Poštnina pavSaHrana. Uredništvo Ib upravnJStvo Usta Je v Ljubljani Breg It. 12. Telefon 119. Štev. S. V Ljubljani, 9. maja 1921. Leto X. vsak poracSelJ Posam ;*zn i! Številke s« r» tanijo po “> V loaerati ■e računu ’ pol str. SO -manj« sc. .?< aierno. — J*'« tnalih opt; i K. Najnovej še. Politični položaj. Beograd, 8. maja. Z ozirom na izjave, katere je dal Narodni klub glede eventtielnega odhoda Iz Beograda, če bo vlada dala na glasovanje •▼oj ustavni načrt brez znatnih Izprememb a!l vsaj pozitivnih zagotovil, da jih bo sprejela tekom sp?-cljalne debate, se z veliko napetostjo pričakuje odločitev slovenskih opozlcijonalnlh strank. V političnih krogih računajo z možnostjo, da zapusti tudi večina Slovencev konstltuanto, in sicer v zosk protesta proti centralistični ustavi. S to možnostjo računajo zlasti z ozirom na Izid občinskih volitev v Sloveniji. Občinske volitve v Sloveniji in centralna vlada. Beograd, 8. maja. Izid občinskih volitev v Sloveniji je vzbudil v beogradsklh političnih krogih veliko pozornost. Demokratska stranka v Beogradu Je razočarana, ker Je dobivalo pred volitvami centralno vodstvo o položaju v Sloveniji poročila, ki nikakor ne odgovarjajo dejanskemu položaju po volitvah. V krogih radikalcev prevladuje mnenje, da je treba dosedanje stališče radikalnega kluba z ozirom na politiko v Sloveniji popolnoma 'spremeniti 1« Protičevl pristaši dobivajo nadmoč. V krogih, ki •toje v tesnih zvezah x ministrstvom notranjih »adev, smatrajo stališče predsednika pokrajinske *lade za Slovenijo dr. Baitiča za omajano, ker so volitve Izpadle proti pričakovanju velike zmage demokratov. Vlada in Radič. Zagreb, 8. maja. Za Binkošti šobili napovedani veliki shodi Radičene seljačke stranke. Vlada je vse shode prepovedala. Prepovedana je tudi glavna skupščina Radičevcev v Zagrebu. Ban dr. Tom* Ijenovlč je dobil iz Beograda ukaz, da kar najenerglč-■ejše nastopi proti vsakemu pokretu, ki bi ga Radič oprlzorll. Ban Ima tozadevno polnomoč že v rokah. V Zagrebu se govori, da je nameraval Radič na Isti dan, ko bi bila sprejeta v konštituanti od vlade Predložena ustava, proglasiti svojo ustavo In pro-*lamlratl hrvaško seljačko republiko. Trgovske vesti. Zagreb, 8. maja. Privatni promet je minimalen. Z ozirom na izprementbo zakona o Narodni banki kažejo tuje valute In devize rastočo tendenco. Zagreb, 8. maja. V prlvatntm prometu se opazuje živahno zanimanje za madjarske krone. Ogrski finančni minister Hegedtls je Izposloval v Parizu kotiranje za ogrsko krono na pariški borzi, i* Pešte došla poročila javljsjo, da smatrajo mad-jatskl finančni krogi kot relo verjetno, da se bo ®gtska krona dvignila v doglednemem času od sedanjih 2 70 švic: frankov na 5 švic. frankov. Ogrski Poljedelski minister pa je izjavil, da je prepričan, Srn i ogrska krona takoj po žetvi, ki obeta i ? bogata, celo viSlno 8 švic. frankov. To tni/n i s*cer n:°rda nekoliko preoptimistlčno, go- 0 pa je, da bo ogrska krona še rastla. v ^.aSreb,8. maja. BeogradsKi trgovski krogi na ^viSanJe vrednosti tujih valut. To je P j .V* moremo opazovati vsako leto pred SIvU i ^9e c*r*ave> ki so Intereslrane na uvozu kur na^e države> se prizadevajo, da potisnejo cpnni j arJa v tem času navzdol, da bi mogli toliko Je kupovati naše poljske produkte. Ra^ni dogodki. _ jfraj*a> 8* maja. V političnih krogih vlada napredovanja poljskih vstašklh Čet znatna nemirjenost. Boje se, da se ne bi razširilo vstaško gibanje tudi na tešlnsko plebiscitno ozemlje. MI-", r vnanjih zadev dr. Beneš je že napravil v Parizu potrebne korake. Češko vojaštvo odhaja na ogroženo ozemlje. J Boj za avtonomijo. Pred leti je deloval na danajskem vseučilišču imeniten učenjak. Pisal se je Anton Menger. On je bil dvorni svetnik in socialist, zato so mu dali pridevek „der rote Hofrat“ — „rdeči dvorni svetnik." Ta mož je silno veliko bral in mislil. V svoji knjižnici je zbral do malega vso socialistično