali migracijski tok slovenskih navijačev. Po grobi oceni jih je bilo na prvi tekmi z Danci v Stuttgartu več kot 10.000. Tudi z njihovo pomočjo so naši izbranci dosegli pozitiven rezultat, ki so si ga pred EP tako želeli. Še precej več jih je pričakovati na četrtkovi tekmi s Srbijo v Munchnu. SLOVENIJA: Oblak, Janža, Bijol, Drkušič, Karničnik, Elšnik (od 76. Gorenc Stankovič), Gnezda Čerin, Mlakar (od 76. Celar), Stojanovič (od 67. Verbič), Šeško (od 90. Kurtič), Šporar (od 90. Brekalo). Selektor: Matjaž Kek. Izbranci selektorja Matjaža Keka so tekmo proti neugodnim in kakovostnim Skandinavcem odigrali točno tako, kot je bilo pričakovati. Na začetku so bili nekoliko impresi-onirani nad celotnim dogajanjem in vzdušjem na stadionu, na katerem Skupina C REZULTATA 1. KROGA: Slovenija - Danska 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Eriksen (17.), 1:1 Janža (77.); Anglija - Srbija 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Bellingham (13.). Vrstni red: 1. Anglija 3 (+1), 2. Slovenija in Danska po 1 (0), 4 Srbija 0 točk (-1). se je zbralo 54.000 navijačev. V dresu z državnim grbom so vsi prvič nastopili v elitni evropski druščini, saj je od edine uvrstitve Slovenije na EP minilo že 24 let, ko nekaj sedanjih igralcev ni bilo še niti rojenih (Šeško, Vipotnik, Gnezda Čerin, Žugelj, Zelj-kovič, Drkušič). Danci na drugi strani na EP nastopajo desetič. Danci so bili v prvem polčasu bolj direktni, usmerjeni proti golu, kar se jim je obrestovalo v 17. mi- nuti, ko so hitro izvedli avt, izjemni Christian Eriksen pa je akcijo učinkovito zaključil s strelom v malo mrežico - 0:1. Ob še nadaljnji večji posesti žoge naših tekmecev je bilo pomembno, da so do polčasa Slovenci vzpostavili ravnovesje ter da so dobili samozavest in občutek, da se lahko kosajo z Danci. Ko je v odmoru s povzdignjenim glasom in motivacijskim govorom svoje dodal še Matjaž Kek, je bila Slo- venija v drugem polčasu še boljša. Stativa Šeška v 76. minuti je še bolj nakazala želje Slovencev, svoje so opravile menjave in Slovenci so v 77. minuti prišli do zasluženega izenačenja. Po kotu je do odbite žoge prišel Erik Janža in s pomočjo manjšega dotika danskega branilca zadel v polno - 1:1. Samo vprašamo se lahko, kaj bi bilo, če bi bil le za odtenek strelsko bolj razpoložen Šporar (zapravljeni vsaj dve izjemno lepi priložnosti) ali če bi bila projektila Šeška nekaj centimetrov bolj natančna ... A tega ne gre objokovati, saj je že točka proti Dancem spoštovanja vreden dosežek. Na sedmih medse- bojnih tekmah Dancev še nismo premagali, to je bil šele drugi remi. Počasi prihaja trenutek, ko bodo tudi fizično tradicionalno močni Skandi-navci za Slovence povsem običajni tekmeci (Norvežane smo npr. že premagali) . »Mislim, da je rezultat realen. V prvem polčasu je bilo preveč spoštovanja, v drugem, ko smo se osvobodili te neke impresije velikega tekmovanja, atmosfere, pa smo bili videti dosti boljše. Tekma mi je kot selektorju pokazala, koliko prostora še ima ekipa za napredek. Čestitam fantom, odigrali so pošteno tekmo v eni super kulisi in dejstvo je, da je ta neverjetna energija s tribune bila naš velik adut, ko se je tekma 'lomila'. Ogromno je prostora za zadovoljstvo, je pa tudi dosti prostora za razmisliti, kako smo lahko še boljši,« je po tekmi dejal Kek. Selektor je s tem že nakazal, da bo misli takoj usmeril v obračun s Srbi, ki Slovence čaka v četrtek v Munch-nu. Neposredno po žrebu, ki je bil izveden pred meseci, je bilo jasno, da bo to tekma, kot je Slovenija v svoji zgodovini še ni odigrala, in da bo izven meja Slovenije pritegnila največ slovenskih navijačev doslej: 30.000 je povsem realna številka, omenja se tudi 50.000 . Po remiju z Danci nič ni nemogoče . Srbi so na prvi tekmi doživeli minimalen poraz z Angleži. V dokaj raztrganem srečanju z veliko prekinitvami nobena ekipa ni prikazala nič posebnega, odločil je že izjemen gol Juda Bellinghama na začetku tekme. JM, sta Slovenska nogometna reprezentanca je nastope na EP začela z remijem z Danci. Foto: Martin Metelko / m24.sl EP 2024, spored od 18. do 21. 6.: - torek, 18. junij: 18.00 skupina F, Dortmund: Turčija - Gruzija 21.00 skupina F, Leipzig: Portugalska - Češka - sreda, 19. junij: 18.00 skupina A, Stuttgart: Nemčija - Madžarska 21.00 skupina A, Köln: Škotska - Švica 15.00 skupina B, Hamburg: Hrvaška - Albanija - četrtek, 20. junij: 15.00 skupina C, München: Slovenija - Srbija 18.00 skupina C, Frankfurt: Danska - Anglija 21.00 skupina B, Gelsenkirchen: Španija - Italija - petek, 21. junij: 15.00 skupina E, Düsseldorf: Slovaška - Ukrajina 18.00 skupina D, Berlin: Poljska - Avstrija 21.00 skupina D, Leipzig: Nizozemska - Francija 14 Štajerski Šport, šport mladih torek • 1S. junija 2Q24 Motokros • Dirka za SP v Italiji Gajser v Italiji blizu perfekcije, smola Prada »Domača dirka« v Maggiori - kot rad poreče Tim Gajser, saj se na njej običajno zbere veliko slovenskih navijačev - se je za našega šampiona končala z osvojitvijo odlične bere točk, do popolnosti (60) so mu zmanjkale le tri ... S tem je močno povečal prednost v skupnem seštevku svetovnega prvenstva, saj je njegov največji tekmec Jorge Prado v drugi vožnji padel in odstopil. Gajser je podoben razplet napovedal že v sobotnih kvalifikacijah, ko je vse tekmece prehitel za več kot 30 sekund! Drugi je bil Herlings, Prado je zasedel šele šesto mesto. V prvi nedeljski vožnji je solidno startal, nato pa se ekspresno prebil do vodilnega položaja. Tega je kljub pritisku Prada in Herlingsa zadržal do konca. Dirka za SP v Italiji, rezultati: 1. Tim Gajser Slovenija Honda 25 22 47 2. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 20 25 45 3. Jeremy Seewer Švica Kawasaki lB 20 3B 8. Jan Pancar Slovenija KTM 9 l3 22 Skupni vrstni red v SP (10/20): 1. Tim Gajser Slovenija Honda 5ll 2. Jorge Prado Španija Gasgas 477 3. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 440 15. Jan Pancar Slovenija KTM llB V drugo mu je start še bolje uspel in je kot prvi prepeljal navidezno črto prvega ovinka. S tem se je srečno izognil gneči v ozadju, ki je botrovala padcu večjega števila dirkačev, med katerimi je bil tudi Jorge Prado. Odličnega Španca je nesrečno povozil še Nizozemec Calvin Vlaanderen, ki se mu ni mogel izogniti. Španec je zavil v bokse in nato poskušal voziti naprej, a je zaradi bolečin predčasno končal nastop. V ospredju sta Gajser in Herlings bila napet dvoboj, okoli deset minut pred koncem je Nizozemec napadel, a pri tem storil napako in spet zaostal. Nekaj minut kasneje je še večjo napako storil Gajser, zdrsnil je v levem ovinku, kar je Nizozemec izkoristil za zmago v drugi vožnji. Slovenski as je ciljno črto prečkal kot drugi in s skupno 47 točkami (10 jih je dobil še za zmago v kvalifikacijah) vseeno dobil VN Italije pred Herlingsom (45) in tretjim Švicarjem Jeremyjem Seewerjem (36). Drugi slovenski predstavnik v MXGP Jan Pancar je bil v prvi vožnji 12., v drugo pa celo osmi; skupaj Atletika • Miting MAL v Novem mestu Do zmag trije člani AK Ptuj Anej Čurin Prapotnik je u Nouem mestu slauil u teku na 100 metrou. Na stadionu Portoval v Novem mestu je potekal naslednji v seriji mitingov Mednarodne atletske lige (MAL), na katerem so se merili atleti in atletinje iz 16 držav. Skupno število nastopajočih je preseglo 250. Miting je štel tudi za serijo svetovnega izziva svetovne atletike. Naslednja postaja bo v sredo Maribor. Na mitingu na Dolenjskem je nastopila skupina atletov iz AK Ptuj, kar trije med