'ZaScuJfkL TEDNIK TRBOVLJE, 25. JULIJA 1963 ŠTEVILKA 31 LETO XVI V DANAŠNJI ŠTEVILKI ; e »ZASAVSKI DOJENČEK«, KI ŠE NI SHODIL — Tednikova tribuna o turizmu — stran 2-3 | d r s e JULIJ V RADEČAH — stran 4 M # SREČANJE Z ZAHODNONEMšKIMI PRVAKI stran 5 e SESANJE PRSTOV — ZDRAVI ZOBJE — presenetljiva ugotovitev — stran 8 NAJNOVEJŠE | Seja okrajne skupščine Ljubljana Na svoji tretji seji je Okrajna skupščina v Ljubljani obravnavala analizo letošnjih družbenih planov občin, stanje urbanistične dokumentacije v okraju in stanje čistilnih naprav za odpadne vode. Samo pet distribucijskih podjetij Na osnovi predlogov okraj-' nih skupščin je Izvršni svet Socialistične republike Slovenije na svoji zadnji seji sprejel odločbo o ustanovitvi Podjetij za distribucijo električne energije s sedeži v ; Novi Gorici, Celju, Mariboru, Ljubljani ter Kranju. Na podlag! te odločbe se bo podjetje »Elektro-Trbov-1 lje« pridružilo skupaj s podjetjem »Elektro — Slovenj ZASAVJE ZA 22. JULIJ Letošnji dan vstaje srni v Zasavju proslavili z več kulturnimi in športnimi prireditvami. V Senožetih nad Zagorjem so si vaščani ogledali dram- NA SVIDENJE VSEM! Tudi sama grem na počitnice. Morda se bom pridružila tistim, ki gredo v kolonijo ob morje, morda pa onim, ki so jim ljubši kraji pod planinami občinske Zagorje (ma) Zagorje — Zadnji četrtek je bila seja obeh zborov zagorske občinske skupščine. Na skupni seji so odbornike nove občinske skupščine seznanili z dosedanjim stanjem občine, in sicer na glavnih ' področjih dejavnosti, zraven tega pa so razpravljali in sklepali še o ukrepih - in priporočilih za pripravo plana gospodarskega in družbenega razvoja v letih 1964—1970. — Na ločenih sejah so razpravljali še o nekaterih drugih vprašanjih. — Več o tem v 33. številki »Zasavskega tednika«. sko uprizoritev, kotredeški gasilci so dobili v uporabo nov gasilski avto, krajevna organizacija Združenja vojnih invalidov Zagorje je priredila pri domu Proletarca tovariško srečanje. V nedeljo zvečer so se ob tabornem ognju na Vrheh zbrali člani predsedstev "Z3 NOV iz Žalca, Zagorja ob Savi in Trbovelj, v ponedeljek, 22. julija, pa se je več kot tisoč Zasavčanov zbralo na proslavo pri domu revirskih borcev na Vrheh, kjer je imel krajši nagovor tajnik občinske organizacije ZZB NOV Trbovlje Peter Jeglič v kulturnem programu pa sta sodelovala delavska godba iz Trbovelj in moški pevski zbor iz Žalca. Na Turju n -d Hrastnikom pa so v nedeljo odkrili spominsko ploščo padlim vaščanom. O številnih prireditvah so nam sporočili še iz drugih krajev Zasavja. Gradec podjetju »Elektro — Celje«. 74 milijonov din za stanovanja Klub odbornikov (pb) TRBOVLJE — V petek popoldne so se zbrali na prvo sejo kluba odbornikov člani občinske skupščine. Na V zadnjih dneh 15 novih članov Zveze komunistov V zvezi s posledicami majskega potresa v občini Litija je Izvršni svet Socialistične republike Slovenije razen Pomoči občine In okraja dal i soglasje za uporabo obvezne rezerve Sklada SRS za zidanje stanovanjskih hiš v višini 74 milijonov din za kreditiranje stanovanjske graditve. seji so razpravljali predvsem o negospodarskih investicijah, sprejeli pa so tudi poslovnik kluba. Za predsednika kluba so izvolili ing. Jenčiča, za namestnika Milana Janežiča in tajnika Branka Puclja. Klub se bo sestajal po potrebi. (Ik) HRASTNIK — Občinski komite ZKS v Hrastniku je na zadnjih dveh sejah razpravljal o nalogah članov ZK pri izdelavi sedemletnih perspektivnih načrtov in v zvezi z modernizacijo proizvodnje. Vsestranska in poglobljena razprava je dala možnost, da so sprejeli mnogo sklepov, ki jih že uresničujejo. Aktivi članov ZK — tehnične inteligence po posameznih delovnih organizacijah so že dali pobudo za angažiranje lastnih sil ob izdelavi načrtov in pri delu za modernizacijo proizvodnje. Organizirali pa Mladina hrastniške steklarne in statut delovne organizacije Smo v obdobju, ko so v vseh delovnih organizacijah v teku intenzivne priprave v zvezi z izdelavo statutov delovnih organizacij. Organizacija Zveze mladine v Steklarni Hrastnik je med prvimi na področju hrastniške občine začela seznanjati članstvo s tem pomembnim delom, zlasti še v začetni fazi, ko smo obravnavali samo okvirne značaje In shematlzacljo Izdelave statutov. Tako se je celotno članstvo seznanilo z gradivom. Same obravnave predosnutka nove ustave In predvolilne dejavnosti pa so pokazale določene rezultate v uresničevanju načel delavskega samoupravljanja, katere bo statut tudi obravnaval. Mladina Steklarne Je organizirala tudi več razgovorov s sosednjimi aktivi v komuni s povsem različno panogo gospodarstva (rudnik, tovarna kemičnih Izdelkov). Pretežni del konkretnejših^ obravnav in celotno organizacijo za izvajanje razgovorov v kolektivu je prevzela sindikalna organizacija. Teze, ki jih je pripravil tovarniški sin-1 tkalni odbor, je TK ZMS že obravnaval. Pokazalo se je, da i*9_ sicer teze skrbno pripravljene, vendar bo potrebno za ; njihovo obravnavo več sestankov. Mladina hrastniške Steklarne je svojo razpravo usmerila na tri osnovna vprašanja: načrtno planiranje potreb po kadrih, sistem izobraževanja in pridobitev kvalifikacij na delovnem mestu, sprejem v delovno razmerje in disciplina. Po obravnavi teh vprašanj je mladina že dala nekaj predlogov za spremembo določil, ki jih bodo upoštevali pri dokončni formulaciji statuta. TK ZMS v S ni Hrastnik tesno sodeluje tudi s komisijo za izdelavo s.atutov delovnih organizacij, ki sleherno gradivo posreduje vsem aktivom ZMS v delovnih organizacijah. Sam TK ZMS v Steklarni pa ima v načrtu, da bo organiziral več javnih razprav v okviru občine. p, ^ so bili tudi že pr^e javno razpravo z vsemi tehničnimi kadri o bodočem gospodarskem razvoju hrastniške komune. Občinski komite ZKS Hrastnik pa je analiziral tudi že sprejem v ZK v prvem polletju in ocenil delo komisij. Zapisati velja, da so v Hrastniku samo v zadnjih petnajstih dneh sprejeli v organizacijo ZKJ 15 novih članov iz vrst delavcev in tehnične Inteligence. V Hrastniku pa tudi ugotavljajo, da je bil izbor slušateljev za politične šole zadovoljiv, saj je 50 % vseh slušateljev političnih šol izredno družbeno-po-litično aktivnih. Razprava o delu (Mn) LITUA — Svet Za-voda za zaposlovanje delavcev v Litiji je na petkovi seji razpravljal o polletnem poročilu o delu zavoda. Posebej se je zadržal pri poročilu o poklicnem usmerjanju, saj se na področju litijske občine poraja precej težav v zveri * zaposlovanjem mladine. zasebnih stanovanj, iz kate-1 lih. bi bilo mogoče s preureditvijo. pridobiti najmanj 16, ležišč in tako zagotoviti, da bi lahko v »Restavraciji« prc- ; nočil avtobus turistov, kar.. I I 1 I Tudi v Zasavju, ki pravzaprav doslej, ni predstavljalo pomembno turistično področje, smo sredi letošnje poletne turistične sezone. V zadnjem času privabljajo »črni revirji«, ki pa vztrajna in uspešno svojo podobo in pravzaarav niso več »črni revirji«, vse več gpstov. Zdaj, lco smo v Zasa\'je kljub slabemu stanju cest in izredno pomanjkljivi turistični propagandi (.saj se zdaj nimamo turističnega prospekta! ) uspeli privabiti — v primerjavi s prejšnjimi leti — precej več gostij'-, med njimi: tudi inozemskih