literaturo do najskromnejših letakov in najneznatnejših lepakov, ki jih je prišlo izpod tiskarske preše do njegove prezgodnje smrti. Mengerjeva knjižnica tvori daneB euo najdrsgocenejših zbirk dunajske univerzitetne biblioteke, ki jo je dobila kot dedščino. Kot plod svojih dolgoletnih študij in raziskavanj na vseh poljih obšiine socialne znanosti je izdal Anton Menger po več kot dvajsetletnem napornem in temeljitem študiju drobno delce: Die neue Staatslehre — nauk o non državi. Mala knjiga je to in samo 4 krone je veljala pred vojno. Zato so jo gospodje, ki so vajeni meriti temeljitost in znanstvenost bolj po debelosti in po ceni knjig kakor po njihovi vsebini, prav radi pie-zirali in jo označevali kot „brezpomembno in neznanstveno,“ čeprav je vsak stavek, mestoma celo vsaka beseda, ki jo je zapisal „der rote Hofrat* ctlo poglavje zase. Jako čudno je, kato Anton Menger svojo knjigo začenja. Začenja namreč z ancrhizmom. On slavi anarhizem kot višek človeškega dostojanstva in kot najpopolnejšo dražabno obliko, ki si jo moremo sploh misliti. V tej formi padejo vse ovire, ki človeka in njegovo individualno sv »bodo ovirajo. Anarhizem ne pozna nobenih postav več, ne rodbinskih, ne občinskih, ne pokrajinskih in no državnih, ker jih ne potrebuje. Človek se razvija in živi popolnoma svobodno. Zato tudi ne potrebuje državi. Seveda pristavlja Menger svojemu opisu anarhistične uredbe človeške družbe še dostavek, da bi morali ljudje postati najprej najpopolnejši angelji, predno bi se dala uvesti taka idealna forma človeškega sožitja v prakso. Dokler pa so ljudje to, ker so, bo pa že še treba nekaj žandarjev in potrebovali bodo tisto omejitev svoje svobode, ki jo človeku nalaga — država. Nam se zdi, da je Menger v tem lepem poglavju prav drastično označil enega glavnih problemov človeške dražbe, ki obstoji v v (dnem boju za kolikor mogoče prost, neoviran in svoboden razvoj individua z organizirano č’oveško družbo. Organizacija hoče in človeka napraviti mašino, ona vidi v človeku samo svoje slepo orodje, s k&terim hoče doseči svoje „višje“ cilje, človek se pa brani kasarne, brani se postati ir>sšina in pravi: Jm hočem živeti svoje življenje do najvišje mere, ki je sploh mogoča. Organizacija ali (v dižavi) organizirana človeška dražba ima do mene kolikor mogoče malo pravic. Ta boj človeka z družbo za „osnovne“ pravice človeka se vltče kot rdeča nit skozi vse revolucije, prevrate in skozi vse državno življenje. Clovok, ki je prva celica človeške dražbe, hoče biti frost do skrajne mere možnosti. To je boj posameznega človeka ^a njegovo „avtonomijo“ v človeški dražbi. Ki Ukor več „avtonomijoM, kolikor več pravic samoodlcčevanja prepušča človeška dražba ali pa v državi organizirau del človeške družbe posamezniku, toliko boljše se počutita oba: človek in dražba (država). Prve omejitve svoje neovirane svobode doživi človek v redbini. Rodbina je druga stopinja v družabui organizaciji, ki zahteva za sebe od družabne celoknp^ nosti zopet isto pravico do kolikor mogoče velike svobode kakor jo zahteva posameznik. Kolikor manj pravic jemlje celokupna družba (država) rodbini na pr. glede vzgoje otrok, toliko boljša je za obe strani. Kolikor več trenja je med obema sknpinema, toliko slabše za oba. Tudi socialni organizem „rodbine“ se hoče uveljaviti nasproti družbi in ne priznava nobene teorije, ki bi hotela rodbino eventualno odpraviti, ali pa ji dati formo kasarne. To je boj rodbine za »avtonomijo", t. j. za kolikor mogoče široko in obsežno pravico samood-ločevanja. Človeška osebnost se ne da ubiti cd družbe niti kot 0Bebn0Bt niti kot oče (mati), ampak v vsakem svojstvu zahteva svoje pravice za sebe. Mati pravi: Jaz sem otroka rodila, ne družbal Kar velja za osnovno edinico človeške dražbe, t j. za človeka, kar velja za prvo organizirano edinico, t. j. za rodbino, to velja tudi za vse druge organizirane dele človeške družbe, torej tudi za