njimi pa so se domov vrnili z zmagami. Aneju Čurinu Prapotniku je to uspelo v teku na 100 metrov, kjer je z izidom 10,43 sekunde prepričljivo ugnal vse tekmece, najbližji je bil Jernej Gumilarj (10,60 s). S samim izidom Anej zaradi vetra v prsi ni bil zadovoljen, zato upa, da bo imel v sredo v Mariboru več sreče z vreme- Miting v Novem mestu, rezultati: -100 m (veter: -0,7 m/s): 1. Anej Čurin Prapotnik (Ptuj) 10,43 s 2. Jernej Gumilar (Mass) 10,60 s 3. Štefan Stojanov (Srbija) 10,82 s - daljina: 1. Maja Bed rač (Ptuj) 6,20 m 2. Urša Matotek (D. Toplice) 6,05 m - disk: 1. Veronika Domjan (Ptuj) 53,89 m 2. Krisua Anagnostopulu (Grčija) 53,84 m nom (v Mariboru je pred tedni s preveliko pomočjo vetra tekel izjemnih 10,16 s). Veronika Domjan je s 53,89 metra v metu diska za pet centimetrov dobila dvoboj s pet let starejšo Grkinjo Krisuo Anagnostopulu (53,84 m). Obe sta imeli zelo podobni seriji, na koncu pa se je športna sreča v obliki zmage nasmehnila naši tekmovalki. V skoku v daljino so bile na štartni listi le Slovenke, zmagala pa je Maja Bedrač z izidom 6,20 metra. V tej disciplini je nastopila tudi Zoja Sluga in z izidom 5,50 metra osvojila 6. mesto. V sprintih so ptujski klub zastopali še štirje mlajši tekmovalci, dosegli so naslednje izide: - Andraž Petrovič 11,34 s na 100 m Maja Bedrač je zmagala u skoku u daljino. Čeh tudi na Švedskem ugnal vso konkurenco Kristjan Čeh, ki je nedavno v Rimu osvojil naslov evropskega prvaka v metu diska, je zmagal na mitingu bronaste celinske serije svetovne atletike v Sollentuni na Švedskem (severno od Stockholma). Orodje je vrgel 67,64 metra. S tem je premagal tudi domačina, olimpijskega in svetovnega prvaka Daniela Stahla, ki so mu največ namerili 66,55 metra. Na tretjem mestu je bil Nemec Clemens Prufer s 65,49 metra, četrti je bil Britanec Lavvrence Okoye s 64 metri. Tim Gajser je drugič letos stopil na najvišjo stopničko dirke za svetovno prvenstvo, skupno je bila to že njegova 42. zmaga za veliko nagrado. je dosegel 22 točk v Maggiori in najboljšo uvrstitev na posamični VN. »Za nami je dober vikend, škoda mi je le padca v drugi vožnji. Zdelo se mi je, da imam vse pod nadzorom, a po majhni napaki mi je odneslo sprednje kolo, kar je Jeffrey izkoristil in se odpeljal mimo. Vseeno sem zelo zadovoljen, še posebej s starti dirk. Zmagati tukaj je odlično. To je tako zame kot za ekipo nekakšna 'domača dirka'. Zelo smo zadovoljni z opravljenim,« je po 42. zmagi v svetovnem prvenstvu dejal Gajser. Tim je imel pred dirko pičle štiri točke prednosti pred Pradom, po dirki ta zdaj znaša 34 točk. Po polovici SP ima Gajser 511 točk, Prado je os- tal pri 477. Dobro formo je našel tudi Herlings, ki na zadnjih dirkah pridno zbira točke in je že pri številki 440. Dirkači bodo imeli sedaj dva tedna premora, zatem pa bodo odšli v Indonezijo, kjer bosta na sporedu dve dirki v zaporednih koncih tedna v Lomboku. JM, sta Tenis • 1. moška liga Ptujčani brez težav v četrtfinale in 22,73 s na 200 m; - Nik Stajnko 23,49 s in Tirni Tušek 23,94 s na 200 m; - Maja Kostanjevec 25,38 s na 200 m -7. mesto. Gorazd Rajher, trener v AK Ptuj: »V Novem mestu nas je na stadionu pričakala lepa kulisa s preurejeno tribuno. Anej in Veronika sta v svojih disciplinah zmagala, z rezultati pa nismo bili zadovoljni (Maja nastopa pod taktirko trenerja iz AD Mass, op. a.). Ostali naši predstavniki so dosegli rezultate v okviru svojih trenutnih zmožnosti. V sredo gremo v Maribor v upanju na boljše vetrovne pogoje za sprinterje.« m V prejšnjem tednu je potekal skupinski del letošnje izvedbe 1. moške lige, v kateri nastopa osem moštev. V tem delu so bile ekipe razdeljene v dve skupini, vzhodno in zahodno. V vzhodni je uspešno nastopal TK Terme Ptuj, saj je dobil dva od treh dvobojev. S tem je osvojil drugo mesto v skupini in se bo v četrtfinalu meril s tretjeuvrščeno zasedbo zahodne skupine - Koprom. Zmagovalec si bo prislužil nastop v polfinalu, kjer že čaka ekipa Slovana. Ptujsko ekipo pod vodstvom trenerja Luka Hazdovca sestavljajo Maks Meh, Miha Vetrih, Filip Jeff Planinšek, Toni Hazdovac, Noa Levak in Žiga Kovačič. Po zmagah nad Medvodami in Branikom iz Maribora so v tretjem krogu nastopili proti ŽTK Maribor, kjer so številčno oslabljeni - z le četverico igralcev - doživeli poraz. 1. moška liga-vzhodna skupina, rezultati TK Terme Ptuj: 1. krog: Terme Ptuj - SPIN Medvode 6:1 2. krog: Terme Ptuj - Branik Maribor 6:1 3. krog: ŽTK Maribor - Terme Ptuj 5:2 Vrstni red: 1. ŽTK Maribor, 2. Terme Ptuj, 3. Branik Maribor, 4. SPIN Medvode. Zahodna skupina, vrstni red: 1. Slovan, 2. Triglav Kranj, 3. Koper, 4. LTA. Četrtfinalna para (25. 6.): Terme Ptuj - Koper, Triglav Kranj - Branik Maribor (ŽTK Maribor in Slovan sta se neposredno uvrstila v polfinale). JM Zasedba TK Terme Ptuj, ki je u pruem krogu uisoko ugnala ekipo SPIN Meduode. Judo • Mini liga Pet medalj za mlade ptujske judoiste V Beltincih so najmlajši judoisti ptujske Drave nastopili v 4. krogu mini judo lige. Osvojili so pet medalj, od tega eno zlato, dve srebrni in dve bronasti. V borbah v parterju je zmagala Maja Drevenšek, tretji mest pa sta zasedla Hajdi Vogrinec in Tim Alič. Dve srebrni medalji sta v borbah stoje iz ptujskega kluba pobrala Rene Šmigoc in Enej Šmigoc. DB Na Ptuju turnir Tennis Europe U-16 - Terme Ptuj Open V tem tednu na igriščih v Termah Ptuj poteka turnir serije TE v konkurenci igralcev in igralk do 16. leta starosti. Turnir ima oznako 3. kategorije in je zelo dobro zaseden, že v kvalifikacijah se je merilo 25 igralcev. Na glavnem turnirju se bo med seboj pri posameznikih merilo 64 igralcev in 44 igralk. Zaključni boji bodo potekali v soboto. Ptujski tekmovalci u Beltincih Foto: arhiv JK Drava Ptuj Foto: AZS Foto: AZS Terme s poletno ponudbo za vse generacije Smo na pragu počitnic in mnogi že razmišljajo, kam na oddih, sprostitev in ohladitev. Mnogim je prva misel morje, številnim terme, ki so v Spodnjem Pod-ravju tako rekoč na dosegu roke. Kopališča vabijo s termalnimi in mineralnimi vrelci, animacijsko in spremljevalno ponudbo ter številnimi novostmi. Slovenija je dežela zdravih voda, saj so termalni in mineralni vrelci vir zdravja in dobrega počutja. Poleg iskanja najboljše poti do zdravja in dobrega počutja pa številne terme in zdravilišča stavijo tudi na ustvarjanje zabavnih in adrenalinskih vodnih spominov. Atraktivni vodni parki so magnet predvsem za družine, staro in mlado lahko ustvarja na raznovrstnih delavnicah ali uživa v bogatem animacijskem programu. V Sloveniji lahko vsak najde zdravilišče zase, ki ga poišče glede na pokrajino ali glede na to, kaj potrebuje telo ter kakšen oddih pričakuje zase ali za družino. Terme Ptuj z dvema novima toboganoma Lani je okrog 65.000 obiskovalcev ohladitev v poletni sezoni, torej v obdobju treh mesecev, poiskalo v termalnem parku Terme Ptuj, ki nudi več kot 4.000 m2 plavalnih površin ter adrenalinsko doživetje na toboganih za vso družino, ponudbo popestrita tudi bazen z valovi in počasna reka. O novostih letošnjega poletja pa pravijo: »Toboganski sistem v Termah Ptuj, največji v Sloveniji, bosta obogatila dva nova tobogana. Prvi je rume-no-oranžen tobogan, ki je dolg skoraj 100 metrov in razmeroma hiter, povsem zaprt, z naravno razsvetljavo in 12-delno tehnologijo NLE, ki v notranjosti tobogana deluje kot mavrica. Dodatno je opremljen še z vizualnimi in zvočnimi učinki. Drugi je kombinacija klasičnega drsalnega tobogana in sfere - prostora, kjer se kopalec vrti in se vrne nazaj v drsalni del. Tobogan, v katerem se uporabljajo drsalne blazine za dve osebi, je edini tovrstni tobogan, ne le v Sloveniji, ampak tudi izven nje.