turistov, pa ugotavljamo vrsto pomanjkljivosti, ki jih jp mogoče opaziti v turizmu in ki utegnejo vplivati sittboina nadaljnji razvoj turizma. Uredništvo »Zasavskega tednika* se je odločilo prirediti razgovor o nekaterih aktualnih vprašanjih turističnega prometa v Zasavju. Udeleženci so na njem razpravljali o polletnem turističnem prometu; o težavah, ki zavirajo večji razmah turizma, o načrtih za večanje zmogljivosti ter o izboljšanju informiranosti. Skoda, da se razgovora o- nekaterih aktualnih vprašanjih turističnega prometa v Zasavju niso udeležili vsi vabljeni, ker bi lahko vrsto vprašanj proučili tako bolj podrobno in vsestrano. Tako pa ... dela. Težave so tudi zaradi Tegif ker je v zgradbi dvoje, tedriikova tribuna V razgovoru so sodelovali: France GOLOB (Planinsko društvo Zagorje ob Savi), Tine LENARČIČ (Planinsko društvo Trbovlje), Avgust GABRIJEL (Občinska skupščina Trbovlje), Franc VIDERGAR (Turistično gostinsko podjetje »Medijske toplice«), Albin PLANINC (Gostinsko podjetje Litija) in Franc ZAPI SEK (Turistično društvo Litija). POVEČAN PROMET GOSTINSKIH PODJETIJ V primerjavi z lanskim le-lom se je promet v gostinskih podjetjih v Zasavju povečal. V litijski »Restavraciji« se je v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta povečal za 36% oz. za nad 7 milijonov din, najbolj pa se je povečal promet pri prodaji brezalkoholnih pijač , in pri hrani. Promet v prvih , šestih mesecih je bil dose-’ žen v višini nad 26 milijonov ^ZaJcuJfiu TEDNIK Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Glavni In odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK — Ureja uredniški odbor — Uredništvo in uprava Trbovlje,, Trg revolucije 1 tflt, telefon 80-191 - Račun pri NB Trbovlje 600-13.668-11 — Pose-mezna številka 20 din — Naročnina (z doslavnluo): mesečna 68 din, čctrUetna 180 din, polic na 360 din, celoletna 720 din — Poštnina plačana v gotovini — List tiska ČP »Go renjski lisk«, Kranj — Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo din, lelni plan pa znaša 45 milijonov din. Ob sedanjem prometu bi dosegli do kom ca leta najmanj 52 milijonov din prometa. Zdaj je v teku adaptacija kuhinjskih prostorov, računajo pa tudi z adaptacijo prostorov, v katerih je zdaj trgovina. Tam bodo uredili nov lokal restavracijskega tipa z novimi 80 sedeži. Dela bodo — kot računajo — opravili v tretjem tromesečju, ob adaptirani kuhinji in novih restavracijskih prostorih pa bodo dosegli za najmanj 3 milijone dinarjev večji promet, tako da bodo do konca letošnjega leta ustvarili najmanj 55 milijonov din družbenega bruto produkta. Težave se France GOLOB pojavljajo v zvezi s pomanjkanjem oziroma nedo-delitvijo sredstev za investicijska dela pred sezono. Zaradi takega sistema dela opravljajo zdaj — sredi sezone — večja investicijska Avgust GABRIJEL SLABE CESTE, | nehadhha POMOČ, W$EEDSTEV, NI PROSPEKTA, NI SPOMINKOV, PAZCIEDNIC, NI SODELOVANJA, ITD. J *5K! • ' ' i l I UPumiMl um mn m mm . - <®ii ŠE IUI SHODIL! NAČRTOV JE PRECEJ, VENDAR.... Zasavski turizem potrebuje za nadaljnji in večji razvoj večjo moralno, predvsem pa finančno pomoč. V kolikor ni mogoče namensko dodeljevati sredstva, bi pa bilo treba omogočiti, da bi zainteresirani najemali posojila pod ugodnimi pogoji, hkrati s tem pa bi kazalo razpravljati tudi o višinah obveznosti, ki jim imajo npr. gostinska podjetja. Pa tudi stimulacija zaposlenih še vedno ni najboljša. Zanimiv je ob tem primer iz »Medijskih toplice ob za <5*A povečanem prometu so se osebni dohodki zaposlenih znižali za 3% (v precejšnji meri na račun povečanih obveznosti v gostinstvu)! swgi s Franc VIDERGAR 1 zdaj ni slučaj in je bilo treba vse dosedanje tovrstne aranžmaje turističnih agencij odkloniti! Medtem ko so v Turistično gostinskem podjetju »Medijske toplice« na Izlakah nad Zagorjem ustvarili lani skozi vse leto le blizu 26 milijonov din prometa, so 6a v prvih šestih mesecih letos že skoro 18,5 milijonov din, oz. 65% več kot lani. V tem času so dosegli okrog 1000 nočitev, od tega polovico z inozemskimi gosti. Vse Posteljne zmogljivosti so zdaj do srede septembra v celoti zasedene, v septembru Pa tudi vsa zasebna ležišča. Precejšnje povečanje beležilo letos v prometu z brezalkoholnimi pijačami. V »Medijskih toplicah« si prizadevajo, da hi imeli v prihodnjem letu zasedene vse Posteljne kapacitete že od 1. Ptaja pa do 15. septembra, s čimer bi bila zagotovljena :v^čja rentabilnost poslovanja, ustvarili pa bi tudi več Srcdstev za sklade, ki jili *daj pravzaprav ni! ’ Pri Planinskem društvu frbovlje ugotavljajo, da je °oisk planinskih postojank slabši kot v lanskem letu, na kav je vplivalo predvsem slabo vreme in adaptacijska nela na Mrzlici. Računajo, h v86 b° stanje bistveno. iz-: oljšalo po dograditvi nove-; ^planinskega doma na i i V Planinskih postojankah, , katerimi upravlja Planln-| v. društvo Zagorje ob Sa-: n? Pa je obisk na lanskolet-I v’ načni. Letos beležijo le obisk šolskih ckskur- no pa tudi sodobno gostišče »Stadion«. V izdelavi pa je načrt za nov hotel, ki ga Trbovlje nujno potrebujejo. Misliti pa bi bilo treba tudi na ureditev objekta na Podmeji, ki postaja vse bolj priljubljena izletniška točka Trboveljčanov. Zagorski planinci gradijo na Cemšeniški planini nov rezervoar za pitno vodo, da bo lahko bivak stalno odprt. Z dograditvijo nove ceste (še letos) Viderga — Zasavska .gora — Senožeti — Zagorje pa bo tudi Zasavska gora bliže turistom. ZANIMANJE ZA ZASAVSKO PLANINSKO TRANSVERZALO Eno od privlačnosti Zasavja predstavlja tudi Zasavska | planinska transverzala od Kumrovca do Kuma. Zanimanje zanjo je precejšnje; je npr. na poti okrog podelili pa spominskih pot. Za-ugotovrtev, da je na poti po Zasavski planinski transverzali tudi nekaj mozemcev. Ker so prispevali sredstva za gradnjo zasavskih planinskih postojank tudi delovni kolektivi, bi bilo treba v večji meri zainteresirati za obisk in letovanje v planinskih postojankah tudi člane delovnih kolektivov, saj so npr. penzionske cene ugodne in sc gibljejo v zasavskih planinskih postojankah (brez regresa) od 850 do 1.000 din, pač z ozirom na ugodje, ki ga nudijo. Morda tudi barometer zasavskega turizma? / K Albin PLANINC V »Medijskih toplicah« npr. ugotavljajo, da bi bilo treba odpraviti vrsto pomanjkljivosti v domu in okrog doma, vendar za to ni sredstev. Niyno bi (bilo treba urediti dohod do izvira, vzporedno s tem bi uredili nov vrt z okrog 80 sedeži, vedar ni pravega razumevanja zn pomoč. Ob vsem tem pa bi bilo treba misliti tudi na povečanje zmogljivosti samega doma. Za to še ni jasnega koncepta. Eni predlagajo novogradnjo, drugi pa razširitev. Dejstvo pa je, da bi že z nadzidavo doma za 1 nadstropje pridobili na-daljnih 35 ležišč, tako, da bi bilo v domu skupaj 64 ležišč, pri zasebnikih pa še na-daljnih 20 ležišč. Trbovlje beležijo v zadnjem času nekaj pomembnih pridobitev. Zgrajen jc bil turistični dom na Kleku, ureje- Franc ZAPUSEK ZDAJ ŽE VEC TURISTIČNIH INFORMACIJSKIH PISARN IN MENJALNIC VALUT Turistično informativno pisarno so v Zasavju dobile najprej Trbovlje, prejšnji teden pa se je odprli tudi v Litiji; pa tudi v Zagorju in na Izlakah mislijo na ureditev takih