številka 38 • leto XU • cena 350 tlin
Celle, 24. septembra 1987
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Razprava o spremembah
mora biti tehtna, da ne
bomo zavrgli ilobrih
premogov
Pogovor z Jožetom Smoletom. Stran 3.
Kosmati prvošolci
Mala pasja šola v Medlogu. Stran 12.
Potovanla v tujino na račun bivše LIK
Savinje. stran 15.
Poslovnost terja
drugačen sejem
Dvoje povsem nasprotnih
stališč je spremljalo 20,
mednarodni sejem obrti, ki
ga povsod poznajo kar kot
»celjski sejem«: da ima Ce-
lje s tem sejmom vse pogo-
je, da se razvije v jugoslo-
vanski center drobnega go-
spodarstva ter da Celje in
Zavod Golovec nista spo-
sobna organizirati tega sej-
ma v skladu s potrebami
drobnega gospodarstva.
Znotraj tega se je nabrala
kopica laskavih in odklo-
nilnih ocen. Resnica pa je,
kot vedno, nekje vmes.
Letošnji sejem je v resnici
prerasel samega sebe tako
prostorsko kot organizacij-
sko, vendar se je presegel tu-
di po kakovosti ponudbe, po
številu obiskovalcev (preko
240.000), po obisku iz drugih
republik, kjer ta sejem bolj
cenijo, kot pri nas, predvsem
pa po poslovnosti. Poslov-
nost, kakršne na tem sejmu
še ni bilo, je odraz tako žive-
ga interesa obrti kot rastočih
potreb velikega združenega
dela po sodelovanju. Ravno
sklenjeni posU, ki jih ni mo-
goče prešteti, so pa preneka-
teremu obrtniku zagotovili
delo do prihodnjega sejma,
so tisto, kar je prekrilo slabo
voljo zaradi prostorske sti-
ske na sejmu, neenakih raz-
stavnih pogojev, prometne
gneče, manjših in večjih or-
ganizacijskih napak.
Zaradi poslovnosti je se-
jem uspel, zaradi poslovno-
sti se tudi nujno mora spre-
meniti. Tri leta grajena pa še
neuresničena specializacija
mora postati resnica. Ali bo
to več in koliko ločenih se-
jemskih prireditev, o tem bo-
do odločali organizatorji tudi
v skladu s potrebnimi repu-
bliškimi opredelitvami do
sejemskih prireditev. Ali bo
potrošniška prodaja (kljub
očitkom je bilo letos manj ki-
ča kot doslej) povsem umak-
njena s sejmišča, je odvisno
predvsem od Zavoda Golo-
vec in Celja, ki mora (ali res
samo?) zagotoviti osnovne
pogoje za sejem: zgraditi no-
vo halo, urediti promet, pre-
nesti »štante« v mesto, zago-
toviti profesionalno ekipo za
organizacijo sejma. Potem
bomo morda lahko govorili
tudi o sejemskem Celju. Le-
tos, razen prometne gneče,
sejemskega utripa v mestu
ni bilo.
A bolj kot od vsega tega je
bodočnost sejma odvisna od
pogojev za razvoj drobnega
gospodarstva. Razrešitev
problemov, na katere so na
posvetih v času sejma ned-
voumno pokazali (davčni si-
stem, uvoz, obratna sred-
stva, problem lastnine in za-
družništva ...) je tisto pravo
področje, na katerem si je v
resnici vredno prizadevati,
upati in jeziti ne le v dobro
drobnega gospodarstva in
sejma temveč celotnega na-
šega gospodarskega razvoja.
MILENA B. POKLIC
Poletja ni več
Poletja koledarsko ni več, vendar pa vroči dnevi, kakršne nismo imeli niti v juliju niti v avgustu, še vedno trajajo. Da smo na
poletje res pozabili prič^o tudi zaprta vrata bazenov ter vsakdanja gneča v urah, ko se pričenja delovni dan. Olja na ogenj prilivajo
še Agrokomercovi »podvigi« ter dnevno nove cene življerysko pomembnih izdelkov. Priznajte, da pogled na morje kar nekam
pomirujoče deluje. EDI MASNEQ
Afera
Agrokomerc
odmeva na
Celjskem
Po podatkih republiških
organov za notranje zadeve
je bil v posredništvo z
Agrokomerčevimi menica-
mi v Sloveniji, poleg ljub-
ljanskih delovnih organiza-
cij Marketing inženiring in
Inštituta za trženje, ekono-
miko m organizacijo, vme-
šan tudi Razvojni center
Celje.
Te tri organizacije naj bi
v Sloveniji nastopale kot
nekakšen posrednik med
delovnimi organizacijami
in Agrokomercom, po po-
datkih organov za notranje
zadeve pa nobena ni regi-
strirana • za opravljanje
takšne dejavnosti. S provi-
zijo na račun posredništva
naj bi te tri firme letos za-
služile 350 milijonov dinar-
jev. Posredniške posle so
za vse firme opravljali ho-
norarni sodelavci na osnovi
pogodb o delu. Dva od teh,
med njimi tudi sodelavec
Razvojnega centra, sta tre-
nutno v priporu, zaradi ra-
zličnih nepravilnosti pa je
prijavljenih še več drugih.
S posredniškimi posli so
se v Razvojnem centru Ce-
lje ukvaijali v temeljni or-
ganizaciji Inženiring. Kot
je dejal Oskar Šošter, di-
rektor tega tozda, so se s
posredništvom ukvarjali
povsem legalno, saj so regi-
strirani tudi za finančno
svetovanje. Zadeva je še v
preiskavi.
Ali gre za legalne posle
ali ne. bo še ugotovljeno,
vsekakor pa je jasno, da je
šlo v tem primeru za precej
slabo »finančno svetova-
nje«. Koliko ima takšno
svetovanje skupnega z
borznim posredništvom,
pa odgovorni organi še od-
krivajo.
R PANTELIČ
Samoprispevek za zdravstvo
Celjani naj bi se odločali o samoprispevku 22. novembra
Do 28. oktobra bodo v
celjski občini ponovno raz-
pravljali o uvedbi četrtega
smaoprispevka - tokrat sa-
mo za zdravstvo. Spomladi
so del priprav že opravili,
vendar pa so takrat javne
razprave in menjska anketa
pokazale, da za razpis refe-
renduma čas ni najprimer-
nejši, pa tudi program je bil
nedorečen. Razprave pa so
tudi pokazale, da bi bili ob-
čani pripravljeni prispeva-
ti predvsem za zdravstvo.
Zato so izoblikovali nov
predlog, po katerem bi sa-
moprispevek porabili za po-
spešeno posodobitev regij-
ske bolnišnice. Predlog je
podprlo tudi predsedstvo
občinske konference SZDL
v Celju, izoblikovali pa so
ga zdravstveni delavci
sami.
Osnova odločitve o progra-
mu samoprispevka za zdrav-
stvo je pomanjkanje denarja
za posodobitev bolnišnice iz
redne prispevne stopnje ter
zakon, ki prepoveduje iz-
gradnjo negospodarskih ob-
jektov razen iz samoprispev-
kov, ter seveda pereče potre-
be bolnišnice. Prispevna
stopnja za četrti samoprispe-
vek bi naj bila 1 odstotek (za
tretjega, ki se je že iztekel, je
bila 1,4 odstotka), z njim pa
bi po sedanjih izračunih
zbrali 3 milijarde 636 milijo-
nov dinarjev. Z zbranim de-
narjem bi preuredili enoto za
novorojenčke in ginekolo-
ško porodniški oddelek ter
pediatrični oddelek v starem
delu bolnišnice, zgradili nov
transfuzijski oddelek v no-
vem medicinskem objektu,
izoljšali razmere na infekcij-
skem in dermatološkem od-
delku ter kupili sodoben
aparat za diagnostiko in zanj
tudi pripravili prostor. To je
le del potreb celjske bolniš-
nice, zdravstveni delavci pa
so presodili, daje najbolj pe-
reč ter ob predvidenem do-
toku denarja tudi v celoti
uresničljiv.
Kljub odločitvi, da predla-
gajo občanom samoprispe-
vek samo za zdravstvo, se v
občini zavedajo tudi drugih
potreb^ Za reševanje proble-
mov v šolstvu bodo na pri-
mer oblikovali poseben
predlog. Če bo četrti samo-
prispevek izglasovan, celj-
skim delavcem ne bo več po-
trebno združevati enodnev-
nega zaslužka, medtem ko
ga bodo v ostalih občinah v
skladu z dogovorom združe-
vah še naprej. Vse druge
oblike zbiranja denarja za
posodobitev bolnišnice bo-
do ostale nespremenjene,
vendar so zaradi zakona, ki
prepoveduje naložbe v nego-
spodarstvu, usodno poveza-
ne s samoprispevkom.
Predlog je že v javni raz-
pravi v krajevnih skupnostih
celjske občine. Javna razpra-
va pa bi naj bila pravi odraz
mišljenja občanov in njihove
pripravljenosti, da prispeva-
jo svoj denar za bolnišnico in
lastno zdravje. Po predlogu
bi naj bil referendum 22. no-
vembra.
TC, MBP
V Celju o
svobodi tiska
v okviru 2. mladinskega
festivala v Celju bodo v so-
boto mladi spregovorili tu-
di o svobodi tiska. Izho-
diščne teze za razpravo se
ponujajo v zakonu o jav-
nem obveščanju, predvsem
v členih, ki sankcionirajo
mišljenjski delikt, ter v za-
plembah časopisov in
splošnem položaju novi-
narstva in novinarjev. Mla-
di ponujajo za razpravo
vprašanja političnih razlo-
gov in razsežnosti ter sodne
prakse ob zaplembah časo-
pisov, problem, ki ga naj-
bolj izpostavljajo, pa je ne-
odvisnost in profesional-
nsot sodstvenih organov.
Vse preveč odprta ostajajo
vprašanja angažiranega no-
vinarstva in na drugi strani
slabega poročanja, oboje
pa je še vedno lahko razlog
za zaplembo.
Več o Mladinskem festi-
valu in njegovem delov-
nem programu na 3. strani.
»Blizu« je včasih tudi daleč
Vozil cellske kabelske televizile
Pričetka gradnje sprejem-
ne postaje in napeljave ka-
blov za kabelsko televizijo
v celjski občini vendrle še
ne bo tako kmalu, kot je še
pred česom kazalo. Res, da
je nekaj nejasnosti in odpr-
tih vprašanj še v zvezi s teh-
nično izvedbo in finančno
konstrukcijo, vendar je
glavna ovira neregulira-
nost tega področja v zvezni
in republiški zakonodaji.
Vzpodbudne so le napove-
di, da naj bi zakonodajna te-
lesa o kabelski televiziji in
satelitskem programu raz-
pravljala še ta mesec. Zate-
gadelj so tudi člani Koordi-
nacijskega odbora za kabel-
sko televizijo pn celjski
frontni organizaciji deljenih
mnenj.
Del članov se zavzema za
skrajno previdnost pred vsa-
kim korakom, postopno ure-
janje dokumentacije za grad-
njo in za čakanje na to, kako
bodo predpisi urejali kabel-
sko televizijo. Drugi pa me-
nijo, da je potrebno z vsemi
aktivnostmi kar najhitreje
nadaljevati, da bi Celje dobi-
lo svojo kabelsko mrežo čim-
prej, pa tudi čim ceneje.
Rekli bi lahko, daje kabel-
ska televizija v občini prak-
tično že pred vrati, pa ne ve-
mo, če je ne bi v goste pova-
bili raje kdaj drugič. Čeprav
se ne ve, kdo naj bi torej bil v
prihodnje nosilec razvoja ka-
belske televizije, kdo njen
upravljalec in kdo vzdrževa-
lec, pa to ne bi smelo vphvati
na izgradnjo v Celju. Se po-
sebej, če res lahko zagotovi-
mo vsa potrebna dovoljenja
in denarna sredstva. Še ved-
no je namreč prej prišel Mo-
hamed h gori, kot gora k
njemu.
BRANE PIANO
2. STRAN - NOVI TEDNIK_
24. SEPTEMBER 1987
¥ piaiiiiigih je
preveč centralizma
Posvet o ustavnih sptememliali
Slovenska komisija za
ustavna vprašanja je prejš-
nji teden obiskala nekaj re-
gijskih središč in zbirala
pripombe k ustavnim
amandmajem. S tem pa je
tudi preverjala svoja stališ-
ča v zvezi s predlaganim be-
sedilom ustavnih spre-
memb. V Celju so se ob tej
priložnosti na posvetu zbra-
li predstavniki družbenopo-
litičnih organizacij v regiji
in delegati zbora republiške
skupščine ter zvezni zbor.
Prava javna razprava o be-
sedilih amandmajev pa se
bo pričela šele konec okto-
bra, ko bo zvezni zbor dolo-
čil besedilo osnutka. Sedaj
pripravljen dokument pa je
še odprt in lahko o njem kri-
tično razpravljajo.
Na posvetu so tako člani
ustavne komisije predstavili
svoje poglede na predlagane
spremembe. Menijo, da so
spodbudni tisti amandmaji,
ki govorijo o družbenoeko-
nomskih odnosih in dajejo
večji prostor uveljavljanju
ekonomskih in tržnih zako-
nitosti. Pripombe pa imajo
pri opredelitvah vloge bank,
zlasti Narodne banke, pri
vprašanju izjemnega dohod-
ka in načrtovanja, kjer je
predvidena prevelika _ vloga
centralnega urejanja. Še več
pa je pripomb na račun opre-
deljevanja odnosov v federa-
ciji. Slovenska komisija se
tako ne strinja da bi bilo izo-
braževanje v BristojnosU fg-
deracije. Tudi drugačno ure-
janje pravosodja bi bilo po
njihovem nepotrebno. Zlasti
očitajo da je čutiti preveliko
željo po centralističnem in
etatističnem urejanju neka-
terih vprašanj kar velja tudi
za davčni sistem, zakonoda-
jo in financiranje JLA.
V razpravi pa so nato pred-
stavniki Celjskega podprli
pripombe slovenske ustavne
komisije in menili, da se z
nekaterimi predlogi spremi-
nja osnovna usmeritev, ki
naj bi veljala ob predlaganih
amandmajih - ne posegati v
bistvo ustave. Nekateri členi
so naravnani tako, da pose-
gajo v bistvene pristojnosti
posameznih republik in po-
krajin.
Razpravljalci so tudi meni-
li, da bi z novim predlogom o
volilnem postopku tega še
bolj zapletli in da vsi ti pred-
logi kažejo precejšnje neza-
upanje do ljudi. Hkrati pa
ustavna dopolmila nekatere
stvari urejajo do potankosti,
medtem ko so bistveno, kot
je na primer delitev dohod-
ka, nedodelane. Razpravljal-
ci pa so bili enotni, da pred-
lagan dokument predpostav-
lja spremembo družbeno-
ekonomskih odnosov,
predvsem večjo učinkovi-
tost v poslovanju in večjo
mero zakonitosti, sicer je ne-
smiselno sprejemati doku-
ment, za katerega že vnaprej
vemo, da ne bo mogel zaži-
veti.      .........._______1VCYIBN.
iVIrzlica - simbol naprednega delavstva
Minulo nedeljo je bila Mr-
zlica, kot simbol narodnega
prebujanja in borbe za de-
lavske pravice, prizorišče
velikega ljudskega zboro-
vanja, ki povezuje niti pre-
teklosti s sedanjostjo. Na
Mrzlici so se zbrali delovni
ljudje in občani, borci in
mladina iz revirjev in Sa-
vinjske doline. Med njimi je
bilo tudi mnogo nekdanjih
udeležencev predvojnih
shodov, tabora ljudske
fronte pa so se udeležili tudi
Sergej Kraigher, Lidija
Šentjurc, Janez Vipotnik in
Vinko Hafner.
Daleč, a vendar blizu je
čas, ko je ljudskofrontno gi-
banje postalo pomemben
člen v borbi proti fašizmu, za
mir, demokratičnost in soci-
alno pravičnost. Pri tem je
svojo veliko vlogo odigrala
komunistična partija, ki je v
ljudskofrontovskem gibanju
našla svoje mesto delovanja
in tako izdelala svoj načrt de-
la med delavskimi množica-
mi. Njen namen je bil združi-
ti najširše delavske množice,
kmetov in ostale napredne
sile v boju proti fašizmu. Mr-
zlica pa ostaja tudi simbol re-
volucije in zibelka partizan-
stva Savinjske doline in Re-
virjev.
Slavnostni govorni na ne-
deljskem taboru je bil pod-
predsednik republiške kon-
ference Socialistične zveze
Jože Šlander, ki je orisal po-
men ljudskofrontnega giba-
nja in se z vso ostrino, kritič-
nostjo in odkritostjo dota-
knil sedanjega gospodarske-
ga in političnega trenutka.
Lep kulturni program so pri-
pravili člani kulturnoumet-
niškega društva Golding iz
Prebolda in pihalni orkester
iz Liboj.
Med udeleženci nedeljske
proslave je bil tudi Lojze Ri-
bič, nekdanji sekretar okrož-
nega komiteja KP Slovenije
za revirje, doma iz Celja. Ta-
kole je pripovedoval: »Lepo
je, da se tradicija nekdanjih
zborovanj nadaljuje, kajti
povezanost ljudi iz revirjev
in Savinjske doline je tako
tradicionalna, da je prav, da
jo ohranjamo tudi za v bodo-
če.« Ko je govoril o seda-
njem položaju, pa je omenil,
da si nikdar ni mislisl, da bo-
mo na takšen način zaprav-
ljali pridobitve revolucije in
povojnega obdobja. Pot iz
krize prav gotovo obstaja, je
dejal Lojze Ribič, vendar bo
potrebne več odgovornosti
in na vodilna mesta postaviti
poštene in perspektivne
ljudi.
Lepe spomine na predvoj-
na zborovanja^ima tudi Kon-
rad Pevec iz Žalca: »Čeprav
so bih ob takšnih priložno-
stih navzoči tudi žandarji,
nam niso preprečili, da ne bi
peli pesmi z revolucionarri
vsebino.«
Dogodkov na Mrzlici pa $
rad spominja tudi Rado C
lenšek, predsednik občinsk
organizacije ZZB NOV Ži
lec, ki je povedal, da je tuc
on, tako kot mnogo drugU
izgrajeval svojo osebnost i"
revolucionarno zavest na de
lavskih shodih ter s športno
aktivnostjo. Žal pa mu je, da
se letošnjega srečanja na Mr-
zlici ni udeležilo toliko ljudi
kot prejšnja leta.
DARKO NARAGLAV
Na taboru ljudske fronte na Mrzlici je podpredsednik
republiške konference Socialistične zveze Jože Šlandet
med drugim dejal:
»Ne smemo se sprijazniti z dejstvom, da poprečja posta-
jajo naš ideal, da nas zaradi vsesplošnih težav moti vse. kai
izstopa iz poprečja. Stopnja družbene tolerance se je tako
zmanjšala, vse to pa je filozofija preživetja in revščine, nika-
kor pa ne pot iz krize. Zaradi prepogostega izstopanja iz
jugoslovanskega poprečja se s problemi srečujemo tudi Slo-
venci. Pod plaščem idej o potrebi po učinkovitem uresniče-
vanju skupnih interesov so pogosto prisotna prizadevanJB
po unitarizmu in uveljavitvi enakih rešitev za različne pro-
bleme v vsej Jugoslaviji. Danes se skuša izkoristiti in tudi se
vsak problem za dokazovanje potrebe po večji kompetcnci
Narodne banke Jugoslavije in SDK, čeprav sta obe ustanovi
v konkretnem primeru zatajili. Takšne ideje so velika utvara
in stalna nevarnost za zaostrovanje odnosov v naši večnaci-
onalni skupnosti, obenem pa stalen vir medsebojnega neza-
upanja.^'
Šaleška dolina pod težkim
bremenom ekoloških težav
Savinjsko-šaleška gospo-
darska zbornica je pretekli
teden gostila člane Komisi-
je za varstvo okolja pri slo-
venski zbornici. Ta se je na-
mreč sestala, da pregleda
svoje štiriletno delo in ime-
nuje nove člane komisije. V
Titovem Velenju pa so to
priložnost izkoristili za
predstavitev rudarjenja,
pridobivanja električne
energije in s tem povezanih
ekoloških problemov v Ša-
leški dolini.
Po podatkih je dolina med
najbolj onesnaženimi prede-
li v Sloveniji, vphv onesna-
Komisija za varstvo oko-
lja, ki deluje pri GZS, je
predvsem pobudnik za ra-
zreševanja ekoloških pro-
blemov v gospodarstvu, po-
maga pa mu lahko z različ-
nimi delovnimi skupinami.
V Komisiji so namreč člani
najrazličnejših strok iz
vseh regij v Sloveniji. Od
združenega dela zahtevajo,
da pri novih naložbah spo-
štuje zakonodajo o varstvu
okolja in da pripravlja
ustrezne sanacijske progra-
me. V prihodnjih letih bodo
največ pozornosti namenili
predvsem pripravi novih
zakonov na področju varo-
vanja okolja in se pri tem
vključevali kot predstavni-
ki gospodarstva, da zagoto-
vijo strokovne rešitve in za-
stopajo interese združenega
dela.
ženja zraka z žveplovim di-
oksidom pa čutijo v širši
okolici doline. Po meritvah
bruha šoštanjska termoelek-
trarna na leto več kot 100.000
ton žveplovega dioksida, po-
leg tega pa še ogromne koli-
čine prahu in pepela. Tega so
do leta 1983 odlagali nepo-
sredno v jezero, nato pa na
odlagališče poleg jezera.
Ogromne koUčine žveplove-
ga dioksida so že pustile
opazne posledice na gozdo-
vih, pa tudi na zdravju ljudi.
Po pregledih Gozdnega go-
spodarstva Nazarje je na nji-
hovem območju le še odsto-
tek povsem zdravih gozdov.
Zdravniki pa ugotavljajo, da
ima prekomerno onesnaže-
nje tudi zdravstvene posledi-
ce pri ljudeh, saj je odstotek
obolevnosti dihal daleč nad
slovenskim povprečjem. K
uničevanju doline prispeva
tudi rudnik, kjer letno izkop-
ljejo 5 milijonov ton premo-
ga, kar je tretjina jugoslovan-
ske jamske proizvodnje. Po-
sledice tolikšnega izkorišča-
nja zemeljskih bogastev pa
so ugreznine, zalite z vodo,
ki so tako rekoč mrtve. Pred-
videvajo, da bodo morali za-
radi širitve rudnika preseliti
še vseh 2000 ljudi. To pa po-
meni, da do leta 2020 ne bo
več dela Šoštanja in okoli-
ških zaselkov. Krajani se
takšnim načrtom upirajo in
zahtevajo pred nadaljnjimi
posegi sanacijo sedanjega
stanja. V Termoelektrarni si-
cer zagotavljajo, da imajo sa-
nacijske načrte, da pa ni
sredstev za njihovo uresniče-
vcoe. Glede na to, da je šale-
ška dolina energetski bazen
Slovenije, saj zagotavlja 40
odstotkov slovenske energi-
je, se v dolini zavzemajo, da
morajo imeti pri reševanju
ekoloških problemov širšo
pomoč. Zaenkrat pa dlje od
predstavljanja problemov še
niso prišli, čeprav bi bilo
nujno ukrepati.
T. CVIRN
iCiko presekati gasilski voze
V poletnih mesecih je prišlo
do neprijetnega dogodka, ko
sta se med vračanjem z občin*
skega praznika in istočasno
dneva gasilcev v Vinslg gori
sprla in stepla vodilna človeka
občinske gasilske zveze Žalec
predsednik Jože Kuder in po-
veljnik Tone Gros. Ta neprije-
ten dogodek, ki je močno pri-
zadel ugled humane gasilske
organizacije in vrste prosto-
voljnih članov, je dobil svoj pr-
vi epilog v soboto, ko so v ga-
silskem domu v Žalcu pripra-
vili izredni občni zbor vseh ga-
silskih društev žalske občine.
Zbor je dobro vodil Frane Na-
raks. ki je moral marsikdaj po-
seči v razprave delegatov, ki
niso bile umestne, niti kultur-
ne. V.se to je opozorilo na to, da
članstvo v gasilskih vrstah ni
čvrsto ter da se pod lesketajo-
čimi čeladami, belimi rokavi-
cami in zlikanimi oblekami na
paradah skriva marsikaj nepri-
jetnega.
Zaskrbljujoča je izjava pred-
sedujočega izrednega občnega
zbora Franca Naraksa, ko je
omenil, da je predsedstvo zve-
ze že dalj časa vedelo za trenja
med obema, ki sta povzročila
neljubi incident, ki ga bo težko
oprati. Mi zastavljamo vpraša-
nje, zakaj ob tej informaciji ni
prišlo do prejšnjega ukre-
panja.
Mučno je bilo tudi zapušča-
nje nekaterih delegatov z
izrednega občnega zbora pa
mnoge kletvice, ki na takšen
zbor ne sodijo, da o poteku vo
litev za novo vodstvo ne gov •
rimo. Organizatorji izredne,
občnega zbora gasilcev žals!
občine so ga polomili tudi v
tem, da niso baze seznanili s
kandidati za novo vodstvo,
ampak so se posvetovali samo
na predsedstvu in SZDL, kar
pa je premalo. Kako bo delo
novega vodstva, ki ga bodo vo-
dili kot predsednik Rudi Her-
man iz Prebolda, poveljnik
Ivan Četina iz Šempetra in taj-
nik Frac Naraks do rednega
občnega zbora decembra ali ja-
nuarja, potekalo, pa je zdaj tež-
ko reči ali napovedati.
Da zaključimo z zdravo in
kleno mislijo dolgoletnega ga-
silca Franca Oseta iz Drešinje
vasi: "Če bi prejšnja leta med
vodilnimi gasilci v naši zvezi
prevladoval zdrav razum, do
takšnega izrednega srečanja
blamaže ne bi prišlo. Tiste, ki
so odstopili, je treba zamenjati
(tudi so jih - op. p.) in dati
možnost novi garnituri, ki naj z
delom poskrbi, da ne bo prišlo
do podobnih neprijetnih pro-
blemov in blatenja poštenih
gasilskih vrst.«'
TONE VRABL
Čistilna naprava na Tremerskem polju
Javna obravnava problema izgrad-
nje centralne čistilne naprave v Celju
je potrebna, vendar je treba objektiv-
no in pošteno seznaniti širšo družbeno
skupnost o vseh problemih, ki sprem-
ljajo načrtovanje in postavitev tovrst-
nega objekta.
Bralec, kije prebral članek »Čistilna
naprava bo tudi zahteven finančni pro-
jekt«, objavljen v Novem tedniku 17.
septembra 1987, in ne pozna Tremer-
skega polja, si bo ustvaril napačen
vtis, da se bo leta gradila na nerodo-
vitni in neobdelani zemlji. Dejansko
pa je to zemljišče razvrščeno v I. ob-
močje kmetijskih zemljišč in predstav-
lja obdelane njive in trokosne trav-
nike.
Takšne lažne izjave zavajajo javnost.
Izjave o nepomembnosti omenjenih
zemljišč so bile prisotne v elaboratih o
izgradnji čistilne naprave in tudi na
poznejših razpravah.
Kmetijska zemljiška skupnost, kate-
re naloga je ščititi ter varovati kmetij-
ska zemljišča, jih v svojih izvajanjih
dobesedno ponuja v trajno uničenje.
V izjave, da delovanje čistilne napra-
ve ne bo pozvročalo motnje v naravi in
življenju ljudi, ne verjamemo. Obljubo
predsednika krajevne skupnosti Pod
gradom, Koštomaj Ferda, izpred dveh
let, da bomo v Tremerje dobili vodo iz
vrtin v Košnici, je sedaj prevzel občin-
ski komite za urejanje prostora in var-
stvo okolja. Ta nam sočasno s pitno
vodo ponuja tudi celjske fekalije v čiš-
čenje.
ODMEVI
Krajani vasi Tremerje ne verjamemo
obljubam. Vemo pa, da nam bi eventu-
elna izgradnja industrijskega objekta
čistilne Yiaprave ogrozila ekonomski
obstoj večih kmetij, vzela idilo lepega
kraja, dala pa hrup in smrad ter misel
na izselitev.
Izsiljena odločitev, da bo čistilna na-
prava postavljena na Tremersko polje
(do leta 1985 je veljala ko edina možna
varianta lokacija na sotočju Voglajne
in Savinje), pomanjkljivo izdelan ela-
borat, neupoštevanje pripomb kraja-
nov vasi Tremerje, je delo peščice lo-
kalistično usmerjenih načrtovalcev in
političnih delavcev občine Celje.
Prizadeti krajani vasi Tremarje
39 podpisnikov
Pripis uredništva: V članku o čistil-
ni napravi, ki je bil objavljene v 37.
številki Novega tednika, ne gre v zvezi
s spornim zemljiščem v Tremerjih za
nikakršne lažne izjave. Podatki so
namreč zbrani na Komiteju za urejanje
prostora in varstvo okolja, kjer se skli-
cujejo na veljavni kataster zemljišč.
Ta pa označuje sporni del Tremarske-
ga polja kot zemljišče VII. kategorije,
ne pa kot kmetijsko zemljišče I. kate-
gorije.
24. SEPTEMBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Razprava o spremembah mora biti tehtna,
da ne bomo zavrgli dobrih predlogov
z Jožetom Smoletom smo se pogovarjali o aktualnilt družbenilt dogajanllh
v času obrtnega sejma je
Celje obiskal predsednik re-
publiške konference soci-
alistične zveze Jože Smole.
To je bila priložnost za po-
govor o aktualnih družbe-
nih dogajanjih in vlogi soci-
alistične zveze v njih. Spre-
govorili smo o razlogih za
rastoče nezadovoljstvo in
nezaupanje ljudi, med kate-
rimi izstopata inflacija in
vsa dogajanja v zvezi z
Agrokomercem. Ker tudi
obetane spremembe in do-
polnitve Ustave vzbujajo
zelo neenotne sodbe, smo se
dotaknili tudi njih.
Inflacija nam je kljub be-
sedam omejevanja ušla z
vajeti. Bo socialistična zve-
za kar stala in gledala njene
posledice?
Smole: »Inflacija kvari
razpoloženje ljudi in razmi-
šljanja ekonomskih subjek-
tov. Presegli smo sto odstot-
no inflacijo in smo v nevar-
nosti superinflacije. To razje-
da družbeno klimo in one-
nriogoča načrtovanje. V soci-
alistični zvezi sodimo, da je
zaustavitev inflacije priori-
tetna naloga. To smo sprožili
30. junija na seji Predsedstva
Zvezne konference SZDL
Jugoslavije. Sprejeta je bila
odločitev, da se konec sep-
tembra oziroma v začetku
oktobra skliče problemska
konferenca ali razširjena seja
predsedstva. Branko Miku-
lič se je strinjal in prevzel
obvezo, da bo zanjo Zvezni
izvršni svet pripravil nove
predloge za omejevanje in-
flacije. V Republiški konfe-
renci SZDL pa smo zaprosili
ekonomske strokovnjake v
Sloveniji za pomoč in dobili
smo dragocene predloge.
Lahko bomo ponudili
ukrepe«.
Predlogi, ki jih oblikuje-
mo v Sloveniji, so zadnje
čase na ravni države cesto
sprejeti z nezaupanjem in
predsodki. Ne bo tudi s temi
tako?
Smole: »Tako je bilo v zve-
zi z deviznim zakonom. Naj-
prej stališča Slovenije niso
bila sprejeta, sedaj pa je že
potrjeno, da bi se naj devizni
zakon spremenil v skladu s.
priporočili iz Slovenije, kijih
je podprla Gospodarska
zbornica Jugoslavije. Ta pri-
mer potrjuje, da ne smemo
izgubiti volje, kadar naše po-
bude niso sprejete že na za-
četku, temveč moramo na-
daljevati. Za zaustavitev in-
flacije bo treba narediti še
več, saj je v Jugoslaviji pogo-
jena politično in psihološko.
Vsi že vnaprej računamo, da
se bodo cene povečale in te-
mu prilagajamo svoje ravna-
nje in odločitve. Če hočemo
to spremeniti, je potreben
kratek, vsakomur razumljiv
program v samo nekaj po-
membnih točkah. Z njim
moramo v široko družbeno
politično dejavnost, da dobi-
mo zanj soglasje v javnosti in
podporo naših občanov za
tak program.«
Afera z nepokritimi meni-
cami Agrokomerca verjet-
nost podpore in soglasja
javnosti - za karkoli -
zmanjšuje.
Smole: »Afera z nepokriti-
mi menicami Agrokomerca
je za vse šola, ki jo moramo
izkoristiti za iskanje ustvar-
jalnih rešitev. Samo kritizi-
rati ni težko. Vsi povprek go-
vorimo, v kakšni godlji smo.
Ne vidim smisla, da še na-
prej ocenjujemo stanje. Za-
me je edino pomembno po-
iskati pravi izhod. Pri tem
lahko odigrajo pomembno
vlogo sredstva javnega ob-
veščanja. Resnica o Agrokc-
mercu je zasluga novinarjev.
Prispevajo naj tudi k iskanju
rešitev in oblikovanju klime,
ki nas bo pripeljala k prave-
mu programu.«
Kaj pa mislite o odgovor-
nostih?
Smole: »Izključujem kri-
minalni vidik. Z njim bo raz-
čistilo sodišče. Zame je prav
tako pomembno zagotoviti
moralno finančno disciplino,
družbeni nadzor, finančno
konsolidacijo in spoštovanje
zakonov. Zato je izredno po-
membno, da zahtevamo do-
sledno uresničenje odgovor-
nosti. Eno je sodišče za tiste,
ki so kradli, drugo je odgo-
vornost šefov služb, ki so po-
polnoma zatajile. Guverner
Narodne banke Jugoslavije,
zvezni sekretar za finance,
šef Službe družbenega knji-
govodstva Jugoslavije, vsi ti
so odgovorni. Ne, ker bi ime-
li kaj z menicami, ampak ker
niso o tem nič vedeU. Za kaj
pa te službe imamo? Sistem
obrambnih mehanizmov je
popolnoma zatajil. Vztrajati
moramo na principu, da se
odgovornost začne na vrhu
piramide.«
Pri čem pa bi morali
vztrajati pri oblikovanju
sprememb in dopolnitev
Ustave? Mnenja ob predlo-
gih se razhajajo, še zlasti
glede vsega, kar se tiče pri-
sotne težnje po rastoči cen-
tralizaciji in sočasni potre-
bi, da nekatere stvari, na
primer davčno politiko,
vendar postavimo na skup-
ne temelje.
Smole: »V javno razpravo
moramo z najširšega vidika.
Ne smemo metati vsega v en
koš. Ugotoviti moramo, ka-
teri so amandmaji, ki prina-
šajo nekaj novega za našo
družbo, za občane. Nekaj ta-
kih je: odprava helttarskega*
maksimuma, odpiranje mož-
nosti vlaganja občanov v
združeno delo, možnosti vla-
ganja tujcev, pristop k razvo-
ju obrti. Te je treba podpreti.
Drugi amandmaji so stvar
razprave, tretji pa tisti, ki so
že na prvi pogled za Sloveni-.
jo nesprejemljivi, ker vodijo
k manjšanju vloge republike
in večanju centralizma - v
zvezi s šolstvom, na primer.
Razprava o spremembah in
dopolnitvah mora biti dife-
rencirana, da ne bomo zavr-
gli dobrega zaradi družbe
slabega.«
MILENA B. POKLIC
Novosti pri volitvah
v Celju so se že začele priprave za volilno-programsko
konferenco ZDL, ki bo 7. decembra. Na njej bodo izvolili
novega predsednika občinske konference, pri samem
postopku pa so se tokrat lotili nekaterih novosti, saj
želijo čim bolj odprto delo in možnost izbora med kandi-
dati.
Tako nai bi evidentirali vsaj tri kandidate za novega
predsednika. Vsem pa bi omogočili, da bi izrazili svoje
poglede na naš družbenopolitični sistem in na reševanje
problemov. Tudi predstavili bi jih tokrat nekoliko dru-
gače. Pri predstavitvi ne bi šlo le za seštevek funkcij, pač
pa za komentar, kje je kdo od kandidatov deloval, za
katera področja si je posebej prizadeval, kako je pri tem
uspeval in kakšen je bil odziv ljudi. Vsem kandidatom bi
omogočili, da svoja stališča in poglede na sistem in pro-
bleme povedo v pismeni obliki, vse to pa bi ljudem pred-
stavili v glasilu Indok, glasilih krajevnih konferenc, preko
obveščanja v združenem delu in sredstev javnega obvešča-
nja. Novost pa bo tudi nekakšen kandidacijski javni
nastop, ki bo odprt za vse občane in na katerem bodo
kandidati nastopili in se predstavili. To pomeni, de bo
volilno-programska konferenca le zaključni akt celotnega
postopka, ki naj bi bil čim bo)j demokratičen in odprt.
