štev. m.
v Llnmioni, o sreda, dni 31. julijo 190}.
Velja po poŠti: celo leto napre] K 26"-s* pol leta „ „ 13--
P
sa četrt leta „ sa en mesec „
650 220
V upravnIStvu:
sa celo kto naprej K 20'--sa pol leta „ „ 10-— a« četrt leta ,, „ 5-— joi en mesec „ „ 1*70
'£* pošllj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 ha
SLOVENEC
Leto XXXU.
Inserati:
Enostop. petitvrsia (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za \iel ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob pol 6 url popoldne.
Uredništvo I« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?cz
__ dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ap vralajo; nefrankirana pisma sc nc sprejemajo. >	Uredniškega telefona štev, 74=
Političen list za slovenski narod
(Jpravništvo ie y Xopitarj*vib ulicah štev, 2. —
__ Vsprejtma naročnino, inserateir
reklamacije. (Jpravnlškcga telefona štev. 188.
Političen M no Sovi.
V	nedeljo, dne 28. julija, se je vršil v delavskem domu na Savi političen shod. )tvoril ie shod državni poslanec Gostinčar, ;i je poročal o državnozborskem položaju. V edanjem državnem zboru vlada precej dru-;ačen duh, kakor je v prejšnjem. Sedanji dr-avni zbor ima po večini voljo do dela in bo korogotovo tudi deloval. Glavna ovira, ki bi adrževala ali ovirala delo, je nagodba z Ogr-ko, Na Ogrskem nimajo še splošne in enake olivne pravice, ampak se vrše volitve tako, ;ot vlada hoče in so izvoljeni po večini le taki •oslanci, ki so všeč vladi. Naglaša, da je on :a ločitev od Ogrske, toda le, ako ne bodo rpeli v korist Mažarov Hrvatje. Brez nas Slovencev se ločitev ne sme izvršiti, posebno ,e ne zato, ker bi ločitev Ogrske brez nas slovencev pomenila za Hrvate hud udarec, rti Slovenci zahtevamo, da se s Hrvati združimo v skupno jugoslovansko državno enoto od habsburškim žezlom. (Viharno odobra-anje.)
Veliko preglavic dela S 14. Gotovo je, da •eni za to, da se ta paragraf odpravi. Vendar jredno se ta paragraf more odpraviti, je po-rebno, da se uredi narodnostno vprašanje. Go-ovo je, da nismo za absolutizem, zato pa je boljša priljudna sprava, kot pa da bi vladal j 14.
V	državni zbornici je približno 30 klubov, 'oslanci S. L. S., goriške »Sloge« in »Kmečke ^veze« na Štajerskem smo združeni v enem dubu. Mnogo se je govorilo in se še govori, 'akaj nismo združeni vsi v enem klubu. Poženi vam odkritosrčno: Liberalci so pri nas isti, ki vse razdirajo. Mi jim ne zaupamo. Iribar je načelnik liberalne stranke in predsednik liberalnega izvršcvalnega odbora. Liberalci so lansko jesen sklenili, da hočejo de-ovati za ločitev cerkve od države, za svobodno šolo in za ločitev zakona. Kot načelnik bi moral Hribar za vse to delovati tudi v Jržavnem zboru, ker so ga njegovi volivci v -jubljani na tem programu izvolili. Toda Hribar je pol leta po sklepu strankinega progra-na, ki zahteva ločitev cerkve od države, bodpisal program Hrvatov v državnem zboru, vi pravijo, da stoje na krščanskem in demo-eratiškem stališču, torej so proti ločitvi cerkve :>d države. (Burni klici proti Hribarju.) Vprašam vas, je li mogoče, da sprejmemo take judi medse in jim zaupamo, (Klici: Nikdar! ?ivio »Slovenski klub«!)
Mi smo izvoljeni na jasnem programu, ki ^nio ga razlagali na svojih volivnih shodih. Judstvo je zaupalo temu programu in nam, n mi hočemo ta program častno in dosledno iržati in zastopati. (Viharni in dolgotrajni Živio-klici.)