pisarn. Ugotovljeno je, ,da jc Turistično informativna pisarna v Trbovljah precej vplivala na večje zanimanje za turizem. Zasavje pa je -dobilo prejšnji teden tudi ic drugo menjalnico valut. Za Trbovljami so jo odprli zdaj še na Izlakah. PRVI TURISTIČNI PROSPEKT ZASAVJA ŠELE ZDAJ Večji razmah turizma v Zasavju zavira tudi pomanjkanje prospektov. Obljubljajo, da bo zdaj — končno le dotiskan prvi turistični orospekt Zasavja — in sicer že si-edi sezone — ki letos •bo mogel vplivati na po-tuiističncga prometa. Manjka tudi primernih razglednic — čmobclih in barvastih, in turističnih spominkov (Trboveljčani so jih naročili v delavnici Tehnične srednje šole v Trbovljah in bi že morali biti gotovi, to-... >, nič bolje ni z nalepki in našitki! Nobena skrivnost tudi ni, da je turistična propaganda za Zasavje izredno slaba. Nihče — izjema so »Medijske toplice« — ne poroča o prostih zmogljivostih in možnostih za letovanje, še slabše je v zimskem času, čeprav nudijo zasavski vrhovi idealne možnosti za smučanje. Zaradi tega bi .bilo treba .razmišljati o ustanovitvi posebne skupne službe, ki bi rn vse Zasavje zbirala potrebne podatke in jih sproti objavljala. i. Udeleženci razprave so bili tudi mnenja, da je trebi mimo že navedenega inirtMI večjo naateririno .pomoč tet rl stičnim ln planinskim društvom. Razmišljati pa bi .veljalo spričo dejstva, da Jg mogoče v turizmu obravnavati Zasavje kot enovito področje, tudi o ustanovitvi Zasavske medobčinske turistične konference, s pomočjo katere bi lahko v prihodnje bolj načrtneje usmerjali -in vsklajevali vse delo ln prizadevanja. . < • Vabila za razgovor o • nekaterih aktualnih • vprašanjih turističnega • prometa v Zasavju sn* • poslali vsem oddelkom S ra gospodarstvo občin- • stih skupščin, planin-S sidrn in turističnim M društvom ter gos tis- • skl m podjetjem. • Kljub temu, da sme S vabila pravočasno raz* S poslan hi nanje napi-t® saH, da pričakujemo, • da se bodo -vsi vabtje- • ni udeleži« -razgovora, ® odsotnosti niso opravi* e ČW: • predstavniki oddelkov • za gospodarstvo občin* • Skiti skupščin Litija, • Zagorje In Hrastnik, • predstavniki turističnih ® društev Zagorje. Tr* S bovije in Hrastnik, ® predstavnika planin-D skih društev Hrastnik ® in Dol pri Hrastniku D ter predstavniki gokiln-D skih podjetij »Gostln-H sivo* Zagorje. »Rudar« • Trbovlje ln »Jelka« A Hrastnik. Krajevni praznik Čeprav je do krajevnega praznika v Radečah še mesec in pol, je krajevna organizacija SZDL že pričela z vsestranskimi-pripravami za organizacijo praznika. Pred dnevi so društva in organizacije že razpravljale o svojih programih, ki jih bo krajevna organizacija SZDL uskladila v enoten program praznovanja. Predsednik krajevne organizacije tovariš prof. Janez Pešec nam je povedal, da bo v prazničnih dneh v Radečah slavnostno zborovanje s parado društvene aktivnosti, športnimi, kulturnimi nastopi ob sodelovanju vseh društvenih organizacij v radeškem območju. Letošnje praznovanje bo še posebno po-mebno zaradi tega, ker bodo ob tej priliki odprli novo moderno šolo, ki so jo Radečani čakali že vse od osvoboditve dalje. Gradbeno podjetje iz Hrastnika, domače podjetje »Obnova« in remontne delavnice iz Tovarne papirja hitijo z adaptacijskimi deli na stari šol-ski zgradbi, ki jo bodo združili z novo v enotno poslopje. Brez dvoma bo nova šola omogočala vse tisto, kar je bilo do sedaj otežkočeno — kvaliteten in nemoten pouk. NOGOMETAŠI Tovarne dokumentnega In kartnega papirja Iz Radeč zasluženo prvi na XII. športnih Igrah slovenskih papimlčarjev XII. športne igre papirničarjev Nov stadion Ob priliki XII. športnih Iger slovenskih paplmlčar-jev so v Radečah otvorill tudi nov športni stadion. Tam, kjer so bila še pred meseci polja, stoji danes lep stadion z nogometnim Igriščem, atletsko stezo, tribuno In ostalimi športnimi prostori. Z e danes lahko stadion sprejme najmanj dvatisoč gledalcev. Ob otvoritvi je bilo na svečanem prostoru zbranih več kot petsto domačinov In tristo športnikov iz vse Slovenije. Otvoritvi so poleg predstavnikov doi^Ičlh športnih organizacij In političnih forumov prisostvovali tudi občinski in republiški predstavniki športnih In družbenih organizacij. Ob otvoritvi je trobojnico prerezal direktor Tovarne v Radečah Stane Koselj, nakar so mu Iskreno čestitali predstavniki pionirskih, mladinskih In športnih organizacij. Izgradnja radeškega stadiona je rezultat prizadevnosti In sodelovanja domačih podjetij. Trgovsko, Gostinsko, Mesno podjetje, tovarna »Peta«, »Obnova«, Stanovanjska skupnost, Uprava VPD, Kmetijska zadruga In ostali so mnogo pripomogli s sredstvi In materialom, da Je bil stadion zgrajen v Izredno kratkem času. Brez dvoma *"• 7n«lvg zato delovni kolektiv, vodstvo in samoupravni organi Tovarne papirja, ki so bili tudi inlciatorji gradnje. Stadion so gradile tudi mladinske delovne brigade, sestavljene Iz mladincev Iz Radeč, Zidanega mostu in Hrastnika, velik del prebivalstva pa Je pri Izgradnji pomagal po svojih močeh. Zato ni čudno, če je bilo na dan otvoritve v Radečah toliko vedrega razpoloženja. Tri dni so bile Radeče prizorišče XII. športnih Iger slovenskih papimlčarjev. Več kot tristo športnikov slovenske proizvodnje papirja Iz Vidma-Krškega, Vevč; Količevega, Industrijskega biroja In Radeč se je pomerilo med seboj v atletiki, nogometu, odbojki, šahu, namiznem tenisu, plavanju, kegljanju, streljanju. Osemdeset športnic pa Je posebej tekmovalo v atletiki, odbojki, namiznem tenisu In strel janjr Radeče in njihovi prebi- ni odbor je poskrbel za iz-valci so bili ves čas športnih redno lepo otvoritev šport-iger v prazničnem razpolože- n>h '8cr> katere so se med nju. Pisani programi in prave drugim udeležili predstavni-športne borbe so privabljale kj Republiškega odbora ^sin- na igrišča na stotine ljudi. Organizacija tekmovanja je potekala brezhibno, tako kot še nikdar dozdaj. Prireditve- STANE KOSELJ, direktor Tovarne dokumentnega in kartnega papirja Radeče, Izroča namenu nov športni stadion v Radečah dikata industrije in rudarstva, predstavniki občinskih in krajevnih organizacij kakor tudi vodilni tovariši iz vseh sodelujočih kolektivov. Sami otvoritvi je pa prisostvovalo več kot kot osemsto Radečanov in gostov. V nogometu, kjer so nastopile vse ekipe, in kjer je tekmam prisostvovalo največ gledalcev, je prvenstvo slovenskih papirničarjev zasluženo osvojila ekipa domačega Papirničarja, ki je dosegla odlične rezultate. Ekipo Industrijskega biroja je premagala z 12:0, Krško in Količevega s 5:1, z Vevčami pa igrala 5:5. Domači igralci so z izredno igro navdušili gledalce. V atletiki so domači za las prepustili prvo mesto ekipi Vevč, ki je imela boljše metalce. V tej panogi so bili tudi doseženi nekateri zelo dobri rezultati. Tako je n. pr. Hiršelj (Radeče) skočil v troskoku 12.74 m, Kunc (Ind. biro )in Koren (Radeče) sta tekla 100 m v času 12 sek., v skoku v višino pa so Hiršelj, . Koren in Černe (Vevče) preskočili 1,75 m. V odbojki so zmagali tekmovalci Industrijskega biroja, domači pa si delijo drugo mesto, skupno z ekipama iz Vidma-Krškega in Vevč. V šahu so zmagali ša- . histi Količevega, domači pa so bili tretji. V streljanju so zmagali tekmovalci