TC
Priprave na zlatarsko razstavn
v Zlatarnah Celje zaključujejo priprave na letošnjo že 20.
zlatarsko razstavo z mednarodno udeležbo, ki bo v lapidariju
celjskega pokrajinskega muzeja od 9. do 16. oktobra.
Pred pričetkom te osrednje jugoslovanske manifestacije izde-
lovalcev nakita bo 3. mednarodna zlatarska delavnica. Od 5. do
9. oktobra bodo v celjskih zlatarnah oblikovali domači in šte-
vilni tuji oblikovalci in zlatarji specialisti izdelke iz žlahtnih
kovin in dragih kamnov na temo govorica nakita.
Konferenca o razvoju zlatarstva Jugoslavije, na kateri se bodo
sestaU proizvajalci dragocenih kovin, predelovalci in organiza-
cije blagovnega prometa, naj bi dala izhodišča za oblikovanje
dolgoročne skupne strategije pri usmerjanju proizvodnje, pre-
delave in prodaje proizvodov iz dragocenih kovin. Konferenca
bo v Celju. 7. in 8. oktobra.
VVE
Mladi želijo razpravljati, ne le poslušati
v Celju se jutri, v petek začenja 2.
mladinski festival, tridnevno izobra-
ževanje slovenskih mladincev. Festi-
val pripravljajo letos v sodelovanju z
republiško konferenco celjski mla-
dinci, v Celju pa pričakujejo približ-
no 450 ljudi. Do zaključka redakcije
(v torek, 22. septembra) se je prijavilo
tudi 26 novinarjev iz vse Jugoslavije.
Slovenski mladinci so se za spreme-
njeno obliko izobraževanja odločili la-
ni, novogoriški festival pa je s svojimi
tezami o legalizaciji stavk, avtonomiji
univerze, dialogu med civilno družbo
in državo ter razmišljanji o drugačnem
Dnevu mladosti glasno odmeval v slo-
venskem in jugoslovanskem prostoru.
Tudi letos je v programu festivala ne-
kaj zanimivih in ta trenutek najbolj
aktualnih tem. Gre za vprašanja delni-
škega vlaganja v razvoj našega gospo-
darstva, neposrednih volitev, svobode
tiska in kmetijstva, mladi pa bodo o
tem razpravljali v ločenih delovnih
skupinah. V vseh občinskih konferen-
cah so izhodiščne teze za posamezne
razprave dobili že pred štirinajstimi
dnevi, tako da so se lahko mladinci
dobro pripravili. Sicer pa je bistvo
Mladinskega festivala prav v tem, da
mladi lahko razpravljajo in ne samo
poslušajo predavanja o stvareh, ki
vplivajo na njihovo prihodnost.
Plenarna zasedanja, sekcijske raz-
prave in okrogle mize bodo v dvora-
nah Doma JLA, Narodnega doma in
Kina Union ter v kinotečni dvorani, v
mali dvorani Doma JLA pa bo organi-
zirana tudi informacijska služba.
Spremljajoče prireditve 2. mladinske-
ga festivala bodo na Tomšičevem in
Titovem trgu, na dvorišču spodnjega
gradu, ob slabem vremenu pa bo ju-
trišnji koncert skupine Laibach pred-
vidoma v Srednji tehniški šoli maršala
Tita. Sicer pa bodo pripravili v Celju
tudi stojnično predstavitev mladin-
skih gibanj, v Kinu Union se bodo vr-
stili video programi, v petek in soboto
zvečer pa bosta na Titovem trgu pro-
jekciji filmov Rdeči boogie in Nasvi-
denje v naslednji vojni. Poleg skupine
Laibach pričakujejo celjski mladinci
tudi nastope skupin Igen, Epidemic
ter Akademskega pevskega zbora Bo-
ris Kidrič, v soboto pa bodo gostovali
gledališčniki Ane Monro, Vlado Skale
in skupine Phone-box vandals, ki se
bodo predstavili dopoldne, ter skupi-
ne Miladojka youneed, Videosex in
Reflex v večernem programu.
okviru Mladinskega festivala pri-
pravljajo v petek in v nedeljo v Celju
tudi dve novinarski konferenci. Na pr-
vi bodo predstavniki celjske občinske
skupščine in družbeno-političnih or-
ganizacij spregovorili o mestu Celju in
družbeno gospodarskem razvoju, kar
precej besed pa bo najbrž spet o sana-
cijskem in stečajnem postopku v Les-
no industrijskem kombinatu Savinja.
Zaključno novinarsko konferenco pri-
pravljajo predstavniki republiške kon-
ference, govorili pa bodo med drugim
tudi o ustavnih spremembah in ka-
drovsko-organizacijski problematiki v
Zvezi socialistične mladine.
IVANA FIDLER
POGLED V SVET
Optimizem in zadržanost ob sporazumu
Piše Slobodan Vujanovič
Težko bi dejali, da je svetovna javnost
ravno z »zadržanim dihom« spremljala
washingtonske pogovore med ameri-
škim državnim sekretarjem Shultzem in
sovjetskim zunanjimi ministrom Še-
vardnadzejem. Spektakularnih dosež-
kov, ko gre za tako težavno vprašanje
kot je razorožitev, ni bilo mogoče priča-
kovati. Toda njun načelen sporazum o
odstranitvi jedrskih raket kratkega in
srednjega dosega, bi lahko pospremili z
Galilejevimi zgodovinskimi besedami -
»in vendar se premika*.
Večina opazovalcev se namreč strinja,
da je bil »mali sovjetsko-ameriški vrh«
(pravzaprav priprava na skorajšnje sre-
čanje med voditeljema obeh držav, Ro-
naldom Reaganom in Mihailom Gorba-
čovom) zgodovinski korak v odnosih
med velesilama oziroma med Vzhodom
in Zahodom. Potem ko sta državi v pre-
teklih 25 letih podpisali sedem velikih
sporazumov o nadzoru jedrskega oboro-
ževanja, tokratni sporazum prvič pred-
videva tudi dejansko zmanjšanje nako-
pičenih zalog jedrskega orožja.
Morda ni odveč, če se pri tem spomni-
mo nekaterih sporazumov v preteklem
četrtstoletnem obdobju. Že leta 1963 je
bil v Moskvi med ZDA, SZ in Veliko
Britanijo podpisan sporazum o delni
prepovedi jedrskih poskusov v atmosfe-
ri, zunaj atmosfere in pod vodo. Omeje-
vanju jedrskih sistemov pa sta bila na-
menjena sporazuma SALT-1 (1972) in
SALT-2 (1979) s pet oziroma šestletno
veljavnostjo (sporazuma SALT-2 ameri-
ški kongres ni ratificiral). Za sporazuma
SALT je značilno, da sta velesili takoj
po njunem podpisu maksimalno (v okvi-
ru dogovorjenih meja) povečali in ne i
zmanjšali zaloge jedrskih orožij. V spo-
razumevanju med velesilama je treba
seveda upoštevati še redna razorožitve-
na pogajanja v Ženevi, ki so se začela
leta 1982.
Kaj pa konkretno obeta načelen spora-
zum med Shultzem in Ševardnadzejem?
Če ga bosta potrdila še Reagan in Gor-
bačov, bosta velesili skupaj odstranili
in uničili približno 2000 jedrskih nabo-
jev (1575 na sovjetski strani in v Vzhod-
ni Evropi in 348 na ameriški strani,
vključno s pershingi v ZRN) oziroma
1000 raket.
Tisti, ki ob sporazumu ne pretiravajo
z optimizmom, upravičeno opozarjajo.
da bo uničeno orožje le ozek vrh ledene
gore, ali bolje rečeno ognjenika. Nedo-
taknjenega bo namreč ostalo še 97 od-
stotkov jedrskega orožja, s katerim je
moč pet do šestkrat razdejati površje
našega planeta. Poleg tega sporazum za-
jema le rakete kratkega in srednjega do-
sega (od 500 do 5000 km), ostajajo pa ra-
kete dolgega dosega in predvideni raz-
voj vesoljskega orožja, torej dveh ključ-
nih območij oboroževalne tekme. Slišati
je tudi bojazni, da bi se po ureničenju
sporuzuma utegnila povečati nevarnost
konvencionalnih spopadov v Evropi,
kakor tudi da bo prišlo do večje koncen-
tracije jedrskega orožja na morjih.
Naj bo kakorkoli, ne smemo prezreti,
da problem razoroževanja in popušča-
nja napetosti ni omejen le na orožje,
marveč je vpet v zapletene razsežnosti
svetovnih političnih in gospodarskih
razmerij. A prav zaradi vseh nasprotij v
svetuje ta korak dobre volje med velesi-
lama toliko dragocenejši, poleg tega pa
obeta tudi nadaljnje dogovore. Ali, ka-
kor so po washingtonskem sporazumu
dejali v slogu svojega modreca Konfuci-
ja na Kitajskem - »majhno zmanjšanje
oborožitve je boljše od nikakršne spre-
membe, zmanjšana napetost pa boljša
od povečane«.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
24. SEPTEMBER
Kriza ni obšla storitvenih dejavnosti
Navdušenje, ki še vedno raste ob
razmišljanju o velikih perspektivah
razvoja drobnega gospodarstva, se
seveda omejuje predvsem na proiz-
vodnjo in na ustvarjanje nove vred-
nosti. Mnogo manj pa je jasno, kakš-
no in sploh kje je mesto storitvenih
dejavnosti, ki naj zadovoljujejo
predvsem potrebe občanov in kate-
rih razvojna raven je tudi izraz stop-
nje razvoja celotne družbe.
To je bila le ena od ugotovitev dobro
obiskanega in kritičnega posveta o
storitvenih dejavnostih v okviru letoš-
njega sejma obrti v Celju, ki so ga pri-
pravile Gospodarska zbornica Slove-
nije, Zveza obrtnih združenj Slovenije
in l^plošno združenje drobnega gospo-
darstva. Razpravljalci pa so jih našte-
vali še veliko več. Splošna ugotovitev
je bila, da sedanja ekonomska kriza ni
obšla storitveniji dejavnosti in da je
očiten padec povpraševanja občanov
po različnih uslugah teh dejavnosti.
Neugodna struktura dohodka, preniz-
ka akumulacija, izrazito fiskalna davč-
na politika, slabi kreditni pogoji bank
- vse to potiska storitvene dejavnosti v
mrtvi kot, od koder ni videti razvojnih
perspektiv.
Nestimulativna politika nagraje-
vanja slabša kadrovsko strukturo v
teh dejavnostih, fluktuacija delavcev
pa je v nekaterih podskupinah že kri-
tična. Dosti zgovoren je na primer
podatek, da je v 1130 zasebnih obra-
tovalnicah storitvene dejavnosti v
Sloveniji zaposlen ob lastniku le po
en delavec.
Na posvetu so izpostavili tudi vpra-
šanje prestrukturiranja storitvene de-
javnosti, izrazili pa so tudi zahtevo, da
je treba prevetriti programe usmerje-
nega izobraževanja, ki niso v skladu z
njenimi razvojnimi in kadrovskimi po-
trebami. Posebej pa so spregovorili o
problemu šušmarstva, ki je v nekate-
rih občinah že kar kritičen. Šušmarji
namreč še zmanjšujejo priliv dohodka
v storitvenih dejavnostih, saj so z ne-
prijavljenim delom in nižjimi cenami
bolj konkurenčni.
Nekatere misli s tega posveta so
zjasnile smer, v kateri bi morala v krat-
kem steči družbena akcija, ki bi znova
vrnila veljavo storitvenim dejavno-
stim. Tako so se udeleženci posveta
dogovorih, da se bodo izrekU o učin-
kih novega obračunskega sistema, pa
tudi o sistemu nagrajevanja. V obči-
nah pa naj tudi v planskih dokumen-
tih opredelijo poseben status storitve-
nih dejavnosti, ob ustanavljanju skla-
dov za pospeševanje razvoja drobnega
gospodarstva pa morajo mishti tudi na
njegov najbolj kritičen del - storitvene
avnosti. . __________
Se bodo mladi
odločali za
obrtne poklice?
Letošnji sejem si je orga-
nizirano ogledalo približno
14 tisoč slovenskih osnov-
nošolcev in srednješolcev.
Na sejmu so jim z video fil-
mi, panoji in predstavitvijo
posameznih organizacij
drobnega gospodarstva in
obrti poskušali približati
posamezne obrtne poklice.
Pri slovenski Zvezi obrtnih
združenj pa se zavedajo, da
je poleg animiranja mladih
potrebno marsikaj spreme-
niti tudi v samem sistemu
izobraževanja.
V obrtnih poklicih je vse
slabša izobrazbena in ka-
drovska struktura, zmanjšu-
je se število zaposlenih, z
usmerjenim izobraževanjem
se je v šolah zmanjšalo števi-
lo ur praktičnega pouka,
ustreznega dopolnilnega izo-
braževanja pa tudi še ni.
Služba za izobraževanje pri
Zvezi obrtnih združenj Slo-
venije si zato prizadeva
usmerjati mlade v obrtne po-
khce, hkrati pa dopolniti
programe srednjega usmer-
jenega izobraževanja-zlasti z
ustreznejšo količino prakse
ter doseči boljšo izvedbo izo-
braževalnih programov, ki -
kot priznavajo tudi mnogi
obrtniki - niti niso tako sla-
bi, so pa marsikje slabo izpe-
ljani.
O bodočnosti obrtniških
poklicev je bilo na letošnjih
posvetih in srečanjih veliko
govora, saj se s pomanjka-
njem kvalificiranih kadrov
srečujejo praktično vse stro-
ke, razen nekaterih storitve-
nih dejavnosti (preveč je
npr. frizerjev). Največ pa se
je o tej temi seveda govorilo
ob obiskih skupin osnovno-
šolcev iz vse Slovenije. Mno-
gim so tako prevoz kot ogled
plačala občinska obrtna
združenja, strokovna služba
Zveze obrtnih združenj pa je
poskrbela za predstavitev
pokhcev. Letos so se animi-
ranja mladih za usmeritev v
deficitarne obrtne poklice
lotili drugače kot prejšnja le-
ta, ko so poklice predstavlja-
h predvsem v obrtniški ulici.
Pri obisku sejma so mladi
imeli strokovno vodstvo, pri-
kazali so jim video filme,
predvsem o pokhcih, kjer je
kvalificiranih delavcev ved-
no premalo, seznanih so jih s
potekom šolanja, možnostih
štipendiranja in zaposlitve.
Seveda jim niso prikrivali,
da v drobnem gospodarstvu
in obrti ni vse tako rožnato
kot, ob idealiziranju samo-
stojnega osebnega dela kot
zelo ^ donosne dejavnosti,
mnogi menijo. Vseeno pa bo
delo, ki so ga pri Zvezi obrt-
nih združenj začeli na po-
dročju izobraževanja in ani-
miranja, morda le obrodilo
sadove. Generacija usposob-
ljenih obrtnikov-mojstrov iz-
ginja in morali jih bodo za-
menjati sposobni, predvsem
z znanjem podkovani mladi.
Sejem so obiskali
Vseh dvanajst sejemskih dni so se v Celju
vrstili tudi obiski pomembnih družbeno-po-
litičnih in gospodarskih delavcev. O poslov-
nosti in sklenjenih pogodbah smo že pisali,
zato naštejmo le nekaj pomembnejših go-
stov. Zadnji dan je Celjski sejem obiskal
predsednik Skupščine SFRJ Marjan Rožič,
razstavne prostore pa so si ogledali in se
pogovorili z organizatorji sejma tudi pred-
sednik Zveznega komiteja za industrijo in
energetiko dr. Andrej Ocvirk. članica Zvez-
nega izvršnega sveta Francka Herga, pred-
sednik Gospodarske zbornice Jugoslavije
Milan Pavič, predsednik republiške konfe-
rence Socialistične zveze Jože Smole, pred-
sednik slovenskih sindikatov Miha Ravnik,
predsednik Gospodarske zbornice Slovenije
Marko Bule in podpredsednik Skupščine
SRS Jt)že Knez. V Celju pa je bila tudi dele-
gacija prijateljskega mesta Singen v Zvezni
republiki Nemčiji, ki jo je vodil mestni žu-
pan Neef Rudiger.
Na sliki: Marjan Rožič v pogovoru s Tone-
tom Zimškom med ogledom sejma.
Ne gre brez dobrih podatkov
Gospodarska zbornica
Slovenije gradi skupaj z ra-
zličnimi nosilci informacij-
ski sistem drobnega gospo-
darstva, ki naj bi vseboval
podatke o enotah drobnega
gospodarstva ter podatke o
ponudbah in povpraševa-
nju za poslovno sodelova-
nje med enotami drobnega
gospodarstva, velikimi go-
spodarskimi sistemi, po-
slovnimi bankami in druž-
benopolitičnimi skup-
nostmi.
Za sedaj je poslovno infor-
macijski center pri Gospo-
darski zbornici Slovenije
oblikovalo 23 ustanoviteljev,
ki posredujejo različne infor-
macije v njegovo bazo podat-
kov. Tako so v bazi že zbrani
vzorčni prepisi obratovalnic
44 obrtnih združenj in shra-
njene ponudbe velikih orga-
nizacij združenega dela s
kranjskega, koprskega, ko-
roškega in pomurskega ob-
močja. Do konca avgusta se
je v bazo poslovno informa-
cijskega centra za drobno
gospodarstvo nateklo že 21
tisoč podatkov, od tega 13 ti-
soč o stanju posameznih
enot. Ostalo so borzni podat-
ki, med njimi jih je okoh 500
za ponudbo izdelkov, 400 za
ponudbo storitev in 30 za
prodajo strojev.
Eden od pogojev za obh-
kovanje celovitega informa-
cijskega sistema drobnega
gospodarstva v Sloveniji je
tudi ustanovitev posamez-
nih informacijskih centrov v
vseh slovenskih regijah. Ka-
ko daleč so z njihovo ustano-
vitvijo, je bila tudi tema ene-
ga od posvetov letošnjega
sejma obrti. Kaže, da so se v
večini regij za nosilce že do-
govorili. Na Celjskem bo
prevzela operativni center
Kovinotehna, na velenjskem
Era, na mozirskem pa Savi-
nja. V gorenjski regiji je cen-
ter zaživel že maja, nosilec je
Merkur. Na območju Mari-
bora bodo center skupaj
oblikovale Gospodarska
banka. Medobčinska gospo-
darska zbornica in Ekonom-
ski center, v Murski Soboti
pa so se domenili, da ga bo-
sta oblikovala Obrtno zdru-
ženje in Medobčinska gospo-
darska zbornica. Na koro-
škem se o tem dogovarjajo z
Železarno Ravne, V Posavju
je nosilec priprav za njegovo
oblikovanje S. D. Krško s
tem, da bo pokrivala tudi do-
lenjsko območje, na notranj-
skem nosilca še nimajo, na
obalnem področju pa bo to
Adriacommerce. Na gori-
škem bosta center ustanovi-
la Medobčinska zbornica in
Trgovsko podjetje Primorje,
na ljubljanskem območju pa
po vsej verjetnosti Lesnina.
Le v Trbovljah še močno za-
mujajo s pripravami in niti
morebitnih ustanoviteljev
niso dogovorili.
Na posvetovanju v Celju
so govorili še o financiranju
teh centrov, ki naj bi se nave-
zovalo na novo ustanovljene
sklade za razvoj drobnega
gospodarstva, med ostalim
pa so se dogovarjali še o
vključevanju svetovalnih or-
ganizacij v informacijsko ba-
zo poslovnega centra.
Najpomembnejša je varnost
Branko Stanta iz Mežice, projektant mežiške
Tovarne opreme, je na letošnjem sejmu dobil tretjo
Lobetovo nagrado, ki jo podeljujeta Medobčinska
gospodarska zbornica Celje in Kovinotehna. Nagrada
je namenjena proizvajalcem, ki so s svojimi izdelki
najbolje sledili razvoju drobnega gospodarstva in, ki
so se izkazali z inovativnostjo.
Branko Stanta se je lani samostojno lotil projektira-
nja stroja za dolžinski razrez drobnega lesa. K temu ga
je spodbudilo veliko število nesreč s krožno žago. Želel
je narediti predvsem varen stroj, zato je to zaprt karu-
selni stroj s centralnim rotorjem, pogonskim predlež-
jem, regulatorjem dolžine rezanja, mehanskim izloče-
valcem odrezanih kosov in podajalnim motorjem z
dvostopenjskim mehanskim prenosom. Njegove
zmogljivosti so 15 kubičnih metrov trdega oziroma
23 m mehkega lesa. V celoti je izdelan iz domačih
materialov, primeren pa je za lesno industrijo, za
drobno gospodarstvo, za razrez drobnega lesa v
komercialne namene kot tudi za vsakdanje potrebe na
primer, razrez drv.
Stanta je stroj patentiral, zato ima pravico izbrati
izdelovalca prvega prototipa, pravice trženja z novim
strojem pa že ima celjska Kovinotehna.
O SEJMU so REKU
Jože Smole, predsednik republiške konference s()(,i
alistične zveze:
»Opazen je napredek. Bolj kot lani je prisotna clek.
tronika in računalništvo, napredek je viden pri obde.
lavi kovin, navdušujejo^ proizvajalci igrač, napredek je
' v tekstilni konfekciji. Žal od lani niso toliko napredo.
vali pogoji, v katerih deluje drobno gospodarstvo. 2a
njihovo spreminjanje se bo morala vključiti tudi socj.
alistična zveza. Lahko pa izrečem priznanje celjski
občini in območju, ki sta za razvoj obrti že veliko
naredila. Zato je zame logično, da mora obrtni sejen]
ostati v Celju, ki bo lahko tudi v bodoče še veliko
prispeval k razvoju obrti v celi Jugoslaviji.
Miha Ravnik, predsednik Repubhškega sveta Zveze
sindikatov Slovenije:
»To je naš najpomembnejši sejem. A bolj kot sejem
bo pomembno dogajanje po njem. Obrtniki in druž-
beni del drobnega gospodarstva so na srečanjih in
posvetih spregovorili o resnično perečih problemih
razvoja drobnega gospodarstva. Neprecenljiva škoda
bi bila, če bi vse ostalo samo pri besedah. Na njihove
usmeritve moramo nasloniti naše politično delo. Če ne
bomo spremenili predpisov, ki zavirajo hitrejši razvoj
drobnega gospodarstva in premaknili stvari v občinah,
potem je bolje, da smo tiho, kot da govorimo, kako
potreben je hitrejši razvoj drobnega gospodarstva. <-
Marjan Rožič, predsednik Skupščine SFRJ Jugosla-
vije:
»Moja ocena je zelo dobra. Na celjski sejem priden)
vsako leto, ker me zanima razvoj drobnega gospodar-
stva. Letos je narejen očiten korak naprej. Pomembno
je vzpodbuditi organizatorje sejma in drobno gospo-
darstvo - tako družbeni kot osebni del - da bi še več
naredih za specializacijo sejma in da bi na njem prika-
zali, kaj je v drobnem gospodarstvu v letu dni novega,
še neuveljavljenega, kakšna je njihova ponudba veli-
kemu gospodarstvu in kaj to pričakuje od malega.
Sejem je tudi kraj za predstavitev intelektualnih uslug
in uslug na področju družbenih dejavnosti, ki jih
drobno gospodarstvo že razvija, prav tako pa tudi
informacijskega sistema, ki uspešno pomaga iz ano-
nimnosti sposobnim posameznikom-in organizacijam.
Ce pa vse to hočemo, bo treba z ekonomsko politiko in
z razvojno politiko vzpodbuditi vso inciativo. ki jo v
veliki meri premore drobno gospodarstvo.»
Ernest Draš, predsednik organizacijskega odbor
sejma:
»Na osnovi ankete na sejmu smo ugotovili, da se
spreminja struktura obiskovalcev v korist poslovne-
žev, ob tem pa skupno število obiskovalcev ni upadlo.
Že to kaže, da sejem postaja vse bolj posloven. To
potrjuje tudi velik interes razstavljalcev za predstavi-
tev na sejmu. Zato bomo morali v bodoče poslovnosti
zagotoviti še boljše možnosti. Letos nas je sejem prera-
sel prostorsko in organizacijsko. Nova hala prihodnje
leto prostorske stiske ne bo razrešila in bodo še
potrebne improvizacije, zato bo še toliko pomemb-
nejša bolj strokovna, profesionalna organizacija.
Ekipo Golovca bomo morali okrepiti.
Franjo Verdnik, predsednik izvršilnega odbora
Zveze obrtnih združenj Slovenije:
Poslovnosti na sejmu je še več, kot smo jo ob skrb-
nih pripravah pričakovali. Izredno veliko je bilo obi-
skovalcev iz drugih republik. Če bi imeli več prostora
in če bi organizirano vabili tudi razstavljalce, bi bil
sejem sto odstotno jugoslovanski. Če pa želimo, da bo
prihodnji sejem še boljši, bo potrebno veliko stvari
spremeniti in doreči - zlasti v Celju in Golovcu. Golo-
vec mora postati servis, ki bo organiziral sejme, ne pa,
da z obrtnim sejmom rešuje svoj ekonomski položaj.
Naš prvi interes je kakovost, poslovnost in specializi-
ranost. Če tega v Celju ni mogoče doseči, bo Celje
sejem izgubilo.
Tone Zimšek, predsednik Skupščine občine Celje:
»Jubilejni obrtni sejem zaokroža njegovo dx'-ajset-
letno rast - pri tem mislim predvsem na njegovo stro-
kovnost in priljubljenost. Hkrati pa je sejem z vsebin-
sko konceptualnega in organizacijskega stališča dose-
gel raven, ki zahteva spremembe, dopolnitve in izbolj-
šave. Slabo je, da sočasno z rastjo sejma nismo znali
okrepiti sejemskega utripa v samem mestu Celja.
Sejem je za Celje pomemben, saj je tudi to projekt
prestrukturiranja gospodarstva. Gre za ustvarjanje
prodorne, razvojno-inovacijske klime. Dogaja se za
ljudi in z ljudmi.
Stane Mele, sekretar občinskega komiteja zveze
komunistov Celje:
»Ne moremo zanikati težav, ki spremljajo letošnji
sejem. V pogovoru z obrtniki in organizatorji smo se
prepričali, da na takšen način naprej ne bo šlo več.
Koncept razvoja moramo pripraviti tako, da bo sejem
pripravljala usposobljena, specializirane ekipa. Sejen}
zahteva strokovnost. Za bodočnost sejma sta dve nuji:
zgraditi moramo novo halo in zagotoviti drugačen pri-
stop do organizacije sejma. »Občinska ekipa« se tega
popolno zaveda in prevzema odgovornost, da bo to
tudi izpeljala.«
Ivan Kukovec, član predsedstva Gospodarske zbor-
nice Slovenije:
»Na tem sejmu je res veliko dobrih reči. Ne mislim
samo na razstavljene izdelke, temveč tudi na vse tisto,
kar sejem spremlja. Pohvaliti moram veliko poslov-
nost Lesnine, pa tudi drugih, ki nastopajo organizi-
rano. Pomembno je. da združujemo sile in da se deli
delo. O prihodnosti tega sejma pa bi dejal smo tole: če
Celje ne bo pripravljeno več vlagati v prostor, v pro-
metno ureditev in v vse drugo, kar je nujno za uspeh
tako velike prireditve, bo izgubilo tudi tisto, kar danes
24. SEPTEMBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Prometnega infarkta ni liiio!
v času 20. mednarodnega obrtnega sejma se je v Celju vsak dan izmenjalo toliko vozil, da bi kaj lahko pričakovali tudi
pravi prometni infarkt. Vendar pa je bila prometna urejensot letošnjega sejma skorajda že vzorna in tudi vozniki,
predvsem tisti iz drugih krajev Jugoslavije, so upoštevali navodila miličnikov in delavcev celjskega ZŠAM. Parkirišča
okoli sejemskih prostorov so bila skorajda ves čas polna, gnečo pa so sproti usmerjali in letos na sejmišču tudi ni bilo
zaparkiranih avtomobilov. Sicer pa je bila po oceni celjskih miličnikov tudi splošna varnost zelo dobra, saj je bilo le nekaj
kraj, miUčniki pa so v glavnem opozarjaH in svetovah.
Obiskovalcev več kot lani
20. Mednarodni obrtni sejem v Celju si je v sejemskih
dneh ogledalo nekaj nad 230 tisoč obiskovalcev s kuplje-
nimi ali stalnimi vstopnicami. Precej (14.019) je bilo na
sejmu osnovno in srednješolcev, ki so jim pripravili orga-
niziran in zelo informativen ogled. Zelo veliko pa je bilo na
sejmu tudi »zastonjkarjev«, tako da je realna številka o
obiskovalcih sejma še višja.
ŠGlarfi na sejmu
Letos za osnovno in srednješolsko mladino niso pripra-
vili posebne obrtniške ulice, na kakršni so prejšnja leta
mladim predstavljali obrtniške poklice. Te vrste poklic-
nega usmerjanja mladih so se lotili še bolj izvirno. Nepo-
sredno na razstavnih mestih so skupinam mladih prikazo-
vali načine opravljanja nekaterih obrtnih del, mladim so
vrteli tudi videofilme in uspeh tovrstnega seznanjanja
mladih z možnostmi za opravljanje obrtnih poklicev je bil
več kot samo očiten. Zanimanje osnovnih in srednjih šol iz
vse Slovenije pa je tudi preseglo pričakovanja. Sejem sije
gledalo 14019 učencev iz 141 osnovnih in iz 60 srednjih šol.
Za prvo pomoč
Ves čas sejma je bila na sejmišču organizirana tudi
postaja prve pomoči. Pomočjo v njej iskalo v poprečju pet
ljudi dnevno, največ pa je bilo poškodb zaradi padcev,
udarcev in vrezov. Poškodovani so bili v glavnem razstav-
Ijalci in prodajalci na sejmu. Nekaj je bilo tudi drugih
posegov, predvsem pri obiskovalcih, ki so jih obšle slabo-
sti zaradi velike vročine med sejemskimi dnevi. Samo
enkrat so morali posredovati tudi z rešilnim vozilom.
S sejma smo poročali
Novi tednik in Radio Celje sta letos v celoti prevzela
poročanje z obrtnega sejma. Organizirali smo interno
radijsko postajo, poskrbeli za vse potrebne usluge v
tiskovnem središču, poročali za radio Celje neposredno iz
sejemskega studia, poročali za Novi tednik in še za vrsto
drugih slovenskih javnih občil. Delo je opravila ekipa:
Ivana Fidler, Milena Brečko Poklic, Ines Drame, Rado
Pantelič, Damjana Stamejčič, Meta Pokleka, Edi Masnec,
Bojan Pišek, Mitja Tatarevič, Zdenko Lednik, Silva
Štravs, Bojan Batistič, Valter Leben, Evgen Žohar, Lucija
Posinek, Mateja Podjed in Nada Kumer. Ekipo je vodil
Branko Stamejčič.
Dnevi Lesnine
na sejmu v Celju
Ljubljanska Lesnina je
edina od velikih gospodar-
skih organizacij v Sloveni-
ji, ki je preko svojih desetih
temeljnih organizacij pod-
pisala samoupravni spora-
zum o trajnem sodelovanju
s številnimi organizacijami
drobnega gospodrstva. Do
letošnjega obrtnega sejma
je bilo teh organizacije 43,
na skupščini podpisnikov
pa je k sporazumu z Lesnino
pristopilo še 16 manjših or-
ganizacij združenega dela.
Seveda je težko našteti vse
vezi, ki slikovito odražajo ra-
zlične načine tega sodelova-
nja, saj je od primera do pri-
mera zelo različno. Za eno
malo organizacijo na primer
Lesnina dobavlja le repro-
dukcijski material, spet dru-
gi prodaja izdelke, od tretje
odkupuje proizvode, četrta
morda sodeluje le kot člani-
ca interne banke. V večini
primerov pa se vezi sodelo-
vanja prepletajo, da so v in-
teresu tako Lesnine, kot ma-
le organizacije. Nič v tem so-
delovanju ni prisiljenega, za-
pisanega, da tako mora biti.
Ce mala organizacija lažje in
ceneje prodaja svoje izdelke
brez Lesnine, to počne ne
glede na dejstvo, da z Lesni-
no sporazumno sodeluje.
Prav ta način in dejstvo, da
tako Lesnina. kot male orga-
nizacije, s katerimi sodeluje.
dosegajo dobre poslovne re-
zultate, pa širita interes za
vse številnejše sodelovanje
OZD drobnega gospodar-
stva z Lesnino.
Sicer pa je ta velika organi-
zacija iz Ljubljane sejem v
Celju izkoristila tudi kot pro-
stor za temeljito predstavi-
tev svojih proizvodnih pro-
gramov in programov svojih
kooperantov. Ob tem pa je v
treh dneh trajanja Lesnini-
nih dnevov pripravila še po-
slovno konferenco sodelova-
nja z obrtniki ter srečanje z
izvajalci zaključnih del v
gradbeništvu.
Privredni pregled in Obrtnik skupno
Ob 20. mednarodnem
obrtnem sejmu v Celju so
na pobudo uredništva revi-
je Obrtnik skupaj z novi-
narji Privrednega pregleda
izdali posebno revijo. V njej
je strnjeno predstavljen po-
ložaj in možnosti za razvoj
drobnega gospodarstva in
obrti, poseben prostor pa je
namenjen tudi Celjskemu
sejmu.
Revijo so natisnili v 50 ti-
soč izvodih, od tega je 35 ti-
soč v slovenščini, ostala na-
klada pa je natisnjena v srbo-
hrvaščini. Namenjena je
vsem enotam drobnega go-
spodarstva, obrtnikom, or^^
ganizacijami združenega dela
velikih gospodrskih siste-
mov in družbenopolitičnim
skupnostim, ki tudi sicer
prejemajo revijo Obrtnik ali
dnevnik Privredni pregled.
Bralcem pa ponuja uvodne
intervjuje s predsednikom
skupščine SFRJ Marjanom
Rožičem, predsednikom Go-
spodarske zbornice Jugosla-
vije Milanom Pavičem in čla-
nico Zveznega izvršnega
sveta Francko Herga, ki so
razmišljali o položaju drob-
nega gospodarstva in zakon-
skih predpisih za razvoj obr-
ti pri nas. Načeta vprašanja
stimulativne davčne politike
in temu prilagojenih zakon-
skih predpisov, pogojev za
odpiranje in poslovanje v no-
vih obratovalnicah, organizi-
ranost obrtništva na zvezni
ravni ter vpliv Gospodarske
zbornice na razvoj in uvelja-
vitev drobnega gospodar-
stva, so le nekatera med
mnogimi, ki so našla odmev
v posebni izdaji. V reviji je
podrobneje predstavljena
tudi obrt od Triglava do Gev-
gelije, vsi pomembnejši za-
konski predpisi in doku-
menti - poseben poudarek
pa je prav na predstavitvi
Celjskega sejma, ki je s svojo
poslovnostjo, dosti manj pa s
specializiranostjo, osrednja
jugoslovanska prireditev.
O SEJMU so REKLI
Jože Knez, podpredsednik skupščine Slovenije:
»Celjski sejem se razvija, je pomemben in predstav-
lja naše drobno gospodarstvo na ugledni ravni. Mislim,
daje odraz sposobnosti našega drobnega gospodarstva
in teženj za izboljšanje njegovega družbenoekonom-
skega položaja. Čeprav se obrtniki, nosilci specializi-
rane iniciative, srečujejo z mnogimi težavami, nekate-
rimi enakimi kot ostalo gospodarstvo, drugimi pa spe-
cifičnimi, kaže ta del gospodarstva največje tendence
razvoja. Prav je, da čestitamo tako obrtnikom zaradi
doseženega razvoja kot organizatorjem sejma. Upam,
da bodo premagali prostorsko stisko in zdržali na tej
poti.«
Igor Vukotič, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda
Golovec:
»Z letošnjim sejmom smo lahko zadovoljni. Obisk
presega lanskega, pri tem pa nas preseneča število
poslovnih obiskovalcev in obiskovalcev iz drugih
republik ter šolarjev. V Golovcu se zavedamo težav, ki
so spremljale letošnji sejem, oceno njihove težine,
vzrokov in posledic pa bomo naredili po sejmu. Za
prihodnje sejme smo lahko optimisti, saj je zanimanje
zanj vedno večje. Na njem želijo na primer sodelovati
tudi veUki sistemi, kot sta Cr\'ena zastava in Ugljanik.-
Verjamem, da je Golovec sposoben z okrepitvijo
sejemskega oddelka in širšo pomočjo zagotoviti ustre-
zen razvoj tega sejma.
