Pvitttcrftdhos
BORBA
Naj vedo fistì, M si bodo prišli ogledat našo Krajino, da je ta zemlja polna grobov junakov, ki se imenujejo Vojko, da je to zemljo in to kamenje nehaj iei napajata in rdita kri ljudskih junakov.
Regent Ivan
leto II. — Štev. 8
Ajdovščina, sobota 2. marca 1940.
Cena 3.— lire
Kjer so noše žrtve, tam so noše meje
Vojko je bil pravi sin svojega naroda, zato je izbral pot borbe, pot junaških dejanj, pot požrtvovanja
V delu vsi
tekmujemo
Naše ljudstvo se v celoti vklju-‘uie v delo za obnovo. Kot je že v lasu oborožene borbe sledilo pozivom Našega maršala Tita, tako je njegova dvoletna poslanica jugoslovanskim narodom zajela tudi vse primorsko ljudstvo in našla polnega odziva. Naše ljudstvo se namreč v celoti za-veda glavne naloge, ki jo je treba k°t predpogoj izpolniti, če se hočemo izkopati iz težav, v katere nas je pripadlo fašistično ropanje in uničevalna v°jna. Zato je naše delovno ljudstvo Zajel edinstveni delovni polet, tako da se skoraj že vse delovne naloge rešujejo v vseljudskem tekmovalnem duhu. Vsi v delu torej tekmujejo. Delavci in nameščenci državnega nPlomobilskega podjetja v Divači so raed drugim v svoji resoluciji Titu napisali: »F tekmovanju bomo uvedli največjo štednjo potrošnega materiala, izboljšali delovne metode itd.« Neštete mladinske resolucije govore 0 načrtih za letošnje tekmovanje v ZVezi s setveno kampanjo ter z delom v drugih gospodarskih panogah. Vse 1° bo mladina izpolnila v tekmovalnem duhu; tekmovala bo brigada z brigado, vas z vasjo, okraj z okra-ìem, vse bo tekmovalo, kdo bo več napravil za dobrobit naše domovine* za dobrobit ljudstva, za to, da se priključi Primorska k Titovi Jugoslaviji.
Današnje delo ni več delo preteklosti, današnje delovno ljudstvo ni več ljudstvo preteklosti, ampak so množice, ki so izšle zmagovite iz osvobodilne borbe; danes to ljudstvo ne dela več za peščico izbrancev, temneč je to ljudstvo, ki ve, da dela zase. Zeto vse tekmuje, zato delajo prosto-v°ljno v nadurah, zato odstopajo cele dnevne mezde, zato izboljšujejo na-*in dela, zato so iznajdljivi in požrtvovalni, zato ljubijo delo. In potrdilo vsemu temu so veliki rezultati, ki jih je naše ljudstvo že doseglo pri dflu kljub težkim pogojem, v kate-Tik se nahajamo.
In v tem si je naše ljudstvo zadalo tudi cilj, ne samo doseči, ampak dpigniti predvojno produkcijo v vseh Panogah gospodarstva. Naši rudarji hočejo biti dostojni svojih bratov v Sloveniji, ki so v svojem delu v premogovnikih že dosegli 106.6 odstotka Predvojne produkcije in s požrtvo-Palnim in iznajdljivim delom neumorno slede temu vzgledu. Tako so Posamezni idrijski rudarji že prekoračili predvojno normo za 53 odstotkov, torej dajejo 53 odstotkov več Produkta kot ostali rudarji, ki delajo Pod istimi pogoji. Uspeh njihovega dela ni pripisovati samo povečanju telesnega napora, temveč predvsem Sodelovanju duha. Ustvarili so nove 'načine, novo organizacijo dela, bolje Pazijo na svoje stroje in svoje orodje ter štedijo z materialom. Slediti vzgledu teh rudarjev se pravi stopati na P°t udarniškega dela, stopati na pot, ki pelje k čimprejšnjemu dvigu dosedanje produkcije.
Prav tako značilen je primer delavcev v Postojni. V razdobju petih tednov se je na postojnski žagi proizvodnja edinstveno dvignila. To žago so delavci sami najprej obno-vili, ker je bila popolnoma požgana °d okupatorja. Od 15. januarja dalje Pa so proizvodnjo spravili na 133.3 odstotka predvojne proizvodnje, pri čemer pa je treba upoštevati še dejstvo, da je sedaj zaposlenih samo 14 odstotkov predvojnega števila delavstva. Tako je bila torej presežena Predvojna norma za 81 odstotkov. To so delavci dosegli z boljšo organiza-cijo dela: žagar in njegov pomočnik izmenjata rezila izven časa obratovanja, tako da je celotni čas izkori-čen za proizvodnjo. Z istim napo-rom proizvaja torej vsak delavec 81 odstotkov več, kot je proizvajal poprej. In tak način dela je zajel sko-vaj že vse panoge gospodarstva. V kmetijstvu ustvarja mladina delovne brigade, ki bodo tekmovale med seboj, katera bo v delu bolj iznajdljiva, bolj požrtvovalna, katera bo napravila več delovnih ur na polju. Tekmovali bodo nameščenci v podjetjih in uradih, kdo bo več prištedil, tekmovali bodo v delovni disciplini, kakor lek-
Preteklo nedeljo je na Primorskem nekaj desettisočglava množica proslavila spomin narodnega heroja Janka Premrla-Vojka, junaka po če-gar stopinjah je stopala v boj vsa množica tistih nesebičnih junakov in junakinj, ki so že v prvem trenutku vseljudskega klica na vstajo vedeli, da je mogoče razbiti fašizem in privesti ljudske množice do oblasti ter jim omogočiti združitev z narodi Jugoslavije le na osnovi najpožrtvoval-nejše borbe. Prav v nedeljo je Primorska pokazala, kdo je njen Vojko. Vojko ni namreč samo sin zavedne protifašistične družine, ni samo sin ponosne šentviške vasi, ampak da
mu je jo delavci v tovarnah in rudnikih. To je ena največjih vseljudskih manifestacij za priključitev naše dežele k Jugoslaviji. Tako pojmuje naše delovno ljudstvo prvomajsko tekmovanje, ki mora v celoti izrabiti delovni polet naših množic in se mora potem izražati v vsestranskem pove-zanju proizvodnje.
Seveda pa bo ta dvig proizvodnje mogoče ugotovili le, če bodo naši kmetje, delavci in nameščenci in vse
je sin vse Julijske krajine, simbol njene borbe, njenega požrtvovanja in njenega hotenja. Zato tudi niti 1943. leta, ko je Vojkova kri pordita našo zemljo in je bil strt njegov borbeni polet, niti sedaj po treh letih, ko obuja spomin na svojega sina heroja, primorsko ljudstvo ni bilo v svojem žalovanju potrto, ampak je prav ob njegovi veliki žrtvi in edinstvenem vzgledu zbralo novih borbenih sil, novega borbenega in delovnega poleta.
Spomin na Vojka zato v nedeljo ni bil spomin samo nekaterih in samo na Vojka kot poedinca. Ta dan je dejansko občutila vsa Primorska ne-
množične organizacije v tem času z diagrami na stenčasih in z dobro mi-tistiko sledili uspehom tekmovanja. To ljudsko delo je mogoče svetu prikazati le, če nam bodo poročali, da bo delo naših ljudi objavljeno v časopisju, kajti vsaka vest o iznajdljivosti posameznikov, o uspehih tekmovanja bo zanimala druge, ki nikakor nočejo zaostajali in od vsega tega je tudi odvisen končni uspeh naših delovnih naporov.
kaj silnega, nekaj velikega in kdor ni bil med nad osemdesettisočglavo množico, ki se je zgrnila v Vipavo in Št. Vid, je v domačem kraju na preprostem pa občutenem mitingu obudil spomin na našo borbo in naše žrtve, na Vojka. In vse te silne množice so se ta dan spomnile vseh naših Vojkov, Iztokov, Stjenk, herojskih mater in edinstvene borbene mladine. Zato so bile tembolj občutene besede, ki jih je izpregovoril ob pričetku slavnosti Vipavčan v imenu vipavskega ljudstva, ko je naglasil, da še danes vsa Primorska ob Vojkovem zgledu zbira novih borbenih in delovnih sil, da pribori našemu delovnemu ljudstvu to, za kar so se naši partizani borili in za kar so dali največ kar more dati junak: svojo kri. In tudi odlikovanje Narodnega heroja, katerega je v imenu vlade FLRJ izročil poveljnik IV. armi je, generalni poročnik Lekič Danilo očetu, ni bilo samo odlikovanje, ki ga je zaslužil naš Vojko, ni bilo samo odlikovanje družini, ki nam je junaka rodila in ga vzgojila, ampak je bilo odlikovanje izročeno ljudstvu, ki se je borilo in izgnalo fašističnega sovraga. Saj je bil Vojko eden izmed tistih sinov, ki so dali vse za pravo ljudsko Jugoslavijo. Bil je sin Julijske krajine, bil je ena izmed neštevilnih žrtev, žrtev, ki jih je ta kos naše preizkušene zemlje doprinesel v borbi za to, da bo priključena ta dežela k Jugoslaviji. In prav zato, ker je ljudstvo Julijske krajine dalo vse od sebe, je postalo ljudstvo — heroj in z odlikovanjem svojega sina heroja bilo samo odlikovano. Torej so bile odlikovane vse naše matere, vsi naši borci, vsi naši antifašisti, ki so sledili vseljudskemu klicu: »Razbijmo fašizem!«
In tega so se zavedli vsi deset-tisoči, ki so prisostvovali izročitvi odlikovanja na letališču pri Vipavi. Kar nehote so dvignili zastave, vsem so zatrepetale ustne in zaiskrile oči, ko je generalni poročnik Lekič med drugim dejal: »Dragi oče, bodite ponosni, da boste lahko nosili na prsih odlikovanje svojega sina, odlikovanje, ki krasi prsi našega največjega sina, maršala Tita.« In ko je govoril nadalje o primorskem ljudstvu, je med drugim poudaril: »Mi smo prepričani, da bo zmagalo načelo pravice, načelo poštenja, načelo razuma. Nekaj vemo: za to ljudstvo je pravična samo priključitev Primorske k Jugoslaviji, je pošteno samo upoštevanje krvave samoodločbe teh ljudskih množic, vse drugo je nepravično in se upira razumu. Za to govore žrtve, za to govore grobovi, za to govore požgani domovi, za to govori Vojko.«
Na zadnjem povratku v domačo vas so spremili Vojkovo truplo vsi ti tisoči, med katerimi so bili Vojkovi soborci in zastopniki ljudske oblasti ter antifašističnih organizacij ter četa JA. Spremili so ga torej zastopniki tiste oblasti, katero je Vojko v borbi koval, tiste armade, ki je zrasla prav iz borbe takih junakov kot je Vojko, spremile so ga vse tiste silne množice, ki so klicale Vojke, Stjenke in Iztoke, da stopijo v borbo proti fašizmu in da pribore temu ljudstvu pravico, da postavi na mejah svoje dežele mejnike prave države-delovnih množic, matere Jugoslavije.
V domači vasi je sprejela Vojkovo truplo delegacija vaščanov, je sprejela ogromna množica, je sprejela vas, okrašena kot še nikdar. Na pokopališču pa mu je v slovo spregovoril najprej njegov soborec Branko Babič, član Glavnega odbora SIAU, nato pa še njegov bojni tovariš Albert Jakopič - Kajtimir. Tudi ta dva sta govorila tako, kakor bi spregovoril slednji izmed nas. Babič je med drugim dejal: »Dragi Vojko, bila sva enih misli in imela vsa enake cilje. Zato se mi je zdelo ob najinem prvem srečanju, kakor da se poznava že od
nekdaj. In kadar si govoril, se mi je zdelo, da govori preko tvojih ust srce vse Primorske, ki se je dvignila v vrstah OF. Bil si pravi sin svojega naroda. Zato si izbral pot borbe, pot junaških dejanj, pot požrtvovanja za svobodo svojega naroda. Bil si prvi komandant prve primorske brigade. Toda nisi imel te sreče, da bi to svojo nalogo tudi dovršil, kajti prav v času imenovanja si omahnil in podlegel.
Vsa Primorska je žalovala za teboj, toda nikogar ni potrlo. Prav iz tvoje žrtve je ljudstvo zbralo novih sil in krenilo po tvoji poli, sledilo tvojemu vzgledu in to vse ljudstvo, ki se ni ustrašilo žrtev. Zato so prišli dnevi veselja; pregnali smo fašiste in priborili Primorski svobodo. Toda danes so na delu še sile, ki skušajo odrekati to, za kar so podali tisoči in tisoči in za kar si omahnil tudi ti. Toda tu je ljudstvo, polno tvojega borbenega vzgleda, ljudstvo, ki se bori in dela in ki stopa tudi v vseh teh dneh po tvoji poli v borbo in daje poslednje žrtve, da dosežemo to, za kar si ti padel.«
Enako se je poslovil tudi tovariš Kajtimir, ki je med drugim približno takole spregovoril Vojku: »Zahvaljujem se ti za velike nauke, ki si mi jih dal ob prvem prihodu na Primor* sko. Bjl si velik, močan, zdrav, bil si pravi partizan. Podnevi si nas učil, ponoči pa smo hodili na akcije. Mesne dni smo bili skupaj. Toda prišel je tisti nesrečni dan, ko so te prinesli, In takrat, ko smo stali solzni ob tvoji strani, si nas nagovoril: Toda za kaj ste žalostili? Jaz sem samo izvrševal nauk velikega Stalina: oficir ne sme od vojaka zahtevati ničesar, kar sam ne naredil. In jaz sem to delal. Če sem bil ranjen in če bom umrl, sem s tem izvršil samo svojo dolžnost.