plemena, za narode, za verske skupine, za interesna zastopstva itd. Na celi črti gre boj za »avtonomijo*, torej za kolikor mogoče velik obseg pravic, ki jih zahteva dotična skupina za sebe in jih odreka višji skupnosti. In kdor zasleduje ta boj, ta vidi, da je tendenca razvoja pač taka, da povsod premaguje stremljenje za omejitev „kasarnem, v katero bi po svoji prirodi rada vklenila družba svoje organe. Organi morajo imeti svoj kolikor mogoče svoboden razvoj, potem je celota močna, ne pa narobe. To je menda tisto, kar je hotel povedati Anton Menger v prvem poglavju svoje knjige za 4 predvojne krone. Ideal človeške družbe ni kasarna, človek ne stremi za tem, da sam izgubi vse, kar je njegovo, na korist družbe, ampak hoče tako dražbo, ki bo njemu jemala kolikor mogoče malo, ali pa nič in mu ravno s tem dala vse, namreč človeku samega sebe, in tudi narodu samega sebe. Poročilo delegata zdravstvenega sveta za Slovenijo dr. Janeza Plečnika o stanovanjskih razmerah v Trbovljah, V petek 18. feb. 1.1. zjutraj sva se odpeljala z g. dr. Lapajnetom iz Ljubljane v Trbovlje. Ob osmi uri predp. smo se napotili jaz, g. dr. Lapajne, g. dr. Baumgarten in dva gospoda kot delavska zastopnika in smo hodili do 12. ure in si ogledovali radarska stanovanja v po-meriju rudnika. Ogledali smo si tudi stanovanja v tkzv. „Mailand-uH (last g. Treota). Ob 2. uri popoldne smo šli od rudnika skozi vas Trbovlje v Gabrsko, najšrši del zareze med hribi, ki stiskajo od desne in leve ozku Trboveljsko dolino. Hiše, ki stoje ua pomeriju rudoika, imajo tri za dušo zelo neprijetna svojstva: 1. Stoje na takozvaai „štircani“ zemlji; to je zaea laporja, premoga in pepgfe. Ta zemlja je absolutno nerodovitna in napravlja tfis puščave. 2. So postavljene biez širšega načrta, kot jih je bilo na ravno zamrlih rudniških tleh možno postaviti in kot je bila potreba; očividno tudi kot jih je skopost družbe želela in indolectuo delavstvo aprejelo, 3. Ob hišah stoji in sloni prav tako brez širšega načrta nebroj barak, primitivno zbitih iz lesa; v njih hranijo ljudje drva, premog, kokoši, koze itd. Hišo in barake ne nudijo niti v načrtu niti v ornamentiki tudi ne najmanjšega estetskega užitka. V tlorisu najdeš 4 tip?: En tip kaže sku>wn, precej velik prostor, prav (črn) atrium. V njem stoje 4 štedilniki za 4 stranke, ki imajo po eno sobo. V to sobo stopajo skozi skupno kuhinjo. Iz kuhinje vodijo namreč 4 vrata v omenjene „«tanovanjsko“ sobe. Drugi tip je tak: Na podolžnih plateh hiš vidii 6 in več vrat. Skozi te »topiš v kuhinjo in iz te v sobo. Tretji tip je ta-le: Stopiš v euo veliko sobaBo: stanovanj* dveh drt&ia. Četrti tip je ta: Velika sobana; v tej po tipa kasarn postelj ob postelji: ležišč« ea samce (Burschen-haus). S> fte biS«, ne rara9 velike, pa vendar relativno obsežne. V njih so r dveb, treh nadstropjih stanovanja po tipu 1 sli 2: (e grel torej od prizemlja v stanovanje prvega nadstropja, prehodiš kuhinje osmih strank; če gred v drago nadstropje, prehodil tri kuhinje dvanajsterih strank. Nekaj ssmcrv stanuje tudi v „Mailand-n“ v hišah* ki so pripete naravnostobskale. Od teh teče za hišo, čez njo in sk^zi pokrov hiše (streha ne kaže reči) voda hudournikov, ki se nabere ob deževnem vremenu t skalah. Nekaj ljudi stanuje tudi v lesenih, ob zemljo prislonjenih barakah, delih prednikov: arhitektura je ta: prizmatična lesena žkatlja, na eni plati vrata, v teh izrezi« kvadrat s šipo zadelan. Bazen tipa 2., so vsa ostala stanovanja nehigi* jenska, uničujejo v stanovalcih vsak čut človečanstva in ubijajo vsak etičen pokret, Ta stanovanja ne ščitijo stanovalcev pred sovražnimi naturnimi napadi, ta stanovanja uUjajo i>a& rod, so mlini, v katjre mečemo lastno meso in naui več škodujejo kot nam koristijo bilijoni, iakrpaai u rudnikor. Via ta stanovanja — tudi ona tipa S. — imajo to skupno napako, da so preobljudena. V stanovanjih z 1 sobo (16 /n2) in fcuhinjo (10 