Tone Žabjek, predsednik skupščine Splošnega zdru-
ženja drobnega gospodarstva Slovenije:
»Če hoče ta celjski obrtni sejem postati tisto, kar od
njega pričakujemo in če hoče preseči državne okvire,
se bo moralo veliko spremeniti. Sedaj je prostorska
stiska prevelika, tudi preveč krošnjarski je še vedno.
Predvsem pa mu manjka resničnega profesionalnega
pristopa v organizaciji. Prostora bo malo kljub predvi-
deni novi hali, zato bi morali bolj kot doslej skrbeti za
to, da bi imeli vsi razstavljalci enake pogoje. Vem, da
nas je veliko, zato menim, da bi se iz družbenega
sektorja drobnega gospodarstva v bodoče tu predstav-
ljali le tisti, ki imajo programe storitev. Proizvodne
dejavnosti združenega dela bi se naj raje predstavljale
v Kranju, kjer so prisotni tudi veliki sistemi. A to je
dilema, ki jo bo treba razrešiti v republiki. Bogate
spremljajoče prireditve sejma pa so me letos znova-
prepričale, da ima združeno delo drobnega gospodar-
stva in obrtniki zelo različne probleme. Prav je, da išče
vsak svojo pot za njihovo razreševanje - čeprav smo še
kako potrebni drug drugemu. \
Bo kmalu wt dobrih gostiln?
V prejšnjih letih je služba za izobraževanje pri Zvezi obrtnih združenj Slovenije pripravila
Posebno obrtniško ulico, v katen so predstavljali posamezne obrtne poklice in osnovno-
U>\ce seznanjali z možnostmi šolanja, štipendiranja in zaposlovanja. Letos pa so se odločiU,
is roklice predstavijo posarppznc sekci^f^. ki so na svojih razstavnih prostorih prr.ljčpo
'ale vse tisto, kar - .to. Morda najzanimivejšo predstavite
pripravilo dev^t , ki je v okviru sekcije prikazalo
m izbranimi pijačami, na sejem pa a
o imeli s pro.storom, saj so namesto oL a
' miz doDili ie ava. zato pa je Diia postrežba zelo prijazna.
En kovač konja kiife,...
Vsako popoldne so pred gostiščem Zidanice Črešnjice obiskovalci sejma poslušali tudi
zvoke kovaških kladiv. Dva kovača iz zreškega Uniorja sta z napravo za gretje železa,
nakovalom, ročnimi kladm, kleščami, nastavnimi kladivi m drugim kovaškim orodjem
izdelovala podkve za srečo, seveda pa še bolj za konje. Čeprav v Uniorju ročnega kovaštva
ne pozn^o več, saj bi bilo takšno delo v sodobnem tehnološkem procesu povsem odveč, pa
vcpor^o ohran;a;o traiic/'- : H.-- h.,^ ,   fna kovaška kladiva še tudi čez nekaj let
poklic sicer ni, saj se zdaj s skrivnost-
fantje, vseeno pa v Uniorj',!. pravijo, da
, o nakovalih odmevaio še ieia
6. STRAN - NOVI TEDNIK
24. SEPTEMBER 198?
V Sipu poslujejo brez izgub
>'Ni res, da bi v Sipu po-
slovali z izgubo. Reči mo-
ram, da so osemmesečni re-
zultati dobri in boljši kot,
lani, ko smo se zares otepali
z izgubami!«, pravi direktor
tovarne kmetijskih strojev
Sip Polde Rajh. »V osmih
mesecih smo ustvarili celo
šestintrideset milijard di-
narjev ostanka dohodka,
medtem ko bodo rezultati v
devetmesečju celo ugodnej-
ši. Poudariti moram tudi to,
da smo uspeli znižati zaloge
gotovih izdelkov na vsega
43 odstotkov lanskih in se-
daj znašajo 2,4 milijarde di-
narjev. Prikolice, ki jih je
videti okrog Sipa, pa so v
večini od kupcev.«
Polde Rajh pravi, da je
uspeh tudi, ker so zmanjšali
tuje vire financiranja, ki se-
daj znašajo le še tretjino lan-
skih oziroma 3,5 milijarde di-
narjev. Od tega predstavljajo
tretjino izvozni krediti. Seve-
da to vpliva na prihranek pri
obrestih in sicer v višini 2,5
milijarde dinarev.
Seveda pa še daleč ne gre
brez težav: Sip najbolj tarejo
likvidnostni problemi. April-
sko upadanje popraševanja,
novi predpisi glede revalori-
zacije zalog in obrestnih
mer. ki so pričeli veljati, so
sprožili likvidnostne težave.
Prišlo je namreč do enome-
sečnega zamika priliva pla-
čane realizacije in posledice
občutijo še sedaj. Poleg tega
so morali avgusta poravnati
še letno anuiteto mednarod-
'ni banki v višini 260 milijo-
nov dinarjev. Eden izmed
kupcev blizu Šempetra pa je
zamudil plačilo 600 milijo-
nov dinarjev v zakonitem ro-
ku. K temu je treba dodati še
zmanjšano avaliranje menic.
Lani je znašal avalni kredit
Za domači trg bodo letos
v Sipu izdelali 26.000 kme-
tijskih strojev oziroma 2000
manj kot lani, k temu pa je
treba prišteti še okrog 2600
strojev za izvoz. Zaenkrat je
iz letošnje celoletne proiz-
vodnje neprodanih še 1700
strojev, vendar so optimi-
sti, saj pravijo, da se proda-
ja še izboljša na zimo, ko se
v kmetijstvo nateče denar.
1,1 milijarde dinarjev, letos
bi morali glede na inflacijo
znašati vsaj 2,2 milijardi di-
narjev, je pa znižan na 0,8
milijarde. Sicer pa v Sipu
ocenjujejo, da bodo Ukvid-
nostne probleme uspeli ob-
vladati.
Med problemi, ki tarejo
Sip, velja omeniti tudi slabo
oskrbo domačega trga z re-
promaterialom. Državna ne-
likvidnost do tujine je vpli-
vala na to, da niso mogli uvo-
ziti nekaterih polizdelkov.
Tako denimo niso mogli
uvoziti čepkov, ki so potreb-
ni za proizvodnjo kombcg-
nov, in prišlo je do zastojev v
proizvodnji. Ob tem je treba
poudariti, da gre za polizdel-
ke, ki sploh niso dragi. Tudi
sicer je v Sipovih strojih le
tri odstotke uvoznih materi-
alov. Ker banka ni plačevala
tujini, so tudi Sipu tuji kupci
začeli odpovedovati naro-
čila.
Kakšna je bodočnost Si-
pa? Polde Rajh je takole oce-
njuje: »Največji pokazatelj
za našo prodajo je gornjerad-
gonski kmetijski sejem. Po
orientacijskih prodajnih do-
govorih sodeč bomo lahko
prihodnje leto prodali na do-
mačem trgu 25.000 kmetij-
skih storjev, kar popolnoma
zadošča za izpopolnitev na-
ših proizvodnih zmogljivo-
sti, ki sicer letno znašajo
35.000 strojev. To razHko bo-
mo premostili s proizvodnjo
za izvoz v vrednosti 3,5 mih-
jona dolarjev, petino proiz-
vodnih zmogljivosti pa zav-
zema tako imenovani nek-
metijski strojniški program s
proizvodnjo specializiranega
strojnega orodja, strojev za
predelavo plastičnih mas, za
farmacevtsko industrijo in
drugo.«
JANEZ VEDENIK
Dremež
celjskega
gospodarstva
Vse očitneje postaja, da
celjsko gospodarstvo ni
kos nalogam, ki jih terja
zdajšnji trenutek doma-
čega ekonomskega siste-
ma. Vsi napori, od občin-
ske resolucije in projekta
prestrukturiranja do se-
stankarskih zaklinjanj so
videti, kot bi invalida
brez nog učili hoditi.
Več kot polovica občin-
skih strokovnjakov in vo-
dilnih delavcev namreč
nima ustrezne izobrazbe,
posledica tega pa je, da
komajda obvladujejo že
zdaj zastarelo tehnologi-
jo, novi pa sploh niso kos.
Proizvodni programi celj-
skega združenega dela ni-
so v vrhu tržnega povpra-
ševanja, ne doma ne na
tujem, vse prepočasi in
preredko pa se tudi me-
njajo.
Večje delovne organi-
zacije v Celju sicer imajo
precej idejnih progra-
mov, ki pa niso tehnolo-
ško dovolj dodelani, da bi
lahko zaživeli. Del vzro-
kov je treba iskati seveda
v pomanjkanju ustreznih
kadrov, del pa v dejstvu,
da tisti sposobni doživlja-
jo mentalno blokado ti-
pično za ljudi, ki niso do-
volj plačani.
Pomemben delež k stag-
naciji prispeva tudi zdre-
siranost vodilnih delav-
cev (nočne more jim pov-
zročajo sankcijska gospo-
darska zakonodaja, s tem
usklajena brezkompro-
misnost politike in javno
mnenje), ki praviloma po-
slujejo »na sigurno«. Z
drugimi besedami, pre-
vladuje miselnost, da je
bolje ustvariti manj, a biti
likviden, kot tvegati in
ustvariti veliko ah pa do-
živeti izgubo. -Prvih pri-
manjkuje celjski industri-
ji tudi tržnih raziskav,
brez njih pa je vsaka spre-
memba, novost, še toliko
bolj tvegana.
Spet bi seveda lahko
zapisali, da nas k takšne-
mu obnašanju silijo eko-
nomski predpisi, inter-
ventni in tisti stalnejši, pa
ne bomo. Konec konceV
imajo občine vendarle
dovolj možnosti podpreti
pogumne in pametne lju-
di, tudi če jim vedno vse^
ne uspe.
BRANE PIANO
Kora je slabše poslovala
Ratleški kolektiv lil moral Izkoristiti nekatere primerjalne
preanostl
v Kori Radeče so sredstva
za skupno porabo in osebne
dohodke zaostajala za peti-
no za podskupino dejavno-
sti v prvem polletju. Pov-
prečni osebni dohodek Je
bil takrat 135.750 dinarjev.
Po merilih, ki so jih zapisali
v družbeni plan občine, sodi
Kora med organizacije
združenega dela z motnjami
v poslovanju. Zato je mora-
la pripraviti program ukre-
pov za odpravo motenj. Te-
ga je prejšnji teden obrav-
naval izvršni svet laške ob-
čine.
Izvršni svet je ob tej prilož-
nosti podrobneje analiziral
stanje v tej delovni organiza-
ciji in ocenil, da tudi ostali
kazalci gospodarjenja kažejo
prej na nazadovanje kot pa
na napredek v primerjavi z
lanskim prvim polletjem. Ob
enakem številu zaposlenih je
bila manjša ekonomičnost in
reproduktivnost. Celotni pri-
hodek je bil večji le za 67
odstotkov, dohodek za 55
odstotkov, osebni dohodki
za 73 odstotkov, celo akumu-
lacija je s 60 odstotki realno
manjša od lanske, vendar je
akumulativnost s 5,6 odstot-
ki še vedno relativno
ugodna.
Izvršni svet je ocenil, da so
slabši rezultati delno posle-
dica novega obračunskega
sistema. Po novem Koro bolj
kot prej obemenjujejo krat-
koročni krediti in zaloge, ki
jih mora imeti zaradi narave
proizvodnje. Dodatno je na
slabše rezultate vplivala tudi
zamrznitev cen Korinih iz-
delkov (otroške konfekcije)
v prvem polletju.
Izvršni svet je ocenil, da
bodo lahko s sprejetimi
ukrepi le kratkoročno izbolj-
šalj poslovarvje, z nekaterimi
ukrepi se pa ne strinja.
Predvsem ne s tem, da bi za-
čeli ukinjati proizvodnjo na
domu, podpira pa usmeritev
na slovensko tržišče. Kora
namreč največ proizvodov
proda v druge republike, kar
znatno zvišuje stroške pre-
voza. V Kori bodo morali pri-
praviti še program, ki bo dol-
goročno zagotavljal stabil-
nejši položaj temu kolektivu.
Z ozirom na to, da Kora pro-
da vse svoje izdelke in da
praktično nima problemov s
plasmajem proizvodnje in če
izkoristi še nekatere druge
primerjalne prednosti, ki v
otroški konfekciji prav goto-
vo so, potem ni vzroka za za-
skrbljenost je ocenil izvršni
svet. Vedeti namreč moramo
tudi to, da je ta kolektiv s
komaj stopetdesetimi zapo-
slenimi doslej solidno po-
sloval.
VVE
Prihodnost je v izdelkih s še več znanja
če bomo imeli tutli preostale bankovce v votinem znaku, oblikovalcem v tovarni
papirja ne bo zmanjkalo tlela
v tovarni dokumentnega in kartne-
ga papirja Radeče delajo štirje obli-
kovalci znaka za vodini tisk. Njihovo
delo je tesno povezano s pojmom ka-
kovosti, saj med drugim oblikujejo
tudi najbolj zahtevni vodni znak na
bankovcih. Takšno delo pa zahteva
ustrezne delovne pogoje, ki jim jih
papirnica do sedaj še ni mogla zago-
toviti v celoti. Letos so začeli graditi
novo stavbo, kjer bo delovni prostor
za oblikovalce, arhiv, knjižnica in
stalna razstava o razvoju vodnega
znaka v tovarni papirja Radeče.
Umetniški atelje, tako pravijo novi
zgradbi, naj bi pričel služiti namenu
že ob koncu tega leta.
Nova naložba je sestavni del vlaganj
v nadaljni razvoj radeške tovarne pa-
pirja. »Ostati pri specialnosti je naša
splošna usmeritev, razvojna filozofija
in strategija,« pravi Jože Strniša, vodja
razvojnega .sektorja v papirnici. »Ni-
mamo prostora, da bi kohčinsko sirih
proizvodnjo. Zato je naš cilj doseči
najvišjo kakovost v izdelavi specialnih
vrst pisalnih in risalnih papirjev, še
posebej specialnih vrednostnih in zaš-
čitenih papirjev, kamor sodijo tudi
bankovci z vodnim znakom.«
Z novimi prostori bodo omogočili
oblikovalcem, da svoje delo opravijo
še bolje. Izdelava vodnega znaka je od-
govorno in zamudno delo. Vzemimo
za primer izdelavo bankovcev v vod-
nem znaku. Grafični osnutek bankov-
ca dobijo oblikovalci od zavoda za iz-
delavo denarja iz Beograda. Na osnovi
grafične podobe izdelajo vodni znak.
Pri izdelavi takoimenovanega plasira-
nega vodnega znaka v bankovcih pa so
najostrejša merila za kakovost izdelka.
Hkrati, ko oblikujejo vodni znak, pri-
pravljajo tudi orodje za kasnejše izde-
lovanje sit in prenos na papir. Od na-
tančnosti in kakovosti njihove pripra-
ve je pravzaprav odvisen ves nadaljni
potek proizvodnje. Od osnutka do
končne izdelave papirja za bankovce z
vodnim znakom preteče tudi do šest
mesecev.
S to nnholj zapleteno izdelavo vod-
nega znaka bodo imeli v radeški papir-
nici še precej dela, saj se že gov6ri, da
naj bi bih tudi preostali jugoslovanski
bankovci v vodnem znaku.
Poleg plasiranega izdelujejo tudi ne-
plasirani vodni znak, ki ga poznamo iz
potnih listov, čekov in podobnih vred-
nostnih papirjev. Nekatere delovne or-
ganizacije pa naročajo papir z vtisnje-
nim vodnim znakom naziva delovne
organizacije. So pa še drugi poskusi za
širšo porabo neplasiranega vodnega
znaka, kot na primer papir s portreti
naših pisateljev in pesnikov. Do sedaj
so natisnili Trubarjev in Cankarjev
portret. »Te portrete smo delali v vod-
nem znaku z namenom, da čimbolje
osvojimo tehniko oblikovanja portreta
v vodnem znaku, ker je najbolj zahtev-
na, a se najpogosteje uporablja pri
bankovcih povsod v svetu. Preden se
odločimo, da takšen papir uvrstimo v
redno proizvodnjo in ponudbo pa mo-
ramo najprej raziskati, če je zanimiv za
tržišče,« meni Jože Strniša.
VIOLSTA V. ElNSPIELi
Likvidnostne težave
železarne Štore
Po polletni in tudi julijski
izgubi so avgusta v Železarni
Štore poslovali brez rdečih
številk, tako pa bo verjetno
tudi v tretjem četrtletju.
Kljub temu so. predvsem za-
radi posledic nesreče, napač-
no načrtovane inflacije in ne-
ugodnih razmer na domačem
trgu, še vedno v precejšnjih
likvidnostnih težavah, ki jih
rešujejo z najemanjem krat-
koročnih posojil. Položaj bi se
lahko vsaj delno popravil, če
bi v kratkem rešili nekatere
tehnološke težave.
V prvih osmih mesecih so v
Železarni Štore ustvarili 53 mi-
lijard celotnega prihodka. V
delovni organizaciji so avgusta
poslovali pozitivno, kumula-
tivno pa imajo v delovni orga-
nizaciji in tudi nekaterih te-
meljnih organizacijah še ved-
no izgubo.
Na poslovanje v tem času je
v največji meri vplivala nesre-
ča, zaradi katere so izgubili 3
milijarde dinarjev dohodka, in
katere posledice so, vsaj kar se
normaliziranja proizvodnje ti-
če, odpravljene. Drug bistven
element je napačno načrtova-
na inflacija, tretji pa pogoji na
domačem tržišču in cene, kijih
železarjem odrejajo na zvez-
nem nivoju. V letu dni so se
namreč njihove cene v pov-
prečju povečale le za 60 odstot-
kov, medtem ko je bila rast
vi-ednosti porabljenega materi-
ala in ostalih stroškov v pov-
prečju za kakšnih 20 odstotkov
višja. Po besedah predsednika
KPO Srečka Senčiča naj bi ce-
ne v roku 40 dni realno porasle
za 42,9 odstotka.
Težko likvidnostno situacijo
v Štorah rešujejo z najema-
njem kratkoročnih posojil, ka-
terih vrednost je v tem času
približno 6,9 milijard dinarjev.
Ob osmih miljardah mesečne
(externe) realizacije železarne
položaj še ni kritičen, vendar
pa je vprašljivo, če bo železar-
na še dobila kredite v interni
banki Slovenskih železarn,
kjer je najela 90 odstotkov po-
sojil. Interna banka zaradi zna-
nih težav na Jesenicah verjet-
no ne bo prenesla dodatnih
obremenitev, zato bodo v žele-
zarni Štore za nova posojila za-
prosili LB Splošno banko Ce-
lje. Računajo, da bi od trenut-
ne vrednost posojil v Celju do-
bili približno polovico.
Sicer pa štorske železarje
trenutno pestijo tudi tehnolo-
ške težave pri uvajanju nove
Ob koncu leta bo za vedno
ugasnil tudi štorski elektro-
plavž, zadnji v Evropi, ki de-
luje po tej tehnologiji. S tem
se bodo rešili še enega vira
stalnih izgub. Za ukinitev te
proizvodnje so se odločili
predvsem zaradi previsokih
proizvodnih stroškov, pa tudi
nujna obnova plavža bi zahte-
vala preveč denarja. Tega pa
poslovni partnerji niso pri-
pravljeni sovlagati.
naprave za kontinuirano vliva-
nje in avtomatske formarske
linije v livarni. Po zaslugi prve
so sicer od marca proizvedli 60
odstotkov celotne proizvodnje
jekla, lahko pa bi ga še več, če
ne bi prihajalo do občasnih za-
stojev zaradi nepomembnih
pomanjkljivosti, ki jih domači
dobavitelj opreme Metalna vse
prepočasi odpravlja. V Štorah
so postavih 15. oktober kot
zadnji rok, ko naj bi bile vse
pomanjkljivosti v zvezi z novi-
mi investicijami odpravljene.
Z normalno proizvodnjo bodo
lahko ustregli številnim doma-
čim in tujim naročilom, kar je
pogoj, da bodo novo postavlje-
ne cilje tudi uresničili.
R. PANTELIČ
Viršliiljiiii iiii
zorel v domači kleti
Šmarskl kombinat načrtuje gradnjo v
Imenom
V zajetni študiji o razvoju
kmetijstva na Šmarskem
do konca tega tisočletja, ki
so jo izdelali slovenski kme-
tijski strokovnjaki, je v de-
lu, kjer študija obravnava
vinogradništvo, zapisano,
da je za razvoj te panoge po-
membno, da sta proizvod-
nja in predelava na enem
mestu. Tudi sicer so kmete
v vinorodnem šmarsko-vir-
štanjskem okolišu dolga le-
ta opozarjali na to potrebo,
pa se je enkrat zatikalo pri
lokaciji, drugič pri denarju.
Danes že lahko rečemo, da
vinska klet na Šmarskem
bo; predvidoma v Imenem.
V Hmezadovem Kmetij-
skem kombinatu v Šmarju
so se odločili za postopno
gradnjo vinske kleti. Na za-
četku bi naj predelali okoli
tisoč ton grozdja, vino pa naj
bi negovali in polnili še ved-
no v kleteh Vina v Šmart-
nem ob Paki.
Postopno gradnjo nareku-
jejo oteženi pogoji investira-
nja, kar pomeni, da bodo v
kleti v Imenem zaenkrat le
sprejemali in predelovali
grozdje v mošt. Kmetijski
kombinat v prvi fazi ni spo-
soben zgraditi tudi polnilni-
ce, pa tudi raziskavi tržišta
bo v tem času treba posvetiti
veliko pozornosti. V kombi-
natu se dobro zavedajo, daje
treba šmarsko-virštanjski
okoliš afirmirati na tržišču.
Predelava, vključno s pol-
njenjem pa je pomembna tu-
di z ekonomskega vidika, saj
bo s tem v občini Šmarje pri
Jelšah ostajal del dohodka iz
vinogradništva, ki je doslej
odtekal drugam.
Lokacija v Imenem je do-
bra, saj je na območjih za-
družnih enot Kozje, Imeno
in Bistrica ob Sotli največ vi-
nogradov v občini. Po pro-
gramu naj bi z gradnjo kleti
pričeli na začetku jeseni, s
gradbenimi deli pa naj bi
končali proti koncu leta. So-
časno bodo naročili tudi vso
potrebno opremo, da bi jo
predvidoma prihodnjo po-
mlad namestih v objektu, s
tem pa bo klet pripravljena
za sprejem naslednje letine.
Prva faza, ki zajema grad-
njo objekta v katerem bo
sprejemno korito, stiskalni-
ca, pecljalnik in štiri večje
posode za zbiranje mošta, bo
stala nekaj manj kot milijar-
do dinarjev. Da bi se izognili
dragim bančnim posojilom,
v Kmetijskem kombinatu v
Šmarju računajo na pomoč
sovlagateljev, zlasti Ere xz Ti-
tovega Velenja in izdeloval-
cev opreme, del sredstev pa
nameravajo pridobiti iz re-
publiškega sklada za pospe-
ševanje razvoja na manj raz-
vitih območjih.
Naslednja faza naj bi omo-
gočala predelavo tudi do dva
tisoč ton grozdja na leto. Gle-
de na to. da so v občini
Šmarje pri Jelšah v zadnjih
dveh desetletjih obnovili
okoli 700 hektarov vinogra-
dov, ni bojazni, da bi do leta
1995 tohkšnih količin groz-
dja ne mogli odkupiti.
MARJELA AGREŽ
24. SEPTEMBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Trenutne težave zamegljujelo
pogled na iiodoči razvoj
Timov toztl TLGI plačale In bo še plačeval ceno za Izvoz
Delovna organizacija
X1M Laško je z doseženimi
poslovnimi rezultati v pol-
letju ob boku tovarni papir-
ja in Pivovarni Laško, ki sta
najuspešnejša kolektiva v
laški občini. Znotraj tima
pa so tri temeljne organiza-
cije, ki so zaradi nizke aku-
mulacije in osebnih dohod-
kov morale pripraviti pro-
gram ukrepov za odpravo
motenj; tako kot predvide-
va družbeni plan občine.
Položaj v Timu in predvsem
v tozdih ESOT, TIE in TLGI
je na zadnji seji obravnaval
laški izvršni svet, ko je
obravnaval programe za
odpravo motenj se v neka-
terih drugih temeljnih or-
ganizacijah, ki so imele
motnje v prvem polletju.
V tem trenutku je važno
to. da se stanje v tozdih
ESOT in TIE izboljšuje. Pro-
blemi so izhajali predvsem iz
cenovne politike v prvem
polletju. V tozdu TIE, kjer
izdelujejo termoizolacijske
materiale, so v prvem pollet-
ju nenormalno narasle cene
surovin, medtem ko so bile
cene izdelkov pod nadzor-
stvom. Hkrati pa ni bilo mo-
goče zagotavljati surovin do-
ma ker se je glavni dobavi-
telj. OKI, preusmeril v pro-
dajo bencina, kar se mu je
bolj izplačalo kot pa prodaja
surovega bencina. Uvoz je
naenkrat ceno surovin pove-
čal za 70 odstotkov. Stanje je
sedaj boljše, ker lahko tudi
sam.i prosto formirajo cene.
dotok domačih surovin pa se
počasi normalizira.
Tozd ESOT izdeluje inve-
sticijsko opremo in je kot tak
odvisen od povpraševanja
oziroma od vlaganj v objek-
te. Teh pa je vse manj in se
pri njih najbolj odraža upa-
danje kupne moči. Delajo na
novih programih, vendar tre-,
nutno tudi zanje primanjku-
je surovin. Pri odpravi mo-
tenj so se usmerili bolj v
iskanje notranjih rezerv
(zmanjšanje zalog, zmanjša-
nje zaposlovanja, dobavo so
zmanjšali na minimum ipd.),
ostalo pa je odvisno pred-
vsem od večje investicijske
dejavnosti nasploh.
TLGI, ki je s svojim pro-
gramom otroških posteljic
največji izvoznik le teh v Ju-
goslaviji in je s kakovostjo in
solidnim poslovanjem dose-
gel najvišje cene v tujini za
svoje izdelke v primerjavi z
ostalimi jugoslovanskimi iz-
vozniki pohištva, pa v bistvu
plačuje ceno za svojo dolgo-
ročno usmeritev na tuje.
Kljub dobrim cenam zunaj
se računi ne izidejo. Ta tozd
izvozi skoraj vse, kar proiz-
vede, čeprav so iz izvoza izlo-
čili vse izdelke pod 80 od-
stotkov pokrivanja stroškov.
Težave izhajajo tudi zaradi
devizne zakonodaje, saj je bi-
la, kljub velikim pričakova-
njem, stimulacija za izvoz
premajhna, da bi lahko kaj
bistveno vplivala na ugod-
nejše rezultate. So pa še dru-
ge posebnosti tega tozda. ki
dosega visoko produktiv-
nost, izvirajo pa iz demograf-
skih posebnosti okolja iz ka-
terih prih£oajo delavci.
Struktura, zaposlenih je zelo
slaba. Imajo visoko fluktu-
acijo, bolniški izostanki se
gibajo v povprečju od 20 do
30 odstottcov dnevno, sta-
rostna struktura je neugod-
na. Kot primer naj navede-
mo, da nimajo niti enega de-
lavca, ki bi zaključil katero-
koli stopnjo iz programa
usmerjenega izobraževanja.
Naravnanost TLGI ostaja
tudi v bodoče takšna kot do-
slej, saj sama delovna orga-
nizacija potrebuje devize za
uvoz, z drugimi tozdi pa po-
magajo temu tozdu v toliko,
da ne zdrsne v rdeče šte-
vilke.
Kljub temu, da so v TIM
Laško trenutno usmerjeni v
kratkoročno reševanje pro-
blemov pa po tem, kar je po-
vedal Drago Košak, direktor
delovne organizacije lahko
sklepamo, da so dokaj jasne
tudi dolgoročne usmeritve,
ki temeljijo na iskanju novih
perspektivnejših progra-
mov, vlaganjih v posodobi-
tev proizvodnje in utrjeva-
nju položaja delovne organi-
zacije doma in na tujem. Iz-
vršni svet je TIM-u predla-
gal, da še enkrat preveri
uresničevanje sanacijskega
programa iz leta 1985, oceni
njegovo ustreznost in h krat-
koročnim ukrepom doda tu-
di dolgoročno vizijo razvoja
posameznih temeljnih orga-
nizacij in delovne organiza-
cije kot takšne.
VIOLETA,y. BINSPIEJUER
Srečanje
borcev v Vrbju
v Vrbju pri Žalcu so se
v soboto srečali nekda-
nji borci s Celjskega, ki
so sodelovali v jugoslo-
vanskih tankovskih, le-
talskih in pohodnih bri-
gadah, ustanovljenih v
Sovjetski zvezi.
Na proslavi so obudili
spomin na vojna leta, saj
so se po dolgih letih prvič
srečali nekdanji pripadni-
ki 1. jugoslovanske briga-
de, ki so jo leta 1943 sesta-
vih v Sovjetski zvezi. V
imenu republiškega in
celjskega občinskega od-
bora zveze združenj bor-
cev NOV je udeležence
pozdravil Karli Dimec.
Dejal je, da bi se morah
herojske poti brigade iz
Moskve preko Romunije
in Jugoslavije na podob-
nih srečanjih večkrat
spomniti. Tako bi tudi
mlajši spoznavali pot bri-
gade, ki je bila polna da-
rovanih življenj in zmag.
Med številnimi udele-
ženci so bili Janez Meglic
iz SZDL Žalec, Peter Fal-
ter iz ZZB NOV Celje,
Karli Antloga iz žalske
borčevske organizacije,
Lojze Logar iz ZZB Slo-
venije in Janez Železnik
iz 1. brigade NOV iz Ljub-
ljane.
Po srečanju je za veselo
razpoloženje poskrbel Jo-
že Pongarčič iz Vrbja.
Udeleženci so zadovoljni
ugotavljali, da je srečanje
uspelo, za kar so bili še
posebej hvaležni pobud-
niku Otu Kranjcu, ki pa
se zaradi slabega zdravja
srečanja ni mogel udele-
žiti.
JOŽE GROBELNIK
Nezaupljivi do
Emovlh načrtov
Naložba bo pomenila ekološko sanacijo
o ekološki sanaciji proiz-
vodnje frit v celjskem Emu
je svet za varstvo okolja pri
OK SZDL v Celju razprav-
ljal že na svoji februarski
.seji. Člani sveta so takrat
predlagali, da Emo za pro-
jekt širitve proizvodnje pri-
dobi mnenje o ekoloških
razsežnosti naložbe dveh
neodvisnih institucij, pred
izdelavo gradbene doku-
mentacije pa naj bi svet še
enkrat razpravljal o načrto-
vani naložbi.
Pred tednom so tako člani
sveta obravnavali doslej pri-
pravljene tehnološke, eko-
nomske in ekološke podlage
za izdelavo lokacijske doku-
mentacije skupaj s strokov-
nim mnenjem skupine SEPO
pri Inštitutu Jožef Štefan.
Gre za naložbo, ki predvide-
va zamenjavo dela tehnolo-
ške opreme za proizvodnjo
frit in računa na povečanje
proizvodnje od sedanjih
8.000 na 11.000 ton letno.
Delno bi spremenili posto-
pek taljenja frit in vgradili
čistilno napravo za dimne
pline. S tem bi rešili problem
emisije fluorovih spojin, ki
so bile pri dosedanji proiz-
vodnji najbolj problematič-
ne. Lani je na primer Emo
spustil v zrak več kot 100 ton
fluora, za katerega je znano,
da ogroža zdravje ljudi. Z no-
vo čistilno napravo bi v zrak
uhajalo do 6 miligramov flu-
oridov na kubični meter zra-
ka, kar je v skladu z jugoslo-
vanskimi normativi. Vpraša-
nje pa je, kako bo z drugimi
snovmi, ki izhajajo iz peči.
Tudi pri odpadnih vodah iz
proizvodnje vseh rešitev še
nimajo, saj ne vedo, kako bo-
do zmanjšali previsoko tem-
peraturo vode. ki bo dosegla
60 do 70 stopinj, ki bo preki-
sla, in bo vsebovala fluorid-
ne primesi. Iz Emove doku-
mentacije tudi ni razvidno,
kako bodo reševali odlaga-
nje odpadkov. Na komunal-
no odlagališče gotovo ne bo-
do sodili, saj bodo vsebovali
fluoride, posebne deponije
za nevarne odpadke pa na
Celjskem ni. Ta problem so v
okviru Komunale Celje že
začeli reševati, pred začet-
kom obratovanja nove tovar-
ne pa bi morali to urediti.
Puhala in ventilatorji bodo
povzročah precejšen hrup,
zato bodo tudi tu potrebni
ustrezni ukrepi.
Člani sveta za varstvo oko-
lja so menih, da mora Emo
vsa ta odprta vprašanja še re-
šiti, nato pa pridobiti dodat-
ne ocene o ekološki obreme-
nitvi nove tovarne. Za zrak
bi svoje mnenje dal Hidro-
meteorološki zavod Sloveni-
je, za varstvo voda in odpad-
ke in Inštitut Boris Kidrič.
Svet za varstvo okolja pri
OK SZDL Celje je obravna-
val tudi poročilo o doseda-
njih aktivnostih v zvezi z iz-
gradnjo čistilne naprave.
Menili so, da je treba zago-
tovili enako zaščito okolja
in krajanov Tremarij, kot
če bi izbrali lokacijo ob so-
točju Svinje in Voglajne.
Opozorili pa so, da bi čistej-
ša voda pomenila precej
višje cene kanalščine in pit-
ne vode, ker sicer ne bo de-
narja za izgradnjo in kas-
nejše vzdrževanje naprave.
Vse to mora Emo urediti
pred javno razpravo o načr-
tovani naložbi, da bodo imeU
ljudje na razpolago vse po-
trebne informacije. Zavod za
planiranje in izgradnjo v Ce-
lju pa bo izdal lokacijsko do-
kumentacijo šele, ko bo do-
bil vsa potrebna soglasja in
pozitivna mnenja k naložbi.
S tem bi se izognili morebit-
nim pomanjkljivostim v pro-
jektu, ki bi imele za posledi-
co še večje ekološke obreme-
nitve Celja in okohce. Ker
načrtuje Emo izgradnjo nove
tovarne prihodnje leto, je še
dovolj časa, da vse manjka-
joče podatke dopolni. Svet
za varstvo okolja pa bo o pro-
blematiki ponovno razprav-
ljal po izdelavi lokacijske do-
kumentacije.
T. CVIRN
Umrl ie
Rudi Lešnik
Umrl je doktor Rudi
Lešnik, upokojeni profe-
sor in dekan Pedagoške
fakultete v Mariboru. Ru-
di Lešnik je začel delati
kot učitelj na osnovni šoli
v Virštanju, med delom
pa je doštudiral in dokto-
riral. Nekaj časa je bil tu-
di urednik našega časopi-
sa, ki se je takrat imeno-
val Celjski tednik.
Rudi Lešnik je bil velik
humanist in izvrsten pe-
dagog; čeprav je zadnja
leta služboval v Maribo-
ru, pa je bil vseskozi druž-
benopolitično aktiven tu-
di v šmarski občini.
Srečanje na
Glažuti
Za ta čas zelo ugodno vreme
So izkoristili tudi člani društva
Partizan Nova vas, ki so se pre-
tekli konec tedna zbrali na zdaj
že tradicionalnem srečanju
članstva na Glažuti. Vzorno or-
pniziranega pohoda seje ude-
ležilo 122 članov društva vseh
starosti, ki so prijeten dan iz-
koristili za družabne in šport-
j^e aktivnosti, ob tem pa uživa-
^ v prijetnem okolju planin-
skega doma. Na Glažuti so obi-
skovalcem poleg odlične do-
"lače hrane in sicer slovečega
Gostoljubja na voljo tudi šport-
Ja igrišča in igrala za otroke,
Jar so spretni društveni vodni-
'^i takoj izkoristili.