Taka je bila tvoja pot; po tej poti so šli naši junaki, po tej poti je šlo vse primorsko ljudstvo.«
In ko so tam za pokopališčem odjeknile salve, se je zazdelo, da je bil to krik tistega borbenega duha Primorske, ki ga je prav Vojkova žrtev tako silno razgibala, krik, da ne sme in ne more ljudstvo, ki je dalo-lake žrtve v borbi za svojo osvoboditev ostati na pol poti, ali pa se pustiti celo od sovražnikov ljudstva oropati in dovoliti, da bi kdor koli onečastil zemljo, ki je napojena s krvjo ljudskih junakov.
In ko so združeni pevski zbori zapeli pesem o svobodi pred ljudsko šolo, ki jo danes krasi spominska plošča Vojku, se je zdelo, kakor da da je to pesem, ki jo v tem trenutku poje vse primorsko ljudstvo, pesem, ki more tako prosto oriti prav zar ad tega, ker so ljudski junaki dali svojo kri. Pred ploščo je spregovoril nato France Bevk, predsednik PNOO-ja, približno takole: »Odkrivamo spominsko ploščo Vojku, ki naj priča še poznim rodovom, v kateri vasi se je rodil heroj Vojko.
Spominjamo se ga, ker se je med prvimi boril in žrtvoval. Spominjamo se ga, ker ga je odlikovala ljubezen do lastne zemlje in ljudstva, ker je bil pripravljen na boj in na žrtve, ker je postal simbol našega ljudstva. In prav on je dokaz, da smo, čeprav majhni po številu, žilavi, močni in silni po borbi za osvoboditev. Vojkov mladostni ogenj je čul klic Osvobodilne fronte in klic naroda. Ni se hotel boriti v krivični italijanski vojski, ampak je šel v hoste. Do tedaj je bil preprost fant, v tem trenutku pa je postal junak. Vojko je s svojimi borci prižgal primorskemu ljudstvu nov up. Dal je vzgled, kako se je treba upreti, boriti in žrtvovati. Zapustil pa nam je tudi oporoko, da ne smemo omagati, dokler ne bomo naših ciljev dosegli.
Zato je Vojkov duh vedno z našimi borci; dal nam je poguma v borbi, novih sil v žrtvovanju, bil je
(Nadaljevanje na 2. strani)
Protestiramo proti takemu postopanju
zavezniške policije
V	petek, 22. februarja, je prispel s svojim avtomobilom v Trst tovariš Dušan Fortič, član našega uredništva, ki je odšel v cono A kot novinar. Dne 23. februarja se je ustavil z avtomobilom tudi v ulici Carducci 6, kjer se nahajajo prostori PNOO-ja. Avtomobil, ki ga je pustil pred poslopjem, pa mu je tamošnja policija odpeljala. Ko je tovariš Fortič odšel na policijo z zahtevo, da mu takoj vrnejo avtomobil, so ga tam pridržali in do danes se še ni vrnil.
V	zvezi s to nesramno aretacijo, ki nas precej spominja na fašističen postopek, je glasilo tržaške reakcije »Voce libera« objavilo vest, da je policija zaplenila pred poslopjem PNOO-ja avtomobil znamke »Fiat 1500«, s pomočjo katerega so neznanci odpeljali v ulici Miramare dva slovenska civilista.
Ta dogodek pomeni brez nadaljnjega nov člen v verigi nasilja, ki ga vrši zavezniška policija v službi italijanske reakcije proti Slovencem v Julijski Krajini. Brez nadaljnjega pomeni ta nesramni postopek oviranje izvrševanja novinarske službe, ki ga prav na fašistični način zavija reakcija v nekako zvezo z dogodkom v ulici Miramare, kjer naj bi bila ugrabljena dva slovenska belogardista, za katera pa policija ne ve niti imena. Seveda je to prav v stilu postopanja v coni A, kjer prepovedujejo slovenski tisk, kjer zapirajo protifašistične slovenske učitelje in profesorje in kjer končno tudi najdejo kleveto zato, da lahko zapro urednika slovenskega tednika, ki izhaja celo izven področja ZVU pri upravljanju njegove novinarske službe.
Vsekakor se zavezniška policija ne zanima za tista dva neznanca, ki naj bi bjla odpeljana iz ulice Miramare, ampak skuša preprečiti, da bi naše časopisje pisalo o zločinih, ki jih vrši zavezniška policija nad našimi slavoloki v coni A, nad antifašisti v coni A, skuša s tem, da zapira naše novinarje, onemogočiti, da bi prišel v svet glas, da je prav zavezniška policija danes nosilec novega fašističnega terorja nad našim ljudstvom v coni A.
Tem potom najodločneje protestiramo proti temu, da se krati svoboda našemu novinarju, in zahtevamo, da ga zavezniška policija takoj izpusti na svobodo, ker bomo drugače smatrali to nesramno dejanje za najpodlejši način oviranja svobode tiska in svobode propagande, za katero se prav gospodje onstran demarkacijske črte tako krčevito bore. Prav aretacija našega urednika pa jasno kaže, da so oni daleč od tega, da bi se borili in ščitili pravico in resnico, ampak se bore in ščitijo belogardistično in fašistično propagando ter izvajajo nasilje nad tistimi, v katerih vidijo glasnike ljudstva, poročevalce pravice.
Naše množice ogorčeno protestirajo proti temu, da bi zavezniška policija onemogočala obveščanje ljudstva v coni B o tem, kaj se dogaja z našim ljudstvom v coni A. Zato ponovno zahtevamo, da zavezniška policija takoj izpusti na svobodo našega urednika in protestiramo proti takemu postopanju.
Uredništvo »Primorske borbe«.

Proslavili smo 28. obletnico ustanovitve Rdeče armade
Dva velika dogodka je pretekli teden proslavila Primorska. Praznovala je obletnico obstoja prve ljudske armade, armade, ki je bila porojena iz ljudske borbe zato, da ščiti ljudstvo, njegovo delo, dobrine, sovjetsko domovino in da pomaga svetu zagotoviti splošni mir, da zatre v kali sleherni uničevalni poizkus imperialističnih sil, ki ima namen zasužnjiti sovjetsko ljudstvo. V istem času pa se je spomnila Primorska svoje borbe, svojih junakov Iztokov, Stjenk in Vojkov, na dan tretje obletnice smrti svojega narodnega heroja Vojkg, prvega heroja, ki ga je rodila vseljudska vstaja in pravična borba za osvoboditev primorskega ljudstva.
Ta dva dogodka sta povsem sorodna; oba sta namreč plod ljudskih naporov v borbi za zmago prave ljudske demokracije. Idrija, Postojna, Ajdovščina itd. so praznovale obletnico velikega dne, ko so uspeli napori sovjetskega ljudstva sestaviti iz odredov Rdeče garde in revolucionarnih vojaških edinic Rdečo armado, ki je zadobila nalogo, težko in veliko nalogo, da zaščiti pridobitve velike revolucije.
Zakaj slavi Primorska ta dan? Zato, ker so tudi naše množice, kakor sovjetsko ljudstvo na lastnih prsih gradile ljudsko armado, ki je postala neomajni čuvar domovine in branilec mirne graditve ljudske bodočnosti. Na primorski zemlji sta zrasla dva junaška korpusa Jugoslovanske armade, IX. in VII. korpus, ki sta plod edinstvene žilave, vseljudske borbe proti tujim gospodarjem. Zato je tudi ta armada, kakor Rdeča armada ljudska vojska, ki ima en sam namen, varovanje in utrjevanje ljudskih interesov. In zaradi te tesne povezave, ki korenini globoko v ljudski zavesti naših množic, se je porodilo po vsej Primorski- praznovanje tistega velikega dne, ko so boreče sovjetske množice uspele ustvariti svojo edinstveno armado.
Na vseh praznovanjih so zastopniki antifašističnih organizacij prikazali ljudskim manifestantom pomen proslave obletnice ustanovitve Rdeče armade, prosvetna društva, igralske skupine, pevski zbori pa so uprizorili cel niz iger in zapeli vrsto pesmi v čas veliki bratski armadi, pesmi, ki so se rodile že v času naše osvobodilne borbe in ki ne pomenijo samo veličastno slavljenje Rdeče armade, ampak tudi vseljudsko manifestacijo bratstva naprednih množic, ki stoje v borbi proti ljudskim škodljivcem.
Praznovati dan ustanovitve Rdeče armade se torej pravi praznovati dan, ko so bili dani prvi silni pogoji za ustvaritev svetovnega miru, za kovanje vzajemnega bratstva med narodi, za gojenje zaupanja med narodi vseh
dežel, se pravi proslavljati vojsko, vojsko novega tipa, ki ni ustvarjena zato, da na bajonetih vnaša v tuje dežele voljo imperialističnih mogotcev, ampak da brani prav pred takimi hordami deželo svojega ljudstva.
Praznovati dan ustanovitve Rdeče armade, se pravi praznovati dan sovjetskega ljudstva, saj je prav Rdeča armada otrok velike oktobrske revolucije, otrok velikega dela ljudskih množic. Zato se pravi proslavljali ljudsko i armado, proslavljali tudi njeno borbeno zaledje, ki je edino možno v pravih Ijudsko-demokratič-nih državah, zaledje, ki. je največji garant, da ljudska armada ni in ne bo nikdar premagana, da je Rdeča armada nepremagljiva.
In prav Primorska je, ki ji skušajo razne imperialistične sile vzeti to, kar si je v štiriletni krvavi borbi z največjimi napori in požrtvovanjem skovala, to je zaščitnico pridobitev te borbe, Jugoslovansko armado. Zato so zločinski imperialisti najprej in-trigirali proti naši armadi, Jugoslovanski armadi, armadi, ki se ni rodila samo v KordUnu, Liki, Srbiji, Hrvatski, na Dolenjskem in Štajerskem, ampak tudi na Primorskem in so ti reakcionarji v svojem zločinskem početju uspeli, da je ta armada, armada miru, zapustila zemljo, ki si jo je naše ljudstvo samo osvobodilo, da je zapustila Trst in Gorico, srca naše Primorske in da je potem svetovna reakcija v teh krajih ugnezdila izdajalce vseh barv in odtenkov, ki skušajo s svojim protiljud-skim delovanjem ponovno oslepariti Primorsko za njeno borbo in njene žrtve, za njeno domovino. Prav zato nam daje junaški borbeni vzgled Rdeča armada in sovjetsko ljudstvo, ki je prekaljeno v obrambi domovine, in je v borbi proti intervencio-nalistični praksi imperialistov pokazalo, kako je treba braniti domovino ljudstva, kako je treba braniti vse, kar si ljudstvo s svojo- krvjo pribori. Poleg tega je Rdeča armada prekaljena v borbi proti nemškemu in japonskemu fašističnemu imperializmu odnesla največji delež, da so bili uničeni največji sovražniki človeštva, nemški fašizem in japonski imperializem in tako postala last in največja pridobitev vsega naprednega sveta, vsega svobodoljubnega človeštva. Torej iz velikih dejanj Rdeče armade izvira tudi ljubezen naprednega človeštva dg nje, izvira ljubezen slednjega poštenega Primorca, ki s ponosom izgovarja ime nepremagljive Rdeče armade. Zato naše ljudstvo proslavlja in slavi Rdečo armado in ji vzklika: Živela Rdeča armada, živela nepremagljiva ljudska armada! Uvel genialni vojskovodja, vrhovni poveljnik Rdeče armade, generalisim Stalin!
(Nadaljevanje s 1. strani)
z nami, ko smo vkorakali v Trst in Gorico. In če bi mogel Vojko danes govoriti iz groba, bi nam dejal, da bi prav rad še enkrat umrl, za to, za kar .je že enkrat. Prav zato smo tudi mi dolžni, da se borimo: šele ko bo v poslednji vasi zadnji deloven človek sam svoj gospod, bomo lahko rekli, da smo dovršili svojo nalogo.*
Besede tovariša Bevka so vzbudile v desettisočglavi množici en sam sjmntan klic, ki pa je zatrepetal na ustnah slednjega: Naprej v borbo za to, za kar se je Vojko boril in za kar je Vojko padel. In kdkor, da se ji vrača sin, je pogledala Vojkova mati delegacijo Vojkovih soborcev, ki so ji prinašali v dar veliko Vojkovo sliko. To so bili kratki trenutki, ko je mati sprejemala is rok junakov, ki so bili v hosti dnevno z Vojkom skupaj, sinovo sliko, toda bili so trenutki, ki jih lahko doživlja samo ljudstvo, ki ve, zakaj se je borilo, in mati, ki ve, zakaj je njen sin padel.
