jOVENEC. Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo lato predplačan 1& gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u j Kita mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., ia jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlelja) v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. &tev. 274. V Ljubljani, v četrtek 28. novembra 1895. Letnik: XXIII. Državni zbor. Na Dunaju, 27. novembra. Odsek, ki varuje nedotakljivost poslancev pred sodnim zasledovanjem, je predlagal, naj se poslanec Bolsberg ne izroči sodišču, posl. Lueger pa naj se izroči. Bolsberg se je pa sam proti odsekovemu predlogu izjavil za to, naj ga izroče sodišču, kar je večina tudi potrdila. — Luegerja tožijo nekateri člani takozvane obrtne stranke, ki je vsled plohe židovskega denarja za zadnjih dunajskih volitev zrasla kakor gobe na gnoju, a je sedaj vsled denarne suše zopet izginila kakor kafra, češ da jih je razžalil, ker jim je očital, da za denar plačani agitujejo za Žide. Posl. D i p a u 1 i je proti izročitvi, ker imunitetni odsek ne sme biti odsek za strankarske koristi, marveč mora imeti pred očmi čast in varstvo pravic poslancev. — Steinerje mnenja, da Lueger ni s svojimi besedami nikogar razžalil, kajti ljudje, katere so zadele Luegerjeve besede, zaslužijo še hujšo obsodbo. V tem smislu so govorili Schei-cher, Weber, Pattai. — Konečno je zbornica vspre-jela predlog odsekov, da se Lueger izroči z 120 proti 51 glasovom. Glede državne podpore, namenjene poškodovanim vsled nezgod, omenja poslanec D y k , da so določene svote veliko premajhne. S p i n č i č omenja škod, ki so zadele prebivalce v Istri vsled nalivov in toče. — Nato se prekine razprava o tej točki. Posl. Scheicher je nato stavil nujni predlog, naj se izvoli odsek 18 članov, ki ima presoditi, ali je imel poslanec Steiner prav, ki je trdil, da je bilo na dan nepotrditve Luegerjeve pripravljeno vojaštvo in policija, ali ima prav grof Badeni, ki je to tajil. Minister Badeni je pojasnjeval, da ostane pri svoji besedi, da se glede tega ni prav nič vkre-nilo, in da če bi bil on kaj storil, skrbeč za javni red, bi ne imel nobenega vzroka, to skrivati pred državnim zborom, kajti, ako je odgovoren za red, morajo mu biti na razpolago tudi sredstva. — Glede poziva Luegerjevega, naj minister vse pove, kar o njem vč in naj brez miiosti govori, pravi Badeni, da pri tem ni imel v mislih osebe Luegerjeve, ne njegovega zasebnega življenja, marveč le Luegerjevo javno življenje, o katerem je hotel on le malo go-govoriti. Videlo se je pri tem Badeniju, da je bil v veliki zadregi in da ni prav vedel, kako bi nekaj povedal, kar bi se videlo, da je nekaj, a v resnici ni nič. Posl. Scheicher je nato utemeljeval svoj nujni predlog ter pojasnjuje, da vstraja vkljub Ba-denijevem pojasnilu pri mnenju, da so se isti dan vršile vojaške priprave, četudi ni bilo vojaštvo kon-signirano. Glede besed o patrijotizmu na odpoved, ki se je čuia raz ministerskega stola, omenja, da ljubezen do domovine je ostala vedno jednaka, pač pa peša v narodih zaupanje do vlade, ker se ne ozira na ljudske koristi. Opozarja tudi na papeževo okrožnico „Rerum novarum", v kateri je brati, da niso ljudstva zaradi vlade, ampak vlade zaradi ljudstev. Govornik meni, da mora biti vladi sami ljubo, ako se njegov predlog sprejme, ker se s tem stvar r najlepše pojasni, kar bode prav tudi za vlado, ako si je svesta, da se res ničesar ni zgodilo. Lueger izjavlja, da je zadovoljen z izjavo Ba-denijevo, da mu ne more ničesar očitati v zasebnem življenju, glede predloga pa nasvetuje glasovanje po imenih. Poslanec Dobernigg predlaga, naj se začasno oprosti hišno-razrednega davka vsa nova poslopja v Celovcu. Poslanec Gregorec interpeluje radi jezikovnih razmer pri okrajnem sodišču v Celju. Poslanec Lueger vpraša predsednika, je li voljen preklicati naredbo zborničnega vodstva glede spremembe hišnega reda, posebno pa gled6 omejitve vstopa na galerijo, kar pomeni, da se odreka zbornici vsaka javnost. Predsednik Chlumecky odgovarja, da je dolžnost predsedstva, preprečiti javni nered in varovati pravice zbornice, da ne postane žrtva terorizma. , , _ Poslednje besede se provzročile burno pohvalo na desnici in levici, nasprotno pa velik nemir na skrajni levici. Na to se je zaključila javna seja ter se je otvorilo zaupno posvetovanje o interpelaciji poslanca Trolla. Prihodnja seja v petek. Šolske razmere v Vojniku. Hotel sem biti in ostati v tej svojej stvari čisto pasiven. Toda ker so mi sovražniki sv. vere in milega naroda našega skazili čast, da me blatijo daleč okrog in se je zatorej vsa stvar zelo razglasila, zanimala bo morda koga. Zato recimo dve, tri besedice o njej. V Vojniku se je ustanovila letos nemška šola jednorazrednica, če prav ni bilo zato dovolj zakonito določenih otrok. Da bi se napolnila, lovili so jih — otroke slovenske — na čudne načine. Zato so jih res nalovili prav mnogo, kateri nikakor ne morejo uspevati v nemškej šoli. Ker sem se bil kakor vero-učitelj sam žalostno prepričal o tem, smatral sem za svojo pastirstveno in veroučiteljsko