« Za poletno sezono so osvežili še minigolf, na voljo je še igrišče za odbojko na pesku in fitnes na prostem. »Vsekakor bosta najbolj zanimiva oba nova tobogana. Savne v notranjem termalnem parku in v panonski hiši so brezplačne in jih lahko gostje uporabljajo v času veljavnosti kopalne karte. Osvežena bo kulinarična ponudba s poudarkom na zdravi poletni izbiri vitaminov v obliki napitkov, sadja in solat.« Skok v vesoljsko luknjo Sredi panonske ravnice vodnih dogodivščin željne obiskovalce pričakujejo Terme 3000 z več kot 3.000 m2 plavalnih površin, ki se že vrsto let uvrščajo med najboljše velike vodne parke v Sloveniji po izboru kopalcev. To poletje bodo ponudbo obogatili z dvema novima toboganoma in otroškim parkom z zabavnimi pršilniki in vodnimi igrali. Prvi tobogan, poimenovan Vesoljska luknja, je zavit ter je varna in primerna izbira za vodno zabavo vseh starostnih skupin, sporočajo iz termalnega parka. Izkušnjo spusta pa so opisali: »Zabava se začne s spustom po cevnem toboganu, kjer se obiskovalci spustijo v veliko odprto 'skledo' z izgledom neznanega letečega predmeta. Tam se bodo nekajkrat zavrteli po straneh tobogana s centrifugalno silo, nato pa pot končali z velikim 'padcem' v črno luknjo vesolja.« Drugi tobogan pa sestavljajo štiri drče -Samorogov spust, ki so idealne za tekmovanje vseh družinskih Kopanje za vso družino vsak petek plačata 2 odrasli osebi, do 2 otroka se kopata brezplačno članov. Oba tobogana se bosta pridružila ostalim adrenalinskim vodnim atrakcijam v termalnem parku Terme 3000, med katerimi izstopa Aqualoop, prvi tobogan s polnim obratom na svetu, ki je z 80 km na uro četrti najhitrejši tobogan v Evropi in osmi najstrašnejši na svetu. V dirkalnem avtomobilu namreč voznik doseže pospešek 1,6 G, na toboganu Aqualoop pa sila pospeška znaša kar 2,5 G, sporočajo iz term. V ponudbi imajo še tobogan s prostim padom, dva cevna tobogana, dolga 140 in 170 metrov, ter tobogan za manjše obiskovalce, za otroke še zunanji bazen z vodnim otroškim igralom in notranji otroški bazen. Termalna oaza v Zdravilišču Radenci V Radencih, kjer zdraviliška tradicija šteje že več kot 140 let, imajo obiskovalci v desetih raznolikih bazenih na voljo več kot 1.500 m2 plavalnih površin. Temelj zdravilišča je termalna voda za boljše počutje, ob tem izpostavljajo še knajpanje in vadbe za krepitev zdravja ter poudarjajo, da najmanjše izmed trojice term, ki sodijo pod okrilje družbe Sava Turizem, nudijo zabavo za vso družino. Bioterme: »Največji luksuz je narava sama« V Biotermah Mala Nedelja imajo obiskovalci na razpolago 2.000 m2 vodnih površin s termomine- ralno vodo, bogato z natrijem, kalijem in hidrogenkarbonatom: od tega pet notranjih (600 m2) in sedem zunanjih bazenov (1.400 m2) s temperaturo vode od 28 do 36 °C. Poleti sta na razpolago v sklopu glamping naselja Sončna dolina tudi biološki bazen s povsem naravno vodo, ki jo čisti kombinacija sedmih rastlin, ter poletni bazen s termalno vodo v prvem nadstropju Hotela Bioterme. Termalna voda blagodejno deluje na ohranjanje gibalnega sistema, zato jo priporočajo za rekreativne, športne in predvsem zdravstvene namene. Med poletnimi počitnicami okrepijo tudi animacijski program, ki ga v največji možni meri prilagodijo za otroke. »Toboganov pri nas ne ponujamo, saj se naš slogan glasi, da je največji luksuz prav narava sama in popolna sprostitev. Novost pa je obogatena ponudba individualnih savn v sklopu glam-pinga, kjer smo finski in infra-savni dodali še masažno kopel in zunanjo počivalno teraso.« Vodna doživetja v Podčetrtku V Termah Olimia imajo skupaj 16 bazenov, od katerih so vsi bazeni v termalnem parku Aqualuna zunanji, medtem ko so v centralnem delu term še štirje zunanji bazeni. Skupna vodna površina vseh bazenov brez whirpoolov in jacuzzijev znaša več kot 5.000 m2. Termalni park Aqualuna je letos še dodatno obogaten z no- vimi živalmi v naravni velikosti in posodobljenim animacijskim programom ter gostinsko ponudbo s popolnoma novim lokalom in razširjeno ponudbo na terasi glavnega objekta. »Kapacitete za letošnjo sezono se v Termah Olimia dobro polnijo, zato pričakujemo, da bodo tudi letos v poletnih mesecih terme dobro obiskane. Kar se tiče dnevnih obiskovalcev, pa je predvsem v termalnem parku Aqualuna zelo veliko odvisno od števila toplih in sončnih dni in pa od dejstva, ali ti padejo na vikende ali med tednom, saj se to posledično pozna pri številu obiskovalcev.« Kolofc on Priloga Gremo na počitnice, 18. junij 2024 Urednica priloge: Simona Meznarič Avtorji fotografij in prispevkov: Mojca Vtič, Estera Korošec, Črtomir Goznik, arhiv term in občine. Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Patricija Majcen Trženje: ■ Marketing družbe Radio Tednik Ptuj 16 Popust ob prihodu z vlakom Ob omembi Laškega mnogi najprej pomislijo na napitek z dodatkom hmelja, kopalci pa na Thermano Laško. Kopališče termalnega centra Thermana park obsega 2.200 m2 vodnih površin z bazeni, whirlpooli, tobogani, čofotališčem za najmlajše, hitro reko, bazenom z valovi, stezo za knajpanje ... »Pečat vodnim GREMO NA POCITNICE, oglasna priloga Štajerskega tednika doživetjem daje odpirajoča se steklena kupola, ki velja za naš razpoznavni znak. Bazene zelo rade obiščejo družine in vsi, ki so željni številnih vodnih doživetij in vodne zabave.« Ob tem so poudarili, da so pred letom dni zunanje kopališče obogatili z dodatno ponudbo toboganov, skupaj jih je pet, prenovljeno je tudi zunanje otroško čofotališče. V poletnem času je obogatena tudi animacija (igre, ustvarjalnice, dihalne vaje z joga mojstrom...). Nekoliko manjše, a gibalno oviranim osebam prijazno pa je kopališče v Zdravilišču Laško, ki ima skoraj 600 m2 kopalnih površin. Kopališče je v hotelu Zdravilišče Laško, notranji bazeni in savne pa so povsem prenovljeni. V tem kopališču ni toboganov, zato je bazen priljubljen med starejšimi kopalci in vsemi, ki si želijo miru, mirnega plavanja in sprostitve v termalni vodi. »Glede posebne ponudbe velja izpostaviti ponudbo večernega kopanja, ki je na voljo celo leto, prav tako imamo posebej oblikovane družinske vstopnice. Velja izpostaviti še popust za vožnjo z vlakom. Na vlakovno vozovnico namreč priznamo poseben popust in gosta nagradimo za trajnostno potovanje in manjši ogljični odtis.