Za tem pa je Vojkov soborec izročil posebni delegaciji tudi žaro, na-'jMlnjeno s prstjo s Vojkovega groba, žaro, ki jo pošilja primorsko ljudstvo svojemu prvemu borcu, prvemu heroju, Titu. Ta zemlja, ki je rodila junake, zemlja, za katero se je borilo vse primorsko ljudstvo, je slovenska, je jugoslovanska, je Titova, zato, ker tako hoče ljudstvo, ki se je za njeno osvoboditev borilo. Vojkov eoborec je pri izročanju med drugim naglasil sledeče: »Izročam Vam žaro, ki je napolnjena s primorsko zemljo; za to zemljo smo se borili in žrtvovali. Ponesite jo Titu in mu izrazite našo željo, (la se priključi Julijska krajina k Jugoslaviji.*
Vojko pa se ni boril samo za svobodo slovenskega življa v Julijski krajini, ampak je bit eden izmed prvih, ki je vedel, da samo borbeno bratstvo Slovencev in Italijanov v Julijski krajini more zagotoviti tej deželi uspešno obrambo pred imperialističnim upadanjem. Zato se v nedeljo niso spominjali Vojka samo Slovenci, ampak tudi antifašistični Italijani, ki dobro vedo, da je Vojko tudi njihov heroj, heroj naše skupne borbe. V imenu Italijanov mu je zato spregovoril v St. Vidu pred spominsko ploščo Lavrenti Eugen: »Vojko je bil eden prvih organizatorjev partizanstva v Julijski krajini. On je mrtev, toda dvignili so se drugi, dvignili so se Slovenci in Italijani, dvignili vedno številnejši in močnejši. Mnogi od teh so dali, kakor Vojko svoja življenja. In danes je še kos Julijske krajine, kjer za ljudstvo ni svobode. Toda to ljudstvo zahteva, se bori, da doseže to, za kar je padel tudi Vojko, da se priključi celotna Julijska krajina s Trstom k Titovi Jugoslaviji. Vojko ne pripada samo družini, ne pripada samo Vipavski dolini, ampak ljudstvu Julijske krajine, vštevši Tržačanom. In to ljudstvo je danes bolj kot kdaj koli pripravljeno, da se bori, da osvobodi Julijsko krajino in da uniči ostanke fašizma. In v lej svoji borbi zahteva naše ljudstvo, da fašisti Italijani in Slovenci prejmejo kazen, ki jo pisana po ljudskih postavah za izdajalce in zločince in da umaknejo vsi pròti-Ijudski rovarji svoje krvave roke od te zemlje. Zato v teh dneh Julijska krajina in Trst zahtevata upoštevanje atlantske karte in da se izvrši taka odločitev v Julijski krajini, ka-
V còni A že kar javno podpira zavezniška uprava in njeni organi fašiste, izdajalce in zločince
Predsedstvo PNOO za Slovensko Primorje in Trst je na svoji seji 15. t. m. obravnavalo problem višjih in nižjih srednjih šol ter sklenilo v zvezi s trodnevno protestno stavko dijaštva v Trstu in Gorici ter številnimi pozivi roditeljev in dijakov, kakor tudi izjavo polkovnika Smutsa o primeru Srečka Barage poslati vojaški upravi protest. To pa pred vsem zato, ker ZVU ni prav nič upoštevala prošnje dijaštva, ki so jo predložili v zvezi z odstranitvijo prof. Barage z njegovega službenega mesta. Kot kolaboracionist in vojni zločinec, ki je v sodelovanju z okupatorji zakrivil internacije in smrt mnogih ljudi in tudi sam sodeloval pri mučenju posameznih borcev za svobodo, nikakor ne spada na mesto javnega uradnika, še prav posebno pa ne za vzgojitelja slovenske mladine.
Zaradi tega kot najvišji voljeni predstavnik ljudstva Julijske _ krajine najodločneje obsojamo neuvidevnost in nerazumevanje zahtev slovenskega prebivalstva s strani ZVU ter v imenu tega prebivalstva ugotavljamo:
1.	da smatramo kršenje kulturne avtonomije, če Slovencem v coni A vsiljujejo učitelje ter učne načrte po vidikih, ki so v polnem nasprotju z zahtevami in voljo slovenskih staršev
I in vsega slovenskega naroda;
2.	da smatramo za žalitev vseh Slo-I vencev in za izsiljevanje, ako groze z
ukinitvijo šol, ko dijastvo v sporazumu s starši utemeljeno protestira proti temu, da mladino poučujejo ljudje, ki so bili še nedavno sodelavci Nemcev ter širitelji naei-fašistične miselnosti v slovenskih šolah;
3.	da moramo končno smatrati za namerno izzivanje vseh onih, ki so se borili proti fašizmu, ako bi ZVU Srečka Barago še nadalje zadržala na njegovem položaju, ker postaja s tem jasno, da ZVU ne stremi za tem, da bi dosegla pomirjenje duhov na ozemlju Julijske krajine, temveč da se v še večji meri razplamtijo medsebojna na-sprotstva.
Nadalje je predsedstvo PNOO razpravljalo o stanju gozdov v coni A, kjer je gozdarstvo malone uničeno, pri čemer zadene vojaško upravo velika odgovornost, ker ni hotela reševati tega vprašanja v sodelovanju z ljudstvom. V posebni spomenici, naslovljeni vojaški upravi, navaja predsedstvo PNOO vso škodo, ki je bila doslej prizadeta gozdarstvu v coni A. PNNO zahteva obnovo gozdarskih uradov v taki obliki, da bodo sposobni reševati vse pereče probleme gozdarstva. T» uradi ne smejo biti pod vodstvom civilne policije za Julijsko krajino, temveč pod vodstvom narodno osvobodilnih odborov. Obenem se mora vse uradništvo gozdarskih nradov očistiti fašistov in kolaboracionistov. Vodstvo uradov naj se poveri predvsem slovenskim gozdarskim strokovnjakom iz Julijske krajine, ker se nahajajo vsi gozdovi na strnjenem slovenskem narodnostnem ozemlju.
Poleg omenjenih spomenic je predsedstvo PNOO izdelalo še spomenico o stanju kmetijstva, ki ga je fašizem načrtno uničeval, okupator pa popolnoma uničil. V spomenici so navedeni točni predlogi za rešitev problema kmetijstva. PNOO zahteva ustanovitev posebnega odbora iz predstavnikov kmetov in kmečkih organizacij, ki naj prevzame posle in premoženje dosedanjih fašističnih kmetijskih organizacij, ki so bile ustanovljene na
kršno hoče ljudstvo samo. To pa je zahteva po priključitvi k Titovi Jugoslaviji, to je zahteva, za katero je tudi Vojko padel. Danes zato prisegamo Italijani in Slovenci, da se bomo borili za to, da se uresniči to, za kar je Vojko padel.*
Množica je neprenehoma vzklikala govorniku. Prav tako so bili prisrčno pozdravljeni nadaljnji govorniki Kodrič Rudi, načelnik štaba VVP, Aljančič Peter, član PPNOO ter tovariš Regent Ivan, ki j« ob koncu svojega govora pribil: »Ves svet naj zve, da smo od nekdaj tu Slovenci živeli in da hočemo živeti v bratstvu z Italijani Julijske krajine skupno v Titovi Jugoslaviji. Naj vedo tisti, ki si bodo prišli ogledat našo krajino, da je ta zemlja polna grobov junakov, ki se imenujejo Vojko, da je to zemljo in to kamenje nekaj let napajala in rdila Ieri ljudskih junakov.*
Potem so množice položile pred spominsko ploščo grmade vencev, in z venci prelevile vse St. Viško pokopališče.
Tako je Primorska spregovorila o svoji borbi, o svojih žrtvah in tudi o tem, da to ljudstvo ng bo nikdar in nikoli dovglilo, da bi kdor koli kratil primorski zemlji pravico do tega, kar je bilo v veliki domovinski vojni s krvjo priborjeno. O tem je govoril tolminski kmet, idrijski rudar, istrski kmetje in delavci, tržaški proletariat, Italijani in Slovenci iz Gorice, sploh vsa Primorska,
Zato proč roke krvavi fašisti, izdajalci in imperialisti, proč roke od primorske zemlje!
podlagi fašističnih zakonov in ki so služile edino interesom posameznih veleposestnikov.
Iz teh ugotovitev in protestov PNOO kot najvišjega voljenega predstavnika ljudstva Julijske krajine je razvidno, da se ZVU prav malo ali nič ne zanima za kulturno-prosvetne in gospodarske potrebe ter želje primorskega ljudstva in mu v mnggih primerih še nasprotuje.
Na drugi strani pa ugotavljamo, da naši zavezniki, s katerimi smo se skupno borili za uničenje fašizma, danes že kar javno podpirajo prav iste fašisti, ki divjajo po coni A in strahujejo naše zavedno ljudstvo. Prav ti zavezniki, katerim so naši borci reševali ponesrečene letalce in jih vodili skozi sovražne zasede in ofenzive v zbirne baze, od koder so se vrnili v svoje edinice, prav ti zavezniki danes zapirajo protifašistične borce. V vrstah fašistične policije vzdržujejo najslabše _ fašistične elemente, ki izrabljajo uniformo in zakon zato, da terorizirajo, ovajajo, zapirajo in pretepajo postene slovenske ljudi, ki hočejo samo svobodno živeti v Titovi Jugo-slaviji.
Po vseh mestih in vaseh Julijske krajine se ljudstvo s slavoloki, napisi, zastavami in venci pripravlja na sprejem mednarodne komisije, ki naj vidi, koliko je tu trpelo ljudstvo pod terorjem italijanskega imperializma in krvavélo za svojo osvoboditev. Zavezniška vojaška in civilna policija pa te priprave načrtno ovirata in izvajata na ljudstvo vedno večji pritisk..
Ta policija zažiga in podira slavoloke, ki jih ljudstvo s tako ljubeznijo postavlja, trgajo zastave in slike našega voditelja maršala Tita, brišejo slovenske in italijanske napise, ki ražajo željo prebivalstva, da pripadejo k Jugoslaviji.
Podivjani policisti plenijo slovenske in italijanske zastave s peterokrako zvezdo, zapirajo ljudi, ki postavljajo slavoloke in pišejo napise po hišah. Iz obrtnih in trgovskih lokalov snemajo table s slovenskimi besedili in imeni.
S temi dejanji hočejo ustrahovati naše ljudstvo da bi prenehalo s pripravami zn sprejem komisije, hočejo doseči to, da bi vasi in mesta izgubil» videz slovenskih naselij in tako pre; prečiti medzavezniški komisiji, da h* dobila resnično sliko oziroma stanje Julijske krajine.
V potrditev gori navedenega navajamo enega od mnogih primerov, ki jm vsi kažejo, da našega ljudstva tudi s terorjem ne bodo ustrahovali, saj je vzdržalo 2? let zatiranja.
Dne 29. t. m. pred polnočjo so prišli policisti z motornim vozilom v vas Šepulje in se ustavili pred krasnim slavolokom. Izstopila sta dva in zažgala slavolok. Vaščani so takoj prihiteli k slavoloku, policisti pa so jo hitro odkurili proti Sežani. Postavili so nov, še lepši slavolok in postavilj stražo, ker hočejo dostojno sprejeti komisijo in ji povedati, da hočemo k Jugoslaviji.
IttTANiUfi, i ARMADA 1 TPOUSKCZBOg,
ANDfRS X N,
»Svoboda* v coni A: lov fašistov in izdajalcev na poštene protifašiste.
Evo, še en primer zavezniškega nasilja nad našim ljudstvom
Zavezniška vojaška uprava v Sežani je 7. februarja poklicala predstavnike ljudske oblasti in političnih organizacij na razgovor v svoje urade. Zavezniki so jim očitali, da organizirajo množične demonstracije in priprave za sprejem mednarodne razmejitvene komisije. Zavezniki so kljub temu, da očitki niso bili niti najmanj upravičeni, zahtevali od ljudskih predstavnikov, da takoj prekinejo z vsemi pripravami, kar bi — po njihovem mnenju — lahko delali le s privolitvijo ZVU. Obenem so jim zagrozili, da bodo v nasprotnem slučaju proti njim policijsko postopali in jih prisilno izselili iz pisarniških prostorov.
22. februarja popoldne se je na sedežu Okrajnega odbora S1AU za Sežano javil nek kapetan, namestnik guvernerja Schmitta, z odredbo, naj se ves odbor SIAU in Okrajni NOO za Sežano 23. februarja do 11. ure izselita iz svojih uradov. Zahtevo jo utemeljil s tem, da iste potrebujejo za nastanitev vojaštva. Zahteval jo tudi, da morajo uradi ostati opremljeni s pohištvom. Kljub temu, da so mu ljudski predstavniki tolmačili, da so ta poslopja privatna, da je v vasi mnogo praznih poslopij in da je pohištvo teh uradov zasebna last, ni betel odstopiti od svojih zahtev. Končno je neglede qa to. da organizaciji nista še dobili drugih prostorov, dal do 12. ure rok za izpraznitev uradov.
Vest se je hitro raznesla po vsem okraju. Ljudstvo, ogorčeno in razžaljeno po ponovni krivici od strani zavezniške oblasti, se je spontano pričelo zbirati za demonstracijo. Ljudje so se med seboj vpraševali, mar je bila borba ob strani zaveznikov proti nncifašizimi zaman, kaj neki bodo zavezniki od svojih soborcev še zahtevali?
Dolge povorke delavcev in kmetov, žena in mladine iz bližnjih in najoddaljenejših vasi okraja so včeraj pred-poldan prihajale v Sežano. Nešteto transparentov je pričalo o krivicah, ki se gode temu izčrpanemu in izropanemu ljudstvu. Vsi so kakor en mož dokazali, da so pripravljeni čuvati z vsemi močmi s brvjo priborjene pravice.
Krenili so iz živinskega trga, po glavni cesti proti poslopju ZVU. Mimogrede so opazili člane odbora SIAU in Okrajnega NOO, ki so iz uradov iznašali pohištvo. Ogorčeno iu razburjeno zaradi takega postopanja z ljudskimi predstavniki je ljudstvo pohitelo k njim In jih pregovorilo, da so delo opustili.
Pred poslopjem ZVU, kjer je nastanjen g. guverner, so denionstrantje na vas glas vzklikali; >Na bomo «dopustili preganjanja naših odborov. Zahtevamo ljudsko oblast! Ne moremo trpeti kri-
vic!« itd. Množice niso uspeli pomiriti niti policisti.
Medtem, ko jo ljudstvo odločno vztrajalo v svojih zahtevah, je delegacija odšla do g. guvernerja in nui predložila težnje in zahteve prebivalstva okraja. Demonstrantje so venomer vzklikali jugoslovanskim ljudskim voditeljem In prepevali partizanske pesmi.
Toda ob 12. uri je nastopila policija in v zahtevala od ljudskih predstavnikov takojšnjo izselitev. Ko je množica za to izvedela, se je razburjena podala pred poslopje Okrajnega NOO in SIAU ter odločno zahtevala, naj sc ljudski predstavništvi pustita v svojih prostorih, Policija, ne samo, da ni niti v najmanjši meri pristala na zahteve ljudstva, je surovo pričela razganjati In s pendreki pretepati ljudi, ki so ves Čas borbe proti fašizmu stali čvrsto ob strani za-vczniliov. Od udarcev jo mnogo tovarišev obležalo na tjeh.