iz Vi-dem-Krškega, ki so bili samo za 13 krogov boljši od Radeč. Tudi v plavanju so presenetili domačini, ki so j zasluženo osvojili drugo mesto. V kegljanju so bili ; prvi tekmovalci' iz Količevega, v namiznem tenisu pa iz Vidma-Krškega. Med ženskami je ekipa ra- i deške papirnice slavila izredno zmago v skupnem plasmaju. Domačinke so zmagale v odbojki, kjer so porazile tudi lanskoletne zmagovalke iz Krškega, in v atletiki, povsod z izredno dobri- 1 mi rezultati. Poleg tega Pa so osvojile dvoje tretjih mest in sicer v namiznem tenisu in streljanju, kar je zadostovalo za prvo mesto v skupnem plasmaju. Slovesen zaključek šporl' nih iger je bil pri bazenu tovarne papirja ob razdelit'1 športnih trofej. Brez dvoma so letošnje XII. športne ig^e uspele v vseh pogledih ,n bodo vsem športnikom ”e dolgo ostale v spomin11' prav tako tudi prijazni d*)' mačini in njihovo lepo tn<-stecc. ŠPORTNI TEDNIK PLAVANJE Celuloza : Rudar 12.560 : 10.563 Trbovlje — Plavalci Rudarja so startali v II. zveznem razredu — severna skupina ie v ponedeljek, 15. julija. Na Salati so se pomerili z zagrebškim Medveščakom in izgubili dvoboj. V sredo popoldne so imeli trboveljski plavalci v gosteh plavalni klub TVD Partizan Celuloza iz Videm-Krškega. Zmaga je pripadala gostom, ki so zbrali v dvanajstih disciplinah 12.560 točk, Rudar pa 10.563. Vendar velja pripomniti, da je Rudar nastopil z izredno mlado moško ekipo, ki se ni mogla tako uspešno kosati ž nekaj izkušenimi plavalci Celuloze. Za danes popoldne je napovedano povratno srečanje z Medveščakom iz Zagreba v Trbovljah: Rezultati: Mošld: 400 m crawl: 1. P. Jesenšek (C) 5,13,2; 3. Oto Lukač (R) 5,41,2; 200 m prsno: 1. P. Kaves (C) 3,06,4; 3. Janez Kurnik (R) 3,25,0; 200 m hrbtno: 1. P. Jesenšek (C) 2,33,7; 3. Oto Lukač (R) 2,55,0; 200 m metuljček: 1. Lileg (C) 2,48,9; 3. Borut Kuhar (R) 3,27,1; 100 m crawl: 1. Gvido Burja (R) 1,04,4; 2. M. Naraglav (C) 1,07,2; 3. Ludvik Dolanc (R) 1,09,4. Ženske: 400 m cravvl: 1. Lučka Vodišek (R) 6,04,6; 2. Silva Kostanjšek (R) 6,08,3; 200 m prsno: 1. V. Breskvar 3,06,3 (C); 3. Mateja Podlesnik (R) 3,33,3; 100 m hrbtno: 1. Franja Golob (R) 1,26,8; 2. Marjeta Šribar (R) 1,29,1; 100 m metuljček: 1. Vesna Breskvar (C) 1,26,0; 2. Iška Kočar (R) 1,32,1; 100 m cravvl: 1. Silva Kostanjšek (R) 1,19,2; 2. Lučka Vodišek (R) 1,20,3; Štafeta 4 X 100 m mešano moški: 1. Celuloza 4,56,3; 2. Rudar 5,45,4; Štafeta 4 X 100 m cravvl ženske: 1. Rudar 5,24,2; 2. Celuloza 5,31,7. ROKOMET Srečanje z zahodnonemšklmi prvaki V soboto, 3. avgusta ob 18. uri, se bosta na igrišču Rudarja pomerila v prijateljskem dvoboju rokometni ekipi TSV Ansbach iz Zahodne Nemčije in domači Rudar. Gostujoče moštvo je bilo prvak Zahodne Nemčije leta 1960 in 1962. V ekipi so tudi štirje igralci, ki nastopajo v državni reprezentanci. Moštvo se imenuje tudi Porz-nersles, ker nastopajo v njem tudi štirje bratje Porzner. Rudarjeva ekipa pa bo nastopila nekoliko okrepljena. NOGOMET — TEKMOVANJE ZA JUGOSLOVANSKI POKAL Kočevje : Bratstvo 5:3 (3:2) Kočevje — Po uspehu Bratstva proti Proletarcu v tekmovanju za jugoslovanski nogometni pokal so Hrastničani nedavno tega utrpeli poraz z nogometaši Kočevja, ki so jih premagali z rezultatom 5:3. Gostje so v začetku tekme silovito napadali in dosegli najprej vodstvo z 1:0, zatem so domačini izenačili, Hrastničani pa zatem znova povedli z 2:1. V prvem delu igre sta bili enajsterici izenačeni, v drugem delu pa so se domačini prizadevali obdržati vodstvo, gostje pa izenačiti. Vendar so bili v tej borbi domačini učinkovitejši in so odpravili Hrastničane z dvema goloma razlike. STRELJANJE Prva SD Franc Fakin, TRBOVLJE — V nedeljo je bilo strelsko tekmovanje na Kipih v počastitev 22. julija z malokalibrsko puško. Prvo mesto so si priborili strelci SD Franca Fakina, pred SD Lojze Hohkraut, SD Strojno tovarno itd. Najboljša strelca sta bila Dušan Kos in Venčeslav Kosem z 219 zadetki. KOŠARKA Proletarec tretji (JJ) JESENICE — V soboto in nedeljo je bil na Jese-nciah mednarodni košarkaški turnir. Ekipa Proletarca je v močni konkurenci štirih moštev zasedla tretje mesto. Poudariti velja, da je moštvo Jesenic bilo okrepljeno s Sama lu kom in Brišnikom — oba Olimpija, v ekipi WSG RADENTAIN, ki je četrta v prvi avstrijski ligi, pa dva dvometraša. Rezultata: Wsg Radentain : Proletarec 84:68, Proletarec : Ask Villach (A) 72:52. Najboljši strelec pri Proletarcu je bil Stvarnik. , Domžale : Proletarec 64:62 (33:23) (JJ) DOMŽALE — V ponedeljek je moška ekipa po izredno slabem sojenju sodniške dvojke izgubila v Domžalah proti istoimenskemu košarkaškemu klubu z dvema košema razlike. PARADA ŠPORTNIKOV pred tribuno v Radečah ŠPORTNI RAZGOVORI Torkovo popoldne smo v redakciji namenili pomenku o problemih množičnega plavalnega športa v Zasavju. Glede na aktualnost problema smo na ta razgovor vabili predsednike Občinskih zvez za telesno vzgojo iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ter predsednika plavalnega kluba Rudar. Ker sc predsednika zvez iz Zagorja in Hrastnika iz nam neznanih razlogov pomenka nista 189. Giorgio je prikimal. »In ni ukradena?« — »Ne. Dobil sem Jo kot darilo. -Krnet je vzel verižico iz dečkove roke In skoraj nejevoljno zagodrnjal: »Torej le hitro, zlezite v voz.« In še sam je pomagal razmakniti seno in je potem z njim dečke dobro pokril. Končno je sedel na vrh in pognal voz proti cesti. Toda ie so bili tu psi in so sc začeli besno zaganjati v voz In v krave, ki so ga peljale. Kmet Je brez usmiljenja opletal z bičem po psih in jezno preklinjal, dokler ga ni ustavil človek z brazgotino: »Si nor, če ubil boš pse.« — »Pa naj me puste v miru,« se je jezil kmet. Zdaj so prišli že tudi orožniki: »Kaj ee jeziš, prijatelj, so rekli pomirjevalno, »saj ne iščemo tebe, ampak štiri begunce iz Milana.. In psi so pravkar spel našli njihovo sled.« -»Pa ja ne pri mojih kravah?« je vprašal porogljivo kmet. 190. »No. no, le brez jeze, glej, prijel bom pse, da boš lahko mirno peljal dalje,« ga je miril orožnik, »toda povej nam. morda si pa videl te barabe, ker morajo biti tu v bližini. Veš, če nam kaj poveš, lahko zaslužiš petindvajset lir. To nagrado so razpisali milanski dimnikarji za svoje pobegle vajence.« Zdelo se Je, da je ta vsota kmeta malce zmedla, kajti presenečeno je zažvižgal. Skriti dečki so slišali ves pogovor in zdaj so se ustrašili. Jih bo kmet prodal za to vsoto? Tudi orožnik je stal tako blizu njih, da bi jih lahko slišal, kako dihajo, psi pa so se besno zaganjali proti vozu. Fantom se je zdelo, da je pretekla cela večnost, preden je kmet odgovoril: »Petindvajset lir? Čedna vsota. To moirajo biti pravi tički.