dolžnost, razjasniti starišem, kako nespametno in škodljivo je to ; in ker nisem mogel razlagati vsakemu posebej, spregovoril sem vsem skupno tam, kjer sem jih mogel dobiti: na propovednici, sklicuje se na ukaz Zveli-čarjev, da učimo ljudi vso r e s n i e o , vse kar je v zvezi z večnim zveličanjem. Svetovali so mi to tudi razsodni in razumni možje, katere sem vprašal sveta, ker nisem hotel govoriti nepremišljeno, v slepej gorečnosti. Začel sem govoriti v francoščini — argumen-tum ad hominem. Ker so me vsi debelo gledali, pokazal sem jim, kako me še - le njih slovenski otročiči čudno gledajo, ko jim v nemščini razlagam sv. resnice in kako brezvspešno mora to biti. Mimogrede bodi omenjeno, da sem izrecno povdarjal, da o otrokih, ki nemški umejo, ne govorim, da njih torej kar nič ne motim „v nemške šole posesti", prava nemška otroka sta v Vojniku samo dva, njih jeden hodi v nemško, a drugi v .slovensko" (mešano) štirirazrednico ; a takih otrok, ki več ali manj nemški umejo, je nekoliko. Cenjeni čitatelj mi ne ugovarjaj, zakaj da jih nisem torej slovenski začel učiti, Slovencev v nemškej šoli. — Prvi čas bi bili .Nemci" s tem morebiti zadovoljni, ker bi jih tem več lahko navabili v nemško šolo, če bi se v njej učil verouk slovenski, a potlej bi se mi bilo slabo godilo, kakor uči skušnja, da so drugod veroučitelje zaradi slovenskega veroučenja na takih učilnicah tožili in jim sitnosti delali. Tudi ne bi bilo mogoče, ker katekizma še čitati ne bodo znali slovenskega. Samo o slovenskih otrokih sem govoril; zato .Nemcem" — Bog mi odpusti to besedo, toda žaliti nečem, zaradi tega ne stavljam hujšega izraza — nisem hotel in mogel storiti ni-kakeršne krivičice. Spodbil sem najprej krive razloge preslepljenih starišev : .Dal sem jih v nemško šolo 1.) ker so me toliko silili" : če boš stal na tem stališču, da se boš siljenju vdajal, kam boš zablo-dil? 2.) .Ker se na slovenskej šoli ue bo nič več nemški učilo, kakor so trdili otrokolovci" : to ni res, ker je naša .slovenska" šola mešana šola ; še so-lidneje se bodo naučili nemščine, kolikor se je bodo ; 3.) .zdaj itak ne smejo več prestopiti iz nemške v slovensko šolo" (— tako so res lagali nekateri in celo pretili, da bodo kaznovani, če bodo prestopili) tudi to ni res ; 4.) .ker so obljubili obleke, hrane itd." ; to je nravno napačno, da bi zaradi malega gmotnega dobička delal škodo svojemu otroku; sicer bomo pa tudi mi pomagali ubožnim otrokom, ue zato, da bi jih lovili, nego zato, ker so ubožčki potrebni. Potem sem jim razložil (in zato sem prav za prav spregovoril o tej reči), koliko bo to škodilo otrokom v dušnem oziru (— ker sem govoril na propovednici, govoril sem samo o dušnej škodi, in nič ne o tem, da se ne bodo mogli nič prida naučiti drugih potrebnih rečij) kako bo na nemškej šoli za krščanski nauk mnogo menj časa, ker so otroci, ki bi na slovenskej šoli hodili v štiri različne razrede, v nemškej stlačeni vsi v jeden razred in bo torej za vsak oddelek samo uboge pol ure veroučenja na teden, a na slovenskej cele dve uri. Raz-bistril sem jim, kako jim tuje besede katekizemske ne bodo nič koristile, če jih bodo tudi res zapom-neli za nekoliko časa, zato ker jih ne bodo umeli; kako krvavo potrebno je, razložiti kolikor moč dobro deci sv. resnice, a ubogi ti otročički ne umejo razlage nič — o verskej vzgoji že celo ni mogoče govoriti : ali se smejo taki spustiti v viharno življenje? Koliko milostij Božjih bo zanje izgubljenih: prejemajo jih, otroci — milostij kakor me uči skušnja, vsako veroučno uro, in bo jim jih treba v življenji — a če nič ne umčjo, kako bi jih kaj prejeli? Jaz imam oblast in dolžnost od Kristusa, da vas na to opozorim, da ne bo prekesno kdo klical, da ni vddel, kako je s to stvarjo. Premislite, krščanski stariši, da boste na sodnji dan o vsem odgovor dajali, o vsakem dejanji, torej tudi o tem. Ljubite svoje male in storite, kakOr vam veleva vaša ljubezen do njih in vaša vest. Jaz sem govoril in rešil svojo dušo, glejte, da jo boste rešili tudi vi, svojo in svojih otrok I Ogibal sem se vsakega zabavljivega, vsakega trdega izraza, osebnostij se nesem kar nič dotikal. Razumni in razsodni možje so mi zatrjevali, da sem govoril zelo zmerno; a taki, ki me še poslušali in slišali n^so (ker sploh v cerkev ue zahajajo), taki me črnijo in tožijo in blatijo. Bodi jim to veselje! Slišal sem, da so me dejali v .Deutsche Wacht" in celo v .Tagespost". Smejal sem se, ker imam v tem oziru mnogo preblage g. duhovnike za tovariše OS C in mi je torej to bolj v čast nego, da bi me ža-lilo. .Ni najslabejše sadje, katero ose objedajo", odrezal se je take vrste ljudem svoj čas minister Dunajevvski. Cul sem, da me v teh listih obreku-jejo z lažmi. Toda nesem se menil zato, niti čitati jih nesem hotel, ko so mi jih ponujali, še niti vedeti nesem maral, kake laži da so v njih o meni, zato ker jih mnogo premalo cenim, da bi se kaj menil zanje ali jim morda celo popravke poši'jal. Bog mi ne daj te nesreče in sramote, da bi me kedaj hvalili v takih listih. Pravilo se mi je, da so celo ministra interpelirali o meni. Kdo bi bil