TVD Partizan Nova vas, kije
^fio najmlajših društev Parti-
v občini Celje, po množič-
[•osti pa eno najuspešnejših, s
^kšnimi akcijami širi krog lju-
biteljev športne rekreacije in
'^meljne telesne vzgoje. To
'^vsezadnje potrjuje tudi dej-
?f\'o. da se z organizirano re-
^eacijo v društvu v vseh sta-
■'^stnih skupinah skozi vse leto
%'arja preko 450 članov.
VIKA NENDL
Sprejemati drugačnost kot
sestavino našega življenja
Dvajset let dela društva za pomoč duševno prizadetim
Kultura in humanost ne-
ke družbe se kažeta tudi v
odnosu do ljudi, ki so dru-
gačni od večine, zlasti do ti-
stih ljudi, ki se svoji dru-
gačnosti niso mogli in se ji
ne morejo izogniti. Tokrat
imamo v mislih duševno
prizadete osebe in društvo
v Celju, ki že dvajset let bdi
nad njihovo usodo, se sreču-
je z njihovimi težavami in
težavami njihovih svojcev.
Ob obilici jubilejev, na ka-
tere opozarjamo in jih pro-
slavljamo, bi si zaslužili po-
sebne vrste grajo, če bi pre-
zrli jubilej, dvajset let dela
društva za pomoč duševno
prizadetim v Celju.
Pobudo za ustanovitev
društva so dali starši priza-
detih oseb, strokovni delavci
osnovne šole s prilagojenim
programom in ostali, ki se
strokovno ukvarjajo s to pro-
blematiko. Danes je v dru-
štvu 450 članov.
Težko bi našteli vsa deja-
nja, akcije, ki jih je društvo
uresničilo v tem obdobju.
Zahtevno opravilo je bil dva-
kraten popis vseh duševno
prizadetih oseb v občini, po-
klicno usmerjanje učencev
šole s prilagojenim progra-
mom, neprecenljive vredno-
sti je pomoč družinam, ki
imajo prizadetega otroka, da
bi lažje prebrodiU težave, po-
raze in napore, ki si jih tisti,
ki imamo zdrave otroke,
sploh predstavljati ne zna-
mo. Pomembno poglavje je
osveščanje družbe, ki še ved-
no ni toliko zrela, da bi spre-
jemala drugačnost kot sesta-
vino našega življenja. Nešte-
Lidija Hrnčič-Tominšek,
predsednica društva: »Zad-
nja leta je družbenopolitič-
na skupnost veliko naredila
za te ljudi. Veseli smo vsa-
kega napredka na tem po-
dročju. Se pa trenutno sre-
čujemo s problemi, ki so v
delavnicah pod posebnimi
pogoji na Golovcu. V kakš-
nih prostorskih razmerah
delamo, je treba samo vide-
ti. Rešitev vidimo v gradnji
prizidka, pri tem pa računa-
mo na razumevanje in po-
moč širše družbenopolitič-
ne skupnosti.«
to je primerov, ko so v dru-
štvu poiskali varstvo za
predšolskega duševno priza-
detega otroka. Na srečo ima-
mo sedaj v vzgojnovarstve-
nih organizacijah posebne
oddelke za takšne otroke, ki
so v rokah strokovnjakov s
tega področja. Pomemben
prispevek društva je bil tudi
pri prizadevanjih za ustano-
vitev delavnic pod posebni-
mi pogoji za srednje dušev-
no prizadete odrasle osebe.
Člani društva sodelujejo z
organizacijami združenega
dela, kjer so zaposleni naj-
bližji sorodniki prizadetih
otrok, odziv pa ni povsod
pohvale vreden. Na pet dni
dodatnega dopusta, na pri-
mer, ki ga ti ljudje še kako
potrebujejo za nešteta pota s
takšnim otrokom, ne prista-
jajo povsod!
Društvo za pomoč dušev-
no prizadetim se je aktivno
vključilo, ko so v naši repu-
bliki pripravljali zakon o
družbenem varstvu duševno
in telesno prizadetih oseb,
da so po tem zakonu, ki je
začel veljati leta 9183, ti lju-
dje začeli prejemati denarno
nadomestilo za invalidnost.
V okviru društva omogočajo
tudi usposabljanje staršev in
otrok v štiristopenjskih se-
minarjih, ki so v Črni na Ko-
roškem, na Pohorju in v
Umagu.
Prireditev ob jubileju dru-
štva za pomoč duševno pri-
zadetim osebam iz Celja bo
I. oktobra ob 16. uri v dvora-
ni Narodnega doma v Celju,
v kulturnem sporedu pa bo-
do sodelovali učenci osnov-
ne šole Ivanke Uranjek Celje
in Zavoda za delovno uspo-
sabljanje na Dobrni. Ob tej
priložnosti bodo podelili
priznanja najzaslužnejšim
članom za dolgoletno nese-
bično delo, upajo pa, da se
bo jubilejnega srečanja ude-
ležila tudi Milica Bizjak,
častna članica društva.
MARJELA AGREŽ
AERO
kemična, grafična in papirna industrija
CELJE
Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
- organizator nagrajevanja
Pogoji: VII. stopnja zahtevnosti - diplomirani ekono-
mist ali druge ustrezne usmeritve ter 48 mesecev
ustreznih delovnih izkušenj
- analitik nagrajevanja
Pogoji: Vil. stopnja zahtevnosti - diplomirani ekono-
mist ali druge ustrezne usmeritve ter 36 mesecev
ustreznih delovnih izkušenj
- vodja kadrovsko-socialne službe
Pogoji: VII. stopnja zahtevnosti ustrezne družboslov-
ne usmeritve, 48 mesecev ustreznih delovnih izku-
šenj, opravljena šola za vodstvene delavce kadrov-
skega področja ter pasivno znanje angleškega ali
nemškega jezika.
Komisija za delovna razmerja TOZD Trženje objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
- komisionar gotovih izdelkov
Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - prodajalec ter 6
mesecev ustreznih delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izobrazbi
Kadrovsko-socialni službi AERO, Kocenova 4, 63000
CEUE v 8 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po spre-
jemu sklepa o izbiri.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
24. SEPTEMBER I987
Celjsko gledališče
odpira vrata
Za uvad v mvo ssiono so pripravUi in
Molietove komedije
Slovensko ljudsko gleda-
lišče Celje bo v petek, 25,
septembra odprlo novo se-
zono z uprizoritvijo treh
Molierovih (krajših) kome-
dij pod skupnim naslovom
»Zgrabite Sganarela«. Idej-
na zamisel, priredba in reži-
ja: Vinko Moderndorfer,
stalni gost celjskega gleda-
lišča.
Režiser se je odločil za na-
slednja dela v prevodu Josi-.
pa Vidmarja: Zdravnik po si-
li, Sganarel ali Namišljeni ro-
gonosec in Gospod plemeni-
ti Prasetnik. Moliere je bolj
redek gost na slovenskih
odrih, tokrat pa bo vehki,
francoski komediograf pred-
stavljen v zanimivem, spek-
takularnem triptihu, ki bo
odslikal tako rekoč rojstvo
evropske komedije, začenši
z znamenito commedio del'
arte, iz katere je Moliere, ko
je dokončno opustil ambici-
je tragedijskega avtorja, izšel
kot največji komediograf in
igralec svojega časa. Maska
in improvizacija sta bistvena
elementa te komedije, ki se
je rodila sredi 16. stoletja v
severni Italiji in se je naglo
širila po vsej Evropi kot
odraz neizumetničene ljud-
ske potrebe po zabavi. Njene
korenine segajo daleč nazaj
v starorimsko komedijo in še
danes se čuti njen vpliv
(klovniade v cirkusih itd.).
Druga igra je narejena po
vzoru predloge, tretja pa se-
že tako rekoč na dvor. da bi
ugajala nam in Molierovemu
zaščitniku. Sončnemu kralju
Ludviku XIV. Publiko v
dvorani preseli v 17. stoletje
mojster ceremoniala, ki po-
vezuje dogajanja v vseh treh
igrah, da se nam lahko po-
tem na samem koncu pred-
stavi v svoji pravi podobi.
Predstavih se nam bodo
Zvone Agrež, Borut Aluje-
vič. Bruno Baranovič, Ljer-
ka Belak, Janez Bermež,
Marko Boben, Milada Kale-
zič, Drago Kastelic, Anica
kumer, Miro Podjed, Stane
Potisk, Bojan Umek, Jagoda
Vajt kot gostja ter Iztok Va-
lič. Dramaturga pri študiju
sta bila Janez Zmavc in Blaž
Lukan, lektorstvo je opravila
Ljudmila Kajtner, sceno je
zasnoval Tomaž Marolt, ko-
stumi in maske so po zamisli
Marije Vidau, glasbo je napi-
sal Jani Golob, akrobatske
elemente je uvežbal Aleš
Vest, mrtvaški ples pa Ana
Vovk-Pezdir, korepetitor je
bil Miro Podjed.
J. Ž.
V Dobrni v Celju je od 12.
do 15. septembra na deve-
tem extemporu, ki ga vsako
leto v sodelovanju z ZKO Ce-
lje organizira zdravilišče Do-
brna, sodelovalo 16 shkarjev
iz vse Slovenije.
Značilnost del, ki so jih sli-
karji upodabljali na temo
zdravja in narave je bila po
oceni vodje strokovne komi-
sije, dr. Mirka Jutrška, v ka-
kovosti. Dela, ki so jih ustva-
rili amaterski in profesional-
ni slikarji, so razstavljena v
avli zdravilišča in bodo na
ogled do 15. oktobra. Za
ljubljansko porodnišnico pa
je strokovna komisija izloči-
la 16 del šestnajstih avtorjev,
štiri odkupne nagrade pa do-
delila: Cvetki Miloš, Urošu
Žitniku, Konradu Kranjcu in
Stanetu Petroviču.
MP
taborskih dnevov
v soboto so se v Žalcu kon-
čali 3. taborski kulturni dne-
vi. Prizadevni organizatorji
so pripravili deset različnih
prireditev in še nekatere dru-
ge. Tako smo lahko v dobrem
tednu dni videli vse od raz-
stav, literarnega večera, glas-
benih in dramskih prireditev
do kiča.
Žal so bile, tako kot vedno,
najslabše obiskane prav najk-
valitetnejše prireditve s kul-
turno vsebino in poanto. To še
posebej velja za nastop »Svo-
boda taboru«', kjer so se pred-
stavili nekdanji žalski dramski
igralci in tisti, ki Svobodo
predstavljajo danes (godba na
pihala, dramska sekcija in Sa-
vinjski oktet ter plesalka) ter
za večer šansonov dramske
igralke Jerce Mrzel. Pri prvi
prireditvi je bilo navzočih 70
ljubiteljev umetnosti (dvorana
jih sprejme preko 400), na odru
pa 72, pri drugi (Jerci Mrzel) pa
samo 50! Ob tem se postavlja
resno vprašanje, kako spraviti
vsaj enkrat na mesec ljudi iz
stanovanjskih betonskih celic
med katerimi vedri tudi toliko
željeni in dolgo pričakovani
kulturni dom.
Da bo farsa še večja pa je bil
dogodek, ki seje zgodil zadnji
dan 3. taborskih dnevov v so-
boto, ko je bilo v razmahu ne-
kaj ur kar šest različnih prire-
ditev v krogu 300 metrov! Ob
17. uri se je v športnem parku
začelo 6. srečanje mladih glas-
benikov, ob 17. in 19. uri sta
bili nasproti Name predstavi
cirkusa Vargas (oboje ne sodi v
taborske dneve!), pri hotelu
Golding Rubin je igral ansam-
bel za prijetno razvedrilo, v
kulturnem domu je »prodaja-
la« peščici ljudi svojo umet-
nost Jerca Mrzel, v Nami pa se
je začela taborska noč. Kar je
preveč je preveč, saj so se lju-
dje porazdelili in nihče ni imel
tistega, kar bi lahko. To je na-
paka organizatorja, saj vendar
obstoja organ, ki sinhronizira
različno prireditve.
So pa zadnji taborski dnevi
nov dokaz, da so dobri in zani-
mivi, vendar, kako najti tisti
smerokaz, da bodo bolje obi-
skani. Takšen obisk, kot je bil
letos, je sramota za vse, ki živi-
jo v Žalcu, je ob zaključnem
nastopu »Svoboda taboru«' po-
vedal predsednik žalske Svo-
bode Eran Sadnik.
TONE VRABL
PRIREDITVE
Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar Celje: V klubu
kulturnih delavcev na Tomšičevem trgu bo danes ob pol
osmih zvečer razgovor z dr. Matjažem Kmeclom o njegovi
zadnji zbirki esejev Slovenska postna premišljevanja, ki je
pred kratkim izšla pri Cankarjevi založbi.
Slovensko ljudsko gledališče Celje: Petek, 25. septem-
bra ob 19.30: Jean Babptiste Moliere: Zgrabite Sganarela.
Za abonma Premiera.
Sobota, 26. septembra ob 19.30: Jean Babptiste Mohere:
Zgrabite Sgansirela.
Rogaška Slatina: V dvorani Zdraviliškega doma bo
danes ob 20. uri večer folklore, na katerem bo nastopila
folklorna skupina Minerali iz Rogaške Slatine.
V restavraciji hotela Pošta bo jutri ob 20. uri nastopil
slavonski ansambel Dukati iz Osijeka, v soboto, 26. sep-
tembra, prav tako ob 20. uri pa bo koncert Tamburaškega
simfoničnega orkestra v dvorani Zdraviliškega doma.
Likovni salon Celje: V Likovnem salonu je odprta raz-
stava slikarskih in grafičnih del Otona Polaka. Razstava
bo na ogled do 6. oktobra.
Pokrajinski muzej Celje: V stari grofiji Pokrajinskega
muzeja je odprta razstava z naslovom Muzejske pridobitve
zadnjih let. Razstava bo na ogled do konca meseca ok-
tobra.
Odkritje spominskega obeležja Dragotinu Ripšiu
Na pobudo krajanov La-
ziš so se pri Občinski kul-
turni skupnosti Laško in
KK SZDL Rimske Toplice
odločili, da odkrijejo spo-
minsko obeležje pesniku in
kronistu Ferdinandu Rip-
šiu, ki je v prejšnjem stolet-
ju služboval v tem kraju.
Ripšl se je vključeval v
vsakršno delo za narodni
dvig Slovencev. Bil je med
ustanovitelji pisateljskega
društva in med soustanovi-
telji Glasbene matice v Ljub-
ljani, v letih 1869/70 pa je bil
tudi podpredsednik čitalni-
ce v Laškem. Z Gustavom in
Benjaminom Ipavcem iz
Šentjurja je izdal Pesmarico
za kratek čas. Med drugim
pa sije prizadeval tudi za go-
spodarski dvig slovenskega
kmeta v sadjereji. V ta na-
men je pred 110. leti izdal
knjižico Kratki nauki za sa-
djerejo, v kateri kmeta
vzpodbuja za gospodarsko
dejavnost. Posebnost njego-
vega ustvarjanja pa je tudi
župnijska kronika, ki je po
vsebini in slikovitosti med
izredno bogatimi daleč na
okoli. Med drugim je pisal o
ljudeh, njihovih šegah in na-
vadah, kar je služilo tudi kot
podlaga folklorni skupini iz
Marija Gradca za uprizoritev
ohceti.
Ob 100-letnici njegove
smrti so v nedeljo slovesno
odkrili spominsko ploščo in
pripravili bogat kulturni
program z izvajanjem neka-
terih pesmi, ki jih je na »svit-
lo dal in svim pošteno vese-
lim Slovencom podaril«.
Dragotin Ferdinand Ripšl.
VLADO MAROT
Dolga pot do plesne šy>ž^
Vsaj pet let prepozno ustanavljajo oddelek plesne šole,
mnogo sposobnih plesalcev pa je odšlo v Ljubljano
Bo Celje končno dobilo
plesno šolo? Možnosti so. V
tem šolskem letu so ustano-
vili oddelek plesne šole v
pionirskem domu Cvetke
Jerinove v Celju, ki naj bi
bil sestavni del programa
glasbene šole. Pred več kot
desetimi leti je Celje posta-
lo center sodobne plesne de-
javnosti na Slovenskem.
Zanimanje med mladimi pa
še narašča. Samo v pionir-
skem domu bo letos skoraj
dvesto otrok vključenih v
plesno vzgojo. Oddelek bo
vodila plesna pedagoginja
Ana Vovk-Pezdir, mentori-
ca in vodja skupine Akt, ki
že pet let uspešno vodi tudi
skupine najmlajših plesnih
ljubiteljev v plesnem gleda-
lišču Pionirskega doma.
Ana je pravi trenutek za
plesno šolo v Celju?
»Dejansko stanje na ples-
nem področju je takšno, da
normativna ureditev statusa
te dejavnosti zaostaja kakš-
nih pet let. Govoriti o oddel-
ku plesne šole in hkrati imeti
dvesto otrok v petih skupi-
nah je težek paradoks. Mi bi
že morali imeti plesno šolo.
Toda čez noč se stvari ne da-
jo urejati. Prvi korak smo na-
pravili z ustanovitvijo oddel-
ka. Ali bomo v resnici dobili
tudi šolo, pa je odvisno od
odgovornih institucij in po-
sameznikov, ki so se priprav-
ljeni soočiti z dejanskim sta-
njem in nam končno prizna-
ti, da obstajamo. Če otroci
so, je dejavnost potrebna in
ne zasluži ilegale kot doslej.«
Kako je v tej prvi fazi ure-
jen položaj plesne vzgoje v
okviru glasbene šole?
»Razmejitev med obema
dejavnostima še čaka na jas-
nejšo opredelitev. V zvezi s
tem obstaja zakonodaja, ute-
čeni kanali. Vem le toliko, da
se ta odnos rešuje za Celje in
Velenje v republiškem meri-
lu. Glasbena šola ima v pro-
gramu dve zvrsti plesne de-
javnosti: klasični balet m
izrazni ples. Recimo raje so-
dobni ples. Razmere so takš-
ne, da v Ljubljani in Maribo-
ru imajo tudi oddelke klasič-
nega baleta in da te plesalce
oba centra potrebujeta za
svoje ansamble. Po dmgih
krajih Slovenije pa se raz\dja
sodobna plesna dejavnost.
Zato centrom ne gre konku-
rirati z oddelki klasičnega
baleta. Prilagoditi se bomo
morali stanju in možnostim,
ki jih imamo. Zaenkrat je to
sodobna plesna dejavnost.
Dvesto otrok je veliko za
eno samo pedagoginjo.
»Celje je s svojim doseda-
njim odnosom do te dejav-
nosti zgubilo precej dobrih
plesalcev, ki bi jih danes nuj-
no potrebovali kot pedagoge
v plesni šoh. Ostali so raje v
Ljubljani, kjer so bile mož-
nosti za plesno izobraževa-
nje in delo večje. Žehm
vključiti v delo plesalce in
plesne pedagoge z ustrezno
plesno izobrazbo. Tudi sama
bom vzpodbujala svoje ple-
salce, da dosežejo visokošol-
sko pedagoško izobrazbo, ne
glede na to ali si plesno zna-
nje pridobijo v Ljubljani ah
kje v inozemstvu. Letos mi
bosta pomagali dve plesalki
Akta, ki v četrtem letniku
morata imeti pedagoško
prakso. Seveda bom z njima
tesno sodelovala pri načrto-
vanju, ocenjevanju m ostahh
pripravah na plesno uro.«
Doslej je bila plesna de-
javnost v pionirskem domu
zastonj. Odslej bo drugače.
Odkar sem tukaj se zavze-
mam za to, da se dejavnost
plača, saj nikjer to ni brez-
plačno. Celo starši so se ču-
dih, zakaj ne prispevajo svoj
delež, ker smo vedno bili
brez denaija. Predstave, ki
smo jih delah, pa smo morali
opremljati kakor smo vedeli
in znali. Končno seje takšno
stanje odražalo tudi pri moji
popolni finančni destimula-
ciji. Vzdržala sem le, ker sem
smisel vsega našla v delu in
sam.o v delu. Zavestno nisem
hotela videti sebe kot izko-
riščanega delavca te družbe,
kar sem nedvomno bila. Z
ureditvijo statusa plesne de-
javnosti v pionirskem domu
je možnost več, da se uredi
tudi vprašanje mojega oseb-
nega dohodka. Poleg tega
bomo laže opremljali pred-
stave in si laže privoščili zu-
nanje sodelavce, pa tudi dru-
ge plesne pedagoge, da ple-
salci spoznajo različne ples-
ne tehnike. To bo zanje do-
datni izziv in motivacija za
delo.
V šoli boste preverjali tu-
di znanje?
»Glede tega so bili pomi-
sleki. Tudi tukaj moramo
najti razmejitev med stroko
in humanostjo. Pred čem
sem, bom dokončno vedela,
ko bom dobila v roke pro-
gram dela. Gotovo bo tudi
preverjanje znanja, ki ga res-
nici na ljubo, otroci želijo,
vsaj tisti najbolj zagnani. La-
ni smo na njihovo pobudo
celo imeli fakultativni zak-
ljučni izpit. Osebno si vse-
skozi prizadevam, da bi bilo
pri meni dovolj možnosti za
vse. Za tiste, ki želijo imeti
oceno in se bodo trudili za
petke, pa tudi za tiste, ki bo-
do prišli dvakrat na teden v
plesno šolo in se bodo tu
imeh lepo.«
VIOLETA V. EINSPIELER
Večer z Dragom
Kumrom
Karlekove prigode je na-
slov knjige, ki jo gotovo poz-
najo predvsem starejši bralci,
saj je bila brana in priljublje-
na prav v njihovem otroštvu.
Od njenega izida je minilo že
petintrideset let. Ob tej pri-
ložnosti so v Občinski matič-
ni knjižnici v Žalcu pozdravili
avtorja Draga KUMRA na li-
terarnem večeru.
Pisatelj Kumer že dolgo živi
in ustvarja v Savinjski dolini.
Če že vsi Savinjčani niso gulili
šolskih klopi v njegovem ra-
zredu, pa so veijetno prebrali
kcikšno njegovih del, saj je po-
leg omenjene knjige že dosti
objavljal ^di v različnih revi-
jah in drugih publikacijah.
Celovitejši pregled pisatelje-
ve življenjske poti je na literar-
nem večeru predstavila profe-
sor Božena Orožnova. Njeno
izčrpno poročilo je bilo hkrati
prikaz celotnega literarnega
ustvarjanja na področju Goto-
velj, kjer pisatelj živi in dela.
Posebno tankočutno je prika-
zala nekatera stičišča Kumro-
vega pisanja in pisanja nekate-
rih znanih slovenskih literar-
nih imen.
Sledil je umetniški program-
Trije pisateljevi prozni odlom-
ki, in toplo, ubrano petje Sa-
vinjskega okteta so razvili ve-
čer v prisrčno srečanje. Kako
tudi ne bi: v Kumrovi prozi je
toliko preprostosti in pristne-
ga savinjskega človeka, da se
lahko v njegovih besedah za-
čuti vsak, željan tople domač-
nosti svojih ljudi in svojega og-
njišča.
L. KORBEB
IZJAVE. IVINENJA...
Jure Krašovec, podpred.sednik Občinske
konference SZDL Laško ob odkritju spomin-
ske plošče Ferdinandu Ripšiu v Lažišah nad
Rimskimi Toplicami:
»Treba bo izkoristiti tisto, kar Slovenci imamo. Če že
bleščeče zgodovine velikih narodov nimamo, imamo svojo
kulturo in pametne ljudi. Kar kulturo zadeva, kljub tan-
kemu curku, ki iz skupne pipe teče za kulturo, nimamo kaj
zardevati pred velikimi narodi, ki se ponašajo s svojo
zakladnico kulturnega bogastva in izročila. Zavoljo znanja
pa bo treba storiti kakšen ajdovski korak od tega, da bomo
zmogli tokove tehnološke revolucije. Spominska plošča je
lep spomenik pesniku in kronistu, ki je tu služboval,
ampak še večjega bomo postavili, če bomo ohranili še kaj
več od tistih vrednot, ki jih je pel in jim bil zvest. Biti
pošten, ukaželjen, zdravo vesel in iz njegove gospodarske
misli, zasaditi zdravo drevo, ki bo zdravi sad dajalo tebi in
tvojim naslednikom.«
24. SEPTEMBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Pohvale celjskim gostincem
Verjetno je tudi med turističnimi mesti pri nas
malo takšnih, kjer se lahko pohvalijo s tako pestro
gostinsko ponudbo kot Celje v času obrtnega sejma.
Dnevi kitajske, zagorske in slovenske kuhinje, ob
tem, da je ob svoji 25-Ietnici tudi hotel Celeia pripra-
vil posebno ponudbo, vse to je tisto, kar je v času
sejma in še po njem nudilo mesto.
Kot kaže, so se gostinci v okviru svoje poslovne
skupnosti o vrsti ponudbe dobro dogovorili, saj so
imeli povsod, izjema je le hotel Evropa z Slovensko
kuhinjo, precej dober obisk. Še največ zanimanja je
bilo za »pekinško raco« in ostale posebnosti kitajske
kuhinje v hotelu Merx. Tudi zagorskih štrukljev in
ostalih zagorskih jedi v Turški mački ni veliko ostajalo
v loncih. Celeia je ob svoji 25 letnici na Veselem
večeru, ki ga je obiskalo kakšnih tisoč gostov (res da
precej tudi takšnih, ki so zgolj gledali) pokrila stroške
prireditve. Gostincem, ki so med sejmom skrbeli za
pestrejšo ponudbo v mestu, torej vse pohvale.
RP
Preveč sejemskih gostincev »z žara«
Morda obiskovalci letošnjega obrt-
nega sejrna tega niti niso občutili pre-
več, a dejstvo je, da tudi z letošnjo
gostinsko ponudbo na sejmu ni bilo
vse tako, kot bi moralo biti. Gostincev
je bilo namreč nekaj več, kot so se
dogovorili v Sekciji za gostinstvo pri
Obrtnem združenju Slovenije, precej
več pa je bilo (kljub temu, da so med
sejmom spremenili tudi kriterije) tudi
gostinskih sedežev. In če ostanem pri
dejstvih, bilo je tudi nekaj takšne nelo-
jalne konkurence, ki si je nekateri ob
prizadevanjih za boljšo gostinsko po-
nudbo vsekakor ne bi zaslužili.
Med, v povprečju še kar kvalitetno
gostinsko ponudbo, se je namreč mi-
mo poprejšnjega dogovora »vrinilo«
kar precej »gostincev z žara«, če tako
imenujemo precej močno zastopano
ponudbo na lofošnjem sejmu. Ta po-
nudba bo. kofkaže, kmalu povsem iz-
KOMENTIRAmO
podrinila tipično slovensko kuhinjo,
po kateri bi pravzaprav moral sejem v
tem okolju sloveti. Ob prizadevanjih,
da bi bil sejem še bolj jugoslovanski,
seveda nimamo nič proti ponudbi če-
vapčičev, a vprašanje je koliko te po-
nudbe na sejmu. Ni pa tudi prav, da na
sejmu ponujajo hrano nekateri gostin-
ci, ki sicer tega v svojih bifejih in bi-
strojih praviloma ne počenjajo.
Da so v Golovcu prekršili pravila, ki
naj bi jih dogovorili skupno s Sekcijo
gostincev pri Obrtnem združenju pa
vsaj po tistem, kar smo slišali na po-
svetu sekcije v Celju, ne gre dvomiti. V
sekciji so sklenili, da se bo treba z
Golovcem in Zvezo obrtnih združenj
po sejmu dokončno dogovoriti,^ kak-
šna naj bo ponudba v bodoče. Skoda
le, da so jih k takšnemu razmišljanju
prisilile šele solze enega priznanih slo-
venskih gostincev.
RADO PANTELIČ
Majhna, toda mnogo vredna poteza
Toliko govorimo in slišimo o tem,
kako je domači gost pastorek jugoslo-
vanskega turizma, vselej odrinjen in
prisiljen, da je zadovoljen z vsem, kar
mu ponudijo. Po drugi strani pa veliko
gostincev priznava, da je prav on tisti,
ki polni blagajne izvenpenzionske po-
nudbe.
Nekateri so o tem dejstvu začeli -
kot kaže - razmišljati bolj resno. In ne
samo razmišljati; lahko bi rekli, da so
prešli od besed k dejanjem.
Hotel Merx se pred »Dnevi kitajske
kuhinje« ni zadovoljil samo z običajno
propagandno akcijo pač pa je nekate-
rim gostom poslal na dom tudi prijaz-
no vabilo, v katerih jih je seznanil s
svojo posebno ponudbo. Majhna, a
mnogo vredna poteza.
Ko sem prijetno presenečena razmi-
šljala, kako se je vabilo znašlo tudi v
mojem nabiralniku, sem se spomnila,
da so v hotelu Merx ob neki priložno-
sti svojim gostom ponudili v izpolnje-
vanje anketne lističe. Ker nimam v
Merxu nobene tete, niti strica, še celo
znanca ne, po zdravi logiki domne-
vam, da pač ne more biti drugače, kot
da so prav tam izbrskali tudi moj na-
slov. To pa hkrati tudi pomeni, da listi,
na katerih smo odgovarjali na vpraša-
nja o kakovosti Merxove ponudbe in
postrežbe, niso ostali samo zaprašen in
pozabljen kup papirja, ampak jih je
nekdo tudi (vsaj) prebral, če ni že po-
tegnil iz njih kakšnega koristnega
nauka^^i_____________„=,.
Ko je dr. Vid Pečjak pred leti delal
obsežno anketo med svetovno znani-
mi psihologi, mu je ugledni kolega
svetoval, naj vsakemu posebej napiše
osebno pismo, namesto uradniških pi-
semskih ovojnic naj uporabi bolj pri-
vlačne, nanje pa nalepi čim bolj pisane
znamke.
»Pa bodo takšni triki učinkoviti pri
ljudeh, kijih dobro poznajo?« je vpra-
šal dr. Pečjak. Kolega mu je odvrnil:
»Celo psihologi smo samo ljudje.«
Za ljudi so drobne pozornosti drago-
cene. In kot že vemo, smo tudi turizem
ljudje. Tudi na tej strani turistične po-
nudbe.
NADA KUMER
Ha Šmohorju je bilo kljub slabemu
vremenu lepo
Veliko praznovanje, 60. obletnica planinskega društva
Laško, z otvoritvijo obnovljenega, 35 let starega doma in
20-Ietnica mladinskega odseka, se je odvijalo namesto
pred domom kar v prostorih doma. Kako prav je prišla
velika soba, da so lahko spravili pod streho številne obi-
skovalce.
V sicer zaradi slabega vremena okrnjenem programu so s
pesmijo razveseljevali člani Moškega pevskega zbora TIM
Laško pod vodstvom Alojza Šveca. Zbrane je najprej poz-
dravil in na kratko povzel zgodovino planinstva v Laškem
sedanji predsednik društva Lojze Krajnc. V imenu Planin-
ske zveze Slovenije je zbrane pozdravil predsednik Izvrš-
nega odbora PZS Andrej Brvar. To srečanje pa so izbrali
zasavski planinci tudi za svoje uradno prvo srečanje o čemer
je spregovoril predsednik Medruštvenga odbora Zasavje
Lojze Andzelc.
Pozdravom so se pridružih številni predstavniki društev
ter poudarili velik zanos članov društva, da so uspešno
prebrodili vrsto težav, predvsem pri oskrbovanju planin-
skega doma, vzdrževanju objekta, predvsem pa, da so našli
moč in podpro pri izvedbi načrtovane obnove doma.
Na zboru je bilo izročeno precejšnje število različnih priz-
nanj: 4 srebrne znake in 10 bronastih znakov Planinske
zveze Slovenije, delovnim organizacijam društvom in posa-
meznikom, ki so kakorkoli pomagali pri obnovi doma in
tudi sicer veliko prispevali pri delu društva.
Glede na to, da bo Laško že tri leta sodeluje s planinsko
skupino Kovinotehna. so za odlično vodenje pionirskih
taborov podelili tudi 5 mentorskih znakov.
FANIKA WIEGELE
Srečanje na Bukovici
v nedeljo ob 11. uri pripravljajo planinci PD Žalec v
sodelovanju z MDO Savinjska planinsko srečanje na Buko-
vici, kjer bo PD Žalec proslavilo 20-letnico delovanja. Pro-
slava bo hkrati srečanje planincev Savinjske doline, ki so
več kot pred devetdesetimi leti ustanovih prvo podružnico
SPD in aktivno sodelovah v njej, saj je podružnica imela
velik vphv pri prebujanju narodne zavesti. Pri tem so vidno
vlogo odigrah planinci iz Žalca, ki so odprh svojo planinsko
postojanko na Mrzhci, kije bila prva v Savinjski dohni, in je
bila odprta leta 1899.
Ob tej priložnosti bodo pripravili poleg slavnostnega
govora še kulturni program, nakar bo sledilo družabno sre-
čanje pri planinski postojanki. Pričakujejo, da se bo sloves-
nosti udeležilo mnogo prijateljev planin iz Savinjske doline
ter drugih delov Slovenije.
Tečaj za markaciste bo na Svetini
številne planinske poti na področju MDO PD Savinjska
zahtevajo vsakoletno vzdrževanje, ki ga pa lahko opravlja le
temeljito usposobljeni kader. Tega se zaveda tudi MDO, ki
že dalj časa načrtuje tečaj za markaciste. Predviden spomla-
danski tečaj, za katerega je bilo prijavljenih 30 planincev, je
bil zaradi zasedenosti inštruktorjev prestavljen. Končno sta
se MDO in PZS-komisija za pota dogovorila, da se tečaj
realizira.
Prvi, to je teoretični del z nekaterimi praktičnimi vajami,
bo že v soboto 26. in v nedeljo 27. septembra v Domu
železaijev na Svetini; pričetek bo ob 11.00 uri. Prevoz na
Svetino je možen z rednim avtobusom iz Celja ob 10.00 uri.
Prciktični del bo predvidoma 17. in 18. oktobra. Udele-
ženci tečaja bodo izvršili markiranje planinske poti iz Celja
na Tovst skozi Hudičev graben.
Tečajnike bodo teoretično in praktično usposabljali priz-
nani inštruktorji PZS. Vso mehanizacijo, ki jo bodo pri delu
uporabljali pri zahtevnem delu skozi Hudičev graben, pa bo
posodila PZS iz skladišča komisije za pota.
Predprodaja
smučarskih kart
Od 15. septembra pa vse do srede decembra tega leta
sta sozd Merx in delovna organizacija RTC pripravila
predprodajo smučarskih vozovnic za novo smučarsko
sezono. Cena letne vozovnice v predprodaji za Roglo
bo za odrasle 80 tisoč, za otroke pa 50 tisoč dinarjev,
cena sezonske karte za Golte in Kope pa za odrasle 100
tisoč ter za otroke (do 15 let) 70 tisoč din.
Ob takojšnjem vplačilu dajejo tudi posebne, do 30-
odstotne popuste, odvisno od tega, v katerem mesecu
se kupci odločijo za vplačilo. Delovnim organizacijam
nudijo tudi možnosti obročnega odplačevanja.
Šolska okolja so
slabše urejena
Letošnje ocenjevanje šolsidit okolij na
celjskem turističnem območju
Kakor vsako leto, je tudi
letos posebna komisija
Celjske turistične zveze, ki
jo je vodil šolski ravnatelj
Jaka Majcen ob sodelova-
nju prof. Franceta Sirka,
Vinka Steinerja, prof. Zora-
na Vudlerja in Mimice Vo-
lavšek ocenila 62 okolij os-
novnih šol na širšem celj-
skem turističnem območju.
Ocenjevanje je bilo oprav-
ljeno v dveh krogih prvič
meseca junija, drugič konec
avgusta, dodatne ocene pa
so poslala še turistična dru-
štva za šole v njihovih krajih.