« Giorgio je zadržal dih. Anioni o in Augusto pa sta močno stisnila zobe, Dante pa toliko, da ni zakričal od strahu. udeležila, trboveljski pa j; bil službeno zadržan, posrt dujemo bralcem le mnenji predsednika plavalnega klup' ba Rudar, tovariša Bertu! BURJA: — Da plavalni šport pr nas ni tako množično ra širjen, kot bi bilo želeti, j§ iskati vzrok v pomanjkanji kadrov, ki bi pomagali pr vzgoji večjega števila plava nih moči. Pri tem mislia. tudi na telovadne učitelje, k| ■ se v tem pogledu premalo zanimajo za plavalni šport; Problem, ki se je pojavil pred nami pred nedavnim jo bilo plavalna šola za pioniiv je. Ker nismo imeli na razpolago trenerjev, ki bi v zgodnjih jutranjih urah vadil} plavanje s pionirji, jo paS dotlej nismo mogli organizi; ra ti. Vsem je znano, da imamo v Trbovljah zimski plavalni bazen, ki ga bomo v jeseni vsi uporabljali. Plavalci ne bi bili radi deležni očitkov, da je ta bazen namenjen izključno njim. Mi si prizadevamo, da bi se plavanje vključilo v telovadne ure, da bi bil bazen čim bolje izkoriščen, da bi čim več mladih plavalo' v njem. Če bi imeli torej dovolj kadrov, ki bi bili pripravljeni sodelovati npr. kot vaditelji ali trenerji pri plavanju, potem bi lahko imeli v Trbovljah na eni strani precej množični plavalni šport, na drugi strani pa bi lahko iz tega večjega števila izbrali res najboljše plavalce za tekmovanje našega plavalnega kluba. Naraščaja bi bilo vedno dovolj. Doslej smo vzgajali kadre za plavalni šport sami. Želeli pa bi, da bi o njih pričeli razmišljati skupno z nami tudi na 6bčinski zvezi za telesno vzgojo Trbovlje. - pb - i VAŠ OBVEŠČEVALEC - ——«u sem 4 v tu uLta.ru skoraj nov pralni stroj »Ri ber« s centrifugo. — Rai- kv Ferme. Trbovlje, Kcšc-tovo 12. Nooruča« potrošnikom, da bo moja krojačka delavnica -Miloša fckcrbica«, Trbovlje, Obrtniška 17« zaradi kolektivnega dopusta zaprti od 2fi. jtdija do 4. avgusta 1943. — Se praporm •čaeni — 29. julija amer. barv. ftim POT V SREDINO ZEMLJE; 31. julija do 1. avgusta sov. barvni fibn NOČNI DIREKTOR. Kino Delavski dom v Zagorju: 27. — 29. julija amer. bari. film ČRNI NAREDNIK; 33. julija do 1. avgusta ameriški cin. film ZGODBA Z NASLOVNE STRANI. Kino Lilija: 26. — 28. julija franc, film NOČ VOHUNOV; 36. in 31. julija ital. fikn ZADNJA KOČIJA. Obolnar, učit., Neža, Trbovlje. Smrti: Jožefa Ule, roj. Raz-boršek. upok., Zagorje, T» boveljska c. 7 — stara 77 let. | 27. ia 28. julija amer. barv. CS film ANA IZ BROKLINA; 31. julija do L avgusta ital bon. ftim ZELENA MAGI- J’ . GIBANJE PREBIVA LSTVA HRASTNIK Rojstev ni btio! Poroke: Milan Čemeč, usl.. Hrastnik *18 in Helena Kirn, usL, Hrastnik 177; Emil Jošt, ključ., Hrastnik 79 in Milena Balob, struk. učit., Studence 77; Vladimir Resman, rudar. Hrastnik 326 in Božidara Sotlar. gosp. pom., Hrastnik 326. Smrti: Frančiška Čeč, roj. Koritnik. unok.. Krnice Z — stara 86 k-t. dečka; Frančiška Šetinc, Brežina 16 — deklico, Kristina Pirnar, Vihre 26 — dečka; Ana Duttanič. Mengeš, Ul. talcev 10 — dečka. Poroka: Silvester Jeršič, trg. pom.. Brežice, Bizeljska c. 3 in Marija Slakonja, usl.. Žejno 4. Smrti: Franjo Gašpai . kmet. Tomaševac 5 — star 54 let; Sre te n Radisavljevič, oficir JLA, Cankarjeva 15 — star 29 let; Ivo Kočevar, soc. pod., Dobrava 13 — star 41 let. SPORED RTV npJavttlfi Atm y Trbov-IJrih: 25. franc. W Hm DOBRA LEKCIJA; 2r. — 24. Mija barv. VV film PRIŠEL JE ANGEL; 36. julija do 1. avgusta franc, film POVERJENIK TEH ŽENSK. Kima Svobode — Trbovlje II: 26. — 29. julija čran-cosko-španski zabavni film NA JAMAJKO; 30. in 31. julija nemški zabavni ftim ZALJUBLJENI DETEKTIVI. Kino Svoboda — Zasavje r Trbovljah: 27. in M. julija nemški barv. film INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK; 3. in 4. avgusta amer. barv- film NAJBOLJŠE OD VSEGA. Kine Svobode II v Hrastniku: 2$. julija rta*, glasbeni film LJUBIM, LJUBIŠ, 27. tej*«": Marija Sotenšek, Zavrne 22 BS deklico; Stanislava Rajiek, Hrastnik 347 — dečka; Zofi Pilič, Kisovec 78 — dečka; Jožefa Glavač, Tepe 29 — dečka; Metoda Lamovšek, Kostanjevica 16 — deklico; Ivanka Posovnik, šmiklavž 23 — deklico; šrtefi Ojsteršek, Podkraj 15 — deklico; Marija Cefbm, Ravenska vas 42 —- deklico. Poroke: Alojz Kastotič, upok. Keršičeva 6 in Marija Gaber, roj. Kranjc, upok., Keršičeva 6; Ivo Čav&r, livar, Opekarna 46 in- Jožefa Babič, kurirka, Opekarna 16; Ivan Čamar, upat,, Golovec 7 in Štefanija Bne-zovnik, bol. strežnica, Vojnik 187; Adolf Matko. Keršičev hrib in Maririka I ZAGORJE Rojstev in porok ni bilo! Smrti: Leopold Jerman, upok.. Prečna pot 17 — star 54 let; Konrad Kovač, upok., Gesta 9. avgusta 12 — star 65 let; Anton Urbanija Kisovec 111 — star 47 let. RITMA Rojstev tn smrti ni bilo! Poroke: Jože Pintar, rudar, Nasipi 17, Trbovlje in Elizabeta Femc. delavka. Po novička j; Franc Mlakar, del.. Gozd Reka 26 in Amalija Berčon. del,. Gozd Reka 26: Franc Gnošicar, del., Gradišče H in Venceslava Podjed. del., Valvasorjev trg 4: ■fc: ICE ZAHVALA Vsem, ki se nam ob nenadomestljivi izgubi na šega dragega moža, skrbnega očeta, -starega dceta in brata RUDOLFA SIKOVEC stali ob strani, sočustvovali z nami, nam pomagali ter mu darovali cvetje in ga spreml jali na njegovi zadnji poti, naša iskrena zahvala. Žena le Mn r Imenu Barbara Germov šek. Dramlja 27 — dečka Ana Blatnik, Leskovec 127 — deklico; Terezija Topo kišič, 'Mostec 15 — deklico Ivana Kmetič, Bojsno 5 a — dečka; Marija Savine. Log 22 — dečka: Štefi Golob, Mrzla Planina 2 — dečka; Ana Vehovar, Trebče 9 — dečka; Ljerka Valent, Sečnje. St. Topola 2 — dečka; Terezija Božičnik, Pleterje 3 — deklico; Marija ž.gatm. Podgorje 9 ' — dečka; Ivana Drngovič, Loče 50 — dečka: Hedviko Malgaj. Brestanica 106 — Zaključni računi • Zaključni računi AKTIVA GOSTINSKO PODJETJE ZAGORJE na dae 31. decembra 1*2 BA&IVA sredstev | 25,472 •kupne po 11. •roge ebHbe sredstev Benke in blagajna . ; kupci Id druge terjatve Zelene . .. JSI Drage aktiva ; ; ; : i i ; i i I • • : I » i s 6.423 2547 14.695 2 .m I. Vht sletel Pestoval sklad . . ; t : Sklad skupne porabe . ; ; Rezervni sklad to drogi skladi IL Druge oblike virov sedel »v Dobavitelj) 4« droge Vodja računov čutit va: (Marta Komlanc) 52J1S Predsednik UQ: (Polda Božič) Direktor. (Viktor Pavliči v 004 25.663 4 1.606 6.811 16.841 1.189 52114 ČETRTEK, 25. Mij.i 825 Zveneče kaskade; 9.10 Vesele počitnice in Pozdravi za mlade risarje: 16.15 Četrtkov dopoldanski operni spored; 12.65 Zabavna glasba; 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne; 13.36 Za razvedrilo jn oddih; 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.15 Zabavna glasba; 1535 Novo v naši diskoteki; 19-05 Glasbene razglednice; 20100 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK. 26. Julija 8.65 »Občutki«; 838 7aVatni orkester B. Moore tn ansambel F. Papetti: 16.15 Zabavni rbori; 16.35 Naš -podlistek: Obračun; 12:65 Zabavna glasba; 1225 Domači napevi ra prijetno opoldne; 14.85 Za razvedrilo in oddih; 15.20 Zabavna glasba; 17.05 Dragulji iz •oper; 18.10 Zabavna paleta: 21.09 Vedri zvoki; 21.15 Cit irltijti morju jn jm tn u n - ščakih. SOBOTA, 27. julija 8 35 Na harmoniko igrata L r« Mooto in Vveette jieruer; 9.10 Deset pianistov iz desetih dežel: 10.15 Od popevke do popevke; 12.05 Zabavna glasba: 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne; 13.36 Za ratevedri-lo in oddih; 14.05 Z našimi opernimi pevci: 1435 Nasi poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 19.85 Glasbene razglednice; 26.00 Po domače .. j 22J5 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 28. julija 8.06 Mladinska ladijska igra; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 10.00 Še pomnite, tovariši . . 