mislil, da bo moja skromna neznatnost, ki se najrajši za zastor v spovednici skriva, prišla kedaj v dotiko s tako imenitnimi gospodi ? Na vse zadnje se bom še prevzel. Cisto miren sem o tem 1 Ne more mi nihče hudega zaradi tega. Vsa cerkev je moja priča. A če bi me tudi, recimo, za glavo hoteli okrajšati — preklicati ali umeknoti ne-bi mogel niti jedne besedice. Toda nekaj druzega me boli . . . Tolaži me pa presrčna ljubezen preljubljenih mi vojniških župljanov, katero so mi v obilnej in pre-obilnej meri skazovali zmirom in posebno te dni, ko so me kar zasipali z njo — hvala jim bodi srčna! in izrek Kristusov: .Blagor zavoljo pravice preganjanim . . .!" .Hvala ti, ljubi Bog, Hvala za vse reci, Hvala za dobro in Hvala za zlo!" J. M. Kržišnik. Politični pregled. V Ljubljani, 28. novembra. Katoliška ljudska stranka. Kakor smo že včeraj ob kratkem poročali, so k tej stranki pristopili naslednji državni poslanci: Dipauli, Eben-hoch, Schorn, Fuchs, Doblhamer, Peitler, Zehet-mayr, Rapp, Gasser, Rogl, Plass, Rammer, Zallin-ger, Oberndorfer in Wenger. Predarelska poslanca Thurnher in Kohler sta izjavila, da vstopita v ta klub, ko dobita pritrjenje od svojih volilcev. Načelnik klubu je baron Dipauli, njegov namestnik dr. Ebenhoch, zapisnikarja dr. Rapp in Gasser. Parlamentarna komisija, v kateri so Dipauli, Ebenhoch in Fuchs, je dobila nalog, da do prihodnje klu-bove seje izdela in predloži program stranke. Glavna načela programa je že razvil baron Dipauli, rekoč: Mi hočemo ohraniti popolno prostost na vse strani ter prijazne zveze s poljskim in konservativnim klubom ter s krščanskimi socijalisti. Katoliška ljudska stranka ne bo ne vladna ne opozicijska stranka, temveč bode podpirala vse vladne predloge, ki bodo na korist ljudstva. — Dr. Ebenhoch je zadnjo nedeljo v Lincu rekel mej drugim: .Kar se tiče parlamentarne taktike, hočemo imeti proste roke na vse strani. Mi nočemo biti brezpogojna vladna stranka, a ravno tako malo brezpogojna opozicija, ki zato vse odklanja in pobija, ker pride od vlade. Popolnem proste roke pa hočemo imeti pri prihodnji nagodbi z Ogersko. To vprašanje se mora presojati s stališča skupne države, posebno s stališča Avstrije in žalostnega gospodarskega položaja avstrijskih narodov. V tem smislu bode katoliška ljudska stranka podpirala vlado, nikoli pa se katoliška ljudska stranka ne bode posluževala radikalnih sredstev obstrukcije, fakcijozne opozicije itd. Stranka se bode ogibala vseh sporov z antiliberalci ter gojila prijazne razmere s konservativci in kršč. socijalisti. Tudi s poljskim klubom ne smemo pod nobenim pogojem pretrgati prijateljske zveze, kajti mnogi so nam osebni prijatelji. Naš program ima v poljskem klubu toliko vplivnih prijateljev, da bi škodili državi, ko bi jih odtujili. Naš program je stari program katoliško-konservativne stranke. V narodnem oziru bodemo pomagali varovati stališče Nemcev v Avstriji". Kakor se vidi, je dr. Ebenhoch rahlo udaril na nemško struno. .Graz. Volks-blatt" piše mej drugim: „Iz teh izjav sklepamo, da hoče biti katoliška ljudska stranka prosta na vse strani, in z ozirom na nagodbo z Ogersko jej moremo le čestitati; kajti težko odgovornost bodo prevzeli oni, ki bodo hoteli in morali glasovati za nagodbo, ako bodo videli, da to zahteva blagor države in samozavest stranke. Druga ločilna točka je nanašanje nemštva, vsled česar so iz te stranke izključeni vsi Nenemci. V obče obžalujemo stcesijo, ker nemški liberalci in nacijonalci preže na naše postojanke. Toda po položaju stvarij smemo priča- kovati, da katoliška ljudska stranka ne bode capu-stila potov zmernosti in mirnega razsodka". Deželnozborske volitve na ČešJeem. Kakor je razvidno iz zadnjih poročil o deželnozborskih volitvah na Češkem, so zmagali v kmetskih občinah, kakor tudi v mestih in trgih Mladočehi, ki so si poleg starih pridobili precejšno število novih mandatov. Ravno tako so zmagali Mladočehi pri volitvi poslancev za trgovinske in obrtne zbornice. Staročehi in Nemci se volitve niti vdeležili niso. V torek so volili češki veleposestniki; izvoljeni so kandidatje konservativne stranke. Volilcev v fidej-komisamem veleposestvu je 39, k volitvi jih je prišlo 23, in so volili 16 poslancev. V nefidejkomisarnem veleposestvu je 401 volilee, volitve se jih je udeležilo 353, volili so 54 poslancev. V tej skupini so konservativci oddali 191, liberalci 161 glasov. — V zbornici bode torej poleg šest virilistov 70 konservativcev, 89 Mladočebov, 3 Staročehi, 2 agrarca, 1 naprednjak, v Pfibramu bode nova volitev; dalje je 69 Nemcev, in sicer 53 liberalcev, 2 krščanska socijalista, 2 nacijonalca in 11 pristašev ljudske stranke. Mladočehi bodo skoraj gotovo imeli štiri mandate v deželnem odboru, veleposestniki dva, in od dveh dež. odbornikov, katere voli vsa zbornica, utegne jeden biti Staročeh. Zakon o domovinski pravici. Upravni odsek drž. zbora je 23. t. m. predložil poročilo o načrtu zakona glede domovinske pravice. Važnejše določbe so: Vsaka občina mora vsprejeti kot soob-čana vsakega avstrijskega državljana, ki je po dobljeni samosvojnosti deset