Po tem ocenjevanju, ki je te-
meljilo na lastnem točkoval-
nem sistemu, je dobilo oce-
no »VZORNO UREJENO
OKOLJE« 7 šol in to: OŠ
Vlado Bagat Braslovče, OŠ
Vera Šlander Polzela, OŠ
Šlandrove brigade Ljubno,
OŠ Anton Aškerc T. Velenje,
Posebna OŠ Pohorski odred
Slov. Konjice, OŠ Marija
Broz Bistrica ob Sotli in OŠ
Kozjanski odred Planina;
oceno »ZELO LEPO URE-
JENO OKOLJE« 22 šol oce-
no »LEPO UREJENO OKO-
LJE« 22 šol, oceno
»SKROMNO      UREJENO
OKOLJE« pa 11 šol. To, zad-
njo oceno so dobile šole: OŠ
Edvard Kardelj Rogatec, 0$
Marjan Nemec Radeče, OŠ
Biba Rbck Šoštanj, OŠ Ivan
Kovačič-Efenka Celje, I. os-
novna šola Celje, OS I. celj-
ske čete Celje, OŠ Boris Ki-
drič Rog. Slatina, OŠ Bratov
Simončič Rog. Slatina, OŠ
Dušan Poženel_ Laško, OŠ
Jurklošter in OŠ Topolšica.
Žal moramo ugotoviti, da
letos ni bilo posebnega na-
predka; nekaj šolskih okolij
je bilo sicer lepše urejenih
kot lani, več pa smo jih na-
šteli s slabšo, skromnejšo
ureditvijo. Še posebej moti
preskromna ureditev okolij
celjskih šol in šol v Rogaški
Slatini, pa marsikje zane-
marjenost šolskih okolij v
času šolskih počitnic in glav-
ne turistične sezone.
Zdi se, daje zunanja uredi-
tev odvisna od dobre volje in
razumevanja ravnateljev,
med katerimi pa jih je kar
nekaj, ki jim je vseeno, kakš-
no je šolsko okolje, čeprav je
to vidna slika šole in po-
memben dejavnik pri estet-
ski vzgoji učencev. Pomem-
ben dejavnik za urejeno oko-
lje so tudi nekateri hišniki
(npr. Braslovče), ki imajo
precej smisla za zunanji iz-
gled šolskih zgradb, predv-
sem pa okolja. Le redke šole
so vključile v to dejavnost
tudi učence, kjer pa so jih,
npr. v Braslovčah in na Pol-
zeli, tudi uspehi niso izostali.
Dodajmo še, da bi se za lepši
videz šolskih okolij morali
zavzeti tudi Zavodi za šol-
stvo.
Za zaključek samo še mi-
sel, da je za šolsko mladino
urejeno šolsko okolje izred-
nega pomena, saj si menda
vsi želimo, da bi lepo ureje-
nost šolskih zgradb, dvorišč,
zelenic in lepe cvetlice pre-
nesli učenci na svoje sedanje
in bodoče domove.
ZORAN VUDLER
Se bodo v žalskem hotelu kdaj
popravili?
Tokrat se opisani dogodek
ni zgodil na eni izmed mno-
gih miz v notranjosti hotela
GOLDING - RUBIN, tem-
več za pultom recepcije v
poznih nočnih oziroma v
zgodnjih jutranjih urah med
9. in 10. septembrom letos.
Že večkrat je Slovenijo in s
tem tudi Žalec obiskal tuj
poslovnež. Domala vedno je
tudi prenočil v Žalcu, razen
enkrat, ko je bil prebukiran
in je moral v Prebold. Zad-
njič je bil v Žalcu 9. septem-
bra, ko je OSEBNO v rece-
pciji rezerviral dve sobi za tri
poslovne partnerje iz Nemči-
je. Rezervacija je bila spreje-
tta in potrjena, žal pa je vse-
eno prišlo do neljubih zaple-
Itov, ki niso v čast hotelu. Ko
Se je namreč v nočnih urah
Poslovnež, ki je rezerviral so-
bi, pojavil s prijatelji pred re-
t^epcijo, je ostal, milo rečeno,
zaprepaden; prazna je bila le
^na enoposteljna soba, re-
t^eptor pa se je izgovarjal, da
'li nič kriv, ker je rezervacije
[Sprejel njegov kolega!
Presenečeni tujci, utrujeni
"^d dolge poti, so se tako sre-
'^i noči znašh s prtljago pred
l^fati hotela in ni jim preosta-
drugega, kot da so sedli v
Mo in se odpeljali okoli
km daleč v Karlovac, ka-
so bili sicer namenjeni
"^^slednji dan. Ob takšnem
'^vnanju, ki menda ni prvo
(saj niti ne vedo, kdo v kateri
sobi spi in koliko jih je), se
odpira več vprašanj, najpo-
membnejše pa je verjetno
naslednje: hotel je že vrsto
let v krizi, zamenjal je že več
vodij in osebja. Vsi so ob-
ljubljali boljšo in kakovost-
nejšo ponudbo. Začetki so
bh sicer obetavni, kasneje so
se akumulatorji prehitro
praznili.
Kdo je' zradiral s svinčni-
kom vpisano rezervacijo za
tri osebe? Ali bo kdo nosil za
to posledice? Bo z novim
vodstvom hotela kaj bolje?
Vprašanja, ki terjajo tudi od-
govore . . .
L. KORBER
10. STRAN - NOVI TEDNIK
24. SEPTEMBER
Boljši učno-vzgojni pogoji
s prizidkom bodo učenci v Rimskih Toplicah lahko prešli na
enoizmenski pouk
v začetku septembra so
pričeli graditi prizidek k os-
novni šoli Anton Aškerc v
Rimskih toplicah. S prizid-
kom bo šola pridobila 613
kvadratnih metrov dodat-
nih površin, kjer bodo ure-
dili večnamenski prostor,
štiri učilnice in več kabine-
tov za učitelje in šolske sve-
tovalne delavce pa tudi od-
delek male šole za otroke, ki
niso v vsakodnevnem var-
stvu.
Prizidek bodo v celoti po-
stavili s sredstvi četrtega ob-
činskega samoprispevka, ki
so ga v laški občini izglaso-
vali lani decembra. Ta nalož-
ba je v skupnem občinskem
programu in zanjo namenja-
jo 0,4 odstotka sredstev iz sa-
moprispevka, ki ga zbirajo
po 1,5 odstotni stopnji iz bru-
to osebnega dohodka.
S prizidkom bodo v osnov-
ni šoli Anton Aškerc izbolj-
šali delovne in učno-vzgojne
pogoje. Vprašanje pa je, če
bodo lahko opremili učilnice
za tehnični in gospodinjski
pouk tako, kot terjajo repu-
bliški normativi in standardi
za nov program dela in živ-
ljenja v osmem razredu os-
novne šole. Z dodatnjmi pro-
stori pa bodo v šoli v Rim-
skih Toplicah končno uvedli
enoizmenski pouk, tako kot
v ostalih šolah v laški občini,
in v mnogočem izboljšah po-
goje za delo v programu po-
daljšanega bivanja.
Prizidek k šoli bi morah
začeti graditi že m^ja, vendar
niso dobiU dovoljenja, ker iz
samoprispevka niso zbrali
dovolj denarja, kar je bila po-
sledica interventnih zako-
nov v prvem polletju.
»Aktivnosti gradbenega
odbora gre zahvala, da smo
lahko, kakor hitro je bilo do-
volj .denarja, začeli z grad-
njo,« pravi ravnateljica šole
Anica Perše. »Gradbeni od-
bor sestavljajo predstavniki
vseh krajevnih skupnosti, od
koder hodijo otroci v našo
šolo, pa tudi predstavniki
Radeč, Laškega in večjih de-
lovnih organizacij. Preden
smo dobih dovoljenje za pri-
četek gradnje, smo morah
zbrati polovico denarja od
predračunske vrednosti na-
ložbe. Tudi Ingradov tozd v
Laškem, ki je prevzel grad-
bena dela, je imel dovolj po-
sluha, da smo, kakor hitro je
bilo mogoče, začeh z grad-
njo. Vsi skupaj upamo in si
žehmo, da bi že prihodnje
šolsko leto lahko uporabljali
nove prostore.«
S tem in vsemi dosedanji-
mi samoprispevki v laški ob-
čini so uspeh izboljšati pogo-
je za delo v osnovnih šolah.
Brez samoprispevkov, zgolj
lastnim denarjem, v tej obči-
ni zlepa ne bi mogli zagotovi-
ti takšne pogoje za delo, s
katerimi bi se vsaj približah
republiškemu povprečju. Iz
samoprispevka so namreč
zgradih prizidke in obnovili
vse centralne šole, iz lastnih
sredstev amortizacije pa so
uredih vse podružnične šole.
VVE
Na Brezah dobili
gasilsico vozilo
Gasilsko društvo na Bre-
zah je eno med najmlajšimi
gasilskimi društvi v laški
občini. Želje po ustanovitvi
nekaterih posameznikov so
bile že prej, vendar nikoli ni
bilo toliko volje, da bi do
ustanovitve prišlo. Dru-
štvo, ki deluje šest let, ima
okrog 30 aktivnih članov.
Takoj ob ustanovitvi so si
uredili društveni prostor v
kleti osnovne šole in pro-
stor za shranjevanje
opreme.
Pred dnevi pa so dokon-
čno uredili tudi garažo z oro-
diščem v prostorih nekdanje
trgovine, saj so dobili v upo-
rabo rabljeno vozilo kombi,
ki sta ga jim podarila IGD
TIM in Občinska gasilska
zveza Laško.
Z opremo se društvo izpo-
polnjuje iz leta v leto, vendar
s tem še niso zadovoljni.
V času, odkar društvo de-
luje, so člani uspešno sodelo-
vali pri treh. večjih in dveh
manjših požarih. Predsednik
društva Branko Zaje je po-
nosen, da ima v svojih VTstah
že nekaj dobrih kadrov, med
njimi tri gasilske podčastni-
ke in šestncOst izprašanih ga-
silcev, prav tako pa tudi pi-
onirsko desetino, ki je v le-
tošnjem letu v tej kategoriji
na občinskem tekmovanju
osvojila prvo mesto. Deseti-
na gasilcev je minulo leto pr-
vič sodelovala na občinskem
tekmovanju in v svoji skupi-
ni osvojila peto mesto.
Volje in zagnanosti čla-
nom društva ne zmanjka, saj
pridno delajo vsi, ko je to po-
trebno. Zato tudi upajo, da
jim bo enkrat uspelo priti do
gasilskega doma, kar je nji-
hova velika želja. Ob tem naj
še zapišemo, da je pred krat-
kim Gasilsko društvo na Vr-
hu prejelo za potrebe njiho-
vega kraja prepotrebno te-
rensko vozilo. Sredstva zanj
je poleg SIS za varstvo pred
požari občine Laško prispe-
vala tudi Pivovarna.
VLADO MAROT
Praznik
KS Polzela
Drugega okobra praznujM
na Polzeli v spomin na lej
1942, ko je okupator ustreu
prve talce-Polzelane.
Za letošnje praznovanje m
pravljajo vrsto športnih in \Q^
turnih prireditev, ki se bod
pričele v nedeljo 27. septernbi
in bodo trajale vse do 4. okt(
bra, ko bo slavnostna s«
skupščine krajevne skupnoi
in družbenopolitičnih orgaj
zacij. na kateri bodo podeli
tudi krajevna priznanja.
Že dan prej bo prišlo kak
petdeset prebivalcev iz Paj
novca, ki bodo gostje pri kr^
nih Polzele. KS Polzela in Ks
Parunovac v občini Kruševac
so že nekaj let pobrateni, žj
letos so se dogovorili, da bodo
slikarji iz te občine pripravili
na Polzeli razstavo, prav talio
pa  bodo  pripravili  razstavo
ročnih del krajani Perunovca.
Ob letošnjem praznovanj;;
ne bodo odpirali novih obje;
tov. Kljub temu pa niso drž,
križem rok. Od lanskega pa u
letošnjega praznika so asfalti-
rali štiri odseke krajevnih cest
v dolžini 1,1 km, dokončani sta
teniški igrišči, asfaltirali so
parkirni prostor pri domu upo.
kojencev, v vasi Ločica so do-j
bili novih 50 telefonskih prik-
ljučkov, v vasi Breg pa jih v
teh dneh končujejo 48, pri-
pravlja pa se že dokumentacija
za telefonsko omrežje za vas
Založe.
_T. TAVČABi
Praznik Pod gradom
in na Dolgem polju
Prejšnji teden sta prazno-
vali tudi celjski krajevni
skupnosti Pod gradom in
Dolgo polje. V obeh so ob tej
priložnosti pripravili več
športnih, kulturnih in za-
bavnih prireditev.
V krajevni skupnosti Pod
gradom, ki je praznovala 16.
septembra, so med drugim
pripravili tudi dve zelo uspe-
U srečanji. Na prvem so se
zbrali krajani, starejši od 75
let in borci, na drugem pa
invaUdi-paraplegiki. Oboje
vabijo ob prazniku v Dom
krajanov že nekaj let, odziv
pa je vsakokrat velik, saj so
to ljudje, ki zn^o ceniti
drobne pozornosti in se takš-
nih prireditev iskreno veseli-
jo. V krajevni skupnosti Pod
gradom skrbijo tudi za svoje
okolje, zato so na slavnostni
seji skupščine poleg pri-
znanj krajevne skupnosti po-
dehli tudi zlate in srebrne
cvetove za lepo urejene vrto-
ve in hiše. Prehodni pokal pa
je letos v trajno last prejelo
območje Polule, ki si je že
tretjič priborilo naziv najbolj
urejenega območja.
Tudi na Dolgem polju, kjer
se ob prazniku spominjajo
ukradenih otrok, se je zvrsti-
lo več športnih tekmovanj,
pripravih pa so tudi razstavo
sUk profesorja Cvetka Ščuke
in koncert Mešanega pev-
skega zbora Aero. V petek je
bila še slavnostna seja
skupščine. Na njej so brona-
sta priznanja SZDL prejeli:
Alenka Sredovnik, Anton
Kosec in Božena Rebevšek,
priznanja krajevne skupno-
sti pa: Srednja zdravstvena!
šola Celje, Stojan Predič, Pa-
vla Leskovšek in Kristina
Jarh.
N. K.
Za sovlaganje v
počitniški dom v
Nerezinah
Pobrateni občini Laško iii
Vrbovac že vrsto let sodelujeta
na področju počitniške dejav-
nosti otrok. Vrbovčani imag"
počitniški dom v Nerezinah,
kjer vsako poletje letuje sto
šolskih in petdeset predšol-
skih otrok iz vse laške občine
Četrtošolci iz Laškega in Ra-
deč pa imajo v Nerezinah v za-
četku šolskega leta šolo v na-
ravi.
Otroci iz Vrbovca preživljajo
zimske počitnice na Lisci, kjef
imajo tečaj smučanja. Njim s«
navadno pridružijo četrtošolci
iz Rimskih Toplic, ki imajo za
razliko od ostalih, zimsko šol"
v naravi.
Obe občini sodelujeta tud'
pri financiranju rednih vzdrže-
valnih del v Nerezinah. Tre-
nutno pa se dogovarjata "
skupnem vlaganju v prenov"
tega počitniškega doma.
Presahnile vodovodne pipe
čeprav so se krajani Žal-
ca, Polzele, Prebolda in še
nekaterih drugih zaselkov
že kar navadili na pomanj-
kanje pitne vode, zlasti v
sušnih obdobjih, pa se vse
bolj glasno sprašujejo, za-
kaj potem plačujejo prispe-
vek za izgradnjo vodovoda.
Kako pa je več dni živeti
brez vode, vedo le tisti, ki se
s tem problemom srečujejo.
Predstavniki delovne or-
ganizacije Komunala Žalec
zatrjujejo, da od vodarine
ostane premalo sredstev za
obnovo in izgradnjo vodovo-
dov, zaradi dotrajanosti cevi
pa je vedno več okvar. Zato
so pred kratkinf pregledah
vse vodovodno omrežje, od
sredstev pa bo odvisna ob-
nova. Torej problematika
oskrbe z vodo, ki kliče po
hitrejši obnovi omrežja in iz-
gradnji novih zajetij, je vse
bolj kritična. Ob vsem tem
pa v občini ni čutiti večje pri-
pravljenosti za reševanje te-
ga perečega problema, kar
dokazuje vsakoletno slabša-
nje oskrbe s pitno vodo.
Kako pereč je problem pit-
ne vode, smo lahko ugotovili
v Domu oskrbovancev na
Polzeli. Ni še dolgo tega, ko
so bili brez vode kar štiri dni.
Zaradi padca vodostaja v re-
zervoarju je prišlo do okvare
črpalk, so jim povedali na
Komunah, najbrž pa gre tudi
za malomarnost vzdrževal-
cev. Ko so predstavniki Do-
nia oskrbovancev iskali de-
žurnega, ga niso uspeh najti
ne na sedežu delovne organi-
zacije, ne na dom.u. Ugotovih
so tudi, da nihče od dežurnih
nima telefona, kar je po svo-
je nerazumljivo še bolj, ker
jih je treba iskati v Šmart-
nem v Rožni dolini, pa na
Veliki Pirešici in še kje. Do-
godilo se je tudi, da je obve-
stilo o okvari ostalo kar tri
dni nedotaknjeno v nabiral-
niku. V domu najtežje pogre-
šajo vodo, saj morajo dnevno
oprati 700 kg perila in pri-
praviti 218 obrokov hrane.
»Nekaj bomo morali stori-
ti. Sami smo pripravljeni so-
delovati s finančnimi sred-
stvi, pomoč pa pričakujemo
tudi od krajevne skupnosti.
Odgovornejši odnos pa bodo
morali pokazati tudi delavci
Komunale,« je dejala direk-
torica Doma oskrbovancev
Martina Jurjevec.
L. KORBER
Srečanje ljubiteljev citer uspelo
V nedeljo so na Reki pri
Laškem pripravili prvo sre-
čanje ljubiteljev citer. Gre
za prireditev, ki je v laški
občini pravzaprav novost,
saj takšnih srečanj še ni bi-
lo. Zato ni naključje, da so
se temu primerno odzvali
tudi poslušalci, ki radi pri-
sluhnejo takšni glasbi.
Organizatorjem, terenske-
mu odboru Reka je uspelo
pritegniti k sodelovanju de-
set instumentalistov iz Celja
in okolice ter enega domači-
na. V več kot dvournem pro-
gramu, ki so ga popestrih tu-
di z domačo folklorno skupi-
no iz Marija Gradca in druži-
no pevcev Polanc, so pravza-
prav vsi poslušalci prišli na
svoj račun in po izjavah so-
deč so bili zadovoljni. Poh-
valiU so organizatorje in pri-
čakujejo, da bo takšnih in
podobnih prireditev na Reki
še več. Organizatorji pa pra-
vijo, da se bodo potrudili in
poskrbeli, da bo prireditev
tradicionalna.
V.M.
Razvitje
prapora
na Jagnjenlci
v okviru praznovanja kra-
jevnega praznika Radeč in
okolice bo v krajevni skup-
nosti Jagnjenica tamkajšnja
organizacija Rdečega križa
jutri popoldan razvila svoj
prapor.
Tako bo v laški občini to že
enajsti razviti prapor od tri-
najstih organizacij Rdečega
križa, kolikor jih deluje v tej
občini. Po slovesnem razvit-
ju bo na Jagnjenici še dru-
žabno srečanje starejših kra-
janov.
__- VM
Vedno več je upepelitev
Mestno pokopališče v Celju se spreminja
Komunalin tozd Pokopališka de-
javnost opravi na mestnem pokopa-
lišču v Celju letno med 360 in 400
pokopov, zadnji čas pa je vedno več
pokopov žar. Tako naj bi, zaradi
manjše površine, ki jo zavzame žarni
grob, bilo na pokopališču dovolj pro-
stora kar do leta 2040. Ob tem bodo
potrebne tudi nekatere modernizaci-
je; tako celjske mrliške vežice kot tu-
di samega ceremoniala ob slovesu.
Na pokopališču imajo danes na voljo
okoli sto žarnih grobov, v vsakega pa
lahko postavijo pet žar. Pravkar so pri-
čeli tudi z deli za ureditev dodatnih
petsto žarnih grobov, saj je klasičnih
pokopov vse manj. V minulih letih so
prodali 98 grobov za žare.
Franc Kelhar, direktor Pokopališke
dejavnosti pravi, da bodo morali po-
kop pomrtnih ostankov tudi nekoliko
posodobiti. To pa terja znatna finanč-
na sredstva, zato še ni moč povedati,
kdaj bi se v Celju lahko tudi v tem
približalo sodobnejšim pokopom, ki
jih že opravljajo v Ljubljani in Maribo-
ru. Gre za to, da bi zgradih novo mrli-
ško vežico, ki bi omogočala posebej
slovo od pokojnika, pokop pa brez
množice ljudi le v družinskem krogu.
Z novo vežico bi lahko pokopališčniki
prevzeli tudi grobišča po krajevnih
skupnostih, saj jih sedaj upravljajo
krajevne skupnosti same, ob tem pa
imajo veliko težav z zagotavljanjem
primernih delavcev.
Že od avgusta se delavci Pokopali-
ške dejavnosti še posebej trudijo, saj
morajo, kot vsako leto, pred 1. novem-
brom temeljito urediti mestno poko-
pališče. Sicer pa je v kolektivu s pet-
najstimi zaposlenimi že pravilo, da
vsak poprime za vsako delo. Drugače
vsega sploh ne bi uspeh postoriti.
BRANE PIANO
Na mestnem pokopališču v Celju dokončujejo sto žarnih grobov, nato pa se
bodo lotili gradnje še petstotih.
24. SEPTEMBER 1987
laOVI TEDNIK-STRAN 11
Na Vranskem so praznovali krajevni praznik
v Limovcah, hribovitem
zaselku v krajevni skupno-
sti Vransko, ki leži na meji
med občinami Žalec, Dom-
žale in Hrastnik, so v nede-
ljo v okviru praznovanja
krajevnega praznika, name-
nu predali vodovod. To
hkrati pomeni, da bo življe-
nje v tem predelu odslej
boljše in da se bo sčasoma
ustavilo tudi izseljevanje
mladih.
Sicer pa to ni edina letoš-
nja pridobitev v krajevni
skupnosti. Ravnokar zaklju-
čujejo z obnovo in asfaltira-
njem ceste od Vranskega do
naselja Videm, v Sosesko
ena so zgradili makadamsko
cesto, na področju od Vran-
skega, Prapreč, Merince in
Kal do Vologe so dobili 23
telefonskih   priključkov,  v
Zajasovnik so napeljali tri-
fazni električni tok, na avto-
busni postaji je v končni fazi
urejanje javne razsvetljave,
nadaljujejo z deU pri obnovi
mlekarne v Čepljah, pred
kratkim pa so namenu pre-
dali tudi cesto, ki povezuje
Vransko s krajevno skup-
nostjo Šmartno ob Dreti v
mozirski občini. Največja
pridobitev pa bo vsekakor
obnova ceste, ki vodi skozi
trg, obnova kanahzacije in
vodovoda.
Vsa ta dela bodo presegla
vrednost dve sto milijonov
dinarjev in bi jih bilo nemo-
goče opraviti brez pomoči
občinske skupnosti za ceste
in komunalo, Koteks-tobu-
sovega tozda Inde, KIV, Sa-
vinjskega magazina, Hmeza-
da in Elektra Celje. Ob tom
velja omeniti, da so precej
denarja zbraU s kraj|evnim
samoprispevkom, kr^uani pa
so še dodatno prispevali de-
nar za izvajanje posameznih
nalog.
Precej nalog pa bo še treba
opraviti. Na Vranskem bodo
morali zgraditi več novih sta-
novanj, saj se že močno ob-
čuti preseljevanje v druge
kraje. Zgraditi bodo morali
novo trgovino, saj dosedanja
že zdavnaj ne zadošča več
potrebam. V osnovni šoli jim
primanjkuje učilnic, čim
prej pa bodo morali začeti
tudi s pripravami na gradnjo
novega vrtca in čistilne na-
prave, obnove pa je potreben
tudi kulturni dom. Ne nazad-
nje velja omeniti še obnovo
dotrajanega kopališča in ure-
ditev avtokampa.
JANEZ VEDENIK
Slovenska »šranga« na Pollskem
V soboto, 19. septembra sta se v Krakowu poročila člana akademske folklorne skupine
Slowianki tamkajšnje Jagielonske univerze. Ker so med to skupino in celjskimi folkloristi že več
let stkane prijateljske vezi, so se Celjani odločiU. da Poljakom prikažejo slovenski ljudski običaj
»šranganja«. Nato pa so zbranim odplesali še splet gorenjskih plesov.
Poleg vabila na Češkoslovaško in v Belgijo pa je Celjska folklorna skupina povabljena še na
mednarodni folklorni festival, ki bo prihodnje leto v Krakowu in okoUci. Obenem pa vabijo
plesalke, plesalce in godbenike v svoje vrste. Nove člane vpisujejo 30. septembra ob 19.00 uri v
Gregorčičevi 6.
OMl
Drobne pozornosti
Pred dnevi sem srečal znanca, starega 62 let in v
Filijalko, znano gostilno v Preboldu, me je povabil na
pivo. Ni še tako dolgo, ko je hudo zbolel in nekaj
mesecev je tako rekoč nepokreten preživel v domu
oskrbovancev na Polzeli. Z močno voljo mu je uspelo
ozdraveti in danes se spet vozi z avtomobilom, pa še
kakšno pivo si lahko privošči.
Znanec, s katerim sem vedno rad klepetal je bil med
vojno s svojo družino izseljen v Srbijo, komunist pa je
postal leta 1947, ko je bil star dvaindvajset let. V teh
časih beseda pač nanese na zadeve okrog Agroko-
merca, podkupljivosti in podobnih rečeh, o katerih
vedno več govorimo. Ta moj znanec pa mi je omenil še
eno zadevo, droban dogodek iz dni, ko je bil v domu. j
Obiskov mu ni manjkalo, saj ga imajo ljudje radi. K
njemu so prišli tudi mnogi lovci, v vseh mesecih, kijih i
je preživel na Polzeli, pa se ni zgodio, da bi ga kot j
starega komunista obiskal kakšen predstavnik nje-
gove osnovne organizacije. »Vem, da naj bi imeli]
komunisti kup drugih, bolj pomembnih nalog, vem pa, j
da premnogokrat osnovne organizacije padejo na
drobnih pozornostih, ko gre za medčloveške odnose.
Pa vendarle naj bi bile tudi te ena izmed vrlin. Gledal
sem, kako so župniki skoraj vsak dan obiskovali bolne
farane in to se mi je zdelo lepo. Name, kot starega
komunista, se nihče ni spomnil. Žal mi je le to, da
nisem edini s podobnimi izkušnjami. In to me boli.« .
JANEZ VEDENIK i
Slavje lovcev LD Hiam Celje
V soboto, 26. septembra, bodo slavili lovci lovske družine
Hum v Celju. Ob 14. uri se bodo zbrali pri obnovljenem
lovskem domu na Anskem vrhu, kjer bodo s priložnostnim
programom in podelitvijo priznanj proslavili 40-letnico
obstoja. PripraviU bodo tudi razstavo lovskih trofej, nasto-
pili bodo rogisti in pevski zbor zveze lovskih družin Celje,;
folklorna skupina France Prešeren, slavnostni govornik pa
bo predsednik družine Tone Jureš. Ob jubileju so izdali tudi
brošuro, kjer je mnogo zanimivih podatkov o delovanju ene
najuspešnejših lovskih družin na celjskem območju.
TV
Aktivni upokojenci v Preboldu
Preboldsko Društvo upokojencev prav gotovo sodi med
n^aktivnejša tovTstna društva v celjski regiji. Še posebno
velik poudarek d^ejo športno-rekreativni dejavnosti. Tako
se poleg balinanja v športno-rekreativnem g^ju, kjer imajo
svojo hišico in lepo urejeno baUnišče, zelo veliko ukvarjajo s
pohodi in kolesarjenjem. Tudi minulo soboto so se podali na
kolesarski izlet. Najstarejši udeleženec je, kot vedno, bil 85-
letni Franc Zagožen iz Latkove vasi, kije tudi vodja kolesar-
ske sekcije pri preboldskem Društvu upokojencev.
D. NARAGLAV
Gasilstvo, kuitura in prosveta
Ob Jubileju gasilskega društva Šentvid pri Srobelnem
Gasilsko društvo iz Šen-
tvida pri Grobelnem je bilo
od nekdaj tisto, ki je spre-
minjalo in lepšalo življenje
v kraju. Letos, ko društvo
praznuje šestdeset let ob-
stoja, je še vedno tako. Klic
k prostovoljni skupni akciji
presliši le redkokateri
krajan.
Sedemindvajsetega aprila
leta 1927 je peščica napredno
mislečih mož in fantov v ta-
kratni občini Šentvid usta-
novila prostovoljno gasilsko
društvo, da bi organizirano
pomagali ljudem ob požar-
nih in drugih nesrečah. Dve
leti pozneje so kupili prvo
motorno brizgalno, dvesto
metrov cevi, orodni voz z
najnujnejšim orodjem. V le-
tu 1931 je stekla akcija zbira-
nja denarja in materiala za
gradnjo prizidka k tedanji
občinski stavbi.
Vodstvo društva je poleg
osnovnega poslanstva skrbe-
lo tudi za kulturno-prosvetni
utrip kraja. Že leta 1934 je bil
v Šentvidu prvi pevski kon-
cert gasilcev-pevcev na šol-
skem odru. Iz ohranjenih za-
piskov je razvidno, daje vod-
stvo društva posvečalo veli-
ko pozornost skrbi za orodje
in krepitvi društvene zave-
sti. Uvedli so članarino, ki je
takrat veljala dva dinarja na
mesec.
Med vojno je društvo pre-
nehalo delovati na prosto-
voljni osnovi, del članov pa
se je vključila v narodno-
osvobodilno gibanje.
Po vojni je društvo zopet
zaživelo; obnovili so opremo
in dogradili dvorano z
odrom, kjer so leta 1946 odi-
grah prvo igro, Raztrgance.
S to in še drugimi igrami so
polnih domačo dvorano in
gostovali v sosednjih krajih.
Vsa takratna kulturnopro-
svetna dejavnost se je torej
odvijala v okviru gasilskega
društva.
Leta 1976 so morali po po-
tresu na Kozjanskem stari
gasilski dom porušiti, danes
pa že stoji nova stavba, dom
krajanov, v katerem imajo
prostore tudi gasilci. Nemo-
goče bi bilo prešteti vse
udarniške ure, ki so jih člani
društva in ostali krajani
opravili pri gradnji njihove-
ga doma, ki še vedno ni zgra-
jen v celoti.
Posebno skrb posvečajo
podmladku in dobri rezultati
na tekmovanjih govorijo, da
so pri tem uspešni. Gasilci iz
Šentvida so bili letos občin-
ski prvaki, ženska desetina
je bila druga. V jubilejnem
letu so dobih novo orodno
vozilo, staro cisterno, ki jim
jo je podaril Petrol, pa so po-
pravili in obnovili tako, daje
videti, kot bi bila nova. Upa-
jo, da bo tudi novi dom kra-
janov kmalu dograjen in
opremljen, pri vsem tem pa
ne razmišljajo o plačilu za
delo, o podarjenem denarju,
materialu za gradnjo.
MARJELA AGREŽ
Še vedno praznično v Radečah
Na športnem igrišču v Jagnjenici bodo jutri v
petek razvili prapor Rdečega križa Jagnjenica in z
vrtno veselico zaključili še en prireditveni dan za
praznik krajevne skupnosti Radeč in okolice.
Jutri bo zanimiva in tudi že tradicionalna kulina-
rična in cvethčna razstava, organizirata jo turistično in
hortikulturno društvo v prostorih gostinskega
podjetja Jadran Radeče. V nedeljo bo tradicionalno
tekmovanje ribičev za pokal Sava. Prihodnji teden pa
se bodo v glavnem vrstila športna tekmovanja, med
njimi tudi tradicionalni nočni tek po ulicah Radeč, ki
bo prihodnji četrtek. Prireditve ob prazniku bodo skle-
nih v soboto, ko bodo v obnovljenem kinu v Radečah
vrteh nov slovenski film Ljubezni Blanke Kolak.
V času praznovanja krajevnega praznika Radeč in
okohce organizira zveza združenj Borcev Radeče obisk
grobov talcev in padhh na Frankolovem, Framu,
Miklavžu in Polskavi. Socialna komisija pri KK SZDL
v Radečah in rdeči križ Radeč pa organizirata obisk pri
ostareUh in bolnih krajanih.
VVE
Združuje jih
Šiandrovo ime
Minulo soboto so v pre-
boldsko KS prišh borci in
aktivisti ter predstavniki
KS »Slavko Šlander« iz
Maribora. S tem se nada-
ljuje tradicionalno sreča-
nje začeto pred osmimi
leti, ko so v Preboldu po-
stavili doprsni kip Slavka
Šlandra, katerega model
jim je odstopila maribor-
ska KS. Šiandrovo ime
jih sedaj trdno povezuje
in vsaki dve leti se snide-
jo v eni od KS. Letos je
bil na vrsti Prebold. Ude-
leženci srečanja iz Mari-
bora so si najprej ogledali
v Žalcu proizvodnjo ozi-
roma skladiščenje hme-
lja. V Preboldu so pred
spomenik - statuo Slavka
Šlandra položili venec, si
v osnovni šoli ogledali
stalno razstavo Slavka
Šlandra in nato družno
odšli na Goljavo, kjer so v
prijetnem okolju Lovske-
ga doma preživeli nepo-
zabno popoldne.
D. NARAGLAV
Madžarska
kuhinja v Rog.
Slatini
v Rogaški Slatini bodo v
teh dneh prišli na svoj račun
ljubitelji madžarske kuhii^je.
V Zdravilišču Rogaška Slati-
na so namreč povabih v go-
ste odhčne kuharje z svetov-
no znanega hotela Beke v
Budimpešti. Dnevi madžar-
ske kuhinje bodo od 3. do 11.
oktobra v tavemi hotela Za-
greb.
M. A.
Šola štorskih železarjev
»Razvoj naše šole je vseskozi tesno povezan z aktivnostjo železarne, ki je glavni nosilec
razvoja osnovnega šolstva v Štorah,« je med drugim zapisano v obrazložitvi za poimenova-
nje osnovne šole na Lipi v Osnovno šolo štorskih Železarjev. Kar devetdeset odstotkov
staršev učencev te šole je zaposlenih v Železarni, med njimi je tudi mnogo mentorjev
Hžurazhčhejših krožkov in drugih dejavnosti, ki jih imago v šoU na Lipi.
Listino o poimenovanju šole so podpisali na osrednji prireditvi ob 20-letnici šole in
krajevnem prazniku Štor, prejšnji četrtek. Prireditve so se udeležili tudi predstavniki
skupščine občine Celje in celjskih družbenopolitičnih organizacij in skupnosti. Tudi pred-
sednik sveta krajevne skupnosti Štore, Jože Kramar (na sliki), je v svojem govoru izpostavil
tesno sodelovanje šole in krajevne skupnosti ter se v itnenu krajanov zavzel, da šola dobi
prizidek s katerim bodo rešili prostorsko stisko in bistveno izboljšali pogoje za delo.
VVE
12. STRAN-NOVI TEDNIK
24J
Kosmati prvošolci
V MeHlogu se šUrInožcI urilo v mali pasli šoli
šolska učilnica je res ne-
navadna: v njej ni nobenih
klopi, pa tudi katedre in
šolske table ne. Le zelena li-
vada, ob njej nekaj takš-
nega kot otroško igrišče:
plezala, ovire in podobno.
Toda učenci se v njej ne bo-
do igrali, pač pa učili. Učili
vsega, kar je potrebno znati
za pasje življenje.
V septembru se je v Med-
logu pri Celju začela mala
pasja šola. Štiriindv^set ko-
smatih prvošolcev bo v njej
nabiralo znanje in predvsem
ubogljivost.
Na prvi šolski dan so še vsi
razigrani in nemirni. Nekate-
ri sicer že znajo sesti na po-
velje, toda v tako veliki druš-
čini pasjih mrcin je težko
ostati miren. Lajež kar noče
in noče ponehati. Komaj
utihne eden, že se oglasi ne-
kaj drugih psov. Nekateri
lastniki že ne vedo več, kako
bi ukrotili nemir svojih varo-
vancev.
»Pse boste umirili s potr-
pežljivim prigovarjanjem.
Pobožajte jih,« svetuje Lju-
bica Tržan, ki je kot v. d. vo-
dje šolanja prva pozdravila
nove učence in njihove last-
Ljubica Tržan, v.d. vodje
šolanja: ^Malo pasjo šolo
organiziramo drugo leto. V
njej vzpostavljamo pravi-
len odnos med psom in go-
spodarjem. Pes se mora na-
učiti dosledno ubogati člo-
veka. To je osnova za na-
daljnje šolanje, ki ga pri nas
pripravimo spomladi. Mno-
gi lastniki menijo, da nji-
hov varovanec vse to, kar
učimo v mali šoli, že obvla-
da. Šele. ko pripeljejo pse v
spomladansko šolo, vidijo,
da so marsikaj izpustili.«
nike. Kasneje, ko bodo pse
razdelili v starostne skupine,
bo pouk prevzelo še nekaj
njenih kolegov.