m*) stanuje pa 10, 11, IS oseb. Vprašanje je, kako je mogoče, daje do tega prišlo. Odgovor ja samo eden: Blesk velskapitala je omamil oči javnih funkcijosarjev in javni funkcijoiarji niBo vidali več črk postav, niso znali več brati; le slišali •o še. Ker pa niso šli med rudarje, so slišali le še beeede rudniških lastnikov in žvenket rudniških cekinov. Vpraš§j, paetbljt. pa, da a« v dižavah, ki «> iavedle '®«ntjaliz«M, dapea pojavlja močan pokret proti centralizmu. NemiMj* je še po katastrofi in po revoluciji obdržala širša avtonomije kakor jih sploh kdo pri nas »hteva. Kako fa je na Angleškem, ki predstavlja najbolj demokratično državo? G Davidovih pravi, da *® Anglija, trudi z v*o tilo, da ohrani edinstvo svoje držav*. Izfleda pa, d% g. Davidovih ne vč, da na Angleškem ža leta in leta razpravljajo o tein, da bi napravili poleg dana nje samouprave še posebne pokrajinske parlamente za Anglija, ta Wales in za škotsko.* Značilno* kritiko gorora dr. Trumbiča v fcenštituaati j« ffcjavil profesor državnega prava na beogradh*e» fstučilišču Slobodan Jovanovič v listu „Polifcik»“. Ti® piše med drugim: »Trumbič zavrača tudi centralist'čbo ureditev države. Iz njegovih izvajanj izhaja, da j* kriva današnjega nezadovoljstva slaba administracija centralne uprave, ki izdaja naredbe, ne da bi develj poznam dušo hrvatskega seljaka. Prizadet vsled naredb centralne oprave, te brratski seljak central-zrnu a pira, in noč« ničesar znati o «di ost veni državi, katera znači zanj isto kot država, urejena na podtagi eeatralMtične ustavo. Odbijajoč federalizem in centralizem pa b moral Tiumbič predli g tti neko drugo rešitev tega vprašanja. Toda v tozadevnem dela svojega govora ni bil popolnoma jasen. It njegovega govora dobiva človek vtis, da se Trambič »ugiba k onemu, kar imenujejo Angleži devolucija. P«d tarn naslovom se razume delen prenos zakonodajna oblasti s centralnegu parlamenta na lokalne oblasti. Devolucija je mnogokrat več nego samouprava. Nekaj več nago aamoaprara, je devolucija in nekaj manj nego federalizem. Federalizem pomsnja delitev *akonodajti2 oblasti med centralnim parlamentom in lokal oim zborom. Ustava sama določa, o katerih zadevah bo odločal *Mtralni parlaramt in o katerih krajevni zbor. Če bi centralni parlament sklenil zakon o nekem vprašanju, spiia v področje lokalnega zbora, bi ta zakon, ker 1 *e protivil ustavi, postal neveljaven. Pri devoluciji P® te volitve ni, temveč je zakonodajna oblast prene-f6118- Centralni parlament dovoljuje is lastne iuicijative ® iz lastne avtoritete lokalnim zborom, da brez igega ®Wepajo zakone. Načelo devolacije, kateremu seje približal Trumbič, *® nahaja tudi v ustavnih načrtih Stojana Protiča in ®r* Korošca. Kakor izglodata ta dva načrta različno, vori vendar jedro obeh načrtov načelo devolucije, rumbič pa se ne sklada s Protičem in Korošcem v vprašanju razdelitve pokrajin." Tako Jovanovič. Mi smo se pa nehote spomnili pri čitanju besede »devolucija" na našo avtonomijo in »mo si mislili: Kakšni »prevratni elementi" in strahoviti .klerikalci" morajo biti ti Angležil Kla Sievfiiftkem se je ustanovila slovaška na-«ijonalna »trauka z izrazito avtonomističnim programom. C t*m poroča vladna „Prager Presse* od 17. aprila sledeč«: „Nacijonalna opozicija je sklicala 30. marša 1.1. y Sv. Martin zborovanje, kjer je prišlo do formelne in ^ejne ločitve političnih stroj, V politično življenje Slovakov vstopa odalej n*va slovaška nacijonalna atranka a programom avtonomije. Voditelji agrarne * ra®fc® novi grupi ne stoje aovražno nasproti. Pač pa o ojajo novo stranko aicicUi demokratje in njihov g avni organ očita avtonomistom konservativnost in . najbolj zamerja avtonomizem, čes da bo vsled tega oviran republikancem dostop na Slovaško.