let prostovoljno in vzdržema bival v občini. Vojaška služba ne pretrga bivanja v občini. Prosilec za občinsko pravico pa v tem času ne sme dobivati podpora iz ubožnega zaklada. Oprostitev šolnine, ustanova ali slučajna podpora se ne smatra kot preskrbljenje revežev. Odsek je tudi vsprejel določbo, da sme prejšnja domovna občina zahtevati, da sprejme v svojo zvezo človeka ona občina, kjer je vzdržema bival deset let. O smotru prostomidarstva, o njegovem uplivu na politiko piše .Reichspost" sledeče zanimivosti : Pred krimsko vojsko izdelal je lord Palmer-ston — takrat predsednik vseh lož — načrt, po katerem naj delujejo vse lože, da dosežejo svoj namen. Glavni smoter pri tem mu je bil: vesoljno sovraštvo prostozidarjev katoliški cerkvi in habsburški rodovini. Popolna zmaga, oslabljenje ali vsaj ponižanje Rima in Avstrije: to jedino je nameraval. Računal pa je Palmerston tako-le: Najpreje pretrgati se mora zveza Rusije z Avstrijo. — Zgodilo se v krimski vojski. Nato naj bi se Avstrija iztirala iz Nemčije, Prusija pa naj bi prevzela hegemonijo nemških držav. — Dovršilo se v letih 1866 in 1870. Italija naj bi se zjedinila, Rim naj se odvzame papežu na korist Savojski hiši. Zgodilo se v Italiji leta 1860 in 1876. Nato naj se ustanovi namesto Avstrije ogersko-poljsko kraljestvo. To se sicer še ni zgodilo, pač pa se kaže prostozidarski ogerski vpliv na notranje avstrijske razmere in tudi poljskih ministrov nam že ne manjka! Minister Lukucs o ponovitvi pogodbe z Avstrijo. V včerajšnji seji poslanske zbornice je odgovarjal finančni minister na nekatera vprašanja grofa Apponyja glede pogodbe v Avstrijo. V začetku svojega govora je povdarjal, da o tem še ne more obširneje govoriti, ker še ni čas za to, in ker vlada prepušča odgovor na razna vprašanja obema zbornicama, da pa vendar že iahko izraža svoje mnenje v tem oziru, v kolikor to ue škoduje splošnim deželnim koristim. V prvi vrsti minister pobija trditev Apponyjevo, da je namreč potrebno, da Ogerska sama določa užitninski davek. Minister pravi, da se s tem še nikakor ne krati določevalna pravica Ogerske, ako je sklenila pogodbo z Avstrijo zato, da se jednakomerno določijo temelji za neposredne davke. Poleg tega bi pa tudi ne bilo umestno, ko bi Ogerska določila drugačno davčno mero za neposredne davke, mej tem ko je z Avstrijo zvezana po skupnem carinskem davku. Z uvedbo samostojnega užitninskega davka bi se sicer lahko varovale koristi državnega erarja, nikakor pa ne koristi posamnih obrtov, ker bi se s tem dalo povod nezdravi konkurenci. Vlada smatra za najv&žnejo nalogo to, da se pri preosnovi užitninskega davka ne ozira samo na državne koristi, ampak na one posamnih obrtov in s tem skuša lečiti rane, katerih je poln sedanji obrtni stan. Konečno razmotriva minister nekatera vprašanja glede trgovinskih pogodb z vuanjimi državami in glede samostojne ogerske banke. Poslednja je po ministrovem muenju prava potreba za Ogersko, toda le tedaj, ako bode v vsakem oziru koristila državnim interesom. Ogerska liberalna stranka > imela, kakor smo včeraj mej brzojavi poročali, mnogoštevilno obiskano posvetovanje. Prvi je govoril Jokai ter stavil predlog, naj stranka soglasno izrazi svojo nevoljo nad nečastnimi napadi na bivšega državnega tajnika Berzeviczyja mej zadnjim govorom pri seji budgetnega odseka. Njegov predlog se je vsprejel soglasno, ker odklonitev ni mogoča, ako so zbrani sami liberalci. Nato je nastopil ministerski predsednik baron Banffy ter z vidno zadovoljnostjo naznanil, da so potrjeni vsi cerkveno-političui zakoni in s tem v celem obsegu dovršena cerkveno-politična akcija. To vest je cel Izrael z eljen-klici vzel na znanje. Dalje se je Banffy malo pobahal, češ šele deset mesecev sedimo na ministerskih sedežih in že smo dosegli vse, za kar so se naši preduiki zaman trudili. Iz nadaljnega njegovega govora je pa vendar razvidno, da mu vkljub neizmerni radosti nad uresničenjem vseh židovsko - liberalnih idej še nekaj greni sroe ; in to je vdomačenje vseh zakonov mej ljudstvom. Zato je povdarjal, da bode vlada te zakone tako skušala vpeljati, da ne bode vznemirjala duhov in morajo zakoni preiti v meso in kri narodovo (?) Da to ni lahko, izprevidel je lahko v prvih dneh meseca oktobra, ko se je uvedel civilni zakon. Ljudstvo se le zato uklanja zakonom, ker si sedaj pomagati ne more, o tem pa, da bi prešli v njegovo meso in kri, niti ni govoriti. Ko bo pa ljudstvo spoznalo, da ne more več prenašati takega ži-dovsko-liberalnega nasilstva, tedaj bode še glasneje govorilo, da ni zadovoljno ž njim in se ga bode preje ali pozneje otreslo. Vsaka stvar se da vleči le do gotove meje. Vstaja na Kubi. Najnovejša uradna poročila o dogodkih na Kubi zanikavajo zadnje trditve kubanskih vstašev, češ, da so v bitki pri Tagnasco dne 18. t. m. Spanjci izgubili 1200 mož, mej tem ko jih je padlo na vstaški strani samo 270. Nasprotniki tudi trdijo, da je boj tako dolgo trajal, dokler nista bili obe stranki popolno utrujeni ter da je baje ubit španjski poveljnik Aldave. — Vkljub temu, da so morda vstaška poročila nekoliko pretirana, je