« Zakaj torej v času poletja v terme ali pa na morje in v terme? »Ker v nestabilnem vremenu, ki smo mu priča zadnje čase, kopališče nudi krasno možnost za vodno zabavo, ne glede na to, ali zunaj sije sonce ali pada dež,« odgovarjajo v Thermani Laško. Celodnevna vstopnica med vikendom, prazniki Šotor za štiri osebe iz glamping naselja Sončna dolina Odrasli Otroci Upokojenci Bioterme 16 € 13,7 € 14,5 € Terme 3000 - Moravske Toplice 19,9 € 15,9 € 16,9 € Radenci 14 € 16 € Terme Ptuj 18 € 12,6 € 15,3 € Thermana Laško 20 € 14 € / Termalija Relax 17 € 13 € 15 € Termalija Relax in Familiy fun 25 € 21 € 23 € Sveti Martin na Muri - Aquapark Martilandia 20,5 € 14,5 € 14,5 € Terme Čatež (poletna ali zimska riviera)* 24 € 18 € / Cena za osebo nad 150 cm Cena za osebo od 115 do 150 cm Aqualuna** 24 € 17 € / Terme Tuhelj** 16,5 € 11 € / *Cena vstopnice je odvisna (tudi) od izbranega datuma. Vir: splet POPRAVILA I MENJAVE I KALIBRACIJE NARODNI DOM MARIBOR iftffiSSnkesten Tpg Leona štuklja Glavni oder ([{Dl SlWDtSH MWKt NW) * PERPETUUM JAZZILE PHKF1IHDHISI0RY:«*S»W PLAVI ORKESTAR Celoten program BjS&SE! 17 GREMO NA POCITNICE, oglasna priloga Štajerskega tednika Potovanje z avtodomom je treba načrtovati vnaprej V podjetju Waxee iz Zgornje Kungote izposojajo samo en avtodom višjega cenovnega razreda. V ceno najema, ki znaša od 150 do 190 evrov na nočitev, so všteti vsi stroški in oprema. Varščino je treba plačati vnaprej, znaša pa 750 evrov. Večinoma so termini v poletnih mesecih zelo hitro razprodani. Vsekakor je veliko prednosti potovanja z avtodomom, saj si lahko v krajšem časovnem obdobju ogledaš več različnih krajev. Avtodom je na nek način potujoči apartma, ki ga lahko kadarkoli prestaviš na drugo lokacijo. Je pa dobro pred izposojo vedno preveriti vsa doplačila in zavarovalno polico. Dokler se nič ne zgodi, je lahko vse v redu. V primeru prometne nesreče ali drugih poškodb na vozilu pa se lahko zadeve zelo hitro zapletejo. Zavarovanje vozila za izposojo lahko stane tudi več kot 2.000 evrov. Največ je zunanjih poškodb vozila, ko vozniki nehote zadenejo ob razne ovire. To se rešuje z varščino ali preko zavarovalne police. Avtodome sicer večinoma najemajo družine in pari. V mariborskem podjetju Najem avtodoma Censum pa letos opažajo precej manj povpraševanja po najemu v primerjavi z lanskim letom. Dnevni najem znaša od 100 do 130 evrov, varščina pa 900 evrov. BOSCH B Poletne počitnice so idealen čas za pobeg iz vsakdanjega vrveža in vse več ljudi se odloča za dopustovanje z avtodomom. Ta oblika potovanja ima številne prednosti; od svobodne izbire destinacij do udobja in bližine narave. Ne glede na to, ali potujete sami, v dvoje ali z družino, avtodom ponuja raziskovanje sveta na edinstven način. Vsekakor pa je treba avtodom pra- Ne podcenjujte stroška goriva Povsem logično je, da avtodom zaradi svoje velikosti porabi precej več goriva kot osebno vozilo. Povprečna poraba avtodoma je med 10 in 12 litri na 100 kilometrov. To pomeni, da nas prevoženih 1.000 kilometrov stane 200 evrov. Rezervoar je ob predaji praviloma do vrha napolnjen in tako ga je potem načeloma treba tudi vrniti. vočasno rezervirati in se dobro pozanimati o vseh stroških. Nekatera podjetja, ki se ukvarjajo z izposojo avtodomov, imajo večino terminov v poletnih mesecih že zasedenih. Na trgu so še ponudniki, predvsem manjši, kjer je avtodom še mogoče najeti. Cene najema so zelo različne, v povprečju pa se gibajo od 100 do 200 evrov na dan. Teden dni dopusta nas torej lahko stane od 700 do 1.400 evrov, za 14-dnev-ni najem pa je treba odšteti od 1.400 do 2.800 evrov. K temu je treba prišteti še stroške prevze- ma, ki večinoma znašajo toliko kot dan najema, in stroške goriva. Ob tem je treba vedeti še, da je skoraj povsod treba vnaprej plačati varščino, ki znaša od 700 do 900 evrov. Najemodajalci po vračilu nepoškodovanega vozila varščino v celoti povrnejo. Večinoma avtodomov ni mogoče najeti za manj kot tri dni, so pa cene v primeru daljšega najema nekoliko nižje, ponekod nudijo tudi dodatne popuste. Ker so cene v tujini bistveno dražje, se za najem avtodomov pri nas zanimajo tudi Avstrijci in Hrvati. rac Avtoelektrika Renato BRAČIČ s.p. JUROVCI 1/b, 2284 VIDEM PRI PTUJU Tel. 02 764-21-01 BREZPLAČNI PREGLED VOZILA v Bosch Car Service Bračič: diagnoza vseh vrst avtomobilov popravila vseh vrst električnih agregatov osebni program ■»tovorni program servis klimatskih naprav -> VULKANIZERSTVO NIKOLI SAMI NA POTOVANJU TAKOJŠNJA POMOČ NA POTOVANJU PRIDE PRAV. TURISTIČNO ZAVAROVANJE Z ASISTENCO V TUJINI TUDI. SAVA ZAVAROVALNICA 18 GREMO NA POČlTNICE,oglasnapiloga Štajerskega tednika Vabljeni k raziskovanju Haloz MAJŠPERK Občina Majšperk leži ob robu široke doline, po kateri teče reka Dravinja. Na vzhodni in južni strani jo obdajajo zelena pobočja Haloz, na severni in zahodni strani pa gričevje Savinjsko, ki deli Dravinjsko dolino od Dravskega polja. Občina Majšperk obsega 26 naselij vtreh krajevnih skupnostih. Naselje Majšperk se v starih listinah prvič omenja leta 1261, in sicer skupaj z gradom Majšperk (nemško: Monsberg) in cerkvijo sv. Miklavža. Zaradi geografskih značilnosti je v občini razvito kmetijstvo, neokrnjena narava in kulturne znamenitosti krajev pa so srce turistične ponudbe. Številne pohodniške, sprehajalne in kolesarske poti omogočajo obiskovalcem, da od blizu začutijo občino. Največ obiskovalcev v občino privablja 600-letna bazilika Marije Zavetnice na Ptujski Gori. Štejejo jo za enega najlepših primerov evropske visoke gotike. Na trgu Ptujske Gore deluje turistično informativna pisarna, kjer so na voljo informacije o turistični in gostinski ponudbi v bližnji in širši okolici, v njenem okviru pa deluje tudi trgovina s spominki, z domačimi izdelki, unikatnimi ročno izdelanimi izdelki ter kakovostnimi in vrhunskimi vini z zaščitnim geografskim poreklom iz Haloz. Na ogled pa je tudi stalna razstava domačina, mojstra fotografije in Prešernovega nagrajenca za življenjsko delo Stojana Kerblerja. Turistično društvo ima v upravljanju tudi starotrško hišo, ki stoji na južnem pobočju Ptujske Gore. Je pritlična, delno podkletena, krita z dvokapno strmo streho. Vhod v hišo je skozi pravokotno oblikovan portal z letnico 1926 v sklepniku. Hiša je bila nekoč namenjena bivanju, leta 2008 jo je občina kupila, z obnovo pa je dobila novo javno namembnost. Je v lasti Občine Majšperk, v letu 2012 je bila obnovljena pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Ptujska Gora Foto: Marko Vindiš Viničarski muzej Podlehnik PODLEHNIK Prof. dr. Vladimir Bračič je v svojih delih razdelil Haloze na vzhodne in zahodne; meja teče ravno skozi Podlehnik. Če potujete skozi vinograde v Podlehniku, je treba omeniti viničarje. Viničarski odnosi so močno zaznamovali to pokrajino in prebivalce. Ker je bilo v vinogradih veliko dela, so se fantje in dekleta naselili kar ob vinogradih. Kot viničarji so dobili od kmeta kos zemlje in stanovanje. Vse to so odplačevali s svojim delom. Šele leta 1953 je bil sprejet zakon, s katerim so odpravili viničarstvo v Halozah. Na viničar-sko preteklost danes spominja viničarski muzej na Gorci z lepo urejeno etnološko zbirko. Pot do muzeja vas popelje skozi prelepo pokrajino haloških vinogradov, mimo vile Ornig do vrha hriba, kjer stoji. V njem si lahko ogledate predmete, ki pričajo o ljudeh in njihovem življenju, ohranjeno črno kuhinjo s kuriščem in krušno peč. V vinski kleti boste ob degustaciji odličnih vin in lokalnih dobrot slišali zgodbe o viničarjih, pa tudi o preganjanju čarovnic in ostalih vražah in njihovem delu. Pred muzejem je bila leta 2019 zasajena potomka Stare trte. V muzeju si lahko ogledate fotografije Stojana Kerblerja in slike Luigija Kasimirja. V etnološki zbirki na Gorci so razstavljeni predmeti in orodje, ki obiskovalcem prikazujejo haloško življenje in delo nekoč. Vse razstavljene eksponate so podarili domačini, kar jim daje dodatno avtentičnost. Po zbirki vas bodo popeljali člani Turističnega društva Podlehnik ter vam pričarali življenje Haložana nekoč in danes. Poleg etnološke zbirke si obiskovalci lahko ogledajo kratek film o Podlehniku, v neposredni bližini pa je tudi halo-ški studenec. Prostor je primeren tudi za piknike in druga druženja. CIRKULANE Cirkulane, nekoč Sv. Barbara v Halozah, so del prelepe slovenske pokrajine, imenovane Haloze. Kraj je tesno povezan z gradom Bori, ki stoji v Dolanah, na skali nad reko Dravo. Grad Bori naj bi nastal celo v 11. stoletju kot trdnjava in je ena od najlepših vstopnih