Ker je zavezniška vojaška policija ojačena z oddelki civilnih policistov vedno grše postopala proti ljudstvu, sta Okrajni NOO in SIAU morala končno izprazniti svoje pisarniške prostore in spraviti vse pohištvo na cesto. Slednjič so morali sneti narodne zastave in napisne desko, policisti pa so pričeli brisati napise in trgati vence z balkonov.
Oh tem prizoru so je ljudstvo hotelo ponovno pognati v bran, toda policija jih je zaustavila. Z oroselimi očmi ob spominu, da so v tej vojni žrtvovali za zmago zaveznikov in za svojo svobodo domove, imetje fn sami sebe, so ostali ljudje brez besed. S solzami v očeh so se matere in mladina, ljudski razumniki, delavci in kmetje zaprisegli, da bodo napeli vse svoje sile za dokončno rešitev vprašanja pripadnosti tega ozem-lia. da no bodo niti za trenutek popustili v zahtevi po priključitvi k Titovi Jugoslaviji, k državi, kjer jim bodo zajamčene vse pravice.
OPOZORILO
Vse foto reporterje, ki so v nedeljo, 24. II., slikali spominsko gvo» čanost za narodnim herojem Jankom Prenirlom^Vojkom, naprošamo, da pošljejo »Iniciativnemu odboru za Vojkov dom« vso negative ali pa po tri izvode vseh posnetkov — seveda proti plačilu.
Iniciativni odbor za Vojkov dom v Ajdovščini.

Posnetki svečanosti
v Vipavski dolini ob priliki tresje obletnice smrti narodnega heroja Vojkaf katerega je letos primorsko ljudstvo pokopalo v re st-n* vasi in mu odkrilo spominsko ploščo.
Od leve na desno nrva vrsta- Kaitimir govori na Vojkovem grobu. Laurenti govori pred novo odkrito ploščo nekaj desettisočglavi množici. Bevk o Vojku heroju. Regent govori. — Druga vrsta: 1’ttkih slavolokov so vse nolno postavili Vipavčani vzdolž ceste Vipava-St. Vid. Katafalk s krsto na letališču pri Vipavi. Vojko na zadnji poti. - Tretja vrsta: Brezkončna povorka Primorcev je sni»«*™‘i \r	viH ip snrpiol Volka Volkovi materi so izročili Vojkovi soborci sinovo sliko. — Četrta vrsta; Na obeh straneh so držali v Št. \idu špalir tisoči najle^sih
spremila Vojkovo truplo v vas Št. Vid. St. Vid je fP^Jel, Vojka^v .r^ini «lik nadlih borcev žrtev Volkova slika. Polaffanie vencev pred Šolo
Ljudski tabor v Kopru
l6tisočglava množica Italijanov in Slovencev je manifestirala v borbenem bratstvu vzraslo enotno zahtevo: Hočemo k Jugoslaviji!
Tudi v Koperskem okraju se vrše V tem času množični vseljudski tabori, množične manifestacije za ljudsko oblast in za priključitev Primorske s Trstom k Jugoslaviji. Tako so se zbrale tisočglave množice v Dekanih, Sočergi, Novi vasi, Marezigah, Piranu, Izoli in Kopru in maniiesti-rale svojo voljo in odločen protest proti reakcionarnemu snovanju, da se prizadene Julijski Krajini ponovno krivica. Prav v Kopru so množice Italijanov in Slovencev protestirale proti rasbijaškemu delovanju Italijanske reakcije, ki v službi mednarodnega protiljudskega rovarjenja skuša delati ne samo proti interesom Slovencev v Julijski Krajini, ampak skuša italijansko ljudstvo oropati za ljudsko oblast, skuša z netenjem nacionalnega šovinizma razbijati v skupni borbi narodov Julijske Krajine skovano bratstvo. Prav množice manifestantov v Kopru so razkrinkale pred vsem svetom protiljudskost in prolašističnost tako zvanih »upravičenih zahtev« današnje »uradne Italije«, kjer vedre in oblače izvržki vseh dežel od samih italijanskih fašistov do Andersovih razbojnikov, domobranskih, ustaških in četniških izdajalcev.
Silne množice so se zgrinjale v lepo okrašenem Kopru. Na tisoče zastav je vihralo po mesta; bile so to zastave naše borbe, simboli naše svobode, italijanske in jugoslovanske zastave s peterokrako zvezdo. Na tisoče zastav, poplava transparentov je spremljala ogromne množice manife-stantov. Vse hiše so bile okrašene s Titovimi in Kardeljevimi slikami in tudi sami manifestanti so na lepo okrašenih transparentih nosili slike naših voditeljev. Posebno močan vtis je napravila skupina Italijanov, kjer so koloni iz Ankaran« nosili transparent z napisom, da nam bo samo Tito
dal zemljo.
Manifestacija sama se je vršila na glavnem trgu ob največjem navdušenju vse množice. V imenu tržaških delavcev je spregovoril tovariš Jaru-ga, ki je predvsem naglasil pomen borbe italijanskih naprednih množic za to, da si v bratstvu s Slovenci pribore ljudsko oblast in da za vedno pospravijo fašizem. V imenu ljudske oblasti je spregovoril tovariš Perov-šek Franc, ki je v svojih odločnih besedah prikazal pomen te ljudske manifestacije, ki naj pred vsem svetom pove, kaj hočejo tudi Italijani v Julijski Krajini. Končno pa je v imenu Antifašistične unije spregovoril tudi tovariš Štoka. Temu pa so sledili različni ljudski govorniki, med njimi tudi delavec iz Torina, ki je naglasil, da italijanske delovne množice nimajo ničesar skupnega z roparsko politiko italijanskega imperializma in da stoje tudi one v dnevni borbi proti tem nasprotnikom ljudstva. Med drugimi je na splošno zahtevo množice spregovoril tudi zastopnik JA, armade, ki se je rodila in razvila v sami domovinski borbi narodov Jugoslavije.
Končno pa je bila predlagana v slovenskem in italijanskem jeziku spomenica, katero je šestnajsttisoč-glava množica navzočih manifestantov soglasno sprejela z dvigom rok.
Tako je tudi Koper izpričal, da je napreden, da noče imeti ničesar skupnega s propagando protiljudskih elementov in da bo ljudstvo izpljunilo iz svoje srede fašistične provokater-je, ki jih pošilja mednarodna reakcija v Koper, da bi vršili pfotiljudsko propagando. Prav Koperska manifestacija, ki predstavlja manifestacijo enotne fronte Slovencev in naprednih demokratičnih Italijanov pomeni, da ljudstvo Julijske Krajine ne bo dopustilo, da bi reakcija kjerkoli uspela s svojim protiljudskim delom.
še en greh dr. Karninčica
Kdo je dr. Karninčič, smo napisali zadnjič v »Primorski borbk o enem izmed fašističnih »najboljših dobrotnikov človeštva«, ki so komaj čakali prilike, da napravijo bližnjemu dobro. Naše ljudstvo smatra javno obtožnico v našem časopisju za pomanjkljivo in že smo dobili dopis o tem, kako je dr. Karninčič tudi pri razdeljevanju hrane skušal slabiti našo novo, s težkočami borečo se ljudsko oblast.
Kot zdravnik je imel dr. Karninčič pravico izdajati potrdila za dodatne živilske nakaznice za bolnike. To je zelo hvaležno delo za nepošten jake, ker se skušajo na račun ljudske skupnosti priljubiti poedin-cem, ki jih potem hvalisajo kot dobrotnike. To je znal zlasti dr. Karninčič spretno izrabljati, seveda pa se ni omejil samo na to, da bi se s tem priljubil ljudstvu, ampak mu je to prinašalo tudi prav konkretne dobrine. Tako je ta ropar ljudske lastnine v samem mesecu decembru 1945 izdal 208 osebam izpričevala
za dodatno hrano, od katerih je bilo komaj 30 do 40 upravičencev. 170 neupravičeno izdanih izpričeval v enem mesecu, izdanih z veljavo za 2 meseca, pomeni: 170 kg maščobe, 170 kg sladkorja in preko 300 kg riža ali testenin. To je zločinska gospodarska sabotaža, ki je lastna fašističnim veljakom, ki so vajeni ropati in samo ropati ter živeti na račun ljudstva.
Poglejmo, kaj je napisal na naslov dr. Karninčiča nek ljudski dopisnik: »To je sabotaža, dr. Cammei, gospodarska sabotaža! Hotel si z enim zamahom zadeti 3 muhe: oškodovati naše gospodarstvo, si ustvariti priljubljenost pri ljudeh in si pri tem napolniti svoj žep. Torej skušal si obnoviti to, kar si delal za časa fašističnega ropanja po naši zemlji.«
Danes pa ljudstvo govori in razni Karninčiči bodo prejeli zasluženo kazen, ker nihče izmed nas ne bo dovolil, da bi še vedrili in oblačili fašistični veljaki po naši zemlji.


»Čemu nas legitimirate, kaj ne vidite, kdo srno?«
»Oprostite, to je samo za vsak slučaj, če se ni skril med vami kak
jugoslovanski novinar!«
Iz »Ljudske pravice«
Vsak na$ sodelu e v setveni kampanji
V	toplih krajih Slovenskega Primorja in Istre je pričela setvena kampanja. Ni potrebno podčrtavati važnosti letošnje spomladanske setve in njene važnosti v celotnem gospodarstvu. Nastopil je čas, ko lahko samo s praktično pomočjo vsega ljudstva opravimo v tekmovalnem duhu setev.
Naš delavec se je od osvoboditve trudil, da bi v tovarnah izdelal čim-več orodja, čimveč poljedelskih strojev, izdelali čimveč umetnih gnojil za potrebe spomladanske setve. Tako so delavci tovarne Mulitsch v Batujah in tovarne Del Fabro v Lokavcu izdelali: 6000 kg orodja, ki je bilo deloma že dano na razpolago, deloma pa je še na razpolago v naših zadrugah za uporabo kmetijstva. Delavci in nameščenci naših železnic so prepeljali že vagone umetnih gnojil ter raznega semenja. Delavci v Jugoslaviji so napravili za naše vinograde 30 vagonov modre galice, ki bo zagotovila delovni uspeh vinogradnikov.
Kot dela delavec za kmeta, tako mora vse ostalo ljudstvo pomagati kmetu. S prostovoljnim delom moramo dokazati, da se zavedamo važnosti setvene kampanje. Kot smo prej žrtvovali vse, tudi življenja za svobodo delovnega ljudstva, tako moramo za časa setvene kampanje nadaljevati borbo na naših poljih, borbo, da bo obdelana zadnja ped naše zemlje.
V	času setve bo obrtnik, nameščenec podjetij in uradov, skratka vsak pošten pripadnik ljudskih množic odšel v pomoč našemu kmetu. Pomagali bomo predvsem onemu kmetu, ki je žrtvoval največ v času borbe. So matere, ki so zgubile moža in sinove v borbi. Ali bomo dopustili, da bo polje družine, ki je
največ žrtvovala, ostalo neobdelano? Tu ni v vprašanju samo obstoj prizadete držine, tu je v vprašanju uspeh setvene kampanje v celoti, zato je sodelovanje, pomoč v času setve z delom na poljih, dolžnost vsakogar, ki ljubi svojo domovino.
Primer, kako znajo nekateri ceniti pomen pomladne setve ter vrednost žrtev, ki jih je dalo naše ljudstvo v času borbe, je pokazalo članstvo sindikalne podružnice v Ajdovščini. Odločili so se, da bodo odhajali vsako nedeljo v pomoč najbolj prizadetim vasem in kmetijam. Prvo tako nedeljo bodo opravili dne 3. marca.
Delovne nedelje bodo, v zvezi s tekmovalnim delovnim poletom omogočile, da bomo pomladansko kampanjo stoodstotno izvedli. Delavec je
rešil vprašanje orodja in poljedelskih strojev, kmet pa si pomaga na vse načine, da bi si zagotovil potrebno seme. Tako vršijo okraji zamenjave, ki bodo omogočile, da bo vsak okraj imel zadosti semen. Tako je Vipavski okraj zamenjal že mnogo vina za semenski krompir. Ostalo delovno ljudstvo pa bo pomagalo s svojimi rokami, da bo zagotovljena našemu kmetijstvu delovna sila, ki je tretji najvažnejši element, brez katerega si ni moči zamisliti uspešne spomladanske setve. Ko bomo torej opravili naše delo v uradih, delavnicah, se bomo ob nedeljah napotili na polja, utrjevalj zveze z najbolj požrtvovalnimi kmeti v zavesti, da smatramo uspešno izvršeno pomladansko setev prav tako kot svojo nalogo.
Prisilna mobilizicija v coni A
V zadnjem času se v pasu A Julijske Krajine množe primeri, da italijanske oblasti s pomočjo zasedbene vojaške uprave prisilno mobilizirajo prebivalce za službo v italijanski vojski. Med prebivalstvom je nastalo zaradi tega silno ogorčenje. V dokaz naj bodo navedeni samo naslednji primeri:
Strajn Pavel, rojen 4 8. 1925., stanujoč v Dolini pri Trstu št. 130, se je po razpadu Italije boril v NOV. Leta
1944.	so ga Nemci ujeli in odpeljali v koncentracijsko taborišče. Po razsulu Nemčije se je vrnil domov. Dne 19. 12.
1945.	sta mu prinesla dva policista, eden v uniformi zasedbene vojaške policije, drugi v uniformi zasedbene civilne policije, poziv, naj se takoj javi na zasedbeni vojaški policiji zaradi službe v italijanski vojski
Krojač Mikolj Karel, rojen 19. 12. 1916, stanujoč v Trstu, Salite Greta št. 30, je bil 19. II. 1946 pozvan k zasedbeni civilni policiji, kjer so mu ukazali, da mora takoj oditi k svoji edinici, 13. sanitetni četi na Sardinijo.