vendar verojetno, da se Španjcem na Kubi ne godi posebno dobro, kajti sicer bi ne pozivali in odpošiljali vedno novih močij na omenjeni otok. Dokler bodo vstaše podpirali vsi zvesti ameriški pristaši, katerih gotovo ni majhno število, tako dolgo ni upati, da bi se Španjcem posrečilo, ukrotiti razburjene duhove. Deželnozborske volitve. S Krke. Nobene bi ne zapisal o tukajšnjih volitvah volilnih mož za deželni zboi, da ni po naši sijajni zmagi liberalčkom krškim tako kri zavrela. Sedaj kar besne ter begajo ljudi, da bodo odslej duhovniki delali, kar in kakor bodo hoteli itd. Seveda, goljufalo jih je, ker so bili prav do zadnjega zmage svesti. Tudi ko smo se mi jeli gibati, ni jim še upadel pogum. Par dnij pred volitvijo je še Mar-tinovec trdil Binkovemu Tonetu, da bo zmaga gotovo po želji njegove stranke. Prišla je beseda tudi na kapelana, ki je ljudem priporočal katol. može. In ob tej priliki je izustil občinski mož Martinovec nekako te-le ščuvalne besede: .Pač ste fantje malo-vredni, da nobeden kapelanu ne posveti po hrbtu." — Binkov: .Saj imaš svojega."—Martinovec: .Moj bi bil zaprt." — Ta: .Jaz tudi." Kapelan torej zaradi agitacije ni bil tepen. A isti Martinovec in gospod učitelj sta ga zato prav pred volitvijo prijela, češ, to je neumno, da je ljudi tako premotil; volitev bodi prosta, nikogar ni smeti siliti, kako uaj voli. Ali zvedela sta, da je poštena agitacija dovoljena, o prisiljenem delovanju se pa govoriti ne more, dokler nihče ni glasoval. Pa kar so šteli v največji greh gospodu kapelanu, delali so tudi sami. Lovili so ljudi, toda — brez sile. .Ce ne boš z nami volil, kar doma ostani." Drugega volilca so odpravili s pretvezo, da ui potreben, ker bodo že občinski možje sami izvolili. Pa so vendar pogoreli! In vodja liberalčkov — poštar — kar ni mogel umeti, da bi bilo njegovo prizadevanje brez sadu. .Ovrgli bomo," s tem je jel strašiti. Toda ovrgli pa le niso. Zakaj pa ne? O, naj bi bil od nas kdo mogel tako pritiskati na volilee, kakor je bogat pristaš .Narodove" stranke, potem bi bili že lahko ugovarjali. .Kako boš volil?" vprašal je le-ta na volišču moža naše stranke. Ker se je izrekel za naše, zažugal mu je: .Tega pa že ue —" In mož, njegov dolžnik, je odšel domov. Zato le pred svojim pragom pometajte in lepo čedno tiho bodite! Ce pa že mislite kaj gororiti, le očitno, ne na skrivuem 1 Kje ste pa tičali v nedeljo pred volitvijo, ko je govoril gospod poslanec naš, dr. Žitnik? Kaj ne, ni vam dišalo. A kadar so varni ti možički, takrat so modri! Prvak je kajpada poštar. „Jaz bi vam že nekaj povedal" — v tem smislu je prodajal svojo učenost pri Črnetu — „če bi vedel, da ni nikogar, ki bi to brž v farovž nesel." Meuda ni bilo oblačno, zato se je iznebil te-le: „Ako bi bila zmagala naša strauka, potem bi to dosegli, da bi morali duhovniki zastonj do doma priti mrliču nasproti, brezplačni bi bili pogrebi in poroke." Jej, jej, kako da liberalci doslej tega še nikjer niso storili ? Na Koroškem gospodarijo liberalni poslanci, pa štola še ni odpravljena. Na Ogerskem so pa pod liberalci dvojne poroke! Kadar bo poštar sam in brezplačno pritiskal znamke na pisma, kadar bo župan zastonj dajal ženitovanjske zglasnice, takrat zahtevajte, da bo tudi duhovnik vam delal zastonj parado, zakaj reveže pokopavamo brez plačila. Da so pa liberalci res radodarni, ne oporekam, a radodarni so s — strupom. Dopoludne je bil pri meni neki mož. ki mi je prinesel naročnino za ^Domoljuba". Vi, radodarni poštar, ste mu pa malo prej rekli: Beri rajši „Rodoljuba", dobival ga boš brezplačno. Ali mož ima glavo na pravem koncu, zato ste dobili potepeno pismo. Ljudstvo ne mara liberaluih darov 1 — Se jeduo o skritem delovanju poštarjevem. G. Pirnat je prišel snubit na Krko. Kajpak poštar je moral biti navzoč, da mu je obljubil v imeuu svojih pomoč. Pošta je bila torej brez uradnika. Pride nekdo, pokličejo poštarja. „Ravno kosil sem", izgovarjal se je malo pred — tremi, da ue bi zvedeli duhovniki nič o Pirnatu. — Cujte poštar! Od 12—2 se gospod nakosi in takrat naj se nakosi, potem bodi v uradni sobi, iu če pride kak liberalni gospod, nikar se tako neverjetno ne opravičujte, ne verjamemo. Oprostite, vaš in vaših kimalcev vpliv je pri koncu! To je pokazala volitev. Naši možje so dobili po 47 glasov, vaši le po 13, slišite 13 . . . brr, če ste kaj praznoverni, slaba vam bo pela. — Martinovec mi je sicer rekel, da imam preveč časa, ker sem agi-tiral, a vselej to ni res, zakaj prav sedaj-le ne utegnem več govoriti o naših imenitnih liberalcih. S. Iz Novega Mesta, 27. novembra. Skoro ni vredno poročati o deželnozborskih volitvah v mestih, ker je sploh zuauo, kako postopajo liberalui agitatorji 0 takih prilikah. Odločuje jed in pijača, če drugače ne gre, tudi — Judeževi groši. In v tem znamenju se je tudi pri nas volilo. Govorilo se je po mestu o nekaterih volilcih, da so prejeli po petakih. No, mi jim moramo to privoščiti, ker potrebni so jih zelo. To so „petakarji" liberalne vrste! S takimi zmaguje liberalua klika. Naduti dr. Slane, ki je v kmečkih občinah po gorostasui agitaciji do cela