točk v Haloze. Veduto gradu Bori je moč zagledati že od daleč, zato ga upravičeno imenujemo vstopna točka v Haloze. V občini je zraven gradu Bori zelo zanimiv ogled Parka dediščine, spominske sobe dr. Vladimirja Bračiča, številnih cerkva, učnega vinograda z več kot 40 sortami trte, obiščete lahko ponudnike domačih specialitet, od kruha, vina, izdelkov iz kozjega mleka, mesnih izdelkov itd. V tišini lahko uživate tudi v razgledih, ki jih ponujajo naši sobodajalci < I—I i 11 Cottage Haloze, Posestvo Ana, Apartma Janžekovič, ApartmentTea, Chalet Haloze, Apartma Vesna itd.). Na čudoviti lokaciji v centru Cirkulan, tik ob cerkvi sv. Katarine, je od leta 2021 urejen park etnografske dediščine. Gre za etnološki muzej na prostem, ki ponuja vpogled v tradicionalni način življenja in dela naših prednikov. Jedro muzeja predstavljajo kar trije tradicionalni haloški objekti: s slamo krita cimprana hiša, hlev in kolarnica s skednjem. V tradicionalni maniri pa je urejena tudi okolica stavb s kmečkim vrtom, brajdami, sadovnjakom, čebelnjakom in drugimi elementi. Prostor je namenjen kulturno-izobraževal-nim dogodkom, predstavitvi avtohtonih sort in domače kulinarike. Območje občine Cirkulane ponuja šest trasiranih pohodniških poti (Evropska pešpot E7, Haloška planinska pot, Viničarska pešpot, Bračičeva planinska pot...) s čudovitimi razgledi na reko Dravo, na haloške hribe, Ptujsko polje in vse tja do avstrijskih Alp. Borl, Cirkulane Foto: Srečko Stajnbaher GREMO NA POČlTNICE,oglasna pjlogaštajerskega tednika 19 Foto: arhiv občine Dvorec Zavrč ZAVRC Haloze dosežejo najsevernejšo točko v Zavrču, kjer se nahaja zelo pomemben mejni prehod Zavrč - Dubrava Križovljanska, ob katerem je tudi bencinski servis, če želite napolniti svoj rezervoar z gorivom za popotovanje skozi Haloze. Poleg vinogradništva se v občini razvijajo gostinska, trgovska in drobna obrtna dejavnost. Zaradi neokrnjene narave in kulturnih znamenitosti pa je vse uspešnejši tudi kmečki turizem. V vseh gostinskih lokalih na tem območju lahko naročite domače belo vino z znanih vinorodnih leg, kot so Turški Vrh, Drenovec, Goričak in Belski Vrh. Zavrč z okoliškimi naselji skriva številna presenečenja, ki se jih splača raziskati. V občini lahko spoznate in okusite kulinarične dobrote na turistični kmetiji Pungračič v Drenovcu, kjer so svojo ponudbo v zadnjem času nadgradili z velnesom, pri njih pa je možno tudi prenočiti. Prenočišča in velnes prav tako ponujajo Haloška vila v Pestikah, studio »Pri Juretu in Metki« v Belskem Vrhu ter Green Valey Apartments v Hrastovcu. Na pokušino vina in nakup dobre buteljke se lahko odpravite k vinogradništvu Gorjup v Belski Vrh, na vinogradniško posestvo Statera v Goričak, k vinogradništvu KokotaliTurčan v Turški Vrh, Kotolenko v Goričak, če pa poleg odličnega vina želite še kaj dobrega prigrizniti, se lahko odpravite v »Bar pri Veseliču«. Človek v Zavrču res lahko marsikaj doživi; čudovito naravo, redke rastline in živali, lepo ohranjene tradicionalne haloške domačije, cerkve in dvorec. Zgodovinsko najpomembnejša zgradba v Zavrču je dvorec iz 17. stoletja, ki ga domačini imenujejo kar »grad«. V občini je tudi več cerkva, vse te točke pa so med seboj povezane s slikovitimi razglednimi potmi, ki jih je moč premagovati peš, s kolesi, avtomobili ali kočijo. VIDEM Na severovzhodu Slovenije se na dobrih 80 km2 razprostira občina Videm. Pokrajina je sestavljena iz ravninskega dela, kjer se zaključuje južni del Dravskega polja in se spreminja v hribovit, gričevnat del slikovitih vinorodnih Haloz. Občino sestavlja 30 naselij v osmih krajevnih skupnostih, v njej pa prebiva več kot 5000 prebivalcev. Središče občine je naselje Videm pri Ptuju, ki se ponaša z bogato zgodovino že iz rimskega obdobja. Naravna in kulturna dediščina predstavljata izjemno bogastvo krajev v občini, na ravnici Dravskega polja, med Polskavo, Dravinjo in rokavi Drave ter med slikovitimi haloškimi griči. Na poti od vasi do vasi se srečamo z bogato naravno in kulturno dediščino. Občina Videm predstavlja zanimivo turistično destinacijo, saj je v teh prelepih krajih še veliko neizkoriščenih potencialov, razvojnih možnosti in priložnosti. Krajinski park Šturmovci, reka Dravinja in razgiban vinorodni haloški relief imajo ogromen potencial pri ustvarjanju kakovostnega omrežja sprehajalnih, pohodniških in kolesarskih poti. S turističnega vidika je občina Videm trenutno izrazito tranzitna destinacija, saj je skozi občino speljana avtocesta Maribor-Zagreb, ob njej pa se razvija tudi obrtno-poslovna cona. Ne spreglejte naravnih bogastev in lepot pokrajine na ravnici Dravskega polja in med haloškimi griči, preverite seznam nastanitev, gostiln, restavracij in na tem območju okusite bogato kulinarično ponudbo in odlična vina naših vinarjev. Foto: Rado Skrjanec Videm Foto: arhiv občine Kamp restavracija Gladiator ZETALE Žetale se raztezajo ob Maceljski gori od Podlehnika do Rogatca. Najboljši smerokaz pa je Do-načka gora, ki jo domačini imenujejo tudi haloški Triglav. Zgodovina omenja Žetale že leta 1228. Žetalsko dolino bogatijo številne cerkve. Cerkev sv. Boštjana iz leta 1415 je bila postavljena v spomin na čas, ko je tod morila kuga. Ob njej pa so še cerkev Marije Tolažnice (1725), sv. Mihaela (1426) in cerkev sv. Mohorja in Fortunata iz 15. stoletja. Ta del Haloz velja za najbolj gozdnati del z najvišjimi hribi, tudi do 600 nadmorske višine. Na kmetijah se pretežno ukvarjajo z gozdarstvom in živinorejo. Tukaj boste še lahko našli ljudi, ki vam bodo znali splesti različne košare ali druge predmete iz šibja in vrbja. Občina Žetale vzorno skrbi za ohranjanje nepremične kulturne dediščine, kot so Vukova domačija, Pušnikova domačija ter ostale znamenitosti, ki jih povezujejo različne pohodne poti. Žetale posebej zaživijo jeseni, v času tradicionalnega kostanjevega piknika, ko domačini pripravijo različne dobrote iz kostanjev, haloško bunko in druge suhomesne izdelke. V Kočicah goste razvaja Kamp restavracija Gladiator, ki ponuja glamping hiške in kampiranje. Lesene hiške vam s terase ponujajo razgled na haloške griče, v dvorani Gladiator pa je prostor za praznovanja, poslovna kosila in zaključene družbe. Obiskovalci pa bodo gotovo navdušeni tudi nad leseno Villo Linassi v Dobrini na 50 ha veliki ekološki kmetiji. Opremljena je s čudovito kuhinjo, dvema spalnicama, veliko dnevno sobo in razkošno kopalnico. Gostom je na voljo vrt z žarom in sproščujočo gugalnico, po želji pa tudi naravni zajtrk. Gre za odlično lokacijo za pohodništvo ali kolesarjenje v bližini Ptuja in Rogaške Slatine. Operacija: Krepitev ponudbe in produktov Visit Haloze - skupni projekt LAS Haloze -PRP 2014 - 2020 zavrč cirkulane v [de m podlehnik žetale majSperk Evropski kmetijski sklad za raMj podeželja; Evropa ¡investira v podeželje 20 GREMO NA POCITNICE, oglasna priloga Štajerskega tednika Največ prezračevanja za vaš denar DO ■ 60% \ POPUSTA / iTOKeMrariMH! jboiapinioro i-vent.com 080 73 13 Ponudba velja od 14. 6. do 21. 7. 