Odpotuje naj v spremstvu na vojaško okrožje v Videm. Pripomndi so, da se več vpoklicanih ni odzvalo vabilu, zato morajo odslej vsi potovati na odrejeno mesto v spremstvu. Uradnik mu je tudi pokazal seznam vojakov, ki bodo morali oditi v vojaško službo ? Italijo.
Dr. Marjan Šebenik, rojen v Idriji 23. 9. 1915., stanujoč v Gorici, ulica Campo št. 5. je šel 25. 1. 1946. na go-riško občino, ker je potreboval neke listine. Uradnik zasedbene vojaške uprave ga je vprašal, ali je že uredil svoj vojaški položaj. Na vprašanje, kaj s tem misli, je uradnik odgovoril, da je bil v Vidmu ustanovljen vojaški urad, v katerem se morajo javiti vsi bivši italijanski vojaki. Kdor se ne bo javil, se bo smaral za dezerterja in bo uveden proti njemu postopek.
Jasno je, da se primorski Slovenci, ki so se borili pod Titovo zvezdo, ne odzivajo pozivom italijanske vojske, ki jo vodijo še vedno isti zločinci, ki so krivi abesinske in španske vojne ter morilskih pohodov proti jugoslovanskim narodom.
Mednarodna reakcija, ki z vsemi silami dela na tem, da bi čim bolj oslabila napredne demokratične države, da bi jih ogoljufala za njihove pridobitve, ki so si jih priborile v tej vojni, se trenutno izživlja zlasti na vprašanju Trsta in slovenskega Primorja. Ne samo to, da podpirajo De Gasparija in njegove trabante, ki hočejo za vsako ceno obdržati Italijo fašistično, ki hočejo dasi razkrinkani in poraženi sovražniki svetovnega miru še naprej postavljati oporišča za svoje imperialistične cilje in katerim se zdi nepopravljiva krivica, če ljudstvo Julijske Krajine, ki je po narodnosti v veliki večini slovensko in hrvatsko, želi in zahteva, da se mu priana pravica do samoodločbe, ta reakcija čisto namerno razširja neresnične vesti o terorju in brezpravnost v mladih ljudsko demokratičnih državah. Ker vse laži in obrekovanja ne rodijo uspeha, se poslužujejo nasilja nad ljudstvom, ki željno pričakuje zavezniške komisije, od katere pričakuje pravične rešitve tega vprašanja.
Vendar se tudi tu čuti vpliv zločinske reakcionarne delavnosti. Preprečiti hočejo na vsak način, da bi med-zavezniška komisija dobila pravo sliko o narodnostnem stanju v Julijski Krajini. Zato po eni strani zavlačujejo prihod te komisije na Primorsko. Utruditi hočejo ljudstvo, da bi naveličano tega pričakovanja opustilo vse priprave za sprejem iste in tako zmanjšati silo zunanjega vtisa, ki ga vsa Primorska v ogromni meri izžareva v eni sami in odločni zahtevi po priključitvi k materi Jugoslaviji. Boje se, da bo ta komisija ugotovila, da vsi znaki in razlogi govorijo zato, da je Primorska slovenska, ker drugače biti ne more, boje se, da bodo vse njihove lažne in za ušesa privlečene argumentacije o italijanski Primorski in Trstu splahnele. Zato danes zavlačujejo prihod komisije, zato dopuščajo oziroma for-sirajo podiranje in sežiganje slavolokov in napisov po zavezniški policiji, ki jih naše ljudstvo postavlja, da izpriča svojo edino in pravično zahtevo — tukaj je Jugoslavija.
Poleg tega vzdržuje mednarodna reakcija v Italiji
armada poljskih beguncev,
ki pod vodstvom fašista generala An-dersa kaže svoje sovražno — napadalno razpoloženje proti naprednim slovanskim državam, izvaja velike manevre ob jugoslovanski razmejitveni črti, vključuje v svoje vrste tudi jugoslovanske izdajalske tolpe in vrši zlonamerno propagando proti SZ, Poljski in Jugoslaviji in tako ograža svetovni mir. Ta armada ima vse pogoje, da postane žarišče spletk, vohunstvo in sabotaž proti naprednim državam, ta armada se sedaj približuje jugoslovanski razmejitveni črti in gotovo ne zato, da zavaruje svetovni mir, pač pa, da 1 bo izvajala pritisk na slovensko
prebivalstvo v zoni A in izzivala odnosno povzročala obmejne incidente.
Povedati je treba, da se vse to vrši z vednostjo in celo podporo britanskih oz. ameriških zasedbenih oblasti v Italiji.
Demokratična javmost in tisk vseh držav izjavljata, da interesi resničnega miru zahtevajo, da se nujno razpustijo te reakcionarne armade in da bo tem bolje za stvar miru in mednarodnega sodelovanja, čim prej bo to storjeno.
Zelo pereče vprašanje je danes — Indonezija, kjer britanske in nizozemske oborožene sile, s katerimi sodelujejo tudi Japonci, silovito in brezobzirno uničujejo junaške in svobodoljubne Javance.
Odbor za neodvisnost Indonezije poziva vse svobodoljubne narode in vse resnično demokratične sile sveta, da takoj nastopijo proti intervencioni-nističnim napadom na Indonezijo. Potrebna je splošna akcija, ne samo zato, da se konča neusmiljeno klanje Indonezijcev, ampak tudi za zavarovanje svetovnega miru. Imperialistično topništvo in letalstvo ne uničujeta samo življenj in svobode Indonezijcev, ampak ogražata tudi načela Atlantske listine in resolucije, ki so bile sprejete v Teheranu, Jalti in Potsdamu, ki so jih podpisali tudi zastopniki Vel. Britanije. Zunanji minister Bevin pa je odklonil predlog sovjetske delegacije o skupščini Združenih narodov, naj bi poslali v Indonezijo mednarodno preiskovalno komisijo. Tu torej niso čisti računi in v takem ozračju bo odkrito bratsko sodelovanje med narodi in državami nemogoče, ker_ se ne ustvarjajo osnovni pogoji za mir.
Organizacija Združenih narodov je na svojem zadnjem zasedanju obširno razpravljala
o vprašanju Francove Španije.
ki postaja vedno bolj mednarodno vprašanje. Demokratične države so ponovno ostro obsodile zločinsko politiko Franca, ki v obrambo svoje fašistične diktature ponuja svoje usluge tistim reakcionarnim elementom, ki bi hoteli na španskih tleh nadaljevati borbo proti svetovni demokraciji. Španija je tako postala zbirna baza fašističnih elementov in stalno ognjišče fašističnih spletk. Postala je zatočišče za hitlerjevske razbojnike in banka za nemški kapital. Toda Franco še vedno skuša prevarati svetovno javno mnenje. Španski diktator je pristašj njegovega režima poskušajo rešiti svoj položaj in pripravljajo nov reakcionaren trik. Za hrbtom španskega ljudstva se pletejo mahinacije, katerih namen je vzpostavitev monarhije in pod njenim okriljem utrditev pozicij fašistične reakcije. Svoj krvavi režim skuša skriti pod katoliško firmo in pri tem računa na podporo milijonov katoličanov po svetu.
Vendar Franco ne more več slepiti
svetovne javnosti s svojimi demokratičnimi nameni«. Ves svet ve, da špansko ljudstvo še vedno ječi po zaporih in koncentracijskih taboriščih; v Španiji je danes še vedno 150.000 političnih jetnikov, medtem ko je okoli 50.000 Nemcev našlo varno zatočišče onstran Pirenejev.
Povečanje odpora naprednih ljudskih množic proti Francovemu režimu, je opaziti v vedno češčih spopadih med republikanskimi in vladnimi silami kakor tudi v vedno večjem številu stavk. Vedno bližje je čas, ko bo španski narod sam razbil Francovo fašistič; no organizacijo in s tem dokončal boj za usodo španskega naroda in demokracije sploh, ki se že bije vse od leta 1936.
Po vsej pravici pa bi moral biti Franco danes na zatožni klopi skupno z ostalimi vojnimi zločinci vsega sveta, saj je tako z materialnimi sredstvi kot tudi z živo silo podpiral nemški vojni stroj v nacistični osvajalni vojni.
Pred mednarodnim vojaškim sodiščem v Niirnbergu, ki sodi te
nacistične ljudožrce
kot jih po pravici imenujemo razgrinja sovjetski tožilec nove dokaze njihove krivde za milijonske pokolje nedolžnih nezaščitenih ljudi vseh narodnosti. Samo v Osweczimu so Nemci uničili 5,121.000 ljudskih življenj, v pečeh v Majdaneku so dnevno sežgali 1900 trupel; skupno so v Majdaneku sežgali 400.000 trupel. Poljska in za-padni del Rusije so bili posejani z množičnimi grobovi z 15 in še več tisoč trupli, katere so po letu 1943 odkopavali, da bi zakrili svoje zločine.
Znamo je tudi. da se je Hitlerjeva vlada zanimala za proizvajanje mila iz človeških trupel. Anatomski institut v Gdanskem je delal poskuse za proizvodnjo mila iz človeških trupel in za uporabljanje človeških kož v in-dustrijske namene, kar so tudi vršili.
Za 25 kg mila so porabili 70—80 kg človeške tolšče, ki so jo dobili od kakih 40 trupel.
Pred sodniki se razvija film, ki prikazuje grozodejstva fašističnih zavojevalcev v SZ, slike iz Kijeva prikazujejo strašno tragedijo 100.000 mož, žena, otrok in starcev, ki so jih nemške zveri pobile. Iz predmestij Kerča vidimo prizore, ko so Nemci v protitankovske rove nametali 70.000 pobitih ljudi, med njimi 245 otrok in še nešteto drugih zverstev teh predstavnikov »višje rase«.
Sovjetski tožilec dviguje svoj glas in skupno z glavnimi tožilci ZDA, Vel. Britanije in Francije obtožuje obtožence, da so pripravili in izvršili napad na vse svobodoljubne narode. V imetiu svetega spomina milijonov nedolžnih žrtev fašističnega terorja, y imenu varnosti narodov v bodočnosti, zahteva pravično kazen zn obtožence. To je kazen vsega Človeštva, kazen volje in vesti svobodoljubnih narodov. Naj se izvrši pravica.


Še ena spomenica slovenskih duhovnikov
Julijske Krajine
Slovenski in hrvatski duhovniki
Primorskem so te dni sestavili in Podpisali spomenico, ki jo bo dobila v roke zavezniška komisija.
V spomenici terjajo duhovniki, da se Primorska v celoti priključi federativni Jugoslaviji. Svojo zahtevo ute-meljujejo duhovniki zlasti z dvema dognanima dejstvoma;
1.	Italija je dokazala, da ni bila sposobna pravično rešiti manjšinsko vprašanje, kakor to terja stvar sama.
2.	Primorska je nedeljiva enota, ki spada k svojemu zaledju. Zato naj se vsa Primorska priključi k federativni Jugoslaviji, ki bo pravično resda vprašanje italijanske manjšine in bo omogočila blagostanje v deželi.
Spomenica je kratka, a jedrnata in lasna ter se glasi takole:
Slovenski in hrvatski duhovniki na Primorskem ob prihodu medna-r°dne zavezniške komisije izjavljamo:
Duhovniki najprej ugotavljamo, da “as je malo, ker nas je Italija v 25 letih preganjanja in sistematičnih izgonov reducirala na minimalno šte-vilo.
V vseh štirih škofijah ni nobene župnije, kjer bi bili izključno italijanski verniki, pač pa je ogromna večina župnij z izključno slovanskim prebivalstvom. Število župnij z italijansko večino je minimalno.
Stoletna izkustva z Italijo so dokazala, da Italijani niso sposobni rešiti manjšinskega vprašanja v krščanskem smislu, ker so naravno nagnjeni k nasilnemu ali umetničenemu potujčevanju. Zato so izgubili pravico do nadaljnjega upravljanja teh dežel.
Ugotavljamo dalje, da je Primorska nedeljiva enota, da obrežni kraji spadajo iz gospodarskih razlogov k zaledju in zaledje k obrežju. Vsakršna delitev bi bila v vsakem oziru škodljiva. Primorska torej spada k Jugoslaviji, ki v ustavi jamči italijanski manjšini avtonomne kulturne in narodne pravice, s čimer bo odpravljen stoletni boj na tem ozemlju.
Če hoče komisija zagotoviti Primorski mir in gospodarsko blagostanje, naj zunanjim ministrom predloži rešitev: Celokupna Primorska se priključi federativni Jugoslaviji.
Ne prezrimo ljudske pobude
Prav v današnjih dneh, ko se je borba našega ljudstva proti sovraž-“ikom delovnih množic tako zaostrila, prihaja sirom Primorske vse b°li pogosto do izraza ljudska pobuda. In to ljudsko pobudo je treba v celoti podpreti, pomagati raziti in jo popularizirati.
Primorsko delovno ljudstvo je na lastno pobudo vključilo svoje delo v prvomajsko tekmovanje ju-Soslovanskih delavnih množic. O tem pričajo delavci iz Divače, kmetje iz Vrhpolj in iz okraja II. Ostrica. Ob tej pobudi morajo Vstati množične organizacije in dyigniti ter razširiti prvomajsko tekmovanje na Vse primorsko Ijud-stvo, če nočejo, da bodo ljudske “Uiožice to same izvedle in da bode te množične organizacije ostale “a repu ljudskih množic.
Naše ljudstvo samoiniciativno Predvideva pomoč drug drugemu v spomladanski setvi. Treba je, da junožične organizacije maksimalno Arabijo delavoljnost in požrtvoval-“°st naših množic in tudi to vključijo v prvomajsko tekmovanje.