pogorel 1 zoper Pfeiferja i zoper Schvveigerja, razkoračil se je tukaj tem oblastueje, da vsaj nekoliko popravi svoje pogorišče. Na domačem pragu se petelin lahko repenči. Kakor kak Cerberus je stal pred rotovžem in prežal ua volilce ter jim pregledaval volilne liste; če ni bilo ..prav zapisano", je tudi popravil in potem povabil dotičnika ua golaš in na purana h Kosu. Kdo bi si ne izvolil rajše jedi in pijače zastonj, nego pa to zgubil in zraven še slišal grdo zmerjanje? Kar ta znani agitator, ki je tudi pri tej volitvi kričal ua vse grlo, kakor jesihar iz Cičarije, ni dosegel ali kar je morda prezrl, poskušal je doseči dr. Defraucetchi, ki je stal ua rotovžu vrh stopnic, češ, „durch diese hohle Gasse mussen sie kommen . . . In tako . se je uresničil na našem rotovžu znani izrek : „Jncidit iu Petrum, qui vult vitare Carolum". Ni torej čuda, da jih je le malo srečuo prišlo čez te politične vrtince, in da so bili res „rari nantes in gurgite vasto", ki se niso dali omamiti in zapeljati od pustolovnih teh političnih Siren. Neki možak pa je bil vendar toliko „možat", da jo je celo visokemu gosp. Petru zabrusil, ko je tirjal, naj mu list pokaže: BKaj vam mar, koga jaz volim? Volim, kakor jaz hočem!" Temu zna-čajnemu volilca je pač lastno prepričanje Ijuuše nego pa Kosov golaš s puranom vred. Nekemu drugemu volilcu, ki se jim ni vklonil, reklo se je : „Ti pa pojdi v farovž purana jest! Lahko si mislimo, da si mnogi žele, da bi bile vsaj vsak mesec volitve, ker bi se tem potom mnogokrat lahko zastonj najedli in napili. Dr. Tavčar je dobil tukaj 106 radikalnih, uradniških, nemških, nemškutarskih in „go-laževih" (oziroma puranskih) glasov; Savinšek pa 82 glasov od takih mož, katerim je lastno prepričanje več nego golaž, puran iu še judeževi groši po vrhu, kateri niso in ne bodo vklonili kolen pred liberalnim Balom, čeprav se jim obetajo zlati gradovi. Ko se bodo taki značaji pomnožili, tedaj bo liberalizmu odklenkalo tudi pri nas. Dnevne novice. V Ljubljani, 28. novembra. (Deželnozborske volitve v kuriji veleposestnikov.) Danes dopoludne so volili kranjski veleposestniki. Oddanih je bilo 66 glasovnic. Deželnimi poslanci so izvoljeni naslednji gg. in sicer: Grof Errin Auerspergs65 glasovi, grof Leon Auersperg s 64 glasovi, vitez pl. L a n g e r s 65 glasovi, baron pl. Liechtenberg s 65 glasovi, dr. Adolf Schaffer s 65 glasovi, baron pl. Schwegel s 65 glasovi, grof Jos. Ant. Barbo s 65 glasovi, baron pl. Wurzbach s 63 glasovi, Feliks pl. L e n k h s 65 glasovi in Karol Luckmann s 65 glasovi, Jeden listek je bil prazen, na 2 listkih je bilo zapisanih samo po 9 imen in jeden glas ja dobil g. baron Berg. (0. gosp. Jožef Lavtižar) je bil danes kauonično vmeščeu na župnijo Grad (Bled). (Lepa oporoka.) Družbi sv. Cirila ia Metoda je 25. t. m. zjutraj v Gradcu umrli kupec iu hišnik Jurij Vrečko, rodom iz Hotuuj pri Celju, v svoji 24. t. m. na večer osnovani oporoki kot legat zapustil lastno si hišo v Gradcu, notranje mesto, Davidove ulice št. 1. — Domoljubnemu pokojniku naj mili Bog onostran groba stotero povrne. (Slovensko gledališče) Sinoči smo pozdravljali na deskah našega gledališča odličnega hrvatskega umetnika gospoda Adama Mandroviča, ravnatelja hrvatskega narodnega zemaljskega kazališta. Sprejeli smo ga z odprtimi rokami, kakor sploh vedno vzprejmemo drage slovanske goste, a obiska gospoda Mandroviča smo toliko bolj veseli, ker smo ravno pjega že davno želeli videti. V imenu ljub. Hrvatov pozdravil je gosta na odru gosp. Stojkovič ter mu v znak spoštovanja in priznanja njegovih zaslug za razcvit hrvatske gledališke umetnosti poklonil pesem in prekrasen venec s trobojnimi trakovi. Slovensko občinstvo je to ovacijo ljubljanskih Hrvatov spremljalo z viharnimi „2ivio"-klici. Gospod Mandrovič je s pretresujočo naravnostjo igral vsemu svetu zaupajočega Rislerja sen. v dramatizova-nem romanu Alfonsa Dante „Fromont mlajši in Ri-sler star." in dasi je uloga v dramatizovanem delu jako jednakomerna, kakor se sploh ves igrokaz ne more primerjati romanu, znal ji je gospod Mandrovič vliti toliko življenja, razpledel je v vseh točkah na tako umetniški način dobrosrčen značaj poštenjaka Rislerja, da občinstvo z velikim zanimanjem pričakuje njegovega „Ludovika XI." Prava kontrasta ste bili gospa Danilova in gospica S 1 a v Č e v a. Prva je vso infamnost karakterja Sidonije ravno tako dobro pogodila, kot gospodična Slavčeva ljubko pri-prostost požrtvovalne Desirč« Delobelle. Poleg gospoda Inemanovega domišljavega igralca De-lobella je gospod Stojkovič vso notranjo bolest Rislerjevega brata kazal ua tak fin način, da smo le obžalovali, da mu borenje z jezikom ovira, popolnoma razviti svoje igralske sposobnosti. Radi tega bi ga jedenkrat srčno radi videli v jedni najboljših njegovih srbskih vlog. Gospod Danilo je znal. Gospod Lovšin je z vedno godrnjajočim blagajnikom po dolgem času imel nekaj srečnih tre-notkov, g. Orehek bo pa, mislimo, zopet precej časa iskal sebi pripravne vloge. G. Podgrajski je grozno in poleg tega neumestno pretiraval, kar je pa že semtertie njegova slabost. Ce je