* Avtonomija otoka Malto. Na Malti se je Iri^d ^ Da sve^an na^Q proslava uvedbe nove ustave, , a^e. otoku popolno avtonomijo. Novo upravo otoka nad vJa p08*ans*£a zbornica, ki šteje 32 poslancev, atrov^ TT86^ * 17 senatorji. Upravi načeluje 7 mini-‘. V^a 86 Mošna volilna pravica, pred sodiščem Otok M rBki iste Pravice kakor angleški. *n angleške “ "liki **»"U P«« i. Anglija r ^ **B *°£ke dri« Twe države po na- vadi pod oajstroljo kontrolo, Antle« pa, ki so »otoro todi dobri državniki ao dali otoka Mahi avtonomijo, fcsr vedo, da j« najboljša opora državne moči zadovoljim in stm^sMTPdno prebivalstvo. V naši državi pa oberaft avtonomnim obtham — komisarje! Tetfieeiski Atentat na ministra notranjih sadev S* Dpaik«vifta je napravil te dni v Beogradu mlad človek, bržkone dijak, ko se je minister v pozui uri vračal domov od neke veselice. Atentat bržkone nima osebnega značaja, ampak j« po vsi priliki politične narave. Atentatov nihče ne odobrava, kdor ima le nekoliko politične uvidevnosti, pač pa je treba vzeti take pojave na znanje v toliko, ker nam kažejo, da v deželi nekaj ni v redn. Pameten človek bo gledal, da bo odpravil kolikor mogoč<» hitro vzroke, ki utegnejo i&vesti do sličnih obupnih korakov. Zanimivo poluradna ixjavs> o političnem položaju je razposlal začetkom tega meseca uradni beogr*dski „Pfesb'ro.u V izjavi konštafcira, se ni političen položaj m id velikonočnimi prazniki (pravoslavnimi) nič izpremenil, pač pa bo vlada poskusila nekoliko modificirati svoj nstavni načrt, da Bi pridobi glasove onih strank, ki stoje bližje vladi. — Ta izjava »a da raalično tolmačiti. Ali je vlada res v taki zadregi za glasove, da mora popuščati? Potem naj odstopi 1 Ali »e hoče izogniti očitku, da ja ustava oktro-irana? Potem naj svoj načrt temeljito revidira, in ne samo popuščal Ali pa je vladaa ponudba za popuščanje Čisto navadna vaba za opozicijonalne stranke? To izgleda n%jverjetn3jše. Toda tudi lisjaku Pašičn se utegne pripetiti, da se mu enkrat načrti ne bodo posrečili i Agrarno gibanje v Južni Srbiji. Kakor znano, jo vlafla bosanske bege bogato nagradila — ali vsaj obljubila jo to, — da si dobi njihove glasove za svoj uBtavni načrt. Dobiček bosanskih veleposestnikov pa ni dal miru turškim begom v Južni Srbiji, ki so od Pašiča zahtevali tudi bogato plačilo, ako hoče imeti njihove glasove. Pašič je hočeš-nočeš moral pristati na pogajanja, ki pa niso dovedla do zaželjenega uspeha. Tako vsaj lahko oklepamo iz dejstva, da so se začeli v Južni Srbiji upirati kmetje proti turškim zahtevam — gotovo ne brez vednosti vlade. Ta kmečki (od vlade samo provocirani?) odpor y Južni Srbiji je pa rodil odpor km«tov tudi v Bosni, kar je za Pašiča zopet nova neprilika. Zato bo moral g. Pašič ngoditi ali zahtevam begov na celi črti, če hoče spraviti svoj ustavni načrt gladko pod streho, ali pa vstreči kmetom na celi črti, če hoče rešiti svojo stranko. Najpametnejše pa bi napravil, če bi vrgel svoj centralistični ustavni načrt v — koš! Vojna odftkodnfna in nafta država. Po mirovni pogodbi ima tudi bivša kraljevina Srbija pravico do d«la vojne odškodnine, ki jo imajo plačati premagane države. Od Nemčije dobi Srbija nekaj živine (ali pa denar) in pa lepo število vagonov in lokomotiv. Tudi od Bolgarov ima Srbija pravico zahtevati velik znesek. Ker pa Bolgari do danes še niso poravnali svojih obveznosti, zato se pripravljajo v Beogradu na slične korake proti Bolgariji kakor Francozje proti Nemčiji. Kakor se iz tega vidi, je pot do popolnega ujedinjenja vneh Jugoslovanov v eno državno celoto — da niti ne govorimo o stapljanju v en narod — še jako dolga. Dnevne vesti. Danaftnjo številko »Avtonomista** smo razposlali samo še naročnikom in preprodajalcem. Prosimo vse, ki se zanimajo za list in odobravajo njegovo tendenco, naj se z naročnino požurijo in naj nam pridobivajo novih prijateljev, naročnikov, sotrudnikov in dopisnikov. Ravno tako bomo hvaležni vsem, ki bi bili pripravljeni prevzeti vsaj v večjih krajih podrobno razprodajo lista. Natančnejše pogoje naznani takoj Upravništvo »Avtonomista* v