4 10.36 Trije glasbeni pejsari; 14.15 Operni koncert; 15.15 Tri krat pet; 20.00 številnim zvestim . poslušalcem domačih napevov; 21.00 Popotovanje velikih skladateljev. PONEDELJEK, 29. Juliju 8.65 Pri vodnjaku na gori; ♦.10 Glasbena oddaja za otroke: 9.25 Ponedeljkovo dopoldne db narodni pesmi jttg. narodov; 1035 Usoda šaljfvca — naš podlistek: 1225 Prijetno opoldne; 13.36 Za oddih igrajo veh Ki zabavni orkestri; 14.05 Morda si želite 1 o poslušati?, 14-16 Zvočna panorama; 2960 Vsakemu svoje (spored popevk in prijetnih melodiji, 21.66 Skupni program JKT — studio Beograd. TOREK, 36. julija 8.05 Arije in •dvospevi; -9.10 Mojstri simfonije; 9.40 Popevke ulice; 10.15 Ljubi- teljem operetnih melodij,'' 1035 Iz nemške in avstrijske renesanse; 12 JS Domači napevi za prijeti* opoldne; 13.36 Popoldanski počitek ob zabavni glasbi; 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 1846 Planinska oddaja; 26.06 Dvajset minut ob zabavnih melodij ali. SREDA, 11. juliju 835 Otroške razglednice; 9.10 Oddaja za Cicibane; 925 Popev ke v sredo dopoldne; 1225 Domači naperi za prijetno opoldne; 12.45 Ljubljanski oktet z novimi posnetki; 14:05 Z melodijami okrog sveta; 15-15 Zabavna glasba; 17.05 Promenadni koncert; 14.16 Od skladatelja do skladatelja; 26.00 Giaccome Puccini; Manon Lescaut. ZAGORJE — 18. julija Ob, 13. uri se Je pripetiti na obratu Kisovec zagorskega' rudnika težka obratna nesreča, pri kateri se je smrtno ponesrečil Anton Urbanija te Kisovca 74 — I. Urbanija je Jhoitfil £ očistiti rev, pri tem pa se je nanj vsul premog. HRASTNIK — 19. julija, okrog 9. ure dopoldne je prišlo do požara v Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku.' Gorel je vodik, M Je uhajal Iz izpušne cevi plimi mera za vodik. To je pomenilo odliko nevarnost za eksplozijo. Požar so pogasili delavci tako, da »e zaprli i/pniao cev in s tem preprečili tildi morebitno katastrofo. Prikličita gasilska brigada Ir. Ljubljane Je po eni url prihitela na kraj požara. Domnevajo, da je požar zanetila Iskra Iz železniške lokomotive, ki Je prav tedaj pripeljala mimo po Industrijskem tiru. ZAGORJE — 19. julija ob 635 url Je na cesti II. reda v naselju Podvine pri Zagorju motorist U 12-797 Jože Avbelj podrl Jero Kajina, U je nameravala prečkali cesto, ne da bi se prej prepričala, rili je cesta prosta. Kajtnova -je prt padcu dobila hujše po-1 čkodbe; med drugim zlom levega zapestja. DOPISUJTE V Zasavski tednik! Pa kljub temu nastopajo komplikacije. Ljudje, ki so prišli po to »čudodelno vodico« niso hiB verski blazneži, to je dobro vedel. Tudi govorili niso s takšnim naglasom. Govorili so kot ljudje v New Yorku. Tudi od Lot Milerja niso, ker bi sc sicer predstavili. Sedaj je bil siguren, da je Rok Geri nekaj izvedel ali posumil. Zato je poslal svoje ljudi, da zadevo raziščejo. Ah kaj, ko ta idiot, kakor je v mislih imenoval Jeffa, ne ve, kje je žena, niti zakaj je odšla. Oskar še ne ve, kaj bo Iz tega nastalo, toda tega človeka mora pritegniti čim bolj na Mojo stran. Tu imaš tisoč dolarjev, je dejal na kontu in . mu jih dal. To je samo predujem. Vem za tvoje cilje in namene. Brez denarja ne moreš •speti. Pomagal tl bom In te financiral. Tl dnevi so lahko zelo nevarni za naju oba. Bodi paz-fltv! Pazi, kaj govoriš in mi spreti vse poročaj. Ko Je Jeff videl denar, je kar zazijal. Tudi besede, da je to samo predujem, so mu ostale prav dobre v spominu. Koliko bo dobit šele Potem? Zdelo se mu je, da sanja, ko je zgrabil denar in ga pričel tlačiti v žep. te bom kaj »Hšal, mu bom že sporočil, si je mislil. Hotel mu je celo reči, da bo jutri takoj odpotoval v New York, poiskal svojo ženo ter jo pripeljal nazaj, da bo morala pred njima obema povedati, kaj je tam delala. Toda v zadnjem hipu se je 22 Veliko pričakovanje ; Premislil. Ob teh besedah in še bolj od dolarjev ; se je dodobra streznil. Imel je še nekaj pameti | ln vedel, da, če bi tudi Avo našel, mu ne bi I uspelo, jo prepričati in pregovoriti, da bi se , vrnila, če to njej ne bi bilo po godu. Zato je Jeff raje molčal in se zaklel, da bo za Oskarja i napravil vse, kar bo ta zahteval. Dejal mu je, da ga ima za prijatelja in da zato ni potrebno plačilo, čeprav je tistih tisoč dolarjev že zdavnaj spravil v žep. Meri, Oskarjeva sestra, je nekam žalostno Pogledala, ko je Jeff spravil denar, kot bi slutila, da ga sedaj dalje časa ne bo videla, da ga ne bo videla vse dotlej, dokler ta denar ne zapravi. In če mu bo Oskar dajal denar še naprej, tedaj je Jeff za njo Izgubljen. Bilo je že precej pozno, ko so se razšli. Jeff je ta večer vztrajal, da gredo čim prej, kot da ga denar peče. Hotel ga je čim prej zamenjati. Treteklo je že dolgo, dolgo časa, odkar ni imel v žepu toliko denarja. Kljub temu, da je svojo Prijateljice prepričeval, da bo naslednji dan spet Prišel, je bil njen obraz žalosten, ker je v njegovem glasu čutila neiskren prizvok. Pospremila k oba do dvigala, kjer so se razšH. Ko sta se znašla na utici, je Oskar dejal Jef-fu, da gre v nasprotno smer, ker je bolje, da jih ne vidijo skupaj. Isto je želel tudi Jeff, le, da iz drugih razlogov. Jeff je odšel takoj v enega od nočnih lokalov I* pričel častiti vse okrog sebe. Menjal je tisočak in dajal gostilničarju izredno visoke napitnine. Vendar ni maral biti pijan, ker je bolel ° vsem dobro premisliti. Iz njegovega obraza 1* sijalo zadovoljstvo, ker jč mislil, da je našel •rudnik«, odkoder bo črpal velike vsote denarja. Končno se je napotH domov. Držal se je še kar dobro na nogah in M skoraj sam sebi čestital. 6e vedno j* mrmral o sebi »tare slavospeve ter ponavljal, kaho bo osi svoji ženi Avi Pokazal, kaj vsega je zmožen. Ko bi bila sedaj doma, bi ji prinesel toliko sto dolarjev in jih vrgel pred njo. Kako bi njegov ugled zrasti in še toliko bolj, ko bi ji povedal, da je to sarno predujem. Kakor da bl ga Ava pričako-v#la, kakor da bi čakala, da ji pove to, je hitel * svoje stanovanje. Ko jc odložil klobuk na , hodniku, je pohitel naravnost v sobo, ter želel, y,A> v$aj odigra to, kljub temu, da je vedel, da i soba prazna, da Ave nf tukaj. Vstopil je, i Prižgal bič, držal v roki denar ter pri tem I 'umiral »Dober večer, ljubljena!« Mehanično se i {'-'napotil k njeni postelji. Razumljivo, da je i ®ila prazna. Kljub temu Jc Jeff naglo obstal. I čeprav je bHa postelja prazna, soba ni bila Prazna. Hružhia G. je stanovala v majhnem enostav-h*cu stanovanju v skromni četrti HJustorra v ■Biiil pristanišča. To je Mio skromno stanova- I® krez komforta. Toda dokler je bila Ava v Hjustonu, je stanovanje sijalo v čistoči in je bilo vse na svojem mestu. Imelo je manjšo predsobo, kuhinjo, kopalnico in eno prostorno sobo. V kotu sobe zraven ene od zakonskih postelj, je stala otroška posteljica, v tej Je nekoč spala mala Dženi. Ava je sobo uredila tako, da so jo lahko uporabljali za goste. V kotu pri oknu je stala miza s štirimi foteljL Čeprav je bilo skromno, je bilo to stanovanje polno topline. Četudi je bil Jeff pijanec, kakor hitro je prišel domov, je čutil to toplino. Razumljivo, da pohištvo ni bilo luksuzno, bilo je praktično in udobno. Dokler je bila Ava doma, se je vse »vetflo, a zdaj je prah pokrival pohištvo in pajčevina je bila po vseh kotih. Le ta kot je ostal take rekoč nedotaknjen, odkar je Ava odšla, ni imel Jeff nobenih obiskov. In sedaj je vstopil v te sobe z namenom, da bo šel k A vini postelji, da izblebeče tiste, že v naprej pripravljene besede, de odigra vloge, ki si je je izmislit, vloge, za katere je tako dolgo časa hrepenel. Jeff je pogledal v kot pri oknu. Besede so mu zastale v grlu, eči so mn izstopile. Prvi trenutek ni mogel verjeti, da je res. Pomislit je, da je morda le pijan, da bna privide-. Na žalost pa to niso bili prividi. Prižgal je luč in na njegove vljudne besede zaslišal tudi ljubezniv odgovor: »Dober večer, gospod Jeff. Ufi vas že dolgo čakamo! Veste, ni ugodno takole sedeti v mraku. Nismo našli stikala. Hvala, ker ste bili take ljubeznivi bt nam osvettiH prostor! Ne smete se čuditi, niti se prestrašiti. Mi smo pošteni ljudje in nismo iz poHcije. Bodite taktf ljubeznivi in sedite, da se malo pogovorimo.