Prav delo našega ljudstva je
najveličastnejša vsebina politični borbi, ki jo naše ljudstvo tako ogorčeno bije proti zločinskim naklepom mednarodne reakcije in na novo obujenih italijanskih imperialistov, da bi spet nad našim ljudstvom izvršili zgodovinsko krivico. Naše ljudstvo se nikakor ne bori enostransko, ampak v istem času, ko v tako sklenjenih vrstah izpričuje na ljudskih taborih svoje zahteve, dela in obnavlja ter gara, da se ' prebije iz gospodarskih težkoč. Seveda pa se pri tem dobro zaveda, da povojne težkoče samo še povečava zločinska politika imperialističnih sil, ki skušajo na vse načine gospodarsko še bolj oslabiti ljudske vrste. In v tem nenehnem boju se rodi v ljudskih vrstah vedno znova pobuda, ki je eden izmed najmočnejših činiteljev pri pospeševanju mobilizacije ljudskih sil in storilnosti dela.
Te ljudske pobude ne smemo in ne moremo nikdar prezreti, še tem manj pa prav danes, ko se ta ljudska pobuda pojavlja vedno in vselej v zvezi z vseljudsko zahtevo po priključitvi Julijske Krajine k FLRJ.
Ali je to sploh mogoče?
Primorska je danes v splošnem ^•lovnem poletu, poletu, ki je dosto->en borbenega poleta tega našega Ijud-*lva. Kamor koli prideš, se govori sa-mo o delu, sto in stotine resolucij (lovore o mladinskih delavskih brl-fiadah, ki čistijo ruševine in si objavljajo šole ali pa pripravljajo zem-lio za spomladansko setev. Delavstvo 2 nadurnim delom, z odstopanjem dnevnih mezd, z dvigom produkcije, Vs® to je en sam plaz delovnega po-kt«, ki ga spremlja vseljudska zahteva: Mi smo se borili in delamo *«to, da se uresniči naša zahteva, da s* priključi Primorska k Titovi Ju-ioslavijL V tem edinstvenem delov-«em poletu so Idrijski rudarji dvig-«ili produkcijo za 50*/t, postojnski delavci za 81*/», kar predstavlja de-lovnl porast, ki je možen samo pod Pogoji ljudske oblasti. In pri tem «plošnem delu ima brez nadaljnjega tudi velik doprinos naša partizanska •«»ti. Povsod jo vidimo, kjer se dela, obnavlja In gradi.
In v času takega delovnega poleta se j« dogodil nerazumljiv primer v vasi Vrabče, ki kaže, da so tam
nekateri, ki ne razumejo volje Ijud-®kih množic. V omenjeni vasi živi Partizanska mama Skapinova, ki je d»la v naši osvobodilni borbi tri sinove in moža, bila tudi sama parti-«anka, kljub svojim šestdesetim letom jo kateri eo fašisti požgali dom. To )e eden izmed tisočerih primerov naših junaških mater, ki so žrtvovale vse zato, da na bo nikdar več faiiz-•na pri nas.
Nadvse žalostno pa je, da mora ta žena prav v času, ko vasi na Vipavskem in v drugih krajih proglašajo medsebojno pomoč pri obdelovanju zemlje, prositi pri socialnem skrbstvu za podporo, zato, da bo lahko plačala delavce, da ji bodo obdelali zemljo.
AH je sploh mogoče, da se je to dogodilo v primorski vasi in to prav ®ni izmed naših junaških mater? Res Je in stokra' je res, da je še »ekje nekaj ljudi, ki ne .vedo, da je
padel vsak izmed sinov Skapinovc mame tudi za njihovo svobodo, da je Skapinovi mami zgorela samo zato hiša, ker so se njen mož in njeni sinovi borili proti uničevalcem slovenskega naroda — fašistom. Pustiti tako mater brez pomoči, je zločin, je krivica, ki je kakor črna pega za Primorsko. Povsod so osnovane delovne brigade, propagirajo delovne nedelje. In Skapinova mama naj najema delavce? Ne, tudi zemlja Skapi-nove mame mora biti in tudi bo obdelana. Še to nedeljo bodo krenili aktivisti iz Vipave in obdelaU Skapinovi mami zemljo, saj to predstavlja le prav skromno obdolžitev za njene velike žrtve.
Nikakor in nikjer naj ne bo več matere, ki bi se lahko pritožila, da nima nikogar, ki bi ji pomagal obdelati polje in da bi bila kljub svojemu imetju primorana prositi pri socialnem skrstvu za podporo, da bi z njo plačala delavce.
OBJAVA
Zaradi prevelikega števila potnikov so avtobusi redno prekomerno obremenjeni, kar povjsrofa, da se avtobusi kvarijo in je posledica tega, da se zaradi popravil morajo posamezne avtobusno zveze zafasno prekinjati.
Da se temu odpomorc in da se zagotovi reden avtobusni promet, jo naročeno avtobusnim podjetjem, da morajo na vsakem vozilu označiti število potnikov, katere labko avtobus sprejme in da ne smejo dovoliti vkrcanja več potnikov, kakor je za dotični avtobus dovoljeno.
Organi Narodno zaščite imajo nalog, da preprečijo vkrcavanje prekomernega števila potnikov.
Potujoče občinstvo se opozarja na izdane ukrepe ter se poziva, da se podredi nalogu kontrolnih organov. Vsako upiranje in nasilno obnašanje se bo smatralo za prekršek ter sc bo proti krivcem kazensko postopalo.
Odsek za notranje zadeve pri PPNOO.
Tiskovni sklad
37.518 lir in 592 din.
Tiskovni sklad 2. 3. 1946.
Felc Franc, Idrija, Vodnikova 13
100 lir.	„ , .
Primožič Jože - Miklavž, Postojna
100 1>
Delamo za Titovo Jugoslavijo
Pod tem geslom je sprejela okrajna mladinska konferenca v Grgarju važne sklepej Na tej konferenci, kjer je bilo zbranih 120 delegatov iz vsega okraja, je tajništvo podalo pregled mladinskega dela od osvoboditve do danes. Najbolj se je izkazala mladina iz Dola pri Čepovanu, ki je napravila samo pri žetvi 40 delovnih dni. Delovna četa iz Srednjega Rokavca je pomagala pri pripravljanju drvi za onemogle. Okrajni delovni bataljon pa je na Kalu skupno sekal drva. Od maja, ko ni bilo v okraju, ki je zaradi fašističnega divjanja zelo poškodovan, niti enega mladinskega doma, jim je uspelo postaviti 35 mladinskih domov, kjer mladina organizira ljudsko prosvetno delo.
Največjo pozornpst so posvetili pomladanski setvi. Vasi Lokve, Lažne, Trnovo nimajo semenskega krompirja. Organizacije ZMJK bodo izvršile popis semenskega krompirja, ki so ga kmetje pripravljeni odprodati najbolj prizadetim krajem. Okraj bi potem izvršil odkup semenskega krompirja in ga porazdelil po prizadetih krajih. Da bi obnovili sadovnjake, ki so bili uničeni še po zadnji svetovni vojni, so mladinci sklenili, da bodo iz gozdov izkopali divjake in jih posadili po sadonosnikih, nakar jih bodo drugo leto cepili. To delo bodo izvrševali skupno z vodstvom NOO.
Zaradi pomanjkanja vprežne živine, kar pride v poštev predvsem pri izvedbi sestvenega načrta, so se domenili, da bodo najprej pomagali višinski kraji nižinskim, nakar bodo iz nižinskih krajev pomagali višinskim pri obdelovanju polja, da ne bo niti pedi zemlje ostalo neobdelane. Zastopniki vojske so sklenili, da bodo pomagali kmetom pri obdelovanju polja z živino in z delovno silo. V tem delu bo vojska tekmovala z mladino.
Ker primanjkuje mesa, naj bi zlasti mladina prešla k organiziranemu vzgajanju zajcev in kokoši, V zvezi s tem je treba tudi razviti čebelarstvo, postavljati panje predvsem v bližino gozdov, kjer bodo čebele imele dovolj paše. Ker je v vsem okraju 1000 popolnoma porušenih hiš, bo mladina poskrbela, da bodo odstranjene vse ruševine.
Da bo šlo delo hitreje izpod rok, bodo organizirali čiščenje ruševin po načrtu. To bodo vključili v prvomajsko tekmovanje delovne mladine in vsega delovnega ljudstva, ki hoče na ta način čimprej zabrisati sledove fašistične podivjanosti in z delom manifestirati in zahtevati svojo pravico po priključitvi k Jugoslaviji.
Telesna vzgoja pri nas
Pred dnevi se je na Vojskem zaključil smučarski tečaj, ki ga je organiziral odsek za telesno vzgojo pri PPNOO za Slovensko Primorje, Kljub pomanjkanju smučarske opreme so tečajniki z nezadržnim poletom sledili težki celodnevni vežbi na snegu. V večernih urah pa so v prijetni tovariški skupnosti sledili z vso pozornostjo teoretičnim predavanjem iz snovi, katero mora poznati vsak dober smučar o organizaciji tečajev, tekem, društev, o smučarski opremi, smučeh, mazanju smuči, zimski turi-stiki, o zdravstvu z ozirom na smučanje.
Tako se je na polju smučanja načrtno pričel pripravljati nov kader smučarjev, ki bodo ponesli to panogo telesne vzgoje v vse kraje, ki so po svoji legi primerni za razvoj smučanja v Slovenskem Primorju. Tečaj je vodil tov, Merhar Milan iz Domžal, ki je bil pozvan v Slovensko Primorje izključno z namenom, da iz-vežba nove smučarje.
Iz Lokovca
Na zboru volivcev v Lokovcu so razpravljali o popravilu ceste, ki pelje skozi vas. Sklenili so, da bodo vse dražino sodelovale s prostovoljnim delom, drugi pa z vprežno živino in vozovi, da bodo čimprej popravili pot. Kmetje pa, ki se ne bodo odzvali prostovoljnemu delu, bodo plačali odgovarjajoče zneske. Na zboru volivcev so tudi sklenili, da bodo razkrinkali tiste gospodarje, ki se odtegujejo plačevanju davkov. S posebnim odobravanjem so sprejeli sklepe okrožne skupščine v Postojni, ki je napovedala ostro borbo špekulaciji in črni borzi.
Kdor še ni poravnal naročnine, naj to stori čimprej !
Seznam prebivalstva
Po osvoboditvi slovenskega Primorja po borcih Jugoslovanske aram-de so odbori narodne oblasti v kolikor so že obstojali, pričeli takoj voditi civilno upravo. V kolikor pa ti odbori še niso bili vpostavljeni. so se izvedle volitve in odbori so takoj začeli z delom, tako, da kljub temu, da so bivše upravne občine prenehale s poslovanjem, ni bilo v upravi dežele opaziti nikakega zastoja. Razmere se normalizirajo, odbori ljudske oblasti
vpeljujeo vedno točneje
vodstvo upravnih poslov
vedno bolj izpopolnjujejo svoje upravno delo. K delu za čim popolnejšo izgradnjo naše ljudske oblasti spada tudi vodstvo anagrafa t. j. vodstvo seznama prebivalstva.
Vsak dober gospodar dobro ve za stanje svoje družine. Dobro ve, kje stanuje prvi, kaj dela drugi, tretji itd., itd.
Tako mo ra tudi MNOO ali krajevni NOO voditi točen seznam prebivalstva, voditi računa o njegovem porastu (rojstva) in padcu (smrti). Voditi mora računa o vseh spremembah, ki se vršijo med prebivalstvom. Pravilen in natančen seznam prebivalstva je nujno potreben vsakemu upravnemu organu. Seznam prebivalstva je nujno potreben pri izgradnji naše narodne oblasti, je neobhodno potreben pripomoček v vprašanjih narodnega gospodarstva, kmetijstva, zdravstva, socialne politike, v splošno upravno političnih zadevah in v zadevah narodne obrambe.
Pravilen in točen seznam prebivalstva ogromno pripomore k hitremu poslovanju vsega upravnega aparata.
Nadzor nad gibanjem prebivalstva pa morajo imeti tudi varnost ni organi
Vsak KNOO oz. MNOO mora torej poznati in vedeti za premike, ki izvirajo iz naravnega in socialnega gibanja stalnega in prehodnega prebivalstva (rojstvo — smrt, poroka, priselitev, izselitev, spremembe stanovanj itd.) Anagrafski urad mora vedeti za vse ljudi, ki prihajajo v njegov kraj in kdo odhaja iz dotičnega kraja, vedeti mora, kakšne osebe se kretnjo v območju tega urada, ali so to ljudstvu sovražni elementi, ki sejejo nasprotno propagando, vedeti mora, koliko volivnih upravičencev je v do-tičnem okraju.
Danes, ko imamo v vsakem kraju od ljudstva izvoljene Narodne osvobodilne odbore, ki so edini predstavniki naše ljudske oblasti, je fem ljudskim odborom poverjena naloga prejšnjih občin, ■ torej tudi vodstvo anagrafa — seznama prebivalstva in bo točno vodenje istega le v korist ljudstva, ki ima oblast v svojih rokah.
Da se ti potrebni seznami prebivalstva enkrat uredijo po novem sistemu, so vpostavljeni pri vseh KNOO oz. MNOO v območju PPNOO za slovensko Primorje, krajevni oz. mestni prijavni oddelki oz. popisovalni uradi. Opozarjamo prebivalstvo, da se točno drži navodil in predpisov teh popisovalnih uradov, saj s tem koristi le sebi, pomaga vpostavljati red, ki je potreben pri utrjevanju in uspešnem delu naše ljudske oblasti.^
Da bi se izognili prekrškov, se opozarjajo posamezniki, družinski poglavarji in poglavarji ustanov na spodaj jim navedene dolžnosti v smislu prijav in sporočil, ki jih morajo vlagati pri prijavnemu oddelku (popisovalnem uradu) zaradi pravilnega vodstva »Seznama prebivalstva«, ki je uveden po vseh Krajevnih oz. Mestnih odborih pri, z odlokom Poverjeništva PPNOO za Slov. Primorje (Uradni list št. 4), vzpostavljenih Krajevnih oz Mestnih popisovalnih uradih.
1. SPREMEMBE STALNEGA BIVALIŠČA:
Kdorkoli se priseli v kraj iz drugega krajo ali iz inozemstva, z namenom, da bo v njem stalno bival, mora to v 24 urah po vselitvi prijaviti
Mestnemu oz. Krajevnemu popisovalnemu oddelku in izpolniti prijavo priselitve (obrazec A).