Ljubljani, Breg št. 12. ljubljanska vlada za pokrajinsko avtonomija. Pokrajinska vlada za Slovenijo je izdala sledečo samo za Slovenija veljavno naredbo: Vsak« javno zaflw>itovan zasramovanj« in omalovaževanja držam, usta »*> u> zakonov, vojsko in posameznih ple-men troimonakega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev, nadalje javnih obla^tav in oblastvenih odredb, kakor tudi va»k > kazanje odpornosti in v«ako 8žava\ye eo^er uje j*) spovedano. Dajanj* s« j« javno sinilo, če se je izvršilo na ohfce do .topnem k raj n tako, da ga j.e opazilo več nego dve osebi, »tli č« ac je dejanj« izvršilo pred več nego dvema oitbamn. kolikor ni omejeno na domačo obitelj, ali če se jo dejanj« izvršilo s tem, da se je tiskovina, drug spis. podoba, zastava ali znak razširjala ali na obče dostopnem kraju nabila ali razstavila. Ne glede na to, ali so morda uvede kazensko postopanje, kaznujejo prestopke te naredbe politična oblastva, oziroma policijska oblastva, z globo od 80 da 10.000 K ali z zaporom od 24 ur do treh mesecev ali pa z globo in z zaporom obenem. Globa se steka v ubožni zaklad občine, v katere okolišu se je kaznivo dejanje izvršilo. Naredba dobi moč z dnem razglasitve. Istočasno se razveljavlja naredba celoknpne Narodna vlade 8Ha v Ljubljani z dne 13. januarja 1919., ši 27» Uradnega lista. Naredbo so podpisali predsednik vlada dr. Baltič in poverjenika dr. Ravnihar in A. Ribnikar. Avtonomijo za Slovenijo uvajajo tedaj via faeti. Jasnost in zmedenosti „Naprej“, glasilo jugoslov. soc. dem. stranke, je prinesel v svojih Številkah 100 in 101 članek g. Filipa Uratnika, v katerem sa izreka proti avtonomiji Slovenije. Njegove razloge poznamo Že iz raznih hara - centralističnih listov, zato n® bomo na nje posebej odgovarjali. Radi bi vedeli le ono: ali je vsebina članka g. Filipa Uratnika, ki jo član vodstva J. S. D. S., oficijelno mnenje stranke odnosno njenega zastopstva ali ne. Konstatirati moramo namreč, da je v svojih volilnih oklicih za konstituanto J.S. D.S. svečano zagotavljala volilcem, da se hoče boriti za avtonomijo Slovenije. Znova smo pregledali tiste okliee in videli, da je la zahteva celo razprto in debelo natisnjena. Socijalistični ustavni načrt govori le bolj o administrativni samoupravi, vendar pravi v § 135 sledeče : V svrho upravljanja države-in posameznih delov države je država razdeljena na pokrajine, okraje ia vtdike občino. Za to razdelbo, ki se izvede b posebnim zakonom, ro n.erodajni edino geograflčni, gospodarski in kultur. Kateri in kakšni so ti vidiki, to mi sevea; vemo. Sa so tu odprla mala vrabica: „posebni z&.kon" in »geografski gospodarski in kulturni vidiki". G. Uratnik menda tudi ustavnega načrta svojo lastne stranke ni bral. Gospodje, več jasnosti in manj liberalizma v dušah - to bi bila naša skromna želja. Hvaležno pa jemljemo na znanje, da se je nasprotnikom našega lista pridružil tudi „Naprej“. Kdor pregleda njih vrste, bo videl čudne pobratime! Mi ne bomo izrekali ne take, ne drugačne sodbe. To bodo storili — drugi!! 4 p Občinske volitve v Sloveniji so dokazale, da ogromna večina ljudstva ni za centralizem, ampak za avtonomijo Slovenije. Ta dokaz s številkami seveda centraliste boli in zato se poskušajo še vzdržati na površju s sredstvi, ki niso srečno izbrana Tako sredstvo je n. pr. vlaganje rekurzov. Vsak človek vendar ve, zakaj se taki rekurzi vlagajo in zato bodo ti rekurzi napravili povsod slab vtis, centralistom bodo pa še bolj škodovali kot izid volitev samih. Terorizem. Velik ljubljanski dnevnik je takoj po občinskih volitvah prinesel na uvodnem mestu poziv, naj stranka, katero zastopa, takoj napravi natančen kataster vseh svojih somišljenikov, ki so zanjo glasovali, in naj zastavi ves svoj politični vpliv za to, da bodo dobivali »ugodnosti" samo tisti, katerih imena bodo v teh zapisnikih. — Ta poziv meče zelo čudno luč na tajnost volitev. Pa to naj bi še bilo. Žalostno pa j», da se najde velik slovenski list, ki javno zastopa te vrste politično moralo. Ce bo šlo v tem tempn dalje, bomo doživeli to, kar so doživeli Srbi s svojim silnim strankarstvom; imeti bomo morali dvojno ali trojno alf celo večkratno uradniško »garnituro", kakor bodo paž stranke zmagovale. Kadar bo na površju n. pr. JD& bo zasedla »garnitura JDS.