tudi uloga sluge taka, da karakterizuje, kaj vse porablja Sidonija v dosego svojih namenov, bi mu vender svetovali, da na odru nikdar več toliko nepotrebnega ne govori. Njegove ^duhovitosti" so navadno bedaste, naj se tudi vsled slučajnega položaja ponorčuje iz „faj-raoštrov po deželi". Da bodemo vse osebe našteli, omenjamo še, da je gosp. G. N i u r i n o v a dobro Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Bt*i igrala in gospica Mat. N i g r i n o v a dobro govorila. — O igri ne bodemo izgubljali besedij, ker se je že lani predstavljala in ugajala. Kdor hoče jasno prodreti v značaje igrekaza, mora čitati roman. A naj ima v primeri z romanom igrokaz tudi pomanjkljivosti ter se od njega razločuje z nasilnim koncem — vedno mora prodreti, ako se tako igra kot včeraj. — Jutri igra gospod Mandrovič „Ludo-v i k a XI." (Nov poštni urad.) Na železniški postaji Smarje-Sap, politiški okraj ljubljanski, odpre se dnu 1. decembra 1895 nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vožno pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica poštnohranilničnega urada. Zvezo bode imel s železuiškimi vlaki Ljubljana Rudolfovo oziroma Kočevje. * * (Iz lavautinske škofije.) Mil. gosp. knezoškof lavantiuski se je 26. t. m. povrnil s škofijskih kon-ferencij. — Faro St. Margarete pri Rimskih Toplicah je dobil Eiv. Janžek, župnik v Sevnici. (C. kr. namestništvo nižjeavstrijsko) je prepovedalo izvoz prešičev iz okr. glavarstev Maribor, Ptuj in Liutomer. (Pri občinskih volitvah v Pekralt) pri Mariboru so Slovenci častno zmagali. (Zveza slovenskih posojilnic) bo imela 5. decembra občni zbor. (Nesreče v trboveljskem premogokopu.) 15. t. m. je velik kos premoga padel na Ign. Marua ter ga na čelu smrtno ranil. Dne 18. t. m. je ponesrečeni umrl. — Dne 16. t. m. pa si je nogo zlomil BI. Draksler. Telegrami. Dunaj, 27. novembra. Davčni odsek je imel včeraj sejo, v kateri je rešil več predlog. Pri posvetovanju o reviziji zemljiško-davčnega katastra je izjavil finančni minister, da je zadovoljen s tem, da se zniža davčna svota za jeden milijon, da pa je to skrajna meja, do katere se sme svota znižati. Ko bi se zahtevalo večje znižanje, bi se zakon ne mogel skleniti. Dunaj, 27. novembra. Klub nemške levice je sklenil v današnji seji, da ima klu-bova opravila do božičnih počitnic voditi še sedanje načelstvo, potem pa se ima vršiti volitev novega načelništva. Poslanec Knoll je bil soglasno vsprejet v klubovo zvezo. Dunaj, 28. novembra. V včerajšnji tajni seji se je prebrala interpelacija posl. Troll in tovarišev, v kateri se vpraša ministerski predsednik po vzrokih, vsled katerih je bil zaplenjen antisemitski volilni oklic. Interpelaciji je bil priložen jeden iztis zaplenjenega volilnega oklica. Pravosodni minister ni hotel takoj odgovoriti, vendar se je konečno moral udati ugovoru antisemitov. Vspeh posvetovanja ni objavljen. Mali Lušinj, 27. novembra. Po osem-tedenskem bivanju je zapustil včeraj nadvojvoda Franc Ferdinand Mali Lušinj. Tem povodom je bilo mesto razsvitljeno. Zagreb, 27. novembra. Danes dopoludne je bil v stolni cerkvi krščen novorojeni nadvojvoda Rainer Štefan. Krstil ga je nadškof Posilovič. Pariz, 27. novembra. (Poslanska zbornica.) Zunanji minister Berthelot izjavi, da je vlada sklenila, vporabiti pravice, ki izvirajo iz faktičnega posestva na Madagaskarju. Vlada je sicer odobrila v Tananarivo sklenjeno pogodbo, vender bode spremenila besedilo, da bode s tem izključila vsak dvom. Pogodba se bode v kratkem predložila zbornici. Dalje naznanja minister, da bo kmalu objavljena rumena knjiga, ki bo obsegala vse podatke glede Madagaskarja. Potem je zbornica s 409 proti 112 glasovi odklonila predlog socijalista Jourdesa, ki je zahteval, naj se uvede posebna komisija za preiskavo madagaskarske zadeve, ter s 426 proti 54 t. Bezirk, nsplata Nr. 11, Parterre. glasovom vsprejela po rainisterskem predsedniku predlagan dnevni red, kakor tudi predlog, naj se izreče vojnim četam pohvala zbornice. Pariz, 27. novembra. Pisatelj Aleksander Dumas je umrl danes zvečer. Madrid, 27. novembra. Trdi se, da se občinski zbor ne bode razpustil, marveč se bodo odstavili samo obsojeni odborniki in nadomestili z odličnimi osebami. Carigrad, 26. novembra. Ministerski svet je sklenil, imenovati še tri nadzornike za neevropejske pokrajine. Carigrad, 27. novembra. Po najnovejših poročilih je turška policija aretovala zopet večje število Armencev. Predsobane poslanikov so natlačene Armencev, ki prosijo za oproščenje svojih sorodnikov. Vsled skrajno neugodnega vremena postaja revščina v nemirnih pokrajinah od dne do dne večja; posebno slabo se godi prebivalcem v Erze-ruinu. London, 27. novembra. „Eeuters-Office" poroča iz Carigrada, da je zunanji minister Tewfikpaša naznanil angleškemu poslaniku, da bode sultan dovolil v pomnoženje stacij-skih vojnih ladij. London, 28. novembra. „ Times" se poroča iz Odese, da je zadnji vihar v južni Eusiji provzročil veliko škode. Več mest in vasij ob Črnem morju je preplavljenih, nad 80 ljudij je ponesrečenih. Škoda znaša nad 40 milijonov rubljev. o ■J* B M m a N tO O O. "P ~ CS9 t* Raba tega v zamašek vžganega znamenja in ru- deče orelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam Misli 6 48 Umrli ho: 26. novembra. Elizabeta Tiran, sprevodnikova hči, 13 mesecev, Marije Terezije cesta 6, božjast. — Jožefa Marinka, delavčeva hči, 3 leta, Opekarska cesta 35, jetika. 