Pravtako se mora odjaviti pred svojim odhodom pri prijavnem (popisovalnem) uradu vsak kdor se . izseli v drugi kraj ali v inozemstvo z namenom, da se tam stalno naseli; izpolniti mora odjavo izselitve (obrazec B).	,
Stalno prebivalstvo tvorijo vsi posamezniki, ki imajo v kraju svojo stalno bivališče. Za stalno bivališče se smatra tisti kraj, v katerem prebiva oseba celo ali večji del leta.
2. SPREMEMBE STANOVANJA:
Kdor se preseli iz ene hiše v drugo v istem kraju ali iz enega stanovanja iste hiše v drugo ali od ene družine k drugi, k ustanovL mora to naznaniti (prijaviti) popisovalnemu (prijavnemu) uradu v 48 urah po preselitvi v novo stanovanje. Izpolniti mora prijavo spremembe stanovanja.
3.	SPREMEMBE V SESTAVU DRUŽINE ALI USTANOVE (ZAVODI,
BOLNICE, ZAPORI. SAMOSTANI, ZAVETIŠČA itd.)
Vsak družinski poglavar mora v roku 48 ur prijaviti Krajevnemu oz. Mestnemu NO odboru — prijavnemu (popisovalnemu) uradu vsako spremembo v številu članstva družine.
Enake prijave, kakor družinski poglavarji (na isti način v istem roku) morajo napraviti tudi uprave, uradi in javne ustanove (civilne in vojaške), ter javne in zasebne ustanove, ki so podvržene oblastvenemu skrbstvu, nadzorstvu in pregledu, katerih vzdrževanje podpira oblast koliko: se tičejo spremembe stalnega bivališča njihovih nameščencev.
4.	PRIJAVA ZAČASNEGA PREBIVALSTVA
Začasno prebivalstvo tvorijo vse osebe, ki so se preselile na ozemlje prijavnega oblastva. z namenom, da tam začasno bivajo več ko 30 dni.
Kdor biva začasno v kraju se mora po enomesečnem bivanju v kraju javiti (popisovalnemu) prijavnemu obla-stvu in izjaviti ali je njegovo bivanje v kraju v resnici le začasno.
Vsak družinski poglavar mora prijaviti prijavnemu oblastvu osebe, ki po enomesečnem začasnem bivanju v kraju še žive oziroma stanujejo v njegovi družini oziroma iz nje izstopajo.
Te prijave (obrazec C) je treba napraviti v dveh dneh po preteku enega mesecu bivanja v kraju.
Isto prijavo morajo vložiti v istem času poglavarji ustanov za svoje začasne goste.
PRIJAVLJIVANJE IN ODJAVLJIVA-NJE PREHODNEGA ((POTUJOČEGA) PREBIVALSTVA ALI ZAČASNIH STANOVALCEV - TUJCEV.
Prehodne (potujoče) prebivalce ali začasne stanovalce — tujce (za tujca se smatra osebo, ki ne biva stalno v območju Okr. NOO, ki se v enem ali drngem KNOO začasno nastani oziroma zadržuje za nekaj dni za časa do 30 dni ali pa tudi samo eno noč), morajo prijaviti (odjaviti) prijavnemu oblastvu takoj ob prihodu osebe, ki mu dajo stanovanje.
Ako stanujejo prehodni (potujoči) prebivalci v lastnih prenočevalnih napravah (šotorih, taborih, kočah itd.) se morajo prijaviti sami. takoj ob prihodu (odhodu); če je lastnik zemljišča prehodno dovoli začasno bivanje, ima dolžnosti, ki so navedene pod točko 1. tega onozorila.
Oseba, ki podaljša bivanje nad 30 dni, mora predložiti prijavo priselitve (toč. 1.)
Tuji državljani prijavljajo in odjavljajo s prijavami priselitve in odjavami izselitve v 24 urah po prihodu oziroma odhodu.
Pri prijavi se morajo tuji državljani izkazati s potnim listom.
Istočasno si morajo preskrbeti pri okr. NOO odseku za notranje zadeve dovoljenje za bivanje v roku 3 dni.
Bratstvo narodov Julijske Krajine
V skupnih borbah jugoslovanskih partizanov in garibaldincev proti istemu sovražniku fašizmu se je skovalo nerazdružno bratstvo delovnega naprednega ljudstva Julijske Krajine. Pod težo skupnih udarcev se je zrušil fašizem, skupni napori bodo prinesli boljše življenje za vse.
Delovno ljudstvo JK, združeno v Slovensko-italijanski antifašistični uniji, vedno znova manifestira in utrjuje bratstvo in enotnost slovanskih in italijanskega naroda.
Taka prisrčna manifestacija bratske povezanosti teh narodov je v nedeljo, 3. t. m. v II, Bistrici pokazala vsem, da le tesno medsebojno sodelovanje more zasigurati miren in uspešen razvoj v gospodarskem, kulturnem in drugih pogledih, nikakor pa ne šovinistično razpihovanje mržnje med narodi, kar z vso gorečnostjo 'podpirajo vodilni italijanski krogi z De Gasperijem na čelu.
Borci XX. udarne divizije in delavci II. Bistrice so v svojem domu prisrčno sprejeli istrske rudarje iz Rase. Slovenske, hrvatske in italijanske pesmi so orile po dvorani, čustva delovne množice, ki je skupaj trpela in krvavela, pa so se izražala v eni sami odločni zahtevi po samoodločbi in po priključitvi k Titovi Jugoslaviji.
Iz tega prisrčnega svidenja delavcev treh narodnosti so poslali organizaciji ZN v Londonu resolucijo, v kateri poudarjajo, da delovno ljudstvo JK, združeno v politični organizaciji SIAU in ESZDN, enotno kot v oboroženi borbi, odločno zahteva upoštevanje Atlantske karte, upoštevanje žrtev za skupno zavezniško stvar in na podlagi tega priključitev vse Julijske Krajine k napredni, demokratični, ljudski republiki Jugoslaviji.
Mladina iz Brd
Dne 13. februarja se je zbralo 37 mladincev in mladink iz pevovodskega tečaja v Kojskem. Imeli so svoj udarniški dan za nabiranje drv za svoj tečaj.
Skupno so krenili ob Jutranjih urah z nasmejanimi obrazi na visoke briške planine. Preden so začeli z delom, so razvili jugoslovansko zastavo, ki je ves čas vihrala vrh skalovja med petjem sekire in veselim smehom mladine. Vladalo je odlično razpoloženje in navdušenje. Čeravno je bil med njimi marsikdo, ki še nikdar ni prijel za sekiro, se to niti najmanj ni poznalo pri delu.
V dveh urah in pol so napravili 40 q drv. Po končanem udarniškem dolu se je mladina zopet zbrala v vrste in veselo odkorakala proti domu.
Pretekli teden pa je mladina iz Gonjač z udarniškim delom napravila 10 q drv za isti pevovodski tečaj.
Isti dan je mladina iz Breetja v nekaj urah napravila 14 q drv za mladinski tečaj.


Mi vstajamo in vas je strah
Od prvega početka, pred dvema mesecema, ko je bilo ustanovljeno naše prosvetno društvo »Stol«, se je že moralo koj prvega dne boriti z raznimi ovirami in težkočami. Nismo imeli društvenega doma ne režiserja in ne pevovodje. Z dobro voljo kulturnega napredka smo tudi te težave prebrodili. Zaveden očanec nam je odstopil veliko kmečko izbo, ki nam služi za sedež društva in mladinski dom obenem. Večer za večerom smo se zbirali v tej izbi Zlasti mladina se je pridno udeleževala pevskih in drugih vaj za svoj prvi nastop na ljudskem odru.
To kulturno življenje pa ni bilo po godu skupini domačih reakcionarjev, izdajalcev bivših domobrancev in kolaboracionistov okupatorja, ki so hoteli s terorističnimi napadi, poslužujoč se različnega orožja, to preprečiti. Ni se ustrašila naša mladina, tedaj ko je bil dne 27. p. m. z bombami napaden sedež društva, ni se ustrašila kasneje, ko so grozili, da bodo prihodnjič opreznejši in da bolj načrtno izvedejo atentat, da preprečijo kulturno udejstvovanje naše mladine.
Da je ta pokvarjena mladina taka, je vsaj indirektna zasluga našega župnika don Ožnjak Evgena. Saj je nam vsem dobro znano, kako je za časa okupacije prepričeval najšibkejše, naj zapustijo partizanske edinice in da naj se povrnejo na svoje domove ali v službo okupatorja. Celo spovednice se je posluževal v ta namen; sam se je izrazil, da jim je pokazal pot ideološko — namreč pot narodnega izdajstva. Tako kot je pridno organiziral otroške vrtce za časa fašizma, da bi potujčeval naše najmlajše, tako je sedaj prvi v našem okraju uvedel enourni pouk v italijanščini v šoli. Otroci in starši so proti temu protestirali.
Ko smo ga zaprosili, na bi nam dovolil prireditev v šoli, se je izgovarjal, da ni polnomočen, da bi o tem odločal. Poslal nas je v Gorico na pristojno mesto pri ZVU, da nam izda dovoljenje. Ne v Gorici ne v Kobaridu nam niso hoteli izdati dovoljenja za nastop na ljudskem odru v šolskih prostorih. Stavili so namreč pogoje, ki so bili za nas nesprejemljivi, rekoč: dvorana bi ne smela biti okrašena z našimi zastavami in s sliko tov. Tita in da bi moral črtati iz programa našo himno »Hej Slovani...« in igrokaz »Zadnje srečanje«. Čudimo se, da drugod dovolijo kulturne prireditve v šolah, edino v Bor-jani delajo ovire pri tem.
Kljub vsem oviram in težkočam smo hoteli izvesti prireditev v duhu narodno osvobodilne borbe. Okoristili smo se tudi izkustev izza časa borb, ko so naši partizani skupno z domačo mladino prirejali na improviziranih odrih mitinge in kulturne prireditve. Ker za nas v šoli ni bilo prostora, smo v velikem praznem hlevu postavili zasilen oder, kamor smo napeljali razsvetljavo. Prostor smo v ta namen okrasili z zelenjem, z »našimi« zastavami in sliko tov. Tita.
Dne 16. t. m. na predvečer prireditve so nam zlikovci vlomili vrata, razbili oder, pobrali zavese in jih vrgli v stranišče. Kljub temu nekulturnemu dejanju s strani reakcionarjev naša mladina ni izgubila poguma, je očistila prostore, postavila nov oder, da je bil dostojen za kulturni nastop. V popoldanskih urah 17. t. m. so začele prihajati iz vseh okoliških vasi velike skupine ljude. Prireditve se je udeležilo okrog 300 ljudi. Po prireditvi je društvo priredilo prosto zabavo in ples.
Medtem ko se je ljudstvo v prisrčni domačnosti zabavalo, so domači reakcionarji organizirali teroristični napad.
Razdelili so se v dve grupi, ena pod vodstvom bivših domobrancev Kramarja Albina in Čenčiča Maksa je šla v bližnjo vas Sedlo, kjer so kradli in izzivali ljudi, po vasi streljali s pištolami, pobijali okna, tako da so drobci pobitih stekel ranili neko dekle. V vasi so hoteli razbiti s stene! sedeža krajevnega NOO napisno ta-
blo, s sten so brisali napise, ki izražajo ljudsko željo za priključitev k Jugoslaviji. Naposled so na poti med Homcem in Borjano napadli s kamenjem, palicami in streli iz revolverja skupino ljudi, ki se je vračala s prireditve proti domu in jih zmerjali. Pretepli so nekaj tovarišic, Gasparut Marijo so nasilneži hoteli vreči pod most.
Druga skupina pod vodstvom izdajalca Uršiča Karla in njegovega brata Venceslava se je z noži in krepelci pripravljala za napad na prostor, kjer se je vršila prireditev. O bližajoči se nevarnosti je opozoril ljudstvo predsednik prosvetnega društva. Prvi je naskočil Uršič Venceslav, ki je s polenom udaril po glavi tov. Korena Adolfa, Franc Hrast pa je udaril Čeboklija Ivana, ki se je pred kratkim vrnil domov. Nanj je navalil tudi izdajalec partizanske bolnice Uršič Karel in mu z dolgim nožem zadal dve težki rani v trebuh. Teroristi so pretepli tudi Sterh Mi-
haela, Žebokli Libera, Žebokli Andreja, Hrast Rozi in druge.
Izdajalca in terorista Uršiča Karla je zavezniška policija aretirala in nudila prvo pomoč ranjencu, ki je bil nato odpeljan v bolnico v Videm. Ko je policija odšla z ranjencem z zagotovilom, da se bo vrnila, so bili nezaščiteni ljudje ponovno napadeni od terorističnih reakcionarjev, ki so ponovno napadli hiše zavednih vaščanov. Hrast Albin je po vasi kričal: »Jaz sem Hitler in se bom do zadnjega boril, dokler ne bodo pobiti in obešeni vsi oni, ki delajo za partizane-« Njegovi somišljeniki so mu pred gostilno pritrjevali rekoč, da je to komaj začetek.
Upravičeno in ogorčeno se napadeni vaščani in vse pošteno ljudstvo sprašujejo, čemu je nastanjene toliko zavezniške policije v Kobaridu, če pa ni po naših vaseh zaščiten javni red in mir. Taki in podobni primeri se niso dogajali niti za časa nemške okupacije, še manj pa za časa, ko je zdrževala red in varnost naša narodna zaščita.
Odgovor na klevete
Da fih poneseš na talcev grobove
13 februarja je minilo leto, odkar je bilo ustreljenih pri mostu v Desklah 9 talcev domačinov kot represalija, ker sta prejšnji dan padla pod roko partizanske pravice v Anhovem dva domobranska oficir ja-zločinca.