2024 in zajema 30 % akcijskega popusta in do 30 % subvencije EKO sklada. torek • 18. junija 2024 Šport, rekreacija Štajerski 21 Nogomet Prvi Aluminij Girls Cup združil 31 ekip V soboto je bil športni park Aluminija v Kidričevem v znamenju dekliškega nogometa; tam je namreč potekal prvi Aluminij Girls Cup. Na turnirju se je v treh starostnih kategorijah merilo več kot 300 igralk ozi- Hodeči nogomet roma 31 dekliških ekip iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. V ospredju je bila promocija dekliškega nogometa, druženje in prijateljstvo, ob tem pa so dekleta prikazala tudi zanimive nogometne predstave. V dveh kategorijah so se zmage veselile igralke ekipe Mura Nona, v eni pa domačinke. Vrstni red: - WUii (8 ekip): Mura Nona, Alu- minij rdeče, Radomlje; - VVU13 (11 ekip): Aluminij črne, Aluminij rdeče, Žalec; - WUi5 (i2 ekip): Mura Nona, Pri-morje MO, USC Schaffern. UR Novo na Ptuju: hodeči nogomet Hodeči nogomet je pravzaprav še ena od različic nogometne igre, ki jo želi Nogometna zveza Slovenije pod okriljem UEFE uveljaviti tudi v Sloveniji. To je igra, namenjena vsem tistim nogometnim navdušencem, ki si želijo druženje in aktivno preživljanje prostega časa, pa jim telesne sposobnosti zaradi let ali različnih poškodb ne dopuščajo več maksimalnih naporov. Gre torej predvsem za ljudi v pokoju, za tiste po šestdesetem letu in starejše, saj igranje pravega nogometa v teh letih predstavlja resno nevarnost pogostih poškodb. Hodeči nogomet se igra po prirejenih pravilih nogometne igre, osnovno pravilo pa je, da tek ni dovoljen, da se hodi (lahko tudi hitro, op. a), prepovedan je vsak kontakt s silo, odrivanje in zaletavanje, tudi visoke žoge in igranje z glavo. Vse ostalo, od velikosti igrišča, števila igralcev, časa igranja, velikosti golov, igro z vratarjem ali brez njega in podobno, pa je stvar dogovora udeležencev. V Sloveniji se hodeči nogomet za zdaj igra na treh lokacijah. Začeli so ga v Ljubljani, drugi so bili na Ptuju v Športnem društvu Center, kjer so po zaslugi Marjana Lenartiča, dolgoletnega nogometnega trenerja in častnega člana NZS, z njim začeli v oktobru 2022, tretji so bili Sokoli v Brežicah (kmalu naj bi ga začeli igrati Strelstvo • Trap tudi v Mariboru). V Brežicah je bil konec januarja odigran 1. mednarodni turnir v hodečem nogometu, ki so se ga poleg domačinov in Ptujčanov udeležili tudi gostje iz Zagreba. ŠD Center - Sokoli (Brežice) 4:3 (2:1) Športno društvo Center: Marko Potočnik, Dušan Bezjak, Boris Premzl, Martin Potočnik, Andrej Ze-lenik, Branko Žgeč, Stanko Glažar, Stanko Mesaric in Jože Maučec. Vodja ekipe je bil Marjan Lenartič. Zadetke so dosegli Boris Premzl (2), Stanko Mesarič in Jože Maučec. V soboto, 25. maja, so Ptujčani ekipo Sokolov gostili na prijateljskem srečanju. Na sprejemu je goste najprej pozdravil predsednik ŠD Center Jože Maučec, za njim pa še Stanko Glažar, kot predsednik MNZ Ptuj in podpredsednik NZS. V svojem nagovoru je posebej poudaril pomen druženja in aktivnega preživljanja prostega časa v tretjem življenjskem obdobju in vlogo, ki jo lahko pri tem odigra tudi hodeči nogomet. NZS ga želi po vzoru drugih evropskih držav razširiti tudi v Sloveniji. Tekma je bila odigrana v športni dvorani Mladika, pravila zanjo pa so bila dogovorjena z obeh strani. Igrali so na odboj, brez stranskega avta, v polju pet igralcev + vratar, dvakrat po 25 minut. Oboji so v igro vložili veliko energije, borbenosti, včasih tudi malo več kot dovoljujejo pravila, pa vendar še vse v duhu ferpleja. Tekmo je zelo dobro sodil starosta ptujskih nogometnih sodnikov Janko Kolarič. Po tekmi so se člani obeh ekip preselili v zeleni Sedlašek, kjer so preživeli čudovito sobotno popoldne kot gostje Ivana Vogrinca, ki zaradi lažje poškodbe tokrat ni bil v kadru za tekmo, se je pa izkazal kot odličen gostitelj. DB/BP Skupinska fotografija pred tekmo ŠD Center - Sokoli (Brežice) Lepen dobro formo potrdil v Ormožu in Lonatu Četrti krog državne lige v trapu v Ormožu Ormož je bil prizorišče četrtega kroga državne lige - vzhod za trap. Na tekmovanju je v prvi in drugi ligi sodelovalo sedem ekip ter 40 posameznikov. V sončnem vremenu so bili doseženi odlični rezultati, prve tri ekipe pa so se zvrstile znotraj dveh zadetkov razlike. Zmagali so strelci SD Trap Štefan Kovač M. Sobota (201), drugo mesto so zasedli domačini iz SD Trap Ormož (200), tretje mesto pa je pripadlo strelcem SD Poetovio(i99). Med strelci prve lige je bil že po osnovnem delu najboljši Matjaž Lepen (Ormož), zadel je 71 tarč (25, 21, Finalisti med prvoligaši v Ormožu 25). Tudi v finalnem delu najboljših šestih strelcev je ohranil vodilni položaj. Drugo mesto je zasedel Denis Pojbič (67, M. Sobota), tretje pa dvakratni olimpijec in tretji na pravkar končanem EP Boštjan Maček (67, M. Sobota). Četrto mesto je osvojil domačin Tomaž Blazinšek (65), ki se je v finale prebil šele z razstre-Ijevanjem. Konec meseca bo v Ormožu še državno ekipno prvenstvo. Tekma za svetovni pokal v Lonatu Član ormoškega strelskega kluba v trapu Matjaž Lepen je na letošnji četrti tekmi za svetovni pokal v italijanskem Lonatu zasedel nehvaležno sedmo mesto. Korošec si je po kvalifikacijskem delu s 121 zadetimi tarčami delil šesto mesto, v četveroboju za finalni nastop pa ga je prehitel olimpijski prvak iz Ria de Janeira 2016 - Hrvat Josip Glasnovic. Za njim sta se uvr- Šah • DP do 12 let Mladim članom ŠD Ptuj srebrna in bronasta medalja V organizaciji Šahovskega društva Ptuj in pod okriljem Šahovske zveze Slovenije je bilo na Ptuju izvedeno državno prvenstvo mladih do 12 let v dekliški in fantovski konkurenci. Ponovno so se izkazali mladi člani in članice domačega društva, ki so med dekleti osvojili srebrno, med fanti pa bronasto medaljo. Čudoviti prostori OŠ Ljudski vrt Ptuj, za kar se organizatorji zahvaljujejo ravnateljici Tatjani Vaupotič Zemljič, so bili kot nalašč za izvedbo državnega prvenstva na najvišji ravni. Za naslove se je borilo skoraj sto mladih iz številnih slovenskih klubov in društev. Pri dekletih je nastopilo osem dvočlanskih ekip, med katerimi je ekipa ŠD Ptuj v postavi Zarja Gombo-ši (9 let) in Nika Korez (10 let) osvojila odlično drugo mesto. Do najvišje stopničke je dekleti ločila le ena sama točka, vendar si za ta uspeh glede na starost zaslužita vso pohvalo. Zarja je na prvi šahovnici dosegla drugi rezultat, prav tako tudi Nika na drugi. Pri fantih so člani ptujske prve ekipe ponovili uspeh iz lanskega leta, vendar v precej spremenjeni postavi, saj je od lanske postave ostal le Maksim Kaiser. Prvič je na tako pomembnem tekmovanju nastopil Rožle Meglič, ob njima je bil v ekipi še Maks Mai Kokol (s 6 točkami najboljši član ekipe). Glede na to, da so bili po začetni poziciji šele na šestem mestu, je bronasta medalja več kot odličen rezultat. Ob tem sta Maksim in Maks Mai osvojila kar lepo število ratinških točk, prav tako tudi Zarja pri mladinkah. Ptujčani so imeli pri fantih še eno ekipo (Tibor Veber, Svit Gomboši, Jaša Vreg), ki je med 19 ekipami osvojila 10. mesto, kjer je bila tudi na začetku. Tudi zanje je to lep uspeh, saj so ekipo sestavljali tekmovalci, katerih povprečna starost je bila devet let. Najboljši med njimi je bil 9-letni Svit s 5,5 točke. Ptujčani so ponovno dokazali, da spadajo v sam vrh slovenskega mladinskega šaha, saj so bili ob šahovskih centrih Ljubljana in Maribor edini z medaljami. Mladinke so odigrale sedem, mladinci pa devet kol. Končni vrstni red mladinke: 1. (5.) ŽŠK Maribor Poligram 12 točk, 2. (3.) ŠD Ptuj 11 (Zarja Gomboši 5, Nika Korez 6,5), 3. (1.) Tajfun ŠK Ljubljana 9 točk ... Končni vrstni red mladinci: 1. (1.) Tajfun ŠK Ljubljana 18 točk, 2. (3.) ŽŠK Maribor Poligram1 16, 3. (6.) ŠD Ptuji i2 (Maksim Kaiser 5,5, Maks Mai Kokol 6, Rožle Meglič 5,5) ... 