27. novembra. Marija černe, posestnikova hči, 5 mesecev, Cesta na loko 11 a, bronchial eatarrh. V hiralnici: 26. novembra. Franc Gerbec, gostač, 60 let, črevesni katar. Tujci. 26. novembra. Pri Slonu: Beck, Bartha, Schoss, Schaffer, Blau, Schuller, Miillner, Herz z Dunaja. — Koritnik z Blok. — Weber iz Mengša. — Sehollmayer iz Kranja. — Pongraz iz Gradca. — Berger iz Trsta. — Schantar iz Samerstiel-a. — Schimen iz Solnograda. — Mandrovič iz Zagreba. — Krauss iz Marczaly-ja. Pri Alaliču: Winter, Peilhuber, Kostler, Blau, Lowy, Fischer, Birnbaum z Dunaja. — Berg iz Mokronoga. — Makeseh iz Celja. — Gutm&nsthall iz Novega Dvora. — Batistella in Kapper iz Trsta. — Steydler, Engelmann iz Gradca. Pri Juinem kolodvoru: Wrann z Dunaja. — Zupane iz Kostrevnioe. — Perne iz Tržiča, Pri IAoydu: Weber iz Šopronja. — Birschitz iz Gradca. — Brusa iz Sušaka. Meteorologično porodilo. Q čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm 27 9. zvečer 737-6 —3-2 brezv. megla 28 7. zjutraj 2. popol. 736.5 735.9 -4-8 —27 brezv. sr. jvzh. megla n 00 Srednja včerajšna normalom. temperatura —30° in za 4'1 pod Najboljše, svetovno črnilo za čevlje! Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le Fernolendtovo črnilo za čevlje priv. to-ustanov. na Ounaji. Povsod v zalogi. Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Fernolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev uanja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crime za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 10 62—46 c.kr.dei. varne, leta 1835 Prodam Anton Gregorič, «5010* posojilnični tajnik in posestnik v Ptuji. Leopold Tratnik prej M. Sclireiner, ]»asnr in zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra oesta 27, priporoča prečastiti duhovSčini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne cerkvene posode inorodja. Vsakatero naročilo izvrši kar možno hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na željo prečast. in spošt. naročnikov požlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled. Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni. 6bl 52—47 Krasno in umetno izvršene predmete imam v zalogi na Sv. Petra cesti št. 23, katere naj si blagovolijo prečast. gospodje prilično ogledati. Stanarinske knjižice za stranke z uradno potrjenimi dolečbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gid. v Katol. Tiskarni v Ljubljani. ^SaSHSSSHSH^ 5O°|0 se prihrani na plinu. Najcenejša, najlepša, najbolj prijetna luč. Cena svetilke 5 gld. trez strešice in montaže. Dobiva se v <>56 15-6 plinovi tovarni. msrJLweae*j&xreL 1U& -as* imam X> u n a j 8 k a l> o r z a. 99 gld. 55 kr. Dn6 28. novembra. Sknpni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld..... London vis ta.......... 80 mark...... 80 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. far. cekini..... 55 . 120 80 . 100 05 . 121 10 . 98 05 . 1013 — . 372 25 . 121 — lj. 59 05 • . 11 81 9 60 . 44 80 n 70 n Dn6 27. novembra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6 % državne srečke i. 1860, 100 gld. . . Državne srečke L 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5 % . „ , dolenjskih železnic 4 % 147 gld. — kr. 157 „ 50 198 . 50 97 „ 25 141 „ — 129 „ — 107 „ 60 112 „ — n 98 „ 50 98 „ 75 n 165 „ n 130 „ — 99 „ 50 o Kreditne srečke, 100 gld........196 gld. — kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. — „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ — „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ — „ Salmove srečke, 40 gld........68 „ 50 „ St. Gendis srečke, 40 gld.......70 „ 5 J „ Waldsteinove srečke, 20 gld......53 „ — * Ljubljanske srečke.........23 . — „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 165 . 25 „ Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st.v. 3360 „ — „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 468 . — „ Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 98 „ — « Dunajskih lokal, železnic delniška družba . — . — , Montanska družba avstr. plan.....83 „ 50 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 164 „ — B Papirnih rubljev 100........129 n — n Nakup in prodaja is vsakovrstnih državnih papirjev, aredk, denarjev itd. 1 Zavarovanje za zgufr 3 pri irebanjlh, pri isirebanj« najmanjšega dobitku. K ■ 1 a n t n a izvršitev naroiil na borzi. ' ^msmmmmmmmnmmmmmrnmmmmm Menjarnična delniška družba „31 E B € IT B« f oHzeile it. 10 Dnnaj, Mariahilfirstraiss 74 B. JUT Pojasnila-£S v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni »viti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti a(" naloženih tT 1 avn i o. VU Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiift. Odgovorni vrednik : Ivan Rakove«. Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.