« P mn CHVKCHIuLV 4 AUmbrooke sc jc protivil izkrcanju v Nor-mnndiji leta 1944. Bil jc za preložitev invazije. Zagovarjal je večje angažiranje v Italiji, da bi zavezniki čimprej prodrli v srce Evrope, in bil je tudi za prodiranje čez Balkan. Medtem ko je na eni strani hotel, da bi se Churchill in drugi politiki ne mešali v strategijo, je na drugi strani zasleddval izrazilo politične smotre: prehiteti Ruse pri prodoru v Evropo! Ko je postala invazija v Normandiji *>. i/.bežna, jc Alanbrooke sanjo pristal. Neposredno pred ta veliko- operacijo je- »piša1: »Imel sem dolgo zasedanje šefov gtavrafh-štabov, ki mu je prisostvoval tudi. general. Eisenhovter, in na katerem smo razpravljam e> njegovem predlogu z» okrepitev čet v Normandiji na škodo operacij v južni Franciji. Strinjal sem sc z njegovim predlogom, čeprav mislim, da ideja ni njegova, temveč Montgomcryjcva. Eiserihovver očitno nima nobenega čuta za strategijo. Vendar uspeva zaradi svojega načina deta in sodelovanja r zavezniki.« Z drugimi besedami, kar je bilo v Fisenlv-*- vverjevih strateških koncepcijah dobrega, je bilo pobrano od drugih, v glavnem od britanskih generalov. Po neki diugi seji piše Atonbrooke: Jeff je še vedno stal kot ukopan na mestu, kamor je stopiL V foteljih, kakor da bi bila doma v svojih hišah, sta sedela dva moška in kadila pipe. Ko je vstopil, se nista premaknila, kakor da je to nekaj naravnega in vse v redu. Eden od njiju je pričel govoriti, medtem ko je drugi počasi premetaval po roki pištolo. Jeff je hitro ugotovil, tla jc stvar resna in da sta bila oba oborožena, dobro je vedel, da M bil lahko v trenutku prerešetan kot lesena tarča na strelišču. Ko bi prišla policija, M banditi že zdavnaj zabrisati svojo sled. In kaj bi mu pomagalo? Edino, kar bi ugotovila policija, da gre za medsebojni obračun. Odnesli bi ga v mrtvašnico in ga pozneje pokopali na državne stroške. Celo Ava ne M lega vedela vse do vrnitve. Kdo bi ji to tudi sporočil? Jeff je čutil, kako mu po hrbtu teče hladen znoj. že se je v duhu videi na tleh sredi sobe, kako leži z rokami skrčenimi v smrtnih bolečinah, s prsti, ki s poslednjimi trzljaji vlečejo preprogo in potem mrak, večni mrak ... »Šel sem v šolo svetega Pavla, da K prisostvoval razpravi o Eiscnhowerjevem poročilu, o operaciji prek Kanala. Prisotni s® bili tudi kralj, Churchill, Situla, in vsi. šefi štabov. Moj prvi \ Us je bil, da Ike nima lastnosti voditelja niti v sposobnostih za koncipiranje načrtov, in tudi nima intuicije ter odločnosti. On je samo koordinator, eden od tistih, ki se z vsemi strinjajo. On je šampion medzavezniške kooperacije in na tem področju mu ni mogoče ničesar očitati, vendar — ali je to dovolj zn človeka na njegovem položaju?« Napad na Evropo prek Normandije je bil končno izveden. Prodiranje proti Nemčiji ni bilo lahko m prišlo je tudi do zastojev, ki so trajali mesece. Nemci so bili še zelo močni in so se krčevito upirali. Včasih so bili sposobni za nevarne protiofenzive. Posebno močna je bila protiofenziva Hitlerjevega maršala von Rvmdstedta v ArcfeuiTi. Prebledel je kot cunja ter ostal še naprej vkopan. Tl banditi pa mirnega hi nasmejanega obraza sedijo tukaj in se delajo ko« da j* zelo male zanima. Kakor da so prišli samo zate, da bi popili limonade ati neko droge hladno pijačo. Po kratkem premoru ga tisti »črni« zaprosi, naj se vsede bi naj se ničesar ne boji, obenem se je opravičil za njune nekulturno ravnanje. Seveda je bilo v tej prošnji čutiti grožnjo. Korak za korakom se je Jeff priMižal hi usedel. Ljubeznivo sta mu ponudila cigareto. To ga je malo osvestilo, da sl je opomogel od prvega straha. Pričel je razmišljati. Moral, se je obnašati naravno, moral se je skoncentrirati, da bl zvedel za razlog tega »nepričakovanega« obiska. Kmalu je dojel, da je to v zvezi z nocojšnjim pripovedovanjem Oskarja. Vprašanja so se vrstile spet okoli ene in Iste stvari. Hlinila sta celo sočutje in mu izrekla sožalje za nesrečno smrt njegove hčerkice. Zahtevala nista nič posebnega, le to, da jima pove, od koga je dobil listi kartonček z injekcijami. Tedaj sta razbojnika pokazala pravi obraz. »Ce se zlažeš le eno samo besedo, te premlativa tako, da ne bo ostalo na tebi košček cele kože. Ničesar drugega ne zahtevamo od tebe hi nit se ti ne bo zgodtio, te ll zagotavljamo. Lahko si ndsllš, kdo nas je postal in veš, da se mu ne moreš postaviti po robu. Todi io veš, da če boš nasprotoval. Morda bo gospodar oseb-ten, labko celo dobiš nagrado. Ubila te bova, č<* hoče nekaj izvedeti, to tudi izve. Ce si parne-no gmotil s teboj.« Jeff jo dobre razumel situacijo. To, kar jc razbojnik govoril, je mislil resno. Vedel je, da so te na »arini plačanci hr rin delaje te pe rikazn. IGRA — GOLF! Med vtisi lorda Alatsinooka o položaju ia vlogi Eisenhoseerja med boji v Franciji l-> tudi takšni: »šefom glavnih štabov sem razložil svoj pogled m potožzij v Franciji: ki je zelo nezadovoljiv: Nikogar ni, ki bi vodil bitko. Ei- senbovver, katerega dolžnost bi to bita, se zabava z igranjem golfa pri Rcimsu in praktične ne sodeluje pri vodstvu operacij. Stvari • so se v zadnjem času ja zvijale tako slabo, da se jc delegacija generalov napotila R njemu, da bi ga opozorila, naj se začne vojskovati. Obljubil je, da bo to storil.« Zaradi trditve, da je Elsenhovrer med voj- ? na pri Rcimsu zapravljal čas z golfom, namesto da bi mislil na vojno, j# bila po izida Alanbrookovih memoarov mrrogo govorjenja. Bela hiša je objavila celo uraden demanti: »Od prvega dne invazije v Evropi do končne zmage general Eisenhmver ni nit? enkrat stopil rra igrišče za golf.