Razred je res pisan. Tu so
pudlji, bokserji, afganistan-
ski hrt, španijel... največ pa
je volčjakov.
Najprimernejši čas za šo-
lanje psa je med petim in
devetim mesecem, čeprav
so nekateri sposobni za uk
tudi že nekoliko prej ali ne-
koliko kasneje. Marsikaj je
namreč odvisno tudi od na-
rave psa.
»Vsak pes, če ni vzgojen, je
lahko nevaren,« pravi Ljubi-
ca Tržan. »Vsak pes, ne gle-
de na poreklo, pa seje sposo-
ben naučiti ubogljivosti. Za-
to v našo šolo sprejemamo
tudi mešance.«
V mah pasji šoli se morsko
psi naučiti, kdo je njihov go-
spodar. Skozi strokovno vo-
dene vaje se bo med psom in
človekom, izoblikoval pri-
sten odnos medsebojnega
zaupanja in brezpogojne
vdanosti. Pes mora gospo-
darja spremljati in ubogati
ne glede na to, kaj se dogaja
v okohci.
Program male šole zajema
nekaj najosnovnejših vaj, ki
so osnova za nadaljnje šola-
nje. Vadili bodo ukaze: »Se-
di!« in »Prostor!« ter odpo-
klic (kar pomeni, da mora
pes na gospodaijev klic ne-
mudoma priteči k njemu).
Naučili se bodo iskati in pri-
našati predmet ter lajati na
povelje.
»Delo s psi zahteva dosled-
nost,« pojasnjuje Ljubica Tr
žan. »To ni samo šola za pse,
pač pa tudi za njihove lastni-
ke. Imeti morajo dosti potr-
pežljivosti. Delo s psi je než-
no delo. Navsezadnje so to še
vsi pasji otroci.«
V prvi lekciji male pasje
šole se lastniki naučijo pravil
o negi psa. Dlaka zdravega,
negovanega psa mora biti
gladka in svetleča. Glavnik
in krtača sta v pasji opremi
ravno tako pomembna kot
povodec.
Dvanajstletno Tino Jeršin
skrbi, da ne bi njen kuža Ago
pojedel kaj neužitnega ali ce-
lo strupenega.
»Rada bi ga naučila, da ne
bi sprejemal hrane od vsako-
gar in da ne bi pojedel vsega,
kar najde,« pravi.
Peter Avžner iz Dramelj je
Vi
vilo
oko!
hov
to,
prai
šole
mes
lo.oi
»Glej, no, koliko različnih sošolcev bom »Vidva, zadaj, nehajta klepetati. Motita me »Sei
imeli* pri pouku.«
Bele ladje med zelenim hmeljem
Kar precej poguma moraš
imeti, da samo zaradi pri-
ložnosti spremeniš poklic
in se za nameček začneš uk-
varjati še z obrtjo. Tega
Vladu Joštu iz Pirešice za-
res ne manjka in kot sam
pravi ima še to srečo, da se
zna prilagoditi in prijeti za
vsako delo. Čeprav po po-
klicu lesarski tehnik, se je
začel ukvarjati s predelavo
plastičnih mas in z izdelavo
jadrnic.
Vse se je pričelo pred leti,
ko je bivši lastnik Sket opu-
stil izdelavo jadrnic v svoji
delavnici v Veliki Pirešici in
tako je ostala oprema in de-
lavnica neizkoriščena. Vlado
Jošt ni hotel izpustiti te pri-
ložnosti in je, čeprav do ta-
krat ni imel tovrstnih izku-
šenj, prevzel obrt. Naredil je
preizkus znanja in z oglasi
pričel zbirati naročnike jadr-
nic. Pravi, da je na začetku
na približno 60 pismenih in-
formacij dobil štiri ali pet
konkretnih naročil.
V Joštovi delavnici niso
spreminjali že uveljavljene-
ga proizvodnega programa
in tako še danes izdelujejo
dve vrsti jadrnic; do 8 m
dolg model O 105 francoske-
ga konstruktorja Jouberta,
ki še sedaj velja za enega naj-
boljših svetovnih modelov.
Drugi model je tri metre več-
ji, vendar teh jadrnic napra-
vijo nekoliko manj, kajti ta je
skoraj enkrat dražja kot pr-
va. Kit izvedba manjše jadr-
nice sedaj stane okoli 4 mili-
jone din. Jošt pa pove, da je
to le kakih 25 odstotkov
končne cene.
Naročniki njegovih jadr-
nic so iz vse Jugoslavije in
tudi struktura kupcev je zelo
različna. Večina je takih, ki
so že imeli manjše plovilo in
ga želijo zamenjati za večje.
Sami napravijo potem nad-
gradnjo in notranjo ureditev.
V Joštovim delavnici izdela-
jo po želji tudi celotno jadr-
nico, vendar je to nekoliko
težje, ker manjka določene
opreme. Se pa zadnja leta tu-
di na tem področju obrača
na bolje, saj je vse več obrt-
nikov, ki izdelujejo tudi to-
vrstno opremo.
Kot pravi Vlado Jošt, izde-
lajo kakih 10 do 15 jadrnic na
leto, čeprav bi jih lahko več,
saj izdelajo en model v pri-
bližno desetih dneh. Pro-
blem pa je tudi v tem, da v
tej delavnici ni mogoče dela-
ti, ko je zunaj hladno. Za iz-
delavo je namreč potrebna
določena temperatura, pozi-
m.i pa je pri njih prehladno in
takrat popravljajo opremo,
obnavljajo kalupe in podob-
no. Zaenkrat delata sama s
sinom Matjažem, ki hodi v
srednjo šolo - oddelek za
plastične mase. Vlado Jošt
se huduje na delavce, ki pri-
dejo k njemu, ko nič ne zna-
jo, potem, ko se nekaj nauči-
jo, pa odidejo. Zato raje dela
sam s sinom, ki že dobro ob-
vlada to obrt.
Jadrnice, ki jih idelujejo
na Pirešici so iz tako imeno-
vane plastične mase. To je
steklena tkanina in poliester.
Ves material se sedaj dobi že
pri nas, saj ga izdelujeta v
Sloveniji Color iz Medvod in
Helios iz Domžal, v sosednji
Hrvatski pa Chromos iz Za-
greba. Težava je le v tem, da
se ta surovina iz dneva v dan
draži in pa da jo večkrat
zmanjka, saj so vedno prvi
na vrsti večji odjemalci.
V Joštovi delavnici pa ne
izdelujejo samo jadrnic. Le-
tos so preko Hmezadove za-
druge oziroma Emoninega
inženiringa za Kitajsko izde-
lali tudi več plastičnih ci-
stern, Jošt pa je razvil tudi
plastični bazen, ki se da po-
ljubno večati. Teh je izdelal
le nekaj in je nadaljna proiz-
vodnja odvisna od povpraše-
vanja. Vlado Jošt tudi že raz-
mišlja o časih, ko modeli ja-
drnic, ki jih sedaj izdelujajo
ne bodo več aktualni. V na-
črtu že ima nov model, ven-
dar je za izdelavo kalupa in
ves pripravljalni postopek
treba izredno veliko denarja.
Tega pa zaenkrat, tako vsaj
pravi, nima.
Zanimivo je tudi to, da
Vlado Jošt, kljub temu, da
izdeluje jadrnice, nirrfe svo-
jega plovila. Pravi, da je pre-
več sredstev vložil v redno
obratovanje svoje delavnice
in da mora zaenkrat jadrati s
prijatelji.
F. P.
Vlado Jošt in sin Matjaž dvigujeta palubo jadrnice iz kalupa
Foto: UUBO KORBER
Da so Joštove jadrnice kvalitetne, potrjuje tudi dejstvo,
da je pri njem naročil jadrnico Jure Sterk, ki je pred leti s
komaj šest in pol metrsko jadrnico preplul Atlantski
ocean in ki se prav te dni znova odpravlja, da bo ponovil
ta podvig, O tem, zakaj se je odločil prav za to jadrnico, je
povedal: »Dosedaj sem vedno jadral na barkah, ki so bile
majhne. Se pa človek počasi naveliča spati na ,Prokusto-
vih posteljah' in zato sem se odločil za nekoliko večjo
barko. Glede na to, da ima Jošt odlične kalupe in da tudi
jadrnice naredi zelo dobro, sem se odločil za njegovo
manjšo barko. Seveda bi bila večja še boljša, vendar je
predraga za moj žep. Z Joštom sva se dogovorila, da tudi
sam delam pri gradnji jadrnice, tako da bo verjetno kmalu
šla v lupini iz delavnice. Potem pa bom sam počasi delal
naprej.« ,
Hitro mine
stanovalci tloma v Grmi
Dober dan, veste, k meni
pa pride...« so naju v sobo-
to zjutraj pozdravljali oskr-
bovanci Doma Nine Pokorn
v Grmovju. Temu je seveda
sledilo naštevanje vseh so-
rodnikov in prijateljev, ki
se jih še spomnijo. Tu in
tam naju je dodobra preme-
ril kakšen par oči, za kateri-
mi je bilo moč začutiti br-
skanje: »Ju morda poznam?
Sta prišla k meni?«.
Nov zavod v bližini Velike
Pirešice je danes dom dve-
stošestnajstim ljudem. Veči-
noma tistim s starostnimi in
duševnimi motnjami, pa jim
medicina, vsaj po naših stan-
dardih, ne more več pomaga-
ti. Vehki večini je to tudi
zadnji dom; odšh bodo, ko
jih bodo odnesh.
Ampak sobota je bil pose-
ben dan. V soboto je bilo naj-
prej eno samo veliko priča-
kovanje, ki je šele kasneje
naredilo prostor veselju (za
tisK
zalo
Nel
soh
tem
ti iz
mo
glav
koli
njill
P
rod
ček
M
ca: I
/ni
reja
pre(
lesi
da
tud
po^
slui
labi
trel
gov
kib
vij«
_
Prebivalci doma so čakali svoje sorodnike. Mnogi jih niso dočakali, ker jih sploh več nimajo,
nič več vedeti.
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Ljši v razredu.«
»Pravijo, da moram priti v šolo lepo po-
česan.«
L z velikim šte-
V človekovem
manjši del nji-
iiov odloči za
pse šolali, če-
jna male pasje
mboiična, Dvo-
iolanje    stane
na šolanje pripeljal bokserja
Josa. »Ljubljenec vse druži-
ne je in ni nam žal ne denarja
ne časa, ki ga porabimo zanj,
saj nam vse vrne z neizmer-
no ljubeznijo in vdanostjo,«
pripoveduje lastnik.
Bržkone bi nam enako za-
trdili vsi, ki so kdajkoli svo-
jim štirinožcem posvetili kaj
več, kot golo prehranjevanje.
»Pes na verigi, s katerim se
nihče ne ukvarja, ni vreden
ničesar. Revež je,« pravi Lju-
bica Tržan. »V urbanem na-
selju pa je vzgojen pes celo
nuja. Gospodar ga mora zna-
ti obvladati. Tudi skozi naše
šolanje bi radi vzpodbudili
kulturnejši odnos med člo-
vekom in psom, ki spremlja
človeka že tisočletja.«
NADA KUMER
^     .    . Foto:S. ŠROT
L mine tudi lep obraz ...
9 na piknik povabili svoje nalbllžie
lisk dobih) ah pa
te. ki ga niso).
0 ostajah tudi v
inoben obisk na
ni mogel zbeza-
ti. Nikoli ne bo-
oliko so v svojih
1 ali zbegani; ni-
« bomo kdaj na
EStu.
ef kot petsto so-
prijateljev, zbor-
lancev je zapel
ibec, direktori-
ioskrbovancev
najbližjimi pri-
is že četrtič;
to, ker tako že-
ti ugotavljamo,
» po srečanjih
ofcuti. Ob tem
la so ta dan v
^\ delavci, da
urede tudi po-
le posle, se po-
i'oj3h sorodni-
kje in kako ži-
»Obiskat me prideta dva
kamerada mojih let. Sicer
vam pa lahko povem kakš-
no pesem o cenah in upoko-
jencih ... pa nisem jaz av-
tor, piše jih življenje samo. *
nekaj narodnih, zaigral je
Hmeljarski instrumentalni
kvintet, zaplesala je folklor-
na skupina, nekaj se je po-
jedlo, zelo malo popilo (»Na
tablete ni dobro, go-
spod ...«), potem pa smo
vsi, ki imamo domove drug-
je, odšh.
Svet, ki se nam smili, ki se
ga obenem bojimo, za kate-
rega smo pripravljeni dajati
Jožica Lukše, delovna te-
rapevtka: »Žal lahko svojo
ustvarjalnost v naši delov-
ni terapiji stalno sprošča le
četrtina oskrbovancev.
Ostali zaradi slabega zdrav-
stvenega stanja tega niso
vedno sposobni.«
od plače, smo rade volje pu-
stili v Grmovju.
Zakaj? Narodna pesem po-
je »Hitro mine čas, mine tudi
lep obraz .. .« Morda zato,
Karolina Lakner, glavna
sestra: »Po normativih, ki
nam jih priznavajo, imamo
sicer dovolj medicinskega
osebja, glede na sestavo pa-
cientov pa bi nam morali
priznati drugačen status, da
bi lahko za stalno zaposlili
zdravnika in psihiatra.«
ker vemo, kako neizprosno
drži.
Tekst: BRANE PIANO
Foto: EDO EINSPIELER
o njih noče
»K meni so prišli Fric, ena soseda, tale zraven je pa nečaki-
M» M9SiM»lMejmj^b9ll^^ _______________ ,
Prestar za živeti,
predrag za zapreti
smmmmmKmmmmmmmmmtimmmmmmmmmmmmi^mmmmmmmmmmmmmmmmm
Kamnolom v Pečovniku kali odnose med krajani In celjskimi komunalcl
v krajevni skupnosti Pod gra-
dom je pred leti pričelo prav na
bregu nasproti kamnoloma celj-
ske Komunale, pravzaprav nje-
nega tozda Ceste kanalizacije,
rasti novo naselje hiš. Kmalu so
se pričeli stanovalci naselja je-
ziti zaradi miniranja v kamno-
lomu, češ da se jim zaradi tega
pojavljajo na hišah razpoke, to-
vornjaki iz kamnoloma pa da
jim uničujejo cesto proti Celju.
Ponedeljkovo jutro je bilo v
Zagradu razmeroma mirno. V
kamnolomu ta dan niso razstre-
Ijevali, ljudje iz naselja na na-
sprotnem pobočju pa so bih veči-
noma po službah. Le tu in tam je
tišino zmotilo brnenje kakšnega
kamiona, ki je proti Celju vozil
skale ali nasipni pesek. V naselju
smo poskušah najti kakšnega so-
govornika. Starejša tovarišica z
ruto na glavi o bližini kamnolo-
ma ni hotela govoriti, zakonca, ki
smo ju zmotili pri pranju fička,
pa sta se pred nami sprla; možje
trdil, da jih kamnolom prav nič
ne moti. žena pa nasprotno. V
bližini smo pri barvanju garažnih
vrat zmotili starejšega tovariša,
ki je zatrdil, da se pri miniranju
stresejo tla in žvenketajo šipe v
oknih, pokazal pa nam je tudi
majhno razpoko na pročelju svo-
Kamnolom v Zagradu so od-
prli leta 1928, s kamnino pa so
oskrbovali bližnji apnenik v Pe-
čovniku. Apnenik je deloval vse
do leta 1973, ko so ga zaradi ne-
rentabilnosti zaprli, kamnolom
pa so priključili celjski Komu-
nali. Danes je v kamnolomu za-
poslenih osem ljudi, strojna
oprema je že povsem odslužena,
kamnino, ki jo drobijo, uporab-
ljajo kar cekajevci sami, manjši
del pa jo tudi prodajo za nasipa-
nje cest.
je hiše. Odpravih smo se naprej.
Na poti iz trgovine smo prestregli
dve kr^anki, ki sta nas napotili k
starejši hiši. Odprla nam je Mari-
ja Valant in nam pokazala hišni
vogal, podprt s hlodi. Menila je,
da je hiša poškodovana zaradi
bhžine kamnoloma.
Leta 1973 je krajevna skupnost
dala soglasje za izkoriščanje
kamnoloma, pet let kasneje pa je
skupina krajanov iz novega nase-
lja že pričela pisati občini in ko-
munalcem, da jih kamnolom mo-
ti in ogroža, kamioni pa jim uni-
čujejo cesto. Komunala vse do
danes vendarle nekako sodeluje
s krajevno skupnostjo, vendar ni-
kakor ne najdejo skupnega jezi-
ka v zvezi s kamnolomom. Že ne-
kaj let Komunala od prepeljane-
ga kubika zbira tudi sredstva za
cesto, po kateri vozijo, vendar so
do danes ta sredstva uporabili za
ureditev drugih krajevnih cest,
ne pa glavne, najbolj obremenje-
ne. Poleg tega komunalci trde, da
razstreljevanje v kamnolomu ni
tako močno, da bi povzročalo po-
škodbe hiš v novem naselju. Ob
tem priznavajo, da so dosedaj
razstreljevali na precej zastarel
način. Stane Lednik, direktor
Cest kanalizacij pravi, da lahko
to odpravijo z večjim drobilcem
kamenja v separaciji in z globin-
skim miniranjem, ki bi bilo pri
tem obsegu dela kamnoloma po-
trebno le na vsaka dva meseca.
Jože Gaberšek, direktor Komu-
nale, pa trdi, da so pripravljeni
kamnolom v Zagradu tudi zapre-
ti, če bo tako odločila celjska ob-
čina; s tem pa bo seveda morala
prevzeti tudi odgovornost za za-
poslitev sedanjih delavcev v
kamnolomu ter finančno breme
za takojšnji pričetek ekološke sa-
nacije golih pobočij, ki jo predpi-
suje zakon,po današnjih cenah
pa naj bi to stalo kar kakšnih sto
milijonov dinarjev.
Ob tem pa Gaberšček opozarja,
da bi z ukinitvijo kamnoloma ob-
čina Celje ne imela več svojih su-
rovin za napisanje in gradnjo in
bi bila odvisna od kamnoloma v
Veliki Pirešici, ki je v lasti Cest-
nega podjetja Celje, cestarji pa bi
tako prišli do monopola predela-
ve in prodaje kamnin. Sicer pa
kamnolom v Zagradu, ki je le
obrat tozda Ceste kanalizacije, po
besedah Staneta Lednika, poslu
je s pozitivno nulo. Krajani med
ostalim očitajo kamnolomu nam-
reč tudi, da ustvarja izgubo.
Krajani iz naselja nasproti
kamnoloma vztrajajo pri svojem.
Že nekaj let deluje njihov inici-
ativni odbor, ki se ukvarja izk-
ljučno s popisovanjem poškodb,
zahtevami za ukinitev kamnolo-
ma in podobnim. Sestavili so tu-
di seznam poškodovanih hiš. Za-
nimivo pa je. da vsa ta leta, če,
prav so prepričani v svoje trdi-
tve, Komunale za odškodnino ni
tožil niti en lastnik zasebne hiše,
niti krajevne skupnost v njiho-
vem imenu.
Letos marca je repubhški in-
špektor prepovedal dela v kam-
nolomu v Pečovniku, ker niso
imeli predpisanih dovoljenj. Še
istega meseca je občinski komite
za družbenoekonomski razvoj
občine Celje izdal odločbo, s ka-
tero so cekajevci lahko nadalje-
vali dela v kamnolomu. Iniciativ-
ni odbor krajevne skupnosti Pod
gradom je seznanil Republiški
rudarski inšpektorat s svojim
mnenjem, da niso bili izpolnjeni
vsi pogoji za izdajo občinskega
dovoljenja za obratovanje, ven-
dar rudarski inšpektorat njihove-
ga stališča ni upošteval.
Minuh teden so celjski komu-
nalci na zahtevo krajanov naroči-
h seizmološka merjenja in merje-
nja hrupa. Po besedah Staneta
Lednika meritve niso pokazale
Pri ekološki sanaciji, ki jo
predpisuje zakon, je potrebno
ob opustitvi kamnoloma vzpo-
staviti vsaj približno prejšnje
stanje okolja. V Pečovniku to
pomeni, da bi morali golo skalo
prekriti s slamo, pobrizgati z bi-
tumnom, posejati travo, kasneje
pa zasaditi grmovje in drevje.
premočnih tresljajev, vendar bo
na uradno poročilo še treba poča-
kati.
Kamnolom v Pečovniku je s
svojo opremo in načinom razstre-
Ijevanja, milo rečeno, zastarel.
Marko Brezigar, predsednik
skupščine krajevne skupnosti
Pod gradom:
»Krajani v tem delu Zagrada
se zelo pritožujejo tudi zaradi
podzemnega miniranja. Pred
kratkim so bile v naselju oprav-
ljene meritve tresljajev, vendar
rezultatov še ni. Obstaja pa tudi
vrsta drugih zadržkov, da loka-
cija kamnoloma ni primerna.
Nikjer nimajo kamnolomov ta-
ko blizu naselij, sicer pa je v
bližini Celja kar pet kamnolo-
mov, ki bi lahko zadovoljevali
občinske potrebe. Lega kamno-
loma v Pečovniku je takšna, da
jim onemogoča masovnejšo pro-
izvodnjo, krajane pa med dru-
gim zanima tudi, če se tako maj-
hen obseg izkoriščanja kamna
sploh izplača. Še posebej, če bi
komunalci povračali krajanom
vso škodo, ki jo povzročajo. Tu-
di cesta v Zagradu ni bila pro-
jektirana za vožnjo težkih kami-
onov, zato je danes povsem raz-
rita. Starši se bojijo tudi za svo-
je šolarje, ki po cesti hodijo na
Polule. Zdaj sicer načrtujemo
razširitev ceste, vendar s tem še
ne bo zagotovljena tudi varnost
naših malčkov.
Največ hude krvi pa je med
krajani povzročilo prezidavanje
kamnoloma, ki so ga pričeli
pred nedavnim. Po našem je bo-
lje kamnolom počasi ukiniti, saj
smo prepričani, da ne ustvarja
kaj prida dohodka. Ta del kra-
jevne skupnosti je zanimiv tudi
za vso občino, saj ni pomemb-
nejših kmetijskih površin in je
zato zelo primeren za pozidavo.
V kratkem bomo skušali orga-
nizirati sestanek s predstavniki
občine in Cest - kanalizacij in
računamo na to, da bodo naše
stališče razumelk«..._____________.
Potrebno bi ga bilo zapreti ali pa
modernizirati. Če bi se v Celju
odločili, da ga zapro, pa bi to bilo
za občino precejšnje finančno
breme, kar bi lahko bistveno po-
dražilo tudi komunalne storitve.
Po drugi strani, če se seveda iz-
kaže, da je delo v kamnolomu res
povzročilo poškodbe na hišah v
novem naselju, pa je vprašanje
kolikšne odškodnine bi morali
odšteti lastnikom hiš.
Vsekakor pa je jasno vsaj eno:
kamnolom je vse predolgo ka-
men spotike, predolge kali odno-
se med komunalci in delom kra-
janov, da bi tudi zdaj pustili zade-
vo vnemar. Treba bo priti do ne-
katerih dejstev in ukrepati.
BRANE PIANO
MarijaValant iz Zagrada 44 a: »Po mojem se nam hiša ruši zaradi
minira ija v kamnolomu, tresljaji pa se prenašajo preko tal.«
14. STRAN - NOVI TEDNIK
-'PUMim 1987
Zdravo, dragi prllatelji!
Kako hitro je teden naokrog, vidite! Še malo pa bosta tuk^ tudi prosti sobota in
nedelja. In v minulih dneh smo mimogrede skočili tudi v jesenski letni čas. Jesen
imamo radi zaradi njenih pisanih barv, v katere bo odela vse okoli nas, zaradi številnih
dobrot, ki nam jih ponuja jesenska obložena miza .. .
Vendar: z jesenjo se začenjajo tudi vedno bolj hladna in meglena jutra, dnevi se
krajšajo, sonce pa potuje vse bolj na jug. Prelepa, slikovita jesen kar sama po sebi
ponuja toliko stvari, o katerih lahko pišete, kajne?
Lep pozdrav
vaša Nad j a
jI* li i V !     j-
Tudi mladi vedno bolj
zaskrbljeno opazujete na-
še okolje. Sprašujete se,
kaj se dogaja z našimi re-
kami, gozdovi. . . Skrbite
za čisto okolico šole, ko
pa slišite za pogin rib v
sosednji reki in za umira-
joči gozd v dolini, ste ne-
močni.
Iz Vojnika smo dobili
dva prispevka, ki opomi-
njata na to, da je naše
okolje vedno bolj bolno.
Se bo ob njiju kdo zami-
slil?
,VJN&fe   OK.0l.JE "

Z novim šolskim letom, ko zaživijo na šolali najrazličnejše
dejavnosti, tudi v naši redakciji pričenjamo rubriko Pionirji
fotografirajo. Namen je jasen. Mladim naj bi prispevali
nekaj fotografske kulture, pomoč in nasvete naj bi dajali
foto krožkom, vse skupaj pa ob koncu še zabebli z lepimi
nagradami, ki jih tudi to šolsko leto prispeva Fotolik Celje.
Pripravljen je foto aparat, povečevalnik, fotoreporterska
torba in še več praktičnih nagrad. Veseh borno vsakega
vašega odziva, mi bomo skušah vaše prispevke komentirati,
vi nas boste z njimi zasuli. Veljal
Avtor fotografije, ki so jo za akcijo Pionirji fotografu-ajo
prispevali mladi iz osnovne šole v Podčetrtku je Zdenka
Hrovatič. Naslov pa je »Malo za šalo, malo za res«.
Rože so njen svet
Med počitnicami smo se dopis-
niki zbrali v šoli. Vzeli smo šol-
ska kolesa in se odpravili na pot
v Ribnik. Ribnik ni daleč od
Stranic. Ta dan si nismo ogledo-
vali ribic v ribnikih, niti v valilni-
ci nismo bili pač pa smo obiskali
Martino Laznik, ki goji več sto
različnih cvetic. Obirala je fižol,
ko smo prispeli v koloni. Vesela
nas je bila in nam je pokazala
okoli 300 vrst kaktusov, ki so bili
nekateri zaviti v »vato«, drugi so
bili podobni klobukom, tretji so
bili mehki, nekateri bodičasti.
Mnogi so že odcveteli, nekateri
šele bodo. Bogastvo kaktusov
nas je prevzelo. Ogledali smo si
alpinetum, kjer rasejo gorske ro-
že. Na trati so rasli iglavci, listav-
ci, kdo bi vedel vsemu imena.
Rože so njen svet. Pogovarjali
smo se o vsem mogočem. V kuhi-
nji nam je pokazala vijolice, ki so
bile vsaka drugačna. Za toliko
rož je težko kupiti toliko lonč-
kov. Martino to ne moti, vzame
skledo, celo ali počeno, škatlo,
jogurtov lonček .. . vse pride
prav in že vsadi cvetico. Pravi, da
ima v pisarni vse polno svojih
rož. Ni jih pustila prijemati. Mi
smo mislili turistično in predla-
gali, da bi naredili v kraju razsta-
vo cvetic. Koj je bila za to. Na
leseni klopci smo malicali pasjo
radost in kruh v opoldanskem
vročem julijskem soncu smo se
podali nazaj proti šoli in vsak
proti svojemu domu. Še zdaj, ko
zaprem oči, vidim bogastvo cvet-
ja, ki razveseljuje vsakega člo-
veka. SONJA ADAMIČ
Dopisniški krožek
STRANICE
Življenje ali gobe
Eh, spet pouk: Pa še osmi ra-
zred po vrhu! Nenadoma moraš
postati vzoren, marljiv kot iz
škatlice . . . Skratka: vzor osta-
lim. In če pomislim, še niti ni
tako dolgo, kar sem lahko bila
otročja, se zabavala in imela pro-
stega časa po mili volji. V mislih
imam počitnice in vse tiste do-
godke, ki so se zgodili m^ed nji-
mi .. . Recimo tisti z gobarji. . .
Bilo je sončno dopoldne in s
prijateljicam.i smo sedeli v senci
kozolca na vrhu hriba in se pogo-
varjali, kar so se ob robu gozda v
dolini »narisale«' tri kape.
»Jurčki hodijo," je rekla prija-
teljica in zakričala v gozd: »Ste
kaj našli?"
Ker nisem mogla zdržati, sem
dodala: »Zeleno ali rdečo muš-
nico?«
Iz gozda smo zaslišali:
»Bleeeee!<-
In me smo nadaljevale: »Pazi-
te, da ne pride ježek!«
»Življenje ali gobe!« ter »Živ-
ljenje ali smrt!«
Življenje ali smrt? Smejale
smo se kot neumne . . .
Odgovora ni bilo. Mislim, da so
našli gobe, in če so jih, le kdo ni
zaradi neumnih smrkelj pustil
čudovite jurčke in imel opravka
z - otroci!!?
ROMANA NOVAK. 8. b
COŠ Fran Roš
CELJE
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Atkiiia zanka
z dvema ravnima črtama razdeli kvadrat tako, da bo
v vsakem delu en trikotnik in en krog. V enem delu pa
bo poleg obeh likov še miška Atka.
Rešen kvadrat izrezi, nalepi ga na dopisnico in pošlji
na NO\T TEDNIK. Trg V. kongresa 3a. 63000 CELJE
do torka, 29. septembra. Med pravilnimi rešitvami, ki
bodo prispele pravočasno, bomo izžrebali nagnuenca
Atkine zanke, ki ga bo nagradil Aero.
Rešitev iz prejšrye številke: OČESNI ZDRA\T^IK.
Nagrado dobi: Mateja KARNIČNIK, Čečovje 54,62390
Ravne na Koroškem.
ZU. SEPTEMBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 15
CVETKE p
• Občanu K. se je od
visokih cen očitno omra-
čil um. Zastavil si je na-
mreč cilj, da se bo obul za
tristo starih jurjev. Še
več: ko mu prodajalka v
trgovini Boegrad ni mo-
gla postreči z nobenimi
čevlji, ki bi stali tako ma-
lo, jo je začel zmerjati in
vpiti. Pomiril se je šele,
ko so mu mihčniki pove-
dali, da si za tri nove tiso-
čake lahko privošči kveč-
jemu dva para nogavic.
• V petek zvečer sta se
v stanovanju v Celovški
ulici prepirala zakonca S.
Mož je bil bolj tiho, saj si
je pomagal z rokami, zato
pa je bila bolj glasna žena,
ki je vpila: Na pomoč!
Klic v sili so slišali sose-
dje, ki so poklicah milič-
nike. Ko so ti res prišli
pomagat, se je nemočna
ženska zares razhudila,
češ, kaj jih pa brigajo dru-
žinske zadeve. Ja, dobro-
ta je sirota.
• Trije delavci v Emu
so se v četrtek namenih
dobro opremiti s posodo.
Mladoletni R. O. in S. O.
iz Dola pri Šmarju ter
M. K. iz Vršnje vasi so si
pripravili štiri komplete
posode, da bi jo pretiho-
tapili iz tovarne. Niso pa
se zadovoljili z navadno,"
ampak so izbrali tisto za
izvoz. Namero jim je pre-
prečil varnostnik, ki jih je
ujel in poklical miličnike.
N.K.
Z nožem nad miličnika
Na celjskem sodišču so obsodili 26-
letno Katarino Nikolovo iz Čakovca
na tri leta in štiri mesece zapora. Ni-
kolova je bila obtožena poskusa umo-
ra in tatvine.
Nikolova je letos, 27. januarja na vla-
ku spoznala Ivana M. in z njim odšla k
njegovemu bratu Vladu M. v Letuš.
Med potjo sta pila pivo in žganje, pri
Vladu pa vino in žganje. Brata sta se
nato sprla in stepla, Nikolova pa je na
sodišču v zagovoru povedala, da se na-
daljnih dogodkov, vse do trenutka, ko
se je znašla na Postaji mihce v Žalcu,
ne spominja.
Na intervencijo v Letuš sta nekaj
pred tretjo uro zjutraj odšla miličnika
Dejan C. in Jože P. Razdvojila sta bra-
ta in Ivana M. spravila v službeni avto-
mobil tudi zato, da bi ga odpeljala k
zdravniku, ker je bil ranjen. Na zahte-
vo Ivana M. sta v avtomobil vzela še
Nikolovo. Za volan službenega vozila
je sedel miličnik Jože P., poleg njega
Ivan M., na zadnjih sedežih pa sta se-
dela Nikolova in mihčnik Dejan C.
Med vožnjo pa je Katarina Nikolova
prijela mihčnika Dejana C. za čelo, mu
potegnila glavo nazaj in ga z nožem
porezala po vratu. Miličnik je hitro re-
agiral; z desno roko je zagrabil rezilo in
ga odrinil. Tako je k sreči dobil le
manjše vreznine po vratu in roki.
Izvedenci so kasneje ugotovih, daje
bila Nikolova v tem času precej vinje-
na, saj je imela v krvi najmanj 2,6 pro-
mila alkohola. Zato jo je sodišče obso-
dilo za poskus umora v stanju bistve-
no zmanjšane prištevnosti. Za to kaz-
nivo dejanje jo je sodišče obsodilo na 3
leta in 3 mesece zapora.
Poleg tega so jo obsodih še na 2 me-
seca zapora zaradi tatvine, ker je to
noč v Letušu vzela iz torbice Martine
C. 4.750 dinarjev. Sodišče je potem obe
kazni združilo in izreklo Katarini Ni-
kolovi enotno kazen 3 leta in 4 mesece
zapora, v kazen pa so ji všteli tudi čas
prebit v priporu (od 28. januarja dalje).
Pri izreku sodbe je sodišče upoštevalo
olajševalne okoliščino - Nikolova do-
slej še ni bila kaznovana, dejanje je
storila v stanju bistveno zmanjšane
prištevnosti, upoštevali pa so tudi nje-
no težko mladost in neurejeno živ-
ljenje.
Na prvostopenjsko sodbo seje prito-
žil zagovornik obtoženke, vendar pa je
celjsko Višje sodišče menilo, da je ka-
zen primerna in da je senat pravilno
ugotovil dejansko stanje ter upošteval
olajševalne okoliščine, zato so sodbo
potrdili, pritožbo pa zavrnili.
S. ŠROT
Honorarji v
gotovini
Celjski javni tožilec je
zaradi utemeljenega su-
ma zlorabe pooblastil
zahteval preiskavo za
V. V. iz Laškega, vodjo
avto-šole pri AMD Laško.
V. V. naj bi od dnevnih
izkupičkov od prodanih
bonov za vožnje z vozili
avto-šole lani in letos for-
rnirala poseben črni fond.
Iz tega denarja naj bi ho-
norarnim inštruktorjem
plačevala honorarje v go-
tovini, tako da ni bilo po-
trebno odvesti prispev-
kov. Na ta način naj bi
oškodovala družbo za
3,27 milijonov dinarjev.
Strolfovnjaica za
»bančne posle«
Celjski javni tožilec je obto-
žil 30-letnega Rajmunda Va-
jenštajna in njegovo leto dni
starejšo ženo Dušanko. Oba
sta se skoraj leto dni preživ-
ljala z goljufijami na račun
bank.
Zakonca Vajenšt^jn sta bila
že prej obsojena zaradi ponare-
janja hranilnih knjižic. Dušan-
ka je lani prestala zaporno ka-
zen, mož pa je lani julija dobil
prosti izhod iz zapora. Ker ni
hotel nazaj za rešetke, se je od-
ločil za beg; skupaj z ženo si je
privoščil kar dolgo potovanje
po domovini.
Ker tudi Dušanka ni bila za-
poslena, sta bila, seveda, brez
denarja. Odločila pa sta se, da
se bosta preživljala na način, ki
ga najbolje obvladata - s pona-
rejanjem hranilnih knjižic.
Ukradla sta tudi tri osebne iz-
kaznice, vzela iz njih sUke last-
nikov in vstavila svoje - v dve
Rajmundovo, v eno pa Dušan-
kino. Tako opremljena sta se
odpravila nad banke.