Na kraju stoji danes spominska plošča z imeni padlih, ki so bili najboljši ljudje v okolici. Ljudstvo iz Deskel, Anhovega in bližnjih vasi se je letos 13. februarja spoštljivo poklonilo spominu ustreljenih talcev.» Zjutraj je bila sv. maša zadušnica v De-
sklah, nakar je množica nesla na bližnje pokopališče vence s trakovi v narodnih barvah. Po vaseh so bile izobešene žalne zastave. Popoldne istega dne se je na pobudo delavstva iz cementne tovarne ljudstvo zbralo na kraju, kjer se je izvršil zverinski zločin. Vse bližnje vasi so prinesli vence, tudi direkcija iz tovarne v Anhovem je poslala krasen venec. Pevski moški zbor iz Deskel je zapel žalo-stinko, na kar je v počastitev padlih spregovoril predsednik krajevnega NOO za Kanalsko.
V	zvezi z razlinimi govoricami, ki se širijo o zatiranju italijanskega šolstva v coni B, pošiljamo sledeče sporočilo, iz katerega je jasno razvidno, da vse te govorice so samo delo reakcije, ki skuša ustvariti med prebivalstvom cone A in ostalega sveta nerazpoloženje do naših oblasti.
V	koprskem okraju poučuje 11 osnovnih šol s 125 oddelki. Na teh šolah je zaposlenih 120 učiteljev in so obiskovane od 2880 italijanskih otrok. Iz tega je razvidno, da pride na enega italijanskega učitelja 23 učencev. V tem okraju je odprtih tudi 7 raznih italijanskih srednjih šol z 32 oddelki in 57 profesorji italijanske narodnosti, dvema slovenske narodnosti. Te srednje šole poseča 658 dijakov in dijakinj. Na vsakega profesorja pride 11 učencev. Za pravilno poslovanje in urejevanje vseh šolskih problemov obstoja v Kopru posebna italijanska šolska komisija oziroma prosvetna, ki uživa popolno avtonomijo, kajti ona predlaga namestitev italijanskega učiteljstva, lahko učitelje in profesorje postavlja, jim deli
dopuste itd. Uživa torej popolno svobodo v šolskem oziru. Ona le predloži vse svoje ukrepe prosvetnemu odseku pri Poverjeništvu za Slovensko Primorje v odobritev. Iz vsega tega je razvidno, da je naša oblast polagala na italijanske manjšine v coni B posebno pažnjo, da je na vse načine skušala čimbolje rešiti razne probleme, da ne bi ostali italijanski kul' turni delavci brez zaposlitve in da bi se ne zanemarjala ravno vzgoja otrok, ki je toliko trpela pod fašistično Italijo.
Brez skrbi lahko trdimo, da imajo Italijani v coni B, kar se tiče kulturnega življenja, večje ugodnosti kakor pa Slovenci, kajti vseh šoloobveznih otrok slovenske narodnosti v pasu B je po številu 19.887 z 358 učitelji, torej na vsakega učitelja pride po 56 otrok. Poleg tega je še mnogo slovenskih šol, ki sploh ne poslujejo zaradi pomanjkanja učiteljskega kadra kakor tudi tehničnih priprav, ki so bile v teku borbe uničene od strani okupatorja.
.1
Nočemo nikogar, ki bi razdiral enotnost primorskega
ljudstva
Na 1. maj 1945, t. j. na praznik vsega delovnega ljudstva sveta, in na dan našega osvobojenja, je livško ljudstvo izobesilo na drog sredi vasi jugoslovansko zastavo. Zastava je že vsa obledela od vremenskih neprilik, toda še danes ponosno vihra na istem drogu iznad kmečkih domov. Ljudstvo pravi, da hoče biti na svoji- zemlji sam gospodar, da hoče pripadati k svoji materi Jugoslaviji in zato bo zastava prav tako čakala prihoda medzavezniške komisije. Vsi so pripravljeni za njen sprejem, od nedoraslih otrok do sivolasih starčkov in mamic. Vsi so pripravljeni iti trumoma v Kobarid, ako bi slučajno radi prevelike oddaljenosti od Kobarida komisija ne mogla priti na Livek. Poleg številnih napisov, ki jih je Ijud-
Vsi bomo šli v Kobarid
pisi je državni grb FLRJ. Na neki steni je med dvema snopoma klasja datum »29. november 1943«, ki spominja vaščane na dan drugega zasedanja AVNO-ja, ko je bilo sklenjeno, da se Primorska s slovensko Benečijo in Trstom priključi k materi Jugoslaviji.
Ljudstvo svoji vojski
Mladina iz Kal - Koritnice je na svojstven način praznovala partizanski teden. Pripravila je lepo zastavo in se z njo podala v Krn, kjer je posadka borcev JA. Hodile so ves dan, borci v Krnu so jih z veseljem sprejeli. • Naslednjega dne so dekleta iz Kal - Koritnice na svečan način izročile zastavo vojski v znak hvalež-
stvo napravilo na svoje hiše že pred nosti in ljubezni do borcev osvobo-leto dni, so zdaj novi lepši, med na- | diteljev.
TEKMUJEMO
ČASOPIS MORA SPREMLJATI NAŠEGA ČLOVEKA V NJEGOVI POŽRTVOVALNI BORBI IN NJEGOVEM DELU. OBVEŠČATI GA MORA O TEM, KAJ NJEGOV DELOVNI TOVARIŠ V DRUGEM OKRAJU DELA, KAKO SE TRUDI IN KAKŠNE USPEHE IMA, KAKO DELA LJUDSTVO V JUGOSLAVIJI IN KAKO SE MORA ŠE BORITI NAŠE LJUDSTVO V CONI A.
ZATO DANES »PRIMORSKA BORBA« POZIVA VSE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE, PREDVSEM ZMJK IN AFŽ, DA ORGANIZIRAJO NAJŠIRŠO KAMPANJO ZA DOPISNIŠTVO V NAŠE ČASOPISJE IN ZA ORGANIZACIJO KOLPORTAŽNIH MREŽ PO NAŠIH VASEH. NAŠE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE NAJ V SLEDNJI VASI, V VSAKEM PODJETJU IN V SLEDNJI ŠOLI OSNUJEJO DOPISNIŠKI ODBOR, KI BO POROČAL O VSEM ŽIVLJENJU V NJEGOVI OKOLICI. POSAMEZNE VASI IN USTANOVE NAJ MED SEBOJ TEKMUJEJO, KDO BO POSLAL VEČ DOPISOV, KDO BO POSLAL VEČ STVARNIH DOPISOV, POLNIH REZULTATOV, KDO BO DOPISE NAJHITREJE POŠILJAL. POLEG TEGA NAJ SE V POSAMEZNIH VASEH OSNUJEJO KOLPORTAŽNI CENTRI, TAKO DA BODO NAŠE ŽENE IN MLADINA TEKMOVALI MED SEBOJ, KDO BO PRODAL VEČ ČASOPISOV, KDO BO OSKRBEL S ČASOPISOM NAŠO SLEDNJO HIŠO. SEVEDA NAJ PRI TEM SPET TEKMUJEJO VAS Z VASJO, USTANOVA Z USTANOVO, KDO BO V NAJKRAJŠEM ČASU NAROČIL NAJVEČ ČASOPISOV. TO TEKMOVANJE BO TRAJALO OD 1, MARCA DO 1. APRILA IN BOMO NAJBOLJŠEMU DOPISNIKU IZ VSAKEGA OKRAJA POŠLJALI CELO LETO BREZPLAČNO »PRIMORSKO BORBO«, NAJBOLJŠEMU DOPISNIKU IZ CELEGA OKROŽJA PA BOMO POLEG TEGA KOT NAGRADO PODARILI ŠE KNJIGO: »KAKO SE JE KALILO JEKLO«. IMENA VSEH NAGRAJENCEV BOMO POTEM V NAŠEM ČASOPISU OBJAVILI. ISTO VELJA ZA TISTE, KI BODO NAJBOLJ RAZŠIRILI NAŠ ČASOPIS.
NAJ NE BO NIKOGAR, KI NE BI V TEM TEKMOVANJU SODELOVAL, KI NE BI OMOGOČIL NAŠIM MNOŽICAM, DA PRIDEJO DO SVOJE NAPREDNE, TISKANE BESEDE. POSAMEZNE ORGANIZACIJE IN SKUPINE NAJ NAS SPROTI OBVEŠČAJO O USPEHIH TEKMOVANJA.
»PRIMORSKA BORBA« UREDNIŠTVO IN UPRAVA.
Delavstvo cementne tovarne v Anhovem, ki je bilo pod fašistično Italijo močno zatirano in razdvojeno v medsebojnem sovraštvu, se je danes streznilo in postalo politično zavedno, enotno v SIAU in v Enotnih sindikatih so včlanjeni vsi Slovenci in Italijani, z izjemo par zagrizenih protiljudskih elementov, katere je te dni delavstvo razkrinkalo. Delavstvo je namreč že deij časa zasledovalo v svoji sredi par reakcionarjev, ki so na vse načine skušali razbijati enotnost delavstva v tovarni. Drznili so se celo blatiti ljudsko oblast, novo jugoslovansko zastavo in voditelja jugoslovanskih narodov. Skupinica, ki ji načeluje skladiščnik Kos Franc iz Ročinja, je pogosto in skrivaj zahajala v temna zakotja tovarne in tako zanemarjala delo. Kos Franc se je javno izjavil, da je jugoslovanska za-
stava umazana z rdečo zvezdo, gra' jal je zadnjo delavsko stavko radi ukinitve »Primorskega dnevnika«. Ko je uvidel, da njegova propaganda za Peterčkovo Jugoslavijo nima uspehai je začel celo propagirati za staro Av' strijo. Končno je hotelo delavstvo napraviti temu umazanemu rovarenju konec. Dne 16. t. m. se je zbralo v tovarniški menzi ter dokončno raz' krinkalo škodljivce in sovražnike de* lavcev in njihovih interesov. Kosa Franca so dokončno odstranili iz to" varne, ostalim pa so dali oster opomin.
S tem ukrepom je. delavstvo po* novno pokazalo, da ne bo dopustilo pod nobenim pogojem, da bi proti' ljudski elementi blatili in skrunili tOi kar je delavstvu sveto, kar si je s težkimi žrtvami priborilo.
Čezsoča v pričakovanju mednarodne komisije
V partizanskem tednu je prosvetno društvo »Peter Skalar« priredilo igro »Padli za domovino«. Na sporedu je bila recitacija »V boj« in pevske točke.
Tudi dela na vasi mladina ne zanemarja. 40 mladincev je v udarniškem delu očistilo snega ves prostor pred sedežem krajevnega NOO. Po-
novno so okrasili slavolok za sprejel» mednarodne komisije. Mladinke s' pripravljajo za sprejem mednarodne komisije narodne noše. Vaščani jo bo' do sprejeli na slovanski način z nageljni, kruhom in soljo. Pokazali ji bodo porušene hiše in ji bodo povedali, koliko so žrtvovali za svobodno življenje v domovini Jugoslaviji.
Tega ljudstva ne bodo preslepili
V požganem in razdejanem Komnu niso imeli prebivalci nikakega prostora, kjer bi se lahko sestajali, saj sami stanujejo po takih luknjah in hlevih, da skoro ne morejo gibati. Vendar so začeli z delom za postavitev Ljudskega domu prej, kot za svoje lastne domove. Ničesar niso imeli, pa niso klonili pred novo nalogo.
Vsi od najmlajšega do najstarejšega so poprijeli. Eden je poskrbel za trame in deske, drugi pesek in ostali material. Tako imajo v Komnu danes Ljudski dom, kjer bodo imeli kulturne prireditve, zborovanja, kjer |
bodo imeli prostor tudi za razvedrila.
Po tolikih žrtvah, ki jih je komensko ljudstvo dalo v tej vojni za svoje osvobojenje, si danes samo, čeprav revno in ubogo, postavlja kulturne domove, postavlja novo žarišče kulture in napredka našega naroda-Po vseh vaseh, kjer še nimajo kulturnih domov in kjer se pritožujejoi da nimajo sredstev, naj se obrnejo V razdejani Komen in Rihenberg, pa jim bodo povedali, da so pridne roke i» močna zavest tista, ki ustvarjata napredek in tudi novo kulturno žarišče.
Slovenski narod tu živi, tu je on prelival svojo kri
Kot po vsem okraju tako se tudi v Trenti ljudstvo pripravlja za sprejem mednarodne komisije, njej v čast so postavili slavolok, ki nosi napis »Borili smo se za Jugoslavijo«.
Na zidovih čitamo napise, kot n. pr.: »Slovenski narod tu živi, tu je on prelival svojo kri«, in »Tito je naš
vodnik, izdajalcem narod sam sodnik«. Tudi vas Trenta bo dopovedala po medzavezniški komisiji vsemu svetu, koliko je žrtvovala za osvoboditev Primorske in Trsta, dopovedala bo, da se 15 borcev za svobodo ni vrnilo na svoje domove.
V Ladrih živimo in delamo za Titovo Jugoslavijo
V	noči 10. februarja so belogardistični zlikovci, ki zahajajo na predavanja belogardista Franca Kranjca, ki je bil že dvakrat v norišnici, prilepili na vaški stenčas dve belogardistični zastavi, ki jih je mladina naslednje jutro strgala in poteptala.
V	teh dneh je ves zavedni del vasi na delu, da kar najlepše okrasi vas za svečan sprejem mednarodne komisije, Samo za pletenje vencev je
mladina iz Ladri napravila 70 delovnih ur. Dvema potrebnima družinama je mladina dva dni ličkala koruzo in fižol. Mladinci se z veseljem pripravljajo na kulturne prireditve; po lepo uspeli Prešernovi proslavi nas bodo za pust iznenadili z novo igrico. Tudi naši najmlajši — pionirji — se pripravljajo za nastop na ljudskem odru.
»Primorska borba« izhaja tedensko v Ajdovščini — Drejuje Albreht Roman.