« Nekateri jra pravijo, da Bi ne bilo prav nič nenavadnega, če bi strasten igralec Eisenho-wer igral golf, še posebno, ker so bila pri Reimsu, kjer je bil Eiscnhoverjev štab, odlična igrišča za golf. KRITIKE Položaj na je tifl kot pravi AlanbroOke, zelo težak. Zavezniški: čete, posebno britanske padalce, so obkolili Nemci. Kritiki lorda Alanbrooka, ki poznajo tedanji položaj, pravijo, da je to, kar je Alanbrookc napisal o Eisenhowerju, absurdno in da je Eisenko-wcr imel polne roke dela ler dn je vodil opdracfje. Sesanje prstov - zdravi zobje Vt!si s poti po Afriki % Na sesanje prstov pri • otrocih smo vedno gleda- • H kot na grdo razvado. • Le-to krivijo še posebej • zobni zdravniki za ncpra- • vilno rast zob. Toda dr. • Sidney Finn, znani sto- • matolog na univerzi v • Alabami, je ugotovil, da • se mali otroci, medtem S ko sesajo prst, da bi se S uspavali, do neke meje S zavarujejo proti kasnej- • šemu kvarjenju zob. Dr. Finn, ki je prvi prišel do te ugotovitve, je vse to pojasnil v sestavku, ki ga je objavil časopis ameriškega združenja stomatologov. Kot poudarja dr. Finn, vplivajo na zdravje zob dedna nagnjenja, izločanje sline in formiranje zob. Sam je opazil, da so imeli otroci, ki so sesali prste, manj pokvarjenih zob kot drugi. To pojasnjuje z močnejšim izločanjem sline, ki ga povzroča ta navada. čeprav dokazujejo številne razprave, da pripisujemo pokvarjene zobe predvsem dednosti (temu lahko pripišemo tudi odpornost proti okvaram), trdi dr. — To so nove shujševalne tablete: desetkrat na dan jih morate vreči na tla in pobrati vsako posebej! Finn, da tukaj nasledstvena vloga še ni tako točno ugotovljena. »Ne motite!« V Londonu je policija nedavno prijela Alfreda Mad-sena. Mož je svojo — varilno — obrt zanemarjal, zato pa se je tem bolj vneto ukvarjal z drugim poklicem — vlamljanjem, saj ga niso za-sionalec vlomnih tatvin«. V dvanajstih zaporednih vlo-man imenovali »pravi profe-m ih je odnesel nakit, vreden, okrog 700 milijonov dinarjev. Najpogosteje je operiral v hotelskih sobah, zanimiva pa tudi »tehnika«, ki jo je uporabljal: na vrata sob, v katerih je »delal«, je obesil napis »Ne motite!«. Čuden napis, ki se je pojavljal na vratih hotelskih sob, očitno nikogar ni motil. Kljub temu se je v svojih računih in tehniki enkrat le uštel. Zdaj bo moral odgovarjati pred sodiščem. Največji evropski hotel V Londonu so zgradili po vojni naj večji hotel — nebotičnik. S svojimi tridesetimi nadstropji je ta gigant, zgrajen v obliki stolpa, mnogo višji od ostalih londonskih zgradb. Hotel ima več kot 500 sob za tisoč gostov in zelo razkošno opremljeno dvorano, verjetno največjo v Evropi. Jugosl. podjetje »RUDNAP* Beograd ima ustanovljeno mešano družbo z naslovom »INEX< v središču mesta. Ta razpolaga tudi s prostori stalne izložbe in smo se dogovorili, da bo v tej izložbi razstavljenih tudi nekaj eksponatov naše tovarne. Seznanili so nas tudi s predvideno izgradnjo prve manjše železarne, kar je povsem razumljivo in je takšna odločitev velik korak k if gradnji njihove bazične industrije. Izgradnja te železarne bo nuj-rjo pritegnila tudi izgradnjo rudnikov železa in premoga, nam pa se tako odpira možnost večletnega sodelovanja na tem tržišču. Nadalje smo se dogovorili, da izdela združenje »RUDIS« Trbovlje projekte in ponudbo za izgradnjo kompletne kovačije s 1000 ton letne proiz- vodnje. Ta kovačija bi proizvajala poljedelsko orodje, katerega doslej uvažajo. Naši strokovnjaki, ki že več let živijo v Etiopiji, so nam pri našem poslovnem obisku veliko pomagali in bi brez njihove pomoči naše kratko zadržanjej v tej deželi ne bilo tako uspešno. Na ten- praktičnem pri-\ meru lahko ugotovimo, kako' pomembna je tehnična pomofi in izbira strokovnjakov, ki jihj je naša država poslala v inozemstvo. Le-ti se morajo zave-, dati, kako težko jih odstopamo drugam in da morajo zi koristi svoje domovine vložiti vse svoje sposobnosti. Posebno, priznanje za prizadevanja gre tovarišem inž. Danilu Jelencu, ki je na položaju tehn. direktorja rudarstva Etiopije, dri inž. Milanu Hamerlu, asistentu tega resorja in inž. Darku Guštinu, predstojniku perspektiv-, nega planiran d! TAKSNE SO prestolnice Etiopije v neposredni bližini fj'lit Hiteli n u / <'> n CHRISTINE KEELER • Srečal sem jo na cesti: hitela je na • neki skrivnostni zmenek — še pred pe- • timi minutami pa sem jo pustil v sta- • novanju! Bolela jo je glava. Christina • je torej živela dvojno življenje. • Zanjo sta obstajali dve vrsti mož. Na • eni strani revni mladeniči moje vrste, • krepki mladi črnci, na drugi strani Iju- • d je s položaji, bogati in v letih. BILI SO TAKI, KI JIH JE LJUBILA IN TAKI, KI SO PLAČEVALI Za oba je postalo odslej življenje mučno. Podnevi je Christina odhajala v London (med-.tem sva se preselila v predmestje Brentwood), da se je sestajala s svojimi zaščitniki v luksuznih stanovanjih Mayfaira, ponoči pa se je vračala v najino hišico v Brentwoodu, kjer sem jo čakal jaz. Vrgla se mi je v objem in slednjič čutila zadovoljstvo, ki ji ga njen »poklic« ni nudil. Kar zadeva mene, sem bil srečen. Vsi moji prijatelji so mi zavidali lepo dekle, s katerim sem ponoči obiskoval londonske lokale. Po enem ali dveh mesecih takega življenja se je Christina pričela spreminjati. Ponoči, ko se je vračala s svojih »galantnih zmenkov«, mi je začela prirejati ljubosumne scene. Spočetka me je to zabavalo. Sčasoma pa mi je bilo tega dovolj. Da ravna z menoj kot z nezvestim možem, medtem ko se zabava sama ves dan v. objemih drugih mož, je bilo res nekaj nerazumljivega. Temnopolt človek sem in vročekrven. Tistega dne, ko mi je spet rekla, da izkoriščam njeno odsotnost s tem, da vodim druga dekleta v stanovanje, me je popadla taka jeza, da sem jo strahovito pretepel. Tega dne sem odkril nov Christinin lik in o kakršnem do tedaj nisem niti slutil. V resnici me je samo zavestno izzivala — iz zadovoljstva nad tem, da jo bom pretepel. Od vseh, ki so prihajali z njo v stik, je lahko en sam zadovoljil ta instinkt moje prijateljice. To je bil diplomat ene izmed afriških misij v Londonu, ki je bil še bolj temnopolt kot jaz. Toda Christine se ni vdajala bogatim in vplivnim možem samo za denar. Vdajala se jim je tudi iz stremuštva. Bila je snobistka, kakršna je lahko samo angleška midinetka. Topila se je od zadovoljstva, če je lahko v svoj dnevni razpored vpisala nov plemiški naslov: lord, baron ali vojvoda. Kopati se v bazenu ka- Pripoved o »manekenki« kega aristokrata je bilo zanjo pravo napredovat nje. Če ji je kak minister dejal »draga«, je zlahk:? verjela, da bi lahko postala druga markiza de Pompadour. Nekega dne sem ji smeje rekel: • »Ti, tvoji starci se ne šalijo tako slabo • s teboj... Ti ali katera druga ... veš« • Besna je zavpila: »Prepričal se boš o • tem, koliko me cenijo! Jutri bom po- • dvojila svojo ceno, pa me ne bo nihče • zapustil.« • In zares se ni niti eden med njimi od- • rekel Christini. Za to, kar so v pone- • del jek plačali 60 dolarjev, so od torka • dalje dajali 120 dolarjev.« NAIVNA DEžELANKA Zakaj so se vse te visoke osebnosti tako navezale na mlado ženo? V Londonu je bilo vendar toliko lepih in mladih deklet... Toda Christine Keeler je bila kurtizana visoke družbe, zato ni nič čudnega, da je postavila na glavo celo najbolj solidne institucije tega kraljestva. To naivno kmečko dekle, rojeno v vasi Brai-seberry v grofiji lorda Astora, je prestolnica zelo privlačila. Ko jc dopotovala v London, se je naselila pri neki prijateljici, že pokvarjeni , deželanki, ki je stanovala v Sohu, kraljestvu trgovine z drogami in ženami, v četrti, kjer je vsak drugi moški črne ali rumene polti. Kmalu so Christinini prijatelji našli zanjo, posel v nekem nočnem klubu, kjer je postala »show-girl«. Neke noči jo je eden izmed klientov lokala, neki orientalski princ, poklical P° reviji k svoji mizi. (Se nadaljuje)