10. (10.) ŠD Ptuj2 9 (Tibor Veber 4,5, Svit Gomboši 5,5, Jaša Vreg 4,5) ... Silva Razlag Mladi Ptujčani: Svit Gomboši, Nika Korez, Zarja Gomboši, Maksim Kaiser, Rožle Meglič in Maks Mai Kokol Foto: osebni arhiv stila Američan Derrick Scott Mein in Kitajec Ying Qi. Lepen v zadnjem času kaže zelo dobre predstave. Na lanskem evropskem prvenstvu septembra v Osije-ku je v tej olimpijski strelski disciplini zasedel šesto mesto, a je takrat nastopil zgolj v točkovanju za lestvico Mednarodne strelske zveze (ISSF), tako da njegov izid, ki bi ga sicer popeljal v finale, ni štel za končno razvrstitev. Na letošnjem aprilskem kvalifikacijskem turnirju v Dohi za nastop na poletnih olimpijskih igrah v Parizu se je prebil v finale, kjer je zasedel peto mesto in ostal brez kvote za letošnji največji športni dogodek na svetu. Lepen je na dvodnevnem tekmovanju v mestecu ob Gardskem jezeru dosegel svojo najboljšo uvrstitev na tekmah za svetovni pokal. Poleg njega so nastopili še štirje slovenski strelci: Boštjan Maček (119) je končal na 23., Rok Žigante (115) na 49., Denis Vatovec (114) na 58., Žan Šfiligoj (111) pa na 82. mestu. Edina slovenska predstavnica v Lonatu, Jasmina Maček, je zasedla 59. mesto. UR, sta Planinski kotiček Karnijske Alpe Monte Sernio (2187 m) in Creta Grauzaria (2065 m) 13.-14. 7. 2024 Monte Sernio, gora v italijanskih Karnijskih Alpah, je velikan. Kljub majhni višini mu tega ne bi prisodili in z bližnjo Grauzario tvorita med dolinama reke Aupe in Incaroja privlačno gorsko skupino, ki ji ne manjka resnega skalovja. Zaradi svoje lege je z vrha Sernia lep razgled na vse glavne vrhove Karnijcev, prav tako na Zahodne Julijce z Monta-žem, kot tudi na bolj oddaljene vrhove Dolomitov in Visokih Tur. Prvi dan nas čaka med 7 in 8 ur hoje, seveda si bomo vmes privoščili počitek in se naužili lepot karnijskih gora. V nedeljo zjutraj po zajtrku se bomo podali proti vrhu nekoliko nižje sosede Creta Grauzario, ki smo jo videli prejšnji dan z vrha Sernia. Skoraj celotno pot vzpona pa jo bomo imeli pred seboj, saj se mogočno dviga proti nebu. Creta Grauzaria je zahtevna, privlačna in drzna gora s svojimi 2065 m. Nanjo se bomo povzpeli po razgibani in razgledni poti. Sestopili bomo po poti vzpona, kar nam bo vzelo okrog 5-6 ur hoje. Oprema naj bo primerna letnemu času in danim vremenskim pogojem (topla oblačila, kapa, rokavice, pohodne palice, dobri čevlji, čelada, varovalni pas, samovarovalni komplet, prusik vrvica ali neskončna zanka, vponka, sončna očala, krema za sončenje in ne pozabite na veljaven osebni dokument in planinsko izkaznico ...). V nahrbtniku naj bo dovolj tekočine, nekaj hrane in kakšen pribolj-šek. Za prenočevanje v koči imejmo s seboj svojo spalno rjuho, saj jo v nasprotnem primeru dodatno zaračunajo. Strošek dvodnevnega planinskega potovanja v Karnijske Alpe je 97 € in vključuje prevoz in polpenzion v planinski koči. Prijavite se na www.pdptuj.si ali v pisarni društva do 9. 7. 2024 oz. do zasedbe razpoložljivih mest. Ob prijavi se poravna akontacija v višini 40,00 €, preostanek pa do dneva zadnje prijave. Za vplačila priporočamo TRR SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, koda namena: OTHR, sklic: SI00 2024071314, namen Karnijske. Vrnitev bo v nedeljo predvidoma do 20.00. Izlet vodi Miran Ritonja s sovodniki. Foto: D. V 22 Štajerski Naše prireditve torek • 1S. junija 2Q24 enakost, prijateljstvo, sopomoč ... i i H 19. junija ob 17.00 v Termah Ptuj <# ^^^^^ — - Natalija Verboten r Domen Kumer radioPTUI Terme Ptuj štajerski SAVA HOTELS & RESORTS triglav petek • 14. junija 2024 Oglasi in objave Štajerski 23 v Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE .segulo@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 16 ali morjono.pihler@rodio4sdnik.si, tel. 02 749 3410, za večje objave predhodna pokličite. Štajerski TEDNIK Mali oglasi STORITVE Skoraj vsak vrt ima težavni kotiček, ki vsako leto štrli iz povprečja »perfekcije« in za katerega kar ne moremo najti prave rešitve ... Nekaj kvadratnih metrov, kjer nič noče prav rasti, ali pa mesto, ki dobesedno magnetno privlači navlako in se spreminja v neugledno odlagališče. Čeprav ni v središču pozornosti in nam zato ne trka ves čas na vest, vseeno nekje globoko v sebi vemo, da bi lahko uredili tudi ta delček in poskrbeli, da se usklajeno zlije z našim preostalim vrtnim ponosom. In zakaj ne bi tega naredili prav to poletje? Da bo lažje, v najnovejši Izdaji revije Rože & vrt predstavljamo nekaj hitrih In predvsem preprostih rešitev. Revijo Rože & vrt, v kateri najdete še več nasvetov za ljubitelje lepo urejene okolice doma in gojenje domače zelenjave, za vas pripravljajo najboljši vrtnarski strokovnjaki. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete; brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD d. o. o., Moškanjci 1i. Telefon 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM odojke. Telefon 041 326 952. RAZNO PRODAM 2 novi oblazinjeni kuhinjski klopi dolžine 140 cm in mizo 90 x 160 cm. Telefon 041 915 368. Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni... Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni. SPOMIN 18. junija mineva tri leta, odkar nas je zapustil naš najdražji Stanko Fideršek ZAGREBŠKA C. 97, PTUJ Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji Umrli so a Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Umrli so: Anica Kiselak, roj. Peklič, Gerečja vas 71, roj. 1963 - umrla 6. junija 2024; Ivanka Šalamun, roj. Edelsbruner, Proletarska ul. 24, Njiverce, roj. 1950 - umrla 6. junija 2024; Franc Bombek, Čehova ul. 2, Ptuj, roj. 1941 - umrl 7. junija 2024; Mirko Majcen, Lasigovci 1, roj. 1944 - umrl 7. junija 2024; Branko Fišer, Mihovce 38, roj. 1965 - umrl 8. junija 2024; Jedert Mauzer, roj. Mlakar, Podlehnik 13A, roj. 1936 - umrla 9. junija 2024; Karl Robnik, Markovci 67A, roj. 1942 - umrl 10. junija 2024; Marija Jeza, roj. Vrtnik, Podlože 53, roj. 1959 - umrla 10. junija 2024; Ana Plošinjak, roj. Primožič, Stojnci 81, roj. 1949 - umrla 10. junija 2024; Neža Preac, roj. Arnuš, Gorišnica 143, roj. 1950 - umrla 10. junija 2024. Pokličite in naročite revijo na 080 4321 še danes! ^^ JANŠA JE DOBIL KRILA Začetek konca Roberta Goloba, lahko Vladimir Prebilič ustavi Janšo IGRE EVROPSKIH PRESTOLOV Kdo se boji Ursule von der Leyen? INTERVJU: MATEVŽ LENARČIČ Sveta ni treba reševati, ker se ga ne da uničiti VELESILE NA ARKTIKI Hladna vojna na severnem tečaju 24 Štajerski Kronika torek • 18. junija 2024 Slovenija • Zdrava prehrana vse bolj vprašljiva Največ odpoklicev živil zaradi etilenoksida Saga o etilenoksidu se vleče že od jeseni leta 2020. Čeprav je kot pesticid/biocid za hrano v EU prepovedan že od leta 1991, gaje dovoljeno uporabljati v nekaterih državah zunaj EU. Tako je na primer odmeval odpoklic sladoledov Haagen-Dazs v kar 80 državah. Fotografija je simbolična. Etilenoksid se uporablja za zaplinjevanje posušenih živil, kot so oreški, začimbe, suho sadje, mleko v prahu in žita, in sicer za zaščito pred mikroorganizmi in žuželkami. Etilenoksid (in njegov metabolit 2-kloro-etanol) sta bila odkrita v sezamovih semenih, kumini, kurku-mi, gumiju rožičevca, čiliju, popru, vanilji, suhem fižolu, začimbnih mešanicah, guar gumiju, ajdi in steviji. Ta semena, suhe začimbe in aditivi pa so sestavine mnogih drugih živil, kot so pekovski izdelki, sladoled, nekateri sadni jogurti, različne omake in celo prehranska dopolnila. Na seznamu odpoklicanih živil naj bi bilo do leta 2022 že okrog 3.000 izdelkov. Septembra 2020 so v Belgiji v 268 tonah sezamovih semen iz Indije odkrili zelo visoke ravni etilenoksida. Zaradi velikega obsega distribucije in umikov ter