* vse javne slnžbe; kadar bo prišla na površje SLS., bo vrgla JDS - garnituro na cesto in na njeno mesto poBtavila svojo i. t. d. — To bo nprava! listava in narodni socialisti. »Nova Pravda" strankarsko glasilo narodnih socialistov, piia Stran 4, A ?T O N 0MI8T ŠtlST. 6. v St. 16. od 80. aprila: — „Ustava, katejo mislijo sprejeti, je skrajno slaba. Mi se naravnost bojimo, ds bo ta astava naši državi še hudo Škodovala. Toda a ljudmi, ki M to ustavo napravili, se ne da govoriti pametne besede, oni drvijo s polno paro v prepad, s seboj pa vlečejo žalibog tudi državo." — Vsi torej že izpregle-dajejo, samo nafii centralisti so zakrknjeni. Slovenskih tradicij nil Tako vsaj trdi centralistično „Jutro“, ki piše: „ Govoriti o slovenskih tradicijah je sploh nezmiselno, ker take tradicije niti Bi*mo imeli, a Se manj jo moramo imeti danes . . . Neodrešeua domovina je prva in odločno zavrgla teorij« namišljenih slovenskih tradicij ... Slovenski avtonomisti lahko svojo slovensko tradicijo prihranijo za sebe in za one, ki so našli to formulo demagoštva in politične disorijentacije.M — Slovenske tradicije tcraj ni. Tudi slovensk« zgodovino ni. Tudi sloveuskega jezika ni. Prešern je pel v latovskem jeziku. Oton Župančič poje v albanščini Slovenske matere vzgajajo svoje otroke v kitajščini. Trstenjak Murko i. dr. so zbirali turško narodno blago. O kresu in o božiču prihajajo k nam tujci štadirat pita ganske narodne običaje. „.Tutro“ se res „iztica“ ! Nekoliko odgovora. „91 o v. Narod" piše v svojem uvodniku od srede: Nihče danes Se ne moro trditi, da ima absolutno prav, ko odgovarja na vprašanje, kaj je v vtčjo koriat. državi, ali centralizem ali avtonomija ali nekak mešan »istem, kakor ga predvideva ustava. Take diskusije »mo pričakovali od tednika »Avtonomist", ki sta mu posodila ime naša priznana publicista Prepelrh in prof. Lončar. Dosedanje številke so nas zelo razočarale. Samo zabavljanje in nestvarna kritika brez pozitivnih misli in konkretnih predlogov. Litrt do zdaj ni bil drugega kakor navadno agit&čro are Istvo za občinske volitve. Obžalujemo, da imenovana dva gospoda s svojimi imeni krijeta tako pisavo. Predstavljali smo si, da bo ^Avtonomist" nekaka revija ad hor, ki bo povsem stvuroo in resno j-pzinotrivala svoj praimet ter nam predovega“ člankarja po „konkretnih načrtih" le toliko, da take stvari ne rastejo čez noč in naj gospodje nekoliko po-trpe. Vse bo prišlo lepo počasi. Predno se dajo take reči konkretizirati, je treba pregledati mm go, mnogo knjig. Treba je študirati vse mogoče dosedanje ustavne sisteme. Glavno pa, kar je treba, je temeljit štutfij naše lastne, popolnema nove države, nove, kor je zrastla iz takih predpogojev, da v zgodovisi ne najdemo zlahka (ali pa sploh ne) ustavnega primera, ki bi se dal prosto aplicirati na naše razmere. Gospodje okrog „Naroda“ imajo v svojih vrstah mnogo odličnih juristov. Zakaj jih ne povabijo, naj sodelujejo pri rešitvi tega važnega problema, ne v našem listu, ampak v „Narodu° ? To delo bo mnogo koristnejše kakor brezplodno liberalno - klerikalno prerekanje. Mi b svoje strani bomo storili, kar pač s svojimi skromnimi močmi zmoremo, vi pa poskusite svoje. Toliko zaenkrat v odgovor, ker je bil ravno vnebohod in smo imeli čas odgovarjati. Gospodarstvo. Zvlfianje telefonskih pristojbin. Cen tralna vlada je odredila, da se povišajo tudi naročnine za telefon in sicer za pretežno večino naročnikov, ki ne uživajo uradnih olajšav, na 2000 dinarjev ali 8000 kron letno. Na* v Sloveniji to ne bo posebno zadelo, ker bomo