Od lanskega julija do letoš-
njega aprila sta odprla 23 hra-
nilnih knjižic (nekaj tudi na
svoji imeni in na ime njunega
sina) v različnih bankah. Go-
ljufala sta tako, da sta v novo
knjižico najprej položila manj-
ši znesek, nato pa je Rajmund
sam vpisoval pologe, vedno v
zneskih nad 100.000 dinarjev.
Ker dobro poznata bančne
predpise, sta dvigovala le takš-
ne zneske, da po bačnih pravi-
hh ni bilo potrebno preverjati
salda, dvigovala pa sta seveda
v drugih bankah ali na poštah,
ki niso imele direktne računal-
niške povezave z banko, ki je
izdala hranilno knjižico. Na ta
način sta živela kar dobro, saj
sta v manj kot letu dni dvignila
4,75 milijonov dinarjev. Poleg
tega sta tudi precej potovala,
dokler ju niso letos v začetku
maja prijeli v Celju.
Zakonca Vajenštajn sta »po-
slovala« s skoraj vsemi banka-
mi v severozahodnem delu Ju-
goslavije.
Oba so maja letos v Celju pri-
prli (Dušanko so po poldru-
gem mesecu pripora zaradi
zdravstvenih razlogov začasno
izpustih na prostost), tožilec pa
ju bremeni ponarejanja listin
in goljufij.
S. ŠROT
Prekupčeval z
avtomobili
Pred približno mesecem
dni so priprli 40-letnega
Marka V. iz Kotorvaroša.
ki začasno stanuje v Celju.
Osumljen je kaznivega de-
janja nedovoljene trgo-
vine.
Marko V. naj bi v zadnjih
treh letih v ZRN in Avstriji
kupil najmanj šest novih
avtomobilov: štiri Opel Ka-
dete in dva Audija 80. Uvo-
zil jih je na podlagi dovo-
lenj za uvoz avtomobilov za
invahde in pa na imena
zdomcev. Gre torej za ne-
čedne posle, kakršnih so
nekaj že odkrili pri nas, ko
invalidi in zdomci le fiktiv-
no uvozijo avtomobil, de-
janski kupec pa je bil Mar-
ko V., ki je avtomobile tudi
preprodal. S takšnimi posli
naj bi zaslužil najmanj 5
milijonov dinarjev.
Poleg nedovoljene trgo-
vine je Marko V. osumljen
za kupčevanje s tujo valu-
to, osumljen pa je tudi, da
je spravil v obtok dva pona-
rejena bankovca za 100 za-
hodnonemških mark.
S. Š.
Kradli v
trgovinah
Celjski javni tožilec je za-
hteval priskavo za 22-letnega
Ranka B., 25-letnega Mirsada
B. (oba sta doma iz Krivaje,
začasno pa stanujeta v Ljub-
ljani) in 36-letnega Boža L. iz
Ljubljane. Osumljeni so veli-
ke tatvine.
Desetega septembra letos so
se vsi trije lotili Dravinjskega
doma v Slovenskih Konjicah;
Božo in Ranko sta zamotila
prodajalce, Mirsad pa je odne-
sel 4 hlače. Ta dan so se odpra-
vili še v Titovo Velenje, kjer
naj bi Ranko stražil, Mirsad pa
vzel copate v trgovini Peko, v
Nami pa naj bi vlogi zamenja-
la, vzela pa moško usn.ieno
jakno.
Iz Titovega Velenja sta se od-
pravila še v Celje v Tkanino,
kjer naj bi Ranko vzel moško
jakno, Mirsad pa stražil. Osum-
ljena sta še tatvine usrijene ja-
kne v trgovini Konusa v Slo-
venskih Konjicah. Vrednost
nakradenega blaga je 800.000
dinarjev.
Ranka in Mirsada so prijeli
in priprli, vsi trije pa so osum-
ljeni vehke tatvine.
S.Š
Potovanja v tujino
na račun LIK Savinje
V zvezi s kazenskimi postopki proti
delavcem nekdanje LIK Savinje se
širijo govorice, da mirujejo, vendar
pa so na celjskem javnem tožilstvu in
preiskovalnem oddelku sodišča de-
mantirali te govorice.
V kazenskem postopku glede pona-
rejanja periodičnega obračuna za lan-
sko prvo polletje (za tozde Pohištvo
Celje in Šempeter, Žago in Furnirnico)
in s tem v zvezi nevestno gospodarje-
nje so že zashšali vse obdolžence in
priče in je preiskava končana, spis pa
odstopljen javnemu tožilcu, ki bo od-
ločal o obtožnici. V tem kazenskem,
postopku je devet delavcev nekdanje
Savinje.
Po uvedenem stečaju je tožilec po-
dal tudi zi.'htevo za preiskavo zoper
Zvonka Perliča, Meto Krelj in Ivana
Grabrijana zaradi utemeljenega suma
kaznivega dejanja povzročitev stečaja
(da so s prekomernim zadolževanjem
v preteklem letu povzročili takšno fi-
nančno stanje v tozdih, da ti niso mo-
gli več izpolnjevati svojih obveznosti
in je bil kljub začasnemu ukrepu druž-
benega varstva uveden stečaj za štiri
tozde). V tej kazenski zadevi je pre-
iskovalni sodnik Miran Pritekelj po za-
shšanju vseh treh obdolžencev uvedel
preiskavo, ker obstaje utemeljen sum,
da so to kaznivo dejanje res storili.
Javni tožilec pa je podal še eno zah-
tevo za preiskavo; Zvonko Perlič in
Ivan Grabrijan sta osumljena grabeža
v zvezi s kaznivim dejanjem zlorabe
položaja ali pravic odgovorne osebe,
ker naj bi v letu 1984, 1985 in 1986
omogočila potovanja v tujino na stro-
ške Savinje precej ljudem (Celjanom),
ki niso bili zaposleni v tej delovni or-
ganizaciji. V tej zadevi bo preiskovalni
sodnik kmalu opravil prva zaslišanja
obdolženci so že vabljeni).
. Zaradi suma kaznivih dejanj ponare-
janja hstin, nevestnega gospodarjenja
in povzročitve stečaja je javni tožilec
zahteval preiskavo tudi zoper Franca
Kolariča in Edvarda Zorka, direktorja
Stečaj LIK Savinje ima vsaj eno
svetlo plat, če temu lahko tako reče-
mo; med stečajnimi upniki je tudi
zloglasni Agrokomerc in to je tudi
eden izmed zelo redkih primerov, da
so se drugi okoristili na račun tega
Sozda iz Velike Kladuše.
in računovodjo v Tozdu Savinje Lesna
industrija Ptuj. Ker je krajevno nepri-
stojen, je celjski preiskovalni sodnik
odstopil zadevo mariborskemu sodiš-
ču oziroma temeljnemu sodišču v
Ptuju.
S. ŠROT
PROMETNE ONEŠRECE
otrok nenadoma čez
cesto
Na Frankolovem seje pr«jšnjo
sredo zgodila prometna nesreča,
ko je 7-letni L. B. s Frankolovega
nenadoma stekel čez cesto. Z
osebnim avtomobilom ga je za-
del 22-letni Zoran Petelinšek iz
Zreč. Hudo ranjenega dečka so
odpeljali v celjsko bolnišnico.
Podobna nesreča seje pripetila
tudi v Zadržah pri Šentjurju.
Tam je 44-letn! voznik kolesa z
motorjem Stanislav Fajsiz Šent-
jurja zbil 5-letnega L. M. iz Zadrž,
ki je nenadoma skočil čez cesto.
Sopotnica umrla v
bolnišnici
v celjski bolnišnici je podlegla
poškodbam 54-letna Alojzija Tr-
din iz Titovega Velenja. Hudo se
je ranila v prometni nesreči v po-
nedeljek zvečer, ko je avtomobil,
ki ga je vozil njen mož, v Vinski
gori zaneslo s ceste. Vozilo je za-
delo v zaščitno ograjo in se prevr-
nilo. V nesreči se je hudo ranil
tudi voznik.
Traktor ga je
pokopal pod seboj
Na Urbanovem hribu pri Gori-
ci je v soboto dopoldne 22-letni
Zdenko Brečko iz Gorice pri
Slivnici s traktorjem vlačil drva.
Ni še ugotovljeno ali je vozil pre-
hitro, ali so se zataknila dr/a, pri-
peta z jekleno vrvjo, da se je trak-
tor prevrnil in pokopal voznika
pod seboj. Hudo ranjenega so od-
peljali v celjsko bolnišnico, kjer
je nekaj ur kasneje umrl.
Neprevidno zavijal
Na magistralni cesti v Zrečah
je v sredo zvečer tovornjak, ki ga
je vozil 34-letni Jože Žagmajster
s Frankolovega, zbil 18-letnega
motorista Jožeta Fijavža iz Sko-
marij. Fijavž je v križišču napač-
no zavijal v levo Tovornjak ga je
zadel in potiskal motor z vozni-
kom še dvajset metrov.
Avtomobil Izsiljeval
prednost
v križišču Kidričeve in Jenko-
ve ulice v Titovem Velenju je
voznik osebnega avtomobila 51-
letni Milan Golob zavijal v levo
in pri tem izsiljeval prednost voz-
niku kolesa z motorjem, 17-letne-
mu B. R. iz Topolšice. Pri trčenju
seje hudo ranil sopotnik na kole-
su, 16-letni D. C. iz Šoštanja.
16. STRAH-NOVI TEDNIK
24. SEPTEMBER \^
Igralci Aera dobro pripravljeni
v soboto se pričnejo teltmovanla ¥ II. ZRL
v soboto bodo s polno paro
pričeli novo rokometno sezo-
no rekometa.ši, ki nastopajo v
II. zvezni rokometni ligi. Ce-
ljani, ki so redni gostje te lige
že nekaj let bodo letos štartali
na najvišje mesto. Če jim bo
to uspelo, pa bomo izvedeli
14. maja prihodnje leto, ko bo-
do odigrali zadnje srečanje z
Varteksom iz Varaždina.
Celjski rokometaši so se na
letošnjo sezono dobro priprav-
ljali. Trenirali so na Rogli, odi-
grali so pet prijateljskih te-
keoi, kjer so štiri srečanja do-
bili, eno izgubili, udeležili so se
tudi štirih turnirjev (v Trbov-
ljah, Celovcu, Sevnici in 6. tra-
dicionalnega turnirja Libertas,
ki ga organizira rokometna
zveza Sicilije).
Minulo sezono je bilo v celj-
skih vrstah precej poškodova-
nih igralcev. Le-ti so okrevali
in so v pripravljalnem obdobju
že uspešno riastopili. Poškodo-
van je le še Šeško, mladi Robi-
da, ki se je vrnil iz služenja
vojaškega roka, pa ima težave
s poškodovano nogo, zato je
njegov nastop še vprašljiv. V
lanski sezoni so rokometaši
Aera z oslabljeno ekipo osvoji-
li 21 točk, kar pomeni, da so
osemkrat zmagali, petkrat so
igrali neodločeno, devetkrat
pa so iz igrišča odšli poraženi.
Letos bo, upajmo, drugače.
Celjske vrste sta okrepila An-
derluh in Toplak, odšel je od-
lični Banfro. Letos bodo nasto-
pali pod taktirko Toneta Gorši-
ča naslednji igralci: Miran Ka-
pitler, Igor Razgor, Igor Do-
beršek, Mišo Toplak, Vito Sel-
čan. Tomaž Kleč, Miran Šeško,
Mitja Robida (ko bosta okreva-
la), Tomaž Jeršič, Stanko An-
derluh, Tomaž Čater, Aleš An-
žič, Uroš Privšek, Aleš Franc,
Danilo Kovačič in Boštjan
Strašek. Tehnični vodja ekipe
bo Rado Petru.
V soboto se bodo ob osem-
najstih pomerili z Veležem v
dvorani Golovec. V jesenskem
delu prvenstva bodo zadnje
srečanje odigrah 12. decembra,
nato pa bodo do 27. februarja
»počivali«. Vstopnina za ogled
tekem bo letos 1000 dinarjev.
Rokometaše Aera čaka letos
še tradicionalni turnir za na-
grado Celja, ki bo predvidoma
27. oziroma 28 novembra. Tur-
nirja se bodo udeležili poleg
Celjanov še zagrebški Medveš-
čak. Sloga Bosnaprevoz, po za-
gotovilih vodstva pa tudi Me-
taloplastika.
Andrej Šušterič, predsed-
nik izvršnega odbora RK
Aero: »Rokometaši Aera so se
v nedeljo vrnili iz uspešne eno-
tedenske turneje po Siciliji,
kjer smo bili gostje italijanske-
ga prvaka Ortigia iz Siracuse,
kjer je trener Bojan Levstik.
Prve štiri dni smo preživeli v
Siracusi na Siciliji, kjer smo
poleg vsakodnevnih dopol-
danskih treningov odigrali tu-
di tri prijateljske tekme z gosti-
telji ter kljub nekaterim obole-
lim (Razgor, Selčan) in poško-
dovanim Šeškom, prikazali za-
dovoljivo igro z dvema zmaga-
ma (28:23 in 23:14) ter enim po-
razom (19:23). Skupno je na
teh srečanjih dosegel največ
zadetkov Anderluh 15, mladi
Jeršič pa kar 14. Bivanje na
Siciliji smo zaključih v Paler-
mu, kjer smo se na povabilo
rokometne zveze Sicilije ude-
ležili 6. tradicionalnega turnir-
ja Libertas. Razen poškodova-
nega Šeška so tokrat nastopili
vsi igralci in premagali vse na-
sprotnike ter osvojili prvo me-
sto. Rezultati posameznih sre-
čanj so: Aero: rerpezentanca
Sicilija 41:25j Aero: Messina
(trener Jože Sile) 29:22, Aero:
Ortigia 23:18. Največ zadetkov
sta dosegla Anderluh 14 in
Razgor 15. Tudi trener Goršič
je bil z nastopom Celjanov na
Siciliji zadovoljen, saj je veči-
na igralcev in vratarjev (Anžič,
Kapitler, Strašek) prikazala
dobro formo, ki pred prven-
stvom v soboto, obeta boljše
rezultate kot v minuli sezoni.«
NATAŠA GERKEŠ
Podpis sporazuma med košarkarji in Merxom
že v zadnji številki smo zabeležili, da sta Košarkaški klub Celje in Sozd Merx Celje podpisa
samoupravni sporazum po katerem bodo košarkarji dve leti nosili ime te delovne organizacij)
Vrednost tega sporazuma za eno sezono je 12 milijonov din, s tem da bodo to vrednost tud
revalorizirah. Merx pa je v vodstvu kluba delegiral tudi štiri člane, ki bodo pomagali pri vodei^
kluba in pridobivanju sredstev. Na fotografiji Edija Masneca predsednik KPO Merx Franc Banj
predsednik KK Celje Jože Geršak s stiskom rok potrjujeta podpisani sporazum.
Priznanja mladim športnikom v šolah
Tudi letos so pri Centru šol-
skih športnih društev Slove-
nije podelili priznanja naj-
boljšim na področju šolske te-
lesno kulturne vzgoje za
prejšnje šolsko leto. Med na-
grajenci je mnogo šolskih
športnih društev s celjskega
območja.
^ Jako so zlato plaketo Centra
ŠŠD Slovenije dobih šole s pri-
lagojenim programom Pohor-
ski odred Slovenske Konjice
in Bratov Simončič Rogaška
Slatina, med srednjimi šolami
Tehnična srednja šola Maršal
Tito Celje, Pedagoška šola Ce-
lje in Družboslovna šola Celje,
med osnovnimi šolami pa
V. Vlahovič, T. Velenje, OŠ
bratov Mravljak T. Velenje, Bi-
ba Ročk Šoštanj. OŠ Fran Roš
Celje, OŠ Dušan Jereb Slov.
Konjice, OŠ Boris Vinter Zre-
če, OŠ B. Kidrič Rog.. Slatina.
OS F. Vrunč Celje, OS G. Šihh
T. Velenje, OŠ S. Slander Pre-
bold, OS K. Destovnik Kajuh
Šoštanj, OŠ A. Aškerc T. Vele-
nje, OS I. Kovačič Efenka Ce-
lje, OŠ M. Pintar Toledo T. Ve-
lenje. OŠ Štore, OŠ E. Kardelj
Poljčane, OŠ Peter Šprajc Jur
Žalec, OŠ P. Trubar Laško in
OŠ Bratov Letonja Šmartno
ob Paki.
Za posebne dosežke je bilj
nagrajeno šolsko športno dru.
štvo na tehnični šoli Maršal Ti.
to v Celju.
Priznanja za organizatorsko
delo v ŠŠD s celjskega območ-
ja pa so tokrat dobili Simonj
Leskovar in Simona Naglosi
obe OŠ V. Vlahovič T. Velenjt
Saša Pisanec Zdravstvena šol;
Celje, Robi Robernik Oi
F. Vrunča, Slivnica pri Šen:.
jurju. Rudi Štojs Šempeter v
Savinjski dolini, Tina Veligr.
šek Griže in Branka Urlep 0;
E. Kardelj Poljačane.
NA KRATKO
Turnir »Igrajmo
rolcomet«
v soboto bo ob 10. dopoldne v
dvorani Golovec živo. Zbralo se
bo 12 ekip mladih rokometašev
na tradicionalnem turnirju
»Igrajmo rokomet«. Med sabo
bodo moči pomerili rokometaši.
ki so rojeni leta 1975 in kasneje.
Finalne tekme se bodo pričele ob
štirinajstih, okoli sedemnajstih
pa bo proglasitev rezultatov.
strelci v Splitu
Na državnem prvenstvu v Spli-
tu je nastopila tudi peščica strel-
cev iz celjske regije. Najuspeš-
nejši je bil član Kovinarja iz Štor
Branijo Malec, kije osvojil 4. me-
sto za malokalibersko puško v
trostavu. Medaljo je zgrešil v zad-
njih dveh strelih kleče, ko je za-
ne\ ie dve šestici, saj bi sicer ob
normalnem zaključku postal dr-
žavni pi-vak. Toda kaj, ko te špot-
na sreča včasih zapusti. Med čla-
nicami so celjanke ekipno zased-
le 5. mesto v sestavi Vesna Čuček
437, Alenka Pavlin 457 in Barba-
ra Jager 484 krogov, kar je bilo
dovolj za osvojitev 6. mesta med
posameznicami. Solidna sta bila
še Ervin Seršen, ki je nastreljal
499 krogov in Jože Jeram 490.
TONE JAGER
Tekmovanje v
orientaciji
v okviru Planinskega društva
Zabukovica deluje zelo močna
ekipa, ki tekmuje v orientaciji.
Po uspehih, ki so jih dosegli spo-
mladi, med drugim so dosegli pr-
va mestana republiškem prven-
stvu na Šmohorju. nadaljujejo z
uspehi v jesenskem delu tekmo-
vanj. Na tekmovanju za pokal
ŠID-a v Vojvodini je Bojan Jev-
ševar v kategoriji M-18 a dosegel
drugo mesto Marjan Lorenčak, v
kategoriji M-17 prav tako drugo
mesto, Nuša Hribarje bila v svoji
kategoriji Z 18 prva. Srečko Mo-
horko je bil v kategoriji M-18 a
štirinajsti. Izredni rezultati ob
dejstvu, daje bilo to tekmovanje,
na katerem so tekmovali tekmo-
valci iz cele Jugoslavije. Ti tek-
movalci so tudi glavni organiza-
torji za Milovanovičev memorial.
ki bo 4. oktobra pri jami Pekel.
Izkušnje pri tekmovanjih bodo
vsekakor pripomogle, da bo tudi
to vseslovensko tekmovanje
uspelo.
FRANC JEŽOVNIK
Celjani v Dolomitili
Od 17. do 20. septembra so se
celjski alpinisti mudili v italijan-
skih Dolomitih. Obiskali so gru-
po Sella. Tri naveze so v tem času
opravile dvajset vzponov.
17. 9. sta se Čanžek in Ivakič
najprej odpravila v Vinatzerjevo
smer v zahodni steni Tretjega
stolpa. Smer nosi oceno V, IV,
V-, 350 m, zanjo pa sta porabila
dve uri. Ključ smeri predstavlja
zajetna streha tik nad Spiralno
polico. Za povratek z vrha stolpa
pa je bilo treba preplezati še Obi-
čajni pristop, z oceno IV, III - 280
m.
Navezi Slapnik-Zorko in za-
konca Povše pa so se odpravili v
SZ greben Tretjega stolpa, ki no-
si oceno IV. lli, 400 m. Smer so
preplezaliv treh urah, imeli pa so
nekaj težav z orientacijo, saj so
jih na dveh mestih zavedli klini,
ki so vodili do nepreplezljivih
plošč.
Nasledni dan so se vse tri nave-
ze odločile obiskati južno steno
Prvega stolpa. Tam potekajo le-
pe smeri v navpičnih ploščah in
pečeh. Ker pa so bile vse težje
smeri že zasedene, sta se navezi
Slapnik-Zorko in Povšeta, od-
pravili v JZ poč z oceno IV AO,
III, IV, 140 m, Čanžek in Ivakič
pa v Trenkerjevo poč z oceno V-,
III, IV, 180 m. Za obe smeri je
značilno, da je skala gladka in
izrabljena zaradi obiska mnogih
plezalcev.
V soboto sta se Čanžek in Iva-
kič odpravila v južno steno Ci-
avazes. Da pa sta prišla do vstopa
v smer sta najprej splezala JZ
poč v Prvem stolpu in šele nato
sta pričela s plezanjem v smeri
Vinazer. Smer je ocenjena V +
AO, IV, -V ter je dolga 240 m.
Zanjo sta porabila dve uri, nato
pa še eno uro za tri spuste z vrha
stene.
Drugi dve navezi pa sta v isti
steni ponovih smer Rampa z oce-
no IV, III, 300 m.
IZTOK IVAKIČ
Najboljši strelci v
Rečici pri Lašicem
Tako kot vsako leto so tudi le-
tos pripravih prizadevni strelci
SD D. Poženel v Rečici pri La-
škem tradicionalno tekmovanje,
katerega seje udeležilo večje šte-
vilo najboljših slovenskih strel-
cev, pomerili pa so se tudi novi-
narji. Z MK pištolami je nastopi-
lo več kot 70 tekmovalcev. RezUl-
• tati: MK pištola proste izbire čla-
ni ekipno 1. Kranj, 3. Unior Zre-
če, 4. Mrož T. Velenje itd., posa-
mezniki 1. Emil Serafin Olimpija
Ljubljana, 4. Marjan Brezovšek
Unior Zreče. MK pištola stan-
dard člani ekipno: 1. Kranj, posa-
mezno: 1. Franc Peternel ml.
Kranj, 2. Jože Teržan Celje (po
mnogih letih se je iz Ljubljane
vrnil v Celje), MK hitrostrelna pi-
štola ekipno: 1. Kranj, posamez-
no: 1. Franc Peternel st. Kranj
(oba Peternela sta bUa tudi ude-
leženca mnogih mednarodnih
tekmovanj in olimpijskih iger), 5.
Vinko Lavrinc Rečica pri La-
škem. MK standard pištola člani-
ce: 1. Denis Bola T. Velenje, 2.
Helenca Lavrinc, 5. Leonida
Gozdnikar, oba Rečica pri La-
škem, MK pištola serijske izdela-
ve člani ekipno: 1. Kranj, 2. SD
Celje, posamezno: 1. Franc Pe-
ternel st. Kranj, 4. Vinko Lavrinc
Rečica. 5. Zoran Lah, 7. Jože
Štrajher, 8. Marjan Dobovičnik
in 9. Jože Teržan, vsi SD Celje.
Novinarji strelci v
Rečici pri Laškem
Prizadevni člani SD D. Poženel
v Rečici pri Laškem bodo 9. in
10. oktobra na svojem strelišču
pripravili republiško tekmova-
nje novinarjev. Skupaj z mnogi-
mi telesnokulturnimi delavci
Slovenije se bodo pomerili v
streljanju z MK pištolo standard
in MK puško.
Živa Cankar državna
prvakinja
Na Savi od Medvod do Tacna
je bilo državno prvenstvo na div-
jih vodah, kjer je v kajaku med
članicami zmagala ena posled-
njih aktivnih članic društva za
šport na vodi Nivo Celje Živa
Cankar in postala državna prva-
kinja. Njena sestra Lučka je
osvojila tretje mesto.
Teniško prvenstvo
Zlatarne Celje
Teniški klub Zlatarne Celje je
pripravil klubsko prvenstvo, kjer
je sodelovalo 94 tekmovalcev v
petih kategorijah. Med člani je
zmagal Rok Vengust, ki je v fina-
lu premagla Roka Vebra 6:3, 7:6,
med članicami Vaška Sazonov,
ki je ugnala Natašo Strašek 6:1,
6:0, med moškimi pari sta bila
Furlan - Vučer boljša od Ven-
gust - Jagrič 4:6, 6:4 in 7:5, med
članicami sta slavili Sazonov -
Strašek proti Vučer - Prelog 4:6,
6:4 in 6:3, medtem ko je med pi-
onirji do 12 let zmagal Iztok Jure-
nec, ko je v finalu premagal Gre-
ga Cizeja 6:1 in 7:6.
Uspeh Boštjana
Doberška
v Sphtu je bil finalni masters
turnir v tenisu za igralce do 12
let, kjer so nastopili najboljši s
predhodnih zveznih tekmovanj.
Med šestnajstimi tekmovalci je
solidno 11. mesto osvojil Celjan,
član TK Zlatarne Boštjan Do-
beršek.
PrvJ poraz hokejistov
doma
Hokejisti Cinkarne Celje so po
zmagi v 1. kolu v Beogradu proti
ekipi iz Skopja prvič zaigrali do-
ma proti Vojvodini in izgubili
3:5. Gostje so povedh z 0:2, Celja-
ni izenačili in povedli 3:2, vendar
vseeno izgubili pomebno tekmo.
Strelci so bili Kuczinski. Grabler
in Žolek. Pred okoli 1000 gledalci
so tekmo sodih Džokič iz Beo-
grada ter Celjana Zorko in Pin-
ter. V 3. kolu morajo celjski ho-
kejisti na težko pot k enemu iz-
med fovoritov za prvo mesto v
letošnjem državnem prvenstvu
Kompas Olimpiji v Ljubljano.
MARJAN SORŠAK
Solidna Štrlič in
Leber
Na Jesenicah je bil republiški
kvahfikacijski turnir v namiz-
nem tenisu, kjer sta nastopila tu-
di mladinca Športnega društva
Ingrad Celje,_ sekcija za namizni
tenis. Toni Štrlič in Sebastjan
Leber. Slednji je med mladinci v
kategoriji A osvojil odlično 4.
mesto, medtem ko je bil Toni
Štrlič med mladinci B (v tej kate-
goriji nastopa prvič), deseti.
Kros za »Celjski
keric«
Zveza telesnokulturnih organi-
zacij Celje bo v torek, 6. oktobra
pripravila eno izmed akcij za
Celjskega kerlca in to tekmova-
nje v krosu, ki bo na livadi pri
delovni organizaciji Aero. Prija-
ve sprejem.a organizator do 6. ok-
tobra, veljale pa bodo le tiste s
priloženimi 200 dinarji. Tekmo-
valci bodo nastopili v petih sku-
pinah (po dveh članice in člani
ter starejši člani), proga pa bo za
članice dolga 1500, za člane pa
2000 metrov.
Športna rekracija v
namiznem tenisu
Kmalu se bo začelo občinsko
sindikalno prvenstvo v namiz-
nem tenisu za člane, članice in st.
člane. Vsaka delovna organizaci-
ja lahko do 10. oktobra prijavi
neomejeno število tekmovalcev,
za vsakega pa mora nakazati po
1500 din. Če tega ne bo storila v
predpisanem roku, tekmovalec
ne bo imel pravico nastopa.
Orugo kolo
rokometašev in dva
poraza
v republiški moški ligi je bil
derbi v Cerknici, kjer je Šoštanj
po raztrgani igri izgubil z doma-
čim Inlesom 25:24. Najboljša
strelca sta bila Ocvirk 8 in Požun
7. Šoštanj je na 5. mestu, v 3. kolu
pa igra doma z Ajdovščino, ki je
šesta.
V ženski republiški ligi je Era
Šmartno v Škofijah izgubila z
Burjo 26:13, najboljši strelki sta
bili Pavičeva in Boletova, vsaka
pa je dala po šest golov. Na le-
stvici je Era Šmartno četrta, v 3.
kolu pa jo čaka težak nasprotnik,
vodeča ekipa Kranja. Srečanje
bo v Šmartnem.
ŽOGA JE OKROGUi
Republiška liga: oddigrah so 5. kolo; dve ekipi s celjskega
območja sta zmagali, dve pa izgubili. Ingrad Kladivar je gosto-
val v Murski Soboti in izgubil z Muro 3:1. strelec častnega
zadetka pa je bil B. Bevc. Elkroj iz Mozirja je dosegel prvo
zmago, ko je doma s kar 5:1 premagal novinca v ligi Steklarja iz
Rogaške Slatine. Strelci za Elkroj so bili Skrbinek, Erm.enc,
Marinček, J. Knez in Hren, za goste, ki so celo povedli, pa
Košutič. Velenjski Rudarje domia s 4:0 premagal Izolo, strelci
pa so bili Jalušič 2, R. Kotnik in Cvikl. Trenutno je na lestvici
najbolje uvrščen velenjski Rudar, ki je sedmi, ostale tri ekipe
pa so na začelju: Elkroj dvanajsti, Ingrad Kladivar trinajsti in
Steklar zadnji, štirinajsti.
Vzhodna območna liga 4. kolo: lepo presenečenje je pripra-
vil žalski Partizan, ki je zmagal v gosteh proti Fužinarju na
Ravnah 0:1, medtem ko sta Dravinja in Šmartno izgubila.
Šmartno s Kovinarjem 3:1, Dravinja pa s Partizan Slovenj
Gradec 1:0. Zanimivo je, da so tokrat vse tri ekipe gostovale.
Po 4. kolu je 5.-6. Partizan Žalec, 7.-9. pa Dravinja in Šmartno.
Medobčinska nogometna zveza Celje člani 1. kolo: Šmarje-
Orhca 5:2, Kovinar - Odred 2:2, Celulozar - Opekar 1:0, Svo-
boda Brežice - Steklar Hrastnik 5:0 in Rudar Senovo - Papir-
ničar Radeče 4:3. 2. kolo: Orlica - Papirničar bo 24. septembra.
Steklar Hrastnik - Rudar 6:1, Opekar - Svoboda 6:3, Odred -
Celulozar 2:2 in Šmarje - Kovinar 1:3. Pari 3. kola 26. septem-
bra: Kovinar - Orlica, Celulozar - Šmarje, Svoboda - Odred,
Papirničar - Steklar, medtem ko bo tekma Pudar Senovo -
Opekar 30. septembra. Kadeti 1. kolo: Dravinja - Steklar 9:0,
Kovinar - Elkroj 3:0 b. b , Papirničar - Era Šmartno 5:1, Ingrad
Kladivar - Rudar Titovo Velenje 2:2, Usnjar Šoštanj - Partizan
Žalec 4:1, Steklar Hrastnik pa je bil prost. Pionirj vzhod 1.
kolo: Dravinja - Zreče 1:7, Steklar - Opekar 2.;^2, Ingrad Kladi-
var - Loče 6:0, pionirj zjdiod Era Šmartno - Žalec 1:2, Rudar
Titovo Velenje - Usnjar Šoštanj 5:1 in Ohmp - Elkroj 3:0 b.b.,
pionirji Posavje Rudar Senovo - Celulozar Krško 2:1, Papirni-
čar Radeče - Steklar Hrastnik 3:0 in Svoboda Brežice - Odred
Kozje 10:0.
T. VRABL
Samo šestdeset dopisnic
v 92. šahovski nagradni igri smo dobili 60 dopisnic z 52
pravlnimi odgovori. Nagrigenci so: Martina Tovornik, Zidan-
škova 19, Celje, Stanka Levstik, Črnomeljska 28, Kočevje in
Drago KraJnc, Dvor 37, Šmarje pri Jelšah. Nagrajence je izžre-
bala mlada šahistka, članica SK Žalec sicer pa doma iz Šmaij^
pri Jelšah, Anja Čebular.
Skrivnostni gost je bil dr. Vojko Musil iz Maribora, ki ga j«
odkril Miloš Rovšnik, Zoisova 1, Celja. Nagrade lahko vsi dvig-
nejo v roku 30 dni v našem naročniško oglasnem oddelku.
ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA      93
Anatolij Karpov si bo skušal v Sevilli v dvoboju
s Kasparovom povrniti naslov svetovnega
prvaka. Doslej je to uspelo le (dvema prvakoma.
Katera sta to bila?
Mihail Botvinik
Emanuel Lcuker
Aleksander Aliehin
Kupone sprejemamo do 10. oktobra, nagra-
juje pa Cinkarna Celje.
SEPTEMBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Matej Lenasi, zadnje čase
tudi -en mož - en orkester«
je na Ostrožnem odprl ko-
piisijsko proda^ialno in kot
ložo ima kar veliko dela ta-
1(0 z elektroakustičnimi
aparati kot tudi z drugimi
proizvodi. Zato ga velja
obiskati, ce kaj starega pro-
dajate ali kupujete • An-
sanibli za večje prireditve
radi posežejo po pomoči
drugih glasbenikov. Tako
jenu ptujskem festivalu na-
stopil z ansamblom Šaleški
fantje tudi Marjan Pohlin,
sicer član Laškega instru-
mentalnega kvinteta • Pro-
dukcija RTV Ljubljana bo,
po zadnjih novicah, plošče
v bodoče tiskala na Mad-
žarskem. Za manjše denar-
je boljša kvaliteta • An-
sambel Venus seje po dalj-
šem času ponovno predsta-
u! na obrtnem sejmu z >no-
\im programom in novim
ozvočenjem« - Stekle so
tudi že priprave na 15. revi-
jo domačih ansamblov v
libojah, ki bo 22. novem-
bra. Letos so povabili 20
msambloviz vse Slovenije,
pravico nastopa pa imajo
seveda tudi ansambli iz žal-
ske občine • Pred tremi
desetletji so v Kompolah
pn Štorah ustanovili na-
rodnozabavni kvintet, ki je
bo nekaj letih razpadel.
fVendar se bivši člani vse-
eno zberejo vsako okroglo
obletnico in proslavijo ju-
bilej. >^Fešta« pač mora biti
• SKUC ROPOT napove-
duje za soboto v dvorani
Študentskega naselja kon-
cert Henryja RoUinsa in
figovega Banda •
Pfiartm Krpan v Cellu
KLiUBu le še enkrat uspelo razgibati Celjane
Trenutno najpopularnej-
še slovenska skupina, Mar-
tin Krpan, je minuli petek
koncertirala na dvorišču
celjskega Spodnjega gradu.
Organizatorji iz celjskega
KLjUBA so prodali več kot
tisoč vstopnic, obenem pa
jim je povsem uspelo zago-
toviti red in ponuditi mla-
dim nekaj prave zabave.
Mladinci iz Centra za klub-
sko dejavnost so zadnja leta
edini, ki uspevajo vrstnikom
nuditi vsaj nekaj zanimivej-
šega od posedanja po gostil-
nah in kung-fu filmov. Prav-
zaprav scjže dolgo trudijo, da
bi v Celju našh prizorišče za
prireditve in zabavo mladih
saj v KLjUBU za koncerte ni
dovolj prostora, dvorana Go-
lovec pa je predraga in tudi
neprimerna za pristnejše
vzdušje.
Dobra dva tedna so se do-
govarjali z občinskimi mož-
mi, končno pa so slednji le
dali zeleno luč za koncert na
dvorišču bivše vojašnice.
Zdaj je seveda pričakovati
proteste tistih nekaj bližjih
stanovalcev Zidanškove uh-
ce, če bomo v Celju šli mimo
tega, pa je seveda veliko
vprašanje. Da bi Spodnji
grad vendar ostal stalen pro-
stor za takšne in podobne
prireditve, pa povejmo le, da
v Ljubljani dopuščajo takš-
ne stvari celo v Križankah,
katerih okolica je dosti bolj
nastanjena.
Vlado Kreslin in druščina
so na koncertu potrdili svoj
sloves dobrih in zanesljivih
muzikantov, mlajši in starej-
ši mJadinci pa so navdušeno
peli z bendom.
Pohvahti velja tudi milico,
ki tokrat okoli prizorišča ni
paradirala s cucki in marica-
mi, tako da nismo imeh ne-
prijetnega občutka, kot vse
prevečkrat na Golovcu, daje
treba ročk and roll strogo za-
stražiti, da sam sebi česa ne
naredi.