odpoklicev je Evropska komisija oktobra 2020 sklicala sestanek kriznih koordinatorjev in strokovnjakov za ostanke fitofarmacevtskih sredstev. Dogovorili so se, da se sezamovo seme in sestavljena živila, ki jim je sezamovo seme dodano in v katerih je presežena mejna vrednost (MRL) 0,05 mg etilenoksida/kg živila, ne smejo tržiti ali ohranjati na trgu, ampak jih je treba umakniti oziroma odpoklicati. Na podlagi možnih tveganj prisotnosti etilenoksida in njegovega metabolita so odkrili še veliko drugih živil, ki so vsebovala presežne vrednosti še varnega vnosa. Strupen in rakotvoren Pri sobni temperaturije etilenoksid vnetljiv brezbarven plin s sladkim vonjem. Uporablja se predvsem za proizvodnjo drugih kemikalij, vključno z antifrizom. V manjših količinah se uporablja kot pesticid in sterilizacijsko sredstvo. Etilenoksidje učinkovito sterilizacijsko sredstvo, saj ima sposobnost poškodovanja DNK. Mednarodna agencija za raziskave raka ga uvršča v skupino 1, kar pomeni, da je dokazano rakotvoren. Odkritje etilenoksida v številnih izdelkih Veliko presenečenje je bilo odkritje etilenoksida v aditivih - zgoš-čevalcih, predvsem v gumiju rožičevca in guar gumiju, kar je sprožilo obsežne odpoklice sladoleda, nekaterih sadnih jogurtov, slaščic, žit za zajtrk in različnih omak. Junija 2021 je Evropska komisija za aditi-ve, kot je gumi rožičevca, kot mejo za umik ali odpoklic določila še sprejemljivo mejo 0,1 mg etilenoksida/kg živila. Sklenili so tudi, da morajo pridelovalci prehranskih izdelkov (tudi krme) in trgovci zagotoviti visoko raven varovanja zdravja. M. Peterman Slovenija, Podravje • V naše kraje zaradi klimatskih sprememb prihajajo nove vrste klopov Gozdnih klopov je veliko več kot pretekla leta »Letos je po vsej Sloveniji gozdnega klopa bistveno več kot prejšnja leta. Zaradi višjih temperatur smo našli aktivne klope že pozimi, v januarju, namesto v aprilu. Aktivni namreč postanejo, ko se zemlja segreje nad šest stopinj Celzija. Marsikje po Sloveniji so bili aktivni vso zimo,« pravi dr. Tomi Trilar, vodja kustodiata za nevre-tenčarje iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Nekdaj so bila v Sloveniji posamezna območja, ki so bila znana po velikih populacijah gozdnega klopa, zdaj pa se populacija klopov na različnih območjih izenačuje. Gozdni klop je razširjen po vseh gozdovih v državi. Orjaški klop pogost v Dalmaciji Nedavno pa so na tržaškem Krasu našli »orjaškega tropskega klopa«, ki lahko prenaša nevarno vročinsko virusno bolezen, krimsko-kongoško hemoragično mrzlico. Trilar je pojasnil, da gre za dvogostiteljskega klopa, kot po slovensko imenujejo tega od 10 do 12 milimetrov velikega klopa, ki pa ne v Italiji ne v Sloveniji ni nov. Že desetletja - kot sicer redka vrsta - namreč živi tudi pri nas, pod Kraškim robom, pogost pa je v Dalmaciji. » Ta vrsta klopa živi v celotnem Sredozemlju, vse do Portugalske. Tako v Italiji kot tudi v Sloveniji ni nov, vendar pa pri nas ni pogost. Ta vrsta klopa pri nas zaradi okoliščin začasno izgine, a nimfe, torej njegovo razvojno obliko, vsako leto znova na naše ozemlje med spomladansko selitvijo prinašajo ptice z območja podsaharske Afrike in južnega Sredozemlja. Najrajši imajo - krave V preteklih letih so dvogostitelj-skega klopa v ugodnih sezonah našli tudi že v Nemčiji, ob reki Ren, zaradi česar so tam zaskrbljeni,« je pojasnil Tomi Trilar. »Pred leti smo na Hrvaškem, v dalmatinskih vaseh v zaledju Kaštelov med Trogirjem in Splitom, opazovali, kako odrasli Foto: Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni Dvogostiteljski klop meri v dolžino od 10 do 12 milimetrov, prepoznaven je tudi po progastih nogah. osebki dvogostiteljskih klopov aktivno lovijo krave, ki so jih gnali iz hleva na pašnik. Tečejo za njimi, in ko jih ujamejo, jim zlezejo po nogi in se prisesajo nanje. A čeprav so klopi te vrste tam pogosti oziroma številčna populacija, domačini niso opazili, da bi se prisesali na človeka.« Velikan med klopi Dvogostiteljski klop je sicer že zaradi svoje velikosti precej opazen. Mnogi zaradi tega niti ne pomislijo, da gre za klopa. »Dvogosti-teljski klop je velik od 10 do 12 milimetrov. Odrasel osebek je trikrat večji kot samica gozdnega klopa in temno rjave barve. Zanj je značilno, da ima temnorjave progaste noge. Členki nog so svetlejši in tako je videti, kot da so te progaste. Vse druge naše vrste klopov nimajo progastih nog, zato ga po njih najlažje prepoznamo. Vendar pa v Sloveniji V Sloveniji živi 16 vrst klopov Dr. Tomi Trilar: »V Sloveniji živi 16 vrst klopov. Breguljkinega klopa, ki živi v gnezdilnih rovih ptice breguljke, ne najdemo na človeku, ker se preprosto ne srečata. Enako velja za lisičjega klopa, ki živi v lisičjih brlogih, in netopirskega klopa, ki je prava jamska žival. Glodalčji klop živi v glavnem na malih glodavcih in na gostitelje preži v listnem opadu, kjer ga človek ne more pobrati. Poleg teh imamo redke vrste klopov, o katerih ne vemo niti toliko, da bi lahko zastavili študijo.« živita še dve podobno veliki vrsti iz rodu ornamentoranih klopov. V Sloveniji dvogostiteljski klop resda ni pogost, vendar pa ga vsako leto od sredine maja najdemo v okviru monitoringa klopov. Prenašalec nevarne bolezni »Dvogostiteljski klop sicer lahko prenaša vročinsko virusno bolezen, krimsko-kongoško he-moragično mrzlico. Leta 1999 je bil na Kosovu izbruh te bolezni. Takrat sta tam zbolela dva ameriška vojaka in izkazalo se je, da so bili prenašalci dvogostiteljski klopi, ki so jih našli tudi na tamkajšnjih domačih živalih. To je edini novejši znani izbruh te bolezni v naši bližnji okolici.« R. Ucman Znaki krimsko-kongoške hemoragične mrzlice Gre za bolezen, ki se prenaša z ugrizom okuženega klopa, zlasti iz rodu Hyalomma. Začne se nenadoma z visoko vročino, bolečinami v mišicah, omotico, bolečim in otrdelim vratom, bolečino v križu, glavobolom, vnetimi očmi in občutljivostjo za svetlobo. Lahko se pojavijo tudi slabost, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu in vneto žrelo. V naslednjih nekaj dneh se pojavi nihanje razpoloženja, zmedenost in agresivnost, čemur sledita zaspanost, depresija. Ob pregledu se zazna povečanje jeter. Sledijo lahko resnejši znaki, in sicer droben pikčast izpuščaj (petehije), modrice in krvavitve iz dlesni ali telesnih odprtin. V hujših primerih se lahko razvijejo odpoved delovanja jeter, ledvic in pljuč ter motnje zavesti. (Vir: NIJZ) C? ¿-"O"- ► CP vC?4 o 'C? » Rojstva: Sandra Šalamun, Lahonci 97, Ivanjkovci - deček Gašper; Lari-sa Martini - deklica Sofija; Karmen Novak - deklica Neja; Urška Lorber - deček Oskar; Suzana Kopčič - deklica Vita; Janja Majhen - deklica Ava; Katja Škerget - deklica Sia; Katarina Pungračič - deček Tomaž; Julija Lajh - deček Lian; Urška Mihelin - deček Mark; Laura Toš - deklica Tereza; Sandra Cafuta - deklica Sofija; Anita Cafuta - deček Nace; Irmella Bajramaj - deklica Anila; Ines Vidovič - deklica Vita. Poroke - Ptuj: Silvo Lozinšek, Ulica 25. maja 17, Ptuj, in Anita Horvat, Zabovci 45; Herman Razboršek in Anita Majhen, Kvedrova ul. 33, Gaj, Slovenska Bistrica; Norman Fišer, Engelsova ul. 42, Maribor, in Kaja Arcet, Smetanova ul. 82, Maribor. * O c? O O C? c?> o t » o _ Kakor vreme rožnika mini, tako se grudna ponovi. Danes bo pretežno jasno, pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, najvišje dnevne od 28 do 32 °C. OBETI V sredo in četrtek bo pretežno jasno in še nekoliko bolj vroče. Pihal bo jugozahodnik. Napoved za Podravje Vir: ARSO