šli lahko na hr;be in klicali drug drugemu, kar doslej še nič ne velja. Prav lahko se pa utegne dogoditi, da bo v doglednem času obdavčen tudi človeški glas. — Pa pustimo šale na strani. Pred nekaj dnevi smo brali, da je n* Švedskem telefon tako razširjen, da itr.a vsak kmet svoj telefonski aparat, ker je po ceni, a država vendar zasluži, ker masa prinese denar. Pri nas pa delamo narobe. Kjer je mogoče še ceno naviti, jih gotovo navijo država — v svojo lastno škodo. Finančni S®*vei. V času od 27,—30. aprila se jo vršila v Beogradu seja fiaanšnega sosvet#, na kateri je finančni minister Kumauudi obširno govoril o finančnem položaju države. Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti danes izčrpnejšega poročila, katero prinesemo v prihodnji številki. Gospodarska zveza, centrala za skupi nakup in prodajo registrov ara zadruga z omejeno zarero v Ljubi]sni, Eu rajska cesta št. 28 lira ra zalogi Specerllfke pomete, kolcnljalno blsgo.vsevrsle lita, moke I. t. d. PJVMratno Češko In areltfcko manufakturo, najtoljSl tpliUkl cement, lakkl In težki bencin, vsakovrstne poljedelske stroje In železnino, kakor grablje, kote, lopate, krampe, žage 1. t. d. Naj\ečja hbira vseh vrst ilkov* pristnih kranjskih klobas ter demače mašil, rajfinejfa vina domača in banatska. Lastna zeljarna. Izdelovanje mila in sveč v s\oji tovarni. Nakup in prodaja vsakovrstnega leta. Lastne žage. g: Štiri milijone kron ^ zadene v najbolj srečnem slučaju igralec državne razredne loterije. Pii mi jo 3ZD.CC0—Inn icijo v četrtem razredu mm- Kron kupljeni pri Zadružni gospodarski banki ir Ljubljani. litino žrEkM je se urši od IZ. mnio do Z. junija. zamenjati sielke IV. razreda za nove trečle V. razreda «£© 7. ir# j®, Nova srečka stane kolikor stara : cela 192 K, polovica 96 K, četrtinka 48 K, esninka 24 K. Kdor še ii igral, a licče igrati v petem razredu, mora plačati srečke vseh petih razredov, torej petkratni iznos. Zadnja, prilil««.! Nekaj srečk ima še na razporago LZsffviižE''s §fc K*-s? fc:8R'|p® t$* b ljubljeni, Bunsjslis c, ZB,L Narodna banka. „Službene Norin«" od 3. t. m. prinašajo uredbo o izpremembah in iopopoH nitvah zakona o Narodni banki od 26. januarja 1920-To je ž« druga izprememba takom leta dui. odkar j<| ta zakon v veljavi. Vladne izpremembe, ki s« aedaj-objavljajo, obstoje v tem, da sa kiedit državi poveč* za 850 milijonov dinarjev, da se nadaljnje akcije vpit* fajo v srebru mesto v zlatu ter nadalje določila 0 razdelitvi dibička. Zanimivo je d^jitvo, da bo tiskanj« novih novfanic vrfiila država in ne Narodna banki Banka bo tekom tega leta bržkone beležila na račun države 1 milijardo dinarjev ter bo dobila tsko p« novih izpremtmbah 1% obresti. Na obrestih bo torej znašal dobiček 10 milijonov dinarjev samo na tem posojilu. Ako dobi država od dobička 60%, Narodna banka pa 40 %• potem dobi banka 4 milijone. Kaj to znači, se more presoditi le, ako se vpoSteva, da upravni strciki Narodne banke v preteklem letu niso bili večji od 3 5 milijona dinarjev. Kakor g« vidi, niso posojila Narodne banke, dasi se jih lahko dobi, poceni. Država si bo torej glasom te naredbe izposodila od Narodna banke fie mnogo več papirnatega denarja kot doslej. Poplava papirnatega denarja bo pa r&stla do brezmejnosti, če bo začela država v svoji režiji tiskati papirnati denar, kar bo imelo zelo slab rpliv na našo valuto. Več o tej naredbi pa izpregovorimo v prihodnji-Številki, Citajte, širite, naročujte Avtonomista? : Izdajatelj: ALBIN PREPELUH. — Odgovorni uradnik: JOŽE ^ PETRIČ. — Tiska: Tiskarna J. BLASNIKA NASL. V LJUBLJANI. 1 i Kam pci na Binkoštne praznike? £& Na Bohinjsko jezero, občudovat krasao naruTO. V lepi legi tik jezera »e nahaja „Hotel St. D«h“, kjer Je na razpolago 40 so b e krano (tepen* danco. -- Ismtna knhlvju, točna In solidna postrežba. — Ceae zmerne t Za mnogoštevilen obisk ne priporoča FELIKS SELJAK, hotelir. TISKHRNH IN LITOGRHFIČNI l