BRANE PIANO
Skupina Epidemic.
Foto: EDO EINSPIELER
V Žalcu so ostali
brez prave publiice
Dolga dva meseca je v Celju
in okolici vladalo mrtvilo, ta-
ko v kulturi, kot glasbi. Nič
presenetljivega, če je septem-
ber popolnoma drugačen. Po-
leg tradicionalnega Obrtnega
sejma, ki je sam po sebi dogo-
dek »vreden pozornosti«, seje
v Celju začelo premikati tudi
na koncertnem področju.
V soboto 19. 9. je bil v Žalcu
GLASBENI FESTIVAL, toda
dan prej je v Spodnjem gradu
koncentiral znani Martin Kr-
pan, ki je okupiral domala vso
celjsko mladež. V Žalcu so ta-
ko ostali brez prave publike,
čeprav zgoraj navedeno dej-
stvo ni edino, ki je mladino od-
vrnilo od obiska. Sama ura fe-
stivala, začel seje ob 17-ih. vse-
kakor ni primerna za tovrstne
manifestacije oziroma prire-
ditve.
Skupine: PHONE-BOX
VANDALS (prejšnji Juhuhu
stric Vinko in njegovi), EPI-
DEMIC, KLADIVO, KONJ in
VODA ter JAVNA VAJA z
Breclom na čelu očitno niso
dovolj zanimive, da bi privabi-
le širši krog poslušalcev. PHO-
NE-BOX VANDALS so s spre-
membo imena verjetno hoteU
poudariti svojo preusmeritev v
heavy metal. Zaigrali so dva
»komada«, kar je bilo vseka-
kor premalo, da bi pustili kak-
šen globlji vtis. EPIDEMIC so
mladi fantje, dokaj neznani pri
občinstvu, vendar pa so poka-
zali dovolj energije, ki je za to-
vrstno glasbo-trasch metal -
nujno potrebna. Od njih še lah-
ko pričakujemo kaj več. KLA-
DIVO, KONJ in VODA so bih
po večih letih znova na odru.
Zaigrali so nekaj starih viž in
festival seje s tem tudi uradno
končal. JAVNE VAJE m bilo
na spregled, kar verjetno nihče
ni obžaloval: morda basist te
skupine Aleš Jošt, ki je edini
prišel. Zagotovo z dobrim na-
menom.
Glasbeni festival v Žalcu je
pokazal, da se na tradiciji ne da
graditi, temveč je potrebna ori-
ginalnost in svežina.
E. EDO
18. STRAN - NOVI TEDNIK
24. SEPTEMBER
»Športno« O sejmu
stane Mele, sekretar občinske partijske organi-
zacije je močno razkuril Jožeta Kuzmo, vodjo
oddelka za sejme v Zavodu Golovec, ko je rekel, da
sejma obrti ne morejo pripravljati isti ljudje kot
športne prireditve. In da se »občinska ekipa«
zaveda, da je treba sejem pripraviti drugače.
Organizatorji sejma zdaj res pričakujejo, da bo v
»polčasu« po sejmu »občinska ekipa« res odigrala
potrebno »tekmo«.
Kako razložiti '
Jože Strle, predsednik slovenskeg^a
komiteja za drobno gospodarstvo je
na posvetu v Celju mnoge presenetil s
trditvijo, da je pri nas še premalo bife-
jev. Občinarji so to vsaj molče še neka-
ko sprejeli.
Toda, kako to razložiti nekaterim
(našim) ženam!
Razlilo
Na celjskem sejmu je bilo veliko pro-
dajalcev konfekcije. Oblačila pa so si
bila čudno podobna.
Mnoga so se razlikovala le po eti-
ketah.
No - pa saj lahko tudi po naših buti-
kih najdemo »unikate«, ki jih lahko
kupujemo tudi v tujini.
Polovičarsko
Upajmo, da udeležba
na posvetu o razvoju
obrti, na katero so bili
vabljeni predsedniki ob-
činskih izvršnih svetov,
ne pomeni tudi resnič-
nega odnosa po obči-
nah do obrti. Udeležba
izvršnikov je namreč bila
klavrna; enaka ocena
velja za tiste s celjskega
območja. Za Celje pa bi
lahko veljala po tem
ocena, da se stvari lote-
vajo polovičarsko.
Celjski izvršnik Miloš
Pešec je namreč bil le na
polovici posveta.
Več ko je raznih pomanjkljivosti - večje bo pomanjkanje.
v Celju, ali Tremarjih ?
Kje naj čistilna bo naprava -
razmišlja resno zdaj,
mnogih že občanov glava.
Zakaj toliko bi si le belili glave?
Važno je, kaj se zlilo bo v valove Savel
Ozimnica 87
Letos je zelo veliko zanimanje za nakup svinjskih
polovic.
Optimisti pravijo, da je to znak, da ljudje le še
imajo denar. Pesimisti pa pripominjajo, da to doka-
zuje, da si ljudje ne morejo več privoščiti celega
prašiča.
Preblisk ob
sejmu obrti
Leta se spreminjajo]
misli nekaterih odgovoi
nih pa ostajajo iz leta
leto iste.
Razmere tudi.
V premislek
Je res najpomembne
je, da posnemamo tuje
modele?!
Pomembneje je, da
posnemamo delo!
FRAN SALESKI-FINZGAR
37
II. del
Pod svobodnim soncem
Magična luč je povečala sijaj zapon, zlatih uhanov, dra-
guljev, vdelanih v narokvice, jantarja, koravd in snežno
belih koščenih glavnikov. Stotero željnih oči seje paslo
z naslado po tem lišpu in tiha zavist se je dvigala v
dušah, kadar je bogata trgovka segla po dragocenostih
in jih izročala sužnji v mahagonijevo skrinjico.
»Na samem svetem dvoru nimajo lepšega nakita!«
Cirili je nehote ušla polglasno ta sodba, ki so jo pre-
stregle deklice v njeni bližini in jo šepetale sosedam.
»Na svetem dvoru nimajo lepšega!«
Cirila seje prestrašila. Zato je hitro popravila sodbo in
govorila glasno: -
»Na svetem dvoru, pravim. Toda sveta despojna, ha,
to so smeti, če bi videli njeno krasoto!«
Tedaj je sužnja začutila, kako so se zapičile vanjo
drobne oči trgovčeve. Ozrla se je vanj. Po hrbtu jo je
spreletel mraz, mravlje so zagomazele po vseh udih in
splašena je iskala gazi, da bi utekla. Trgovec pa ji je
prijazno namignil, prijel z dolgimi, šiljastimi prsti zlato
zapestnico, dva zvita delfina, posuta po luskinah z beri-
Iji in topazi, za oči dva granata, in jo divgnil proti luči, da
je za blestelo.
»Samo sveta despojna nosi lepšo zapestnico! Resnico
govoriš! Ali si uganila resnico ali si jo spoznala na
dvoru?«
Cirila je zbirala moči in se pritajevala, da bi ne izdala
razburjenosti. Zakaj v trgovcu je spoznala evnuha Spiri-
diona.
Ko je bežal Epafrodit in je Numida v Toperu poiskal
Ireno, da ji je povedal o Iztokovi rešitvi in Grkovem
begu, ni omenil Spiridiona. Zato je sužnja slutila v njem
dvornega vohuna, ki je pod krinko trgovca poslan od
despojne, da stika za Ireno.
Ko pa je trgovec vprašal, ali je bila na dvoru, se je
razveselila, misleč, da je ni spoznal.
»Cirila je živela na dvoru,« se oglasi žena najbogatej-
šega trgovca. »Sužnja je dvorjanice Irene, ki biva med
nami!«
Sužnja bi rada stegnila roko in pritisnila bogati gospe
dlan na usta. Ali bilo je prepozno. Videla je, kako seje
evnuh začudil, kako sklenil roke na prsih in se priklonil,
da je s čelom skoraj dosegel razloženo zlatnino.
»Jasno dvorjanico iz svetega Bizanca imate! O Toper,
raduj se časti neizmerne! Povej, sužnja, prejasni gospo-
darici, da se ji klanja trgovec Teofil iz Soluna in prosi, če
bi smel pred njeno, od sijoja presvete despojne ožarjeno
lice. Nevredni hlapec je srečen, če sme poljubiti nogo
tisti, kije hodila z ns^jvečjo despojno vesoljne zemlje!«
Gospe in dekice so se ob trgovčevih besedah prikla-
njale, kadarkoli je izrekel Spiridion-Teofil ime
despojne. Cirila je bila zbegana. Priklanjala se je po
dvornih šegah, kakor bi stala pred samo carico, pa
beseda ni mogla prek ustnic. Zato je izpregovoril vnovič
Spiridion.
»Sužnja, govori, kje biva jasna dvorjanica? Ali more
pred njeno lice hlapec?«
»Gospodarica sedi na vrtu pod platano in razmišlja.«
»Sužnja, poplača te Krist, ki je dober, ako me vedeš
prednjo. Glej, zapestnico ji podarim, če me vedeš do nje.
Zakaj Teofil se boji Boga in če podarim njej, podarim v
duhu despojni. In kar damo svetemu domu. damo Kri-
stu, in Krist, kije dober, nas nagradi!«
»Večerje, TeoHl! Poglej ljudstva! Ne utegneš nocoj!«
»Da govori tako sužnja! Ni te navdahnila sveta Sofija!
Nikoli! Kdo poreče pod soncem: ne utegnem, če ga kliče
prilika, da pade na obraz pred carico zemlje in morja ? In
kdaj so pognale črvu peruti, da bi sedel na kupolo
carske palače? Veselje, če prileze na travnato bilko in se
ogreje v soncu. Jaz grem s teboj!«
Trgovec je takoj položil zapestnico v baržunasto škat-
lico, pospravil zlatnino ročno v zaboj, postavil k njej
krepkega sužnja za varuha in odšel skozi izpred bazilike
za Cirilo. Množica ga je pozdravljala, on pa je s povešeno
glavo mrmral: »Blagor tebi, Toper! Blagor, blagor!«
Ko sta dospela po ozkih ulicah do prefektovega doma,
seje Spiridion ozrl z vajeno previdnostjo preko ramen
na desno in levo. Nihče jima ni sledil. Pospešil je korak
za bežečo Cirilo, kije šepetala molitev k apostolu naro-
dov, naj otme Ireno, kakor je njega Bog otel iz morske
globine. Zakaj prepričana je bila še vedno, daje evnuh
poslan od dvora.
Spiridion jo je prijel za roko.
»Cirila! Ne boj se me! Saj me poznaš?«
»Spiridion!« je dahnila.
Evnuh je posegel z levico na njene ustnice.
»Molči! Ne govori niti v mislih mojega imena! Umoriš
me!«
Cirila gaje nejeverno pogledala in s studom odklonila
njegovo roko.
»Ako si izdajalec moje gospodarice, naj bo tvoj delež
na vrbi kakor Judežev!«
»Cirila, ti ne veš, da sem utekel z Epafroditom? Nt
veš, da sem v njegovi službi in da nosim na srcu pisma
Irene? O, nebo se odpre nocoj nad njo! In Iztoka sen
rešil jaz, jaz, Cirila. Bog me ne pogubi. Mogoče bo
pritisnilo to dobro delo na sodbi vskodelo vzveličanje."
Sužnja seje pomirila; svetilka na hodniku je razsvet-
lila evnuhovo lice in Cirili se je zdelo, da ni prevare v
njegovih očeh. Mignila je, naj počaka, da gre na vrt k
Ireni.
Naglo se je vrnila in povedala, da je ni več pod ph-
tano. Šla st pred spalnico. Cirila je odprla vrata in se tiho
bližala Ireni, kije klečala pred ikono v grozni žalosti. V
roki je držala zmečkan pergament, Azbadovo pismo,
katero ji je izročil tekač, vtem ko je odšla Cirila na trg.
Ko se je je Cirila dotaknila in pokleknila ob nji, seje
razblinila za trenutek pusta megla, ki jo je objela in j(J|
stisnila, kakor bi se omotale krog nje vrvi in jo držale v|
tesni ječi. Ko pa se je ozrla proti vratom, kjer se ji jej
klanjal Spiridion, so se nategnile te grozne vrvi usodel
tesneje krog njenega srca, stene duševne ječe so se
zožile, da je kriknila od bolesti in se oklenila sužnje, di
jo ščiti. Prihuljena postava evnuhova je priklicala pred-
njo bizantinski dvor. Zagledala je že maščevalno roko
despojne, slišala natančno zasmeh dvorjanic, drsela po'
stopnicah v ječo, kjer je zdihoval njen Iztok, in za njoje^.
donel smeh po hodnikih, ko so se zaprla vrata in jo je
objel duh po trohnobi in plesnobi. Obvladalo jo j^j
hipoma, da soji odpovedale moči in seje roka krčevito
oprijela Cirilinega vratu. Toda vse je trajalo trenutek.^
evnuh je dvignil tretjič glavo in se še tretjič niže klanjal
pred dvorjanico.
Tedaj seje v Ireni kakor iz obupa rodila silna, odporni
moč. Azbadovo pismo je stisnila še tesneje z rolco,
vrgla na tla, se ponosito dvignila, stopila na list in h
ostrim glasom zapretila evnuhu:
20. STRAN - NOVI TEDNIK
24. SEPTEMBER
ZDRAVILNE RASTLINE
Redkev
Redkev (Raphanus sativus L.) sodi med križnice. Dru-
žino križnic sestavljajo zelnate rastline, ki rastejo v
veliko večjem obsegu na severni polobli kot na južni.
Imajo rajši hladnejše pokrajine in od vseh cvetnic sežejo
najdlje na sever, vse do 82" severne širine na severoza-
hodu Grenlandije. Kar eno petino vseh rastlin na Spizt-
bergih sestavljajo križnice, v tropskih pokrajinah pa
uspevajo le na najvišjih vrhovih. Družina zajema okrog
3000 vrst, ki jih združujemo v 350 rodovih. Zanje je
značilen cvet, ki je sestavljen iz štirih časnih in štirih
venčnih listov, ki si stoje nasproti v obliki križa.
Domovina redkve je verjetno Mala Azija m današnja,
debela črna redkev je nastala s križanjem različnih vrst.
Ima sočno, odebeljeno korenino, podolgovate, lirastoper-
nate liste ter v grozdastih razcvetjih zbrane bledovijoliča-
ste ali bele cvetove z vijoličastimi žilami. Plod je svojevr-
sten in zelo značilen: dvopredalast strok.
Zdravilne sestavine črne redkve so žvepleno eterično
olje rafanol, žvepleni heterozidi, ki pečejo, veliko rudnin-
skih soli, vitamini, razni fermenti, sladkorji, sluzi smole
itd.
Redkev je odlično zdravilo za čiščeje žolčnih potov, pri
nastajanju žolčnega peska, žolčnih kamnov. Pospešuje
izločanje žolča, stimuhra delovanje jetrnih celic. Poleg
tega je še diuretik, spodbuja tek, pomirja nervozno srce.
lahko pa tudi pospeši izločanje sluzi, ki se nabere v diha-
lih. Ljudsko zdravilstvo priporoča svež sok iz redkve pri
bronhitisu, oslovskemu kašlju, boleznih sečil in proti žolč-
nim krčem. V ta namen vzamemo debeljšo črno redkev in
jo v sredini globoko izdolbemo, potem pa napolnimo z
medom in dobljeni sok uživamo vsak dan pred jedjo.
Redkev lahko tudi naribamo in stisnemo sok. V začetku
popijemo dve žlici soka na tešče, nato pa količino poveču-
jemo za eno žlico, dokler ne dosežemo količine 10 žlic
soka. Nato to kohčino zmanjšujemo za eno žlico na dan.
Iz črne redkve si lahko pripravimo tudi sirup proti
kašlju in sicer vzamemo eno veliko redkev, jo nastrgamo z
olupki vred in kuham.o v enem htru vode. Nato precedimo
in tekočini dodamo še polovično količino medu ter še
enkrat prekuhamo, da se med enakomerno raztopi. Vsako
uro vzamemo po eno žlico sirupa pri težavah z dihanjem,
pri asmatičnem napadu, pri prehladnih obolenjih itd. Ker
sveži sok drži sluznice želodca, redkve ne smejo uživat
tisti, ki imajo težave z vnetim želodcem. Poleg tega pa z
uživanjem svežega soka ne smemo pretiravati, ker draži
ledvice in moramo kuro s svežim sokom prekiniti za nekaj
časa.
Iz olupkov črne redkve si lahko pripravimo tudi kašaste
obkladke. ki jih polagamo na stopala proti navalu krvi v
možgane, na prsi proti kašlju in bronhitisu, na ramena,
zapestja ah kolena proti revmatizmu itd. Zanimiva je upo-'
raba semena. V prah stolčeno redkvino seme ima antimi-
krobno in antimikotično delovanje in v obliki kaše lajša
težave pri glivičnih obolenjih kože. Žlico semena zdro-
bimo v možnarju, dodamo toliko vode, da dobimo kašasto
zmes in obkladek je pripravljen. BORIS JAGODIC i
RECEPT TEDNA
Piščanec z gobami v vinu \
Potrebujemo: en večji piščanec, 40 dkg gob, dve žlici olja, i
šest dkg slanine, narezane na koščke, eno čebulo, razrezano na j
četrtine, dve žlici sesekljanega peteršilja, eno žlico moke, pol j
del konjaka, štiri del rdečega vina, ščepec timijana, en lovo-j
rov list, en strok strtega česna, sol in poper in pet žlic masla
»li margarine.
Piščanca razrežemo na večje kose ter jih posolimo in popo-
pramo. Gobe očistimo in narežemo na drobne koščke. V ponev
damo tri žlice masla in slanino, dobro prepražimo, dodamo
čebulo in dušimo. Poberemo čebulo in na ostah maščobi prepra-
žimo gobe. Dušimo pet minut, nato gobe preložimo na krožnik
in v omaščeni posodi sedaj opečemo kose pi.ščanca. Prelijemo
jih s konjakom in flambiramo. Med gorenjem stresamo posodo.
Dodamo čebulo, premešamo, prelijemo z vinom in dodamo
timijan, lovorov list, peteršilj, česen, sol in poper. Mešanico
pustimo vreti v pokriti posodi. Deset minut pred serviranjem
dodamo gobe. Dve žlici masla zmešamo z moko in kepico spu-
stimo v omako. Ko se omaka zgosti, ponudimo.
MODNI KOTIČEK
pripravlja VLASTA ARČAN-CAH
Transsibirska
športna
eleganca
Zadnjič smo si
izmed novih mod-
nih smernic, ki jih
prinaša jesen in zi-
ma, ogledali rnest-
no-elegantni način
oblačenja, ki je
istočasno tudi naj-
bolj priljubljen, po-
sebno pri nekoliko
starejših.
Danes sem na-
menila nekaj pro-
stora naslednjemu,
zelo lepemu in
sprejemljivemu
stilu, primernemu
vsem starostim -
transsibirski šport-
ni eleganci.
Hladna sibirska pokrajina vse od Urala, Bajkalskega
jezera do Vladivostoka je s svojimi tundrami in tajgami,
izgledom Kozakov ali delavcev iz časov industrializacije
ponovno inspirirala vrhunske modne oblikovalce h kreira-,
nju izvirnih, zelo svežih in uporabnih modelov s tipno
»rusko« modno noto.
Njihova glavna značilnost je nova X linija, torej rahlo
razširjena in podložena ramena, povdarjen pas in zvončasto
razširjen spodnji del.
Plašči so dolgi do členkov, z visokimi ovratniki, ki se
tesno ob vratu zapenjajo z gumbi, mnogo je krzna, posebno
astrahana, kije letos sploh v veliki modni milosti. Seveda se
pojavlja še vedno nekaj umetnega krzna, vendar dosti manj,
kot lani.
Kostimi so princes kroja, ukrašeni z prešitimi trakovi in
vezenjem. Obleke in bluze s prav tako visokimi ovratniki, se
v glavnem zapenjajo na hrbtu. Materiali so topli, volneni,
precej je vojaških tkanin, rebrastega žameta, bukleja in
trikoa. Zanimiva je modna paleta barv, vse od že nekoliko
pozablene bordo rdeče, barve bakra, modrozelene, pa tja do
rjave, petrolejne in seveda še vedno in zopet - črne.
RADIO CEUE
Četrtek, 24. 9.: 8.00 Poročila, 8.15 Dopoldne z vami, 10.00
Poročila, 10.40 Srečanje z leti; Popoldanski spored: 14.00
Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke in pozdravi,
16.30 Kronika, 17.00 V živo: o kabelski televiziji v Celju.
Petek, 25. 9.: 8.00 Poročila, 8.15 Petkov mozaik, 10.00 Poro-
čila, 10.10 Žveplometer; Popoldanski spored: 14.00 Napoved,
informacije, 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30
Šport ob koncu tedna 17.00 Kronika, 17.30 Turizem smo ljudje.
Sobota, 26. 9.: 8.00 Poročila, 8.15 Dopoldne z vami, 9.20
Kuharski kotiček, 10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev, 10.30
Filmski sprehodi; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informa-
cije, 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika,
17.15 Lestvica zabavne glasbe.
Nedelja, 27. 9.: 9.00 Napoved, 9.10 Poročila, obvestila, 10.00
Onkraj srebne črte, 11.00 Žveplometer, 11.30 Kmetijska oddaja,
12.15 Literarni utrinek, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Poročila,
13.05 Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 28. 9.: 8.00 Poročila, 8.15 Športno dopoldne,
10.00 Poročila; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informa-
cije, 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran
čas, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.45 Športni
pregled.
Torek, 29. 9,: 8.00 Poročila, 8.15 Iz sveta glasbe, 10.00 Poro-
čila, Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00
Poročila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00
Kronika, 17.30 Naši zbori.
Sreda, 30. 9.: 8.00 Poročila, 8.15 Otrok družina, društva 10.00
Poročila, 10.15 Koledar prireditev; Popoldanski spored: 14 00
Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke in pozdravi,
16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.15 Za mlade.
Radio Celje oddaja na UKW frekvenci 100,3 MHz in na sred-
njem valu 963 KHz.
TVSPORED
NEDELJA, 27. 9.
9.00-13.05 in 13.20-22.15 TELETEKST RTV LJUBLJANA
9 15 POROČILA; 9.20 ŽIV ŽAV; Risanke, Sršeni v panju; 10.15 DR. ^
ROBOT, ponovitev 8. dela angleške nadaljevanke; 10.40 N. Shute; MESTC^
ALICE, ponovitev 2. dela avstralske nadaljevanke; 11.30 DOMAČI ANSAM'
ALPSKI VEČER 6. oddaja; 11.55 PROPAGANDNA ODDAJA: 12 00 KMETU
ODDAJA TV NOV! SAD; 13.00 POROČILA (do 13.05); 13.35 N. V.: MRTVEDli
4. del sovjetske nadaljevanke; 14.55 POROČILA; 15.00 POZNATE JUGG^
VIJO? - kviz (Hrvaška); 16 30 PRISLUHNIMO TIŠINI; 17.10 CAPRICE, ame
film; 18.45 RISANKA; 18.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.00 KINO; 19 OOKl
19.12 IZ TV SPOREDOV; 19.17 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.25 ZB
VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19 55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 V Ni
kovski- PRETEŽNO VEDRO, 6. zadnji del nadaljevanke TV Skopje; 20.45P
PAGANDNA ODDAJA; 20.55 ZDRAVO
PONEDELJEK, 28. 9.
TV MOZAIK; 10.00 ZRCALO TEDNA; METINEJA; 10.20 ČISTO NA DNU nen
film (barvni in ČB) (do 12.00)
16.45-23.00 TELETEKST RTV LJUBUANA: 17.00 TV MOZAIK - ponovil
17.20 POROČILA; 17.25 RADOVEDNI TAČEK: ZVEZDA, 13 oddaja 1?
PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMET, 13. oddaja; 17.45 NARODNI PARKI: Škaa
sko jezero; 18.15 GLASBENI ROPOT; 18.45 RISANKA; 18.55 PROPAGAND
ODDAJA: 19.00 OBZORNIK; 19.12 IZ TV SPOREDOV; 19.17 PROPAGAND
ODDAJA; 19.25 ZRNO, VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGANt
ODDAJA; 20.00 K. FOLLET: KLJUČ DO REBEKE, 3. del ameriške nadaljevat
20.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.00 AKTUALNO; 22.00 TV DNEVNIK 2!
JUGOSLOVANSKA TEVETEKA: LICE OB LICU
TOREK, 29. 9.
10.00 TV MOZAIK - ŠOLSKA TV:
Psihologija: MISLITI USTVARJALNO - KAKO DO USTVARJALNOSTI? Nari
slovni dan; 11.00 JEZIKOVNI UTRINKI; 11 05 TUJI JEZIKI: Angleščina XVII
11.35);16.20-23.10 TELETEKST RTV LJUBLJANA
16.35 TV MOZAIK - ŠOLSKA TV, ponovitev; 17.40 POROČILA; 17.45 Pi
SKOP; 18.45 RISANKA: 18.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 1900 OBZORI
19.12 IZ TV SPOREDOV; 19.17 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.25 ZW
VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20 00 Euni
IFIGENIJA V AVLIDI, drama TV Zagreb; 21.30 PROPAGANDNA ODDAJA; 2'
KO MISLIM NATE, samospevi R. Simonitija v izvedbi Jurija Reje; 22.55
DNEVNIK
SREDA, 30. 9.
TV MOZAIK; 10.00 INTEGRALI; MATINEJA; 10.40 Euripid: IFIGENIJA V AVLi
ponovitev drame TV Zagreb (do 12.10); 15.35-23.35 TELETEKST RTV Lit
UANA
15.50 Ljubljana: ROKOMET (M) DINOS SLOVAN; MEDVESCAK, prenos, (H
za...); v odmoru...: 17.15 POROČILA; 17.20 OTROŠKA ODDAJA;!'
KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, 6. del lutkvne serije. 17.55 MOJ PRIJATEUi^
JAKOB, 6 del otroške serije; 18.15 ŽIVALSKI SVET, izobraževalna odda
18.45 RISANKA; 18.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.00 OBZORNIK: 19.121Z
SPOREDOV; 19.17 PROPAGANDNA ODDAJA; 19 25 ZRNO. VREME; 19.30
DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 FILM TEDNA: DOBRODO-
NA DUNAJU, 3. del avstrijske trilogije KAM IN NAZAJ (ČB); 22.00 PRO^
GANDNA ODDAJA; 22.05 PO SLEDEH NAPREDKA; 22.50 TV DNEVNIK; 23-
VIDEOGODBA, ponovitev
ČETRTEK. 1. 10.
16.25 VIDEOSTRANI- 16.40 TV MOZAIK - ŠOLSKA TV, ponovitev; 17.40|
Župančič: NASLIKAM TIČKO; 17.55 PISMA IZ TV KLOBUKA; 18.25 ZEU'
STRAŽA; 18.45 RISANKA; 18.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.00 OBZORf
19.12 IZ TV SPOREDOV, 19.17 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.25 ZR**
VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 TEOM
21.05 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.10 P. O. Enquist; AVGUST STRINDBE''
5. del švedske nadaljevanke, 22.10 TV DNEVNIK; 22.25 VIDEOSTRANI >
2255)
PETEK, 2. 10.
16.00 TEDNIK; 17.00 PO SLEDEH NAPREDKA; 17.40 VUKOV KOTIČEK. 5 '
otroške serije TV Beograd: 17 55 DR. WHO: MAŠČEVANJE PLOČEVINCEV
del angleške serije. 18.20 VEČ VESELJA Z VRTOM, 4, oddaja; 18 45 RlSA^*;
18.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 19 00 OBZORNIK: 19.12 IZ TV SPOREi>
19 17 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.25 ZRNO. VREME; 19.30 TV OHV']
19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20 05 J. Jakes SEVER IN JUG. 2. Oel amefi*
nadaljevanke; 20.50 PROPAGANDNA ODDAJA. 20 55 ZAKON UUBEZNl. i'
dokumentarne serije; 21.45 GLASBENI ROPOT, ponovitev; 22.15 TV DNE''"'
22 30 CIKLUS CLAUOA CHABROLA: ČASTNI KONJ. francoski film; 00.25
DEOSTRANl (do 00.36)
SOBOTA, 3. 10.
7 45 in 15.2S-23 55 TELETEKST RV/ UUBUANA
8.00 VIDEOSTRANI; 8 10 KUUKČEVE DOGODIVŠČINE, ponovrtev 6 de^'
kovne serije, 8.25 MOJ PRUATEU PIKi JAKOB, 6 del otrošVe seriie 8.*'
Župančič NASLIKAM TKSkO; 8.55 NARODNI PARKI Skadarsko jezero od*
TV Zagreb; 9 25 PONOVrrEV - izbor .2 prejinicga tedna     VIDEOST"*
(do...)
15.40 VIDEOSTRANI; 15 55 LAURENCE OLIVER - PORTRET 2 de! angle^'
filma; 17 15 KRATKi FILMI S 3, MEDNARODNEGA FESTIVALA ETNOLOŠi<^'
IN EKOLOŠKEGA FILMA - KRANJ 87 VSAKA ŽIVA STVAR pol.sk. ,n STI«*
NJE OUA V HETESU. fnadtjrski 17 45 GLASOVI ZGODOVfNE Kv .-v ^*
mah, 18 25 NA ZVEZI - '  KA 18.55 PROPAGANDNA OD
KNJIGA: 19 12 IZ TV 19 17 PROPAGANDNA OD
VPEVF 19 3.'', • -■:>-0 zprAi O-^f^r^/ft
. : . N ;^/čs:■ ,    ...
VST RANI;
...•^BA 16.55 DP V KOŠARKJ (M) BOSNA : Z^r. .
24. STRAN - NOVI TEDNIK
24. SEPTEMBER
Lep, a naporen šport
člani konjeniškega kluba
Merx Celje so v nedeljo pri-
pravili v Škofji vasi vsako-
letni medmestni turnir v
preskakovanju ovir za Po-
kal obrtnega sejma. Pome-
rili so se jahači iz številnih
slovenskih konjeniških klu-
bov, tekmovanje pa je bilo
kljub vročini zanimivo tudi
za številne gledalce.
Pred tekmovanjem so neka-
teri jezdeci sproščeno čakaU
na znak štarterja, drugi pa so
še zadnji hip preizkušah se-
be in konja. Ko pa je šlo za-
res, so mnogi konji odpove-
dah poslušnost. Edi Kuhar,
ki je bil sodnik na tekmova-
nju, je ugotavljal, daje razlog
predvsem slaba pripravlje-
nost konj. S svojim nasto-
pom pa je bila povsem zado-
voljna Barbara Lorber iz ko-
njeniškega kluba Merx Ce-
lje, S konjeniškim športom
se je začela ukvarjati pred
sedmimi leti. Ugotavlja, da
pri nas ni pravega zanimanja
za skoke. Mladih, ki bi se uk-
varjah s konjeniškim špor-
tom, ni veliko, eden od vzro-
kov pa je, da je preskakova-
nje ovir dokaj težavno. »Ne-
kateri ostanejo leto ali dve,
nato pa obupajo,« ugotavlja
Barbara. Sama še vedno
vztraja, saj je konj njen prija-
telj, njegov delež pri tem
športu pa je gotovo po-
membnejši kot jahačev.
Konjeniške prireditve pa
ne more biti brez podkov-
skega mojstra. V nedeljo je
to delo opravljal Jože Šeško.
ki pa je lahko v miru gledal
celotno prireditev, saj so
imeh vsi nastopajoči dobro
podkovane konje. V Škofji
vasi so poskrbeh tudi za naj-
mlajše obiskovalce, ki so
lahko jezdili na poniju. Goto-
vo bo čez nekaj let kdo ized
njih potrkal na vrata konje-
niškega kluba in se preizku-
sil v tem lepem, a napornem
športu.
NATAŠA GERKEŠ
Foto: IGOR ROSINA
Greder po meri
šoferji in strojniki poleti najbolj tožijo nad neznosno vročino, na gradbišču celjsi
magistrale pa smo vendarle našli enega, ki mu za volanom ni vroče. Viktor Bračko delaj
obvoznici z novo pridobitvijo celjskega Cestnega podjetja; grederjem kanadske tovJ
Champion. Greder je uporaben tudi pozimi, kar se bo še posebej poznalo pri zmisM
vzdrževanju cest na Celjskem. Njegov upravljalec pa je najbolj zadovoljen z vgrajerč]
zračenjem in z volanom, ki ga je moč prilagoditi strojnikovi velikosti.

Razprave o borbi proti inflaciji vse bolj
spominjajo na žvečilni gumi.
Nekateri imajo sladkorno bolezen naj-
brž zato, ker jim prepogosto pade sekira v
med.
Iztekanje fekalij v reke očitno pomeni,
da se odgovorni podelajo na zakone o var-
stvu okolja.
Očitno bi si nekatera podjetja rada pri-
dobila zgodovinsko obeležje; imajo
namreč opremo »iz predpotopne dobe«.
MARJAN BRADAČ
Z delom in Icoledarji do odprave
Preboldski jamarji se pripravljajo na odpravo v Mehiko,
najbolj pa jih skrbi pomanjkanje denarja, saj Jamarska
zveza Slovenije lahko prispeva le moralno podporo.
Zato so se v preboldskem klubu odločili, da čimveč sred-
stev zberejo kar sami. Kot jamarji so mojstri vrvnega pleza-
nja in spuščanja, tako da so že prepleskali vrh dimnika
Tekstilne tovarne v Preboldu ter dimnik kotlovnice Športno
rekreacijskega centra Golovec. Največ sredstev za jamarsko
odpravo preko velike luže pa naj bi zbrali s prodajo kole-
darja Kras Jugoslavije, ki so ga založih.
D. N.
OROŽJE NA SEVERNI JANEZ HARTMAN
SLOVENSKI MEJ11918-1919
4. nadaljevanje
V - Ročne
bombe in
pehotni top
v začetku borci za severno
slovensko mejo ročnih
bomb niso posebno cenili,
niso se jim zdele potrebne.
Kasneje se je to spremenilo
in ročna bomba je postala
nepogrešljivi del njihove
oborožitve.
Ročne bombe so uvedh v
avstro-ogrsko vojsko I. mar-
ca I9I5. leta. Avstrijske roč-
ne bombe so bile do uvedbe
»štilerice« nemškega tipa
primitivne in nezanesljive.
To so vedeli tudi naši borci
za severno mejo in so se obo-
roževali zato predvsem s
»štilericami«, imenovanimi
tako zaradi podolgastega le-
senega ročaja. Te več kot pol
kilograma težke in sorazmer-
no vehke bombe so nosih na
pasu z leve strani; nekateri
borci so nosili kar po dve. Z
ročnimi bombami so bih
oboroženi tudi častniki, med
njimi nadporočnik Franjo
Malgaj, ki ga je to stalo živ-
ljenje: v boju pri Guštanju 6.
maja I9I9 je storil smrt, ko
se mu je pri plezanju na dre-
vo zaradi izvidovanja po ne-
sreči sprožila za pas zatak-
njena ročna bomba.
Morda nekoliko manj zna-
no oro^e, ki pa je v oboroži-
Pehotni top škoda M. 15 na položaju.
tvi naših borcev za severno
mejo kljub temu odigralo
svojo vlogo, je pehotni top
kalibra 3,7 cm.
Ljubeljska skupina, pod
vodstovm stotnika Hrena, je
na primer konec aprila 1919
razpolagala z dvema pehot-
nima topoma, ki pa sta med
umikom glavnine ljubeljske
skupine po nesrečni ofenzivi
padla sovražniku v roke.
Pehotni top »škoda« so
uvedli v avstro-ogrsko arma-
do leta I9I5 ne kot nadome-
stek za topništvo pač pa za
neposredno podporo pehoti
na krajših razdaljah, tako v
napadu kot v obrambi.
Manj kot kilogram teil"
granata je omogočala
polnjenje in praznjenje oro*
ja, tako daje bilo moč dos«^
hitrost streljanja 8-16 gran*'
v minuti, kar je bilo pač o^.
visno od izurjenosti posa"'
ke. Pehotni top je dovolj
hek, da ga je lahko pranaž^^
tudi posadka sama.
Tehnični podatki za peh^
ni top »škoda« L 310 M l5'
kahber: 3,7 cm
masa topa: 56 kg
masa granate: 0,75 kg
začetna hitrost ^
nate: 174 m^sek.
domet: 1800 m