Državni zbor, ki je izvoljen po splošni in .naki volivni pravici, bo imel sedaj veliko
dela, da stori kaj za ljudstvo. Med drugim se bo pečal tudi s starostnim zavarovanjem delavcev. O tem je bilo vloženih v državnem zboru več predlogov in enega sem vložil jaz. (Odobravanje.) Gotovo je, da bo to ena prvih točk prihodnjega zasedanja. Zato je pa potrebno, da delavci podpirate v tem vprašanju svoje poslance s peticijami na državni zbor. Treba je, da študirate to vprašanje in svoje pomisleke in predloge izročate svojim poslancem. Mi bomo vse storili, da se to uredi kolikor mogoče ugodno in koristno za delavstvo in male kmete, ki so tudi potrebni tega zavarovanja.
Državni zbor se bo pečal kmalu tudi z varstvom delavcev. Treba je, da storite tudi delavci svojo dolžnost in nas podpirate, potem bomo lahko krepko stopili poslanci pred vlado in kazali, da ljudstvo to zahteva. (Dolgotrajno odobravanje in Zivio-klici.)
Pred shodom se je vršil sestanek delavcev iz vseh oddelkov tovarn »Kranjske industrijske družbe«. Povabljeni so bili tudi zastopniki socialne demokracije, ki so prišli šele h koncu posvetovanja. Na tem posvetovanju se .ie sklenila sledeča resolucija:
Peticija državnemu zboru.
Shod dclavcev na Savi in Javorniku dne 28. julija odločno zahteva, da sc cb priliki sklepanja postave za starostno zavarovanje vzame v pretres tudi postava o bratovskih skladnicah. Pri tem naj se ozira ua sledeče:
1.	Delavstvo zahteva, da se leta, ki so jih prebili delavci pri bratovskih skladnicah,
prištejejo v državno zavarovanje;
2.	delavstvo zahteva, da se delavci, ki so doslej vplačevali višje doneske v bra-tovsko skladnico, sprejmejo v razred, ki je primeren njihovemu dosedanjemu vplačevanju;
3.	delavstvo zahteva, naj se 30. leto zavarovanja postavi kot maksimalno. S tem letom naj bo vsak zavarovanec upravičen do polne zavarovalnine ne glede na telesno zmožnost;
4.	razredi zavarovanja naj bodo tako urejeni, da more delavstvo vedno le v višji, nikdar pa v nižji razred;
5.	delavci, ki so sedaj v penziji vsled starosti ali poškodovanja, naj se sprejmo v najvišji razred;
6.	vojaška leta naj se vštejejo v zavarovanje;
7.	za vdove in sirote naj se dovoljno skrbi.
Zadnjo točko je predlagal tovariš Weber. Sodrug Ogris je cel čas godrnjal. Nikakor mu ne gre v glavo, da dr. Luegcr hoče, da bi vlada dala 100 milijonov kron za zavarovanje delavcev. V svoji domišljavosti pa je še tako omejen, da ničesar nc razume, če kaj bere, ali pa ničesar ne bere in ne zasleduje dela v državnem zboru. Na vsak način trdi, da je
zbornica Luegerjev predlog že sprejela, dasi-ravno se mu je petkrat povedalo, da to ni res, je vseeno to trdil. Ne vemo sicer, zakaj socialni demokrati branijo, da bi delavstvo dobilo za zavarovanje 100 milijonov kron. Naj-brže bo resnično, kar je dejal poslanec Gostinčar po Ogrisovem čvekanju, da socialna demokracija hoče, da so delavci nezadovoljni. No, Ogris jo je skupil. Delavci so razburjeni ugovarjali Ogrisu in nui klicali izdajalec; Ic zdravemu razumu naših vrlih .delavcev sc ima zahvaliti, da ni letel iz dvorane. Delavci pa so videli in spoznali, kakšni prijatelji delavstva so rdeči bratci. Ko je govoril še g. Ažman Jernej, je bila peticija navdušeno sprejeta.
Tovariš Čebulj jc predlagal resolucijo, ki izreka poslancem v »Slovenskem klubu« iskreno in neomajano zaupanje za njih krepki nastop in odobrava, da niso sprejeli medse slovenskih liberalcev. Zahteva pa tudi odločno, da slovenskih liberalcev, posebno Hribarja, tudi v prihodnje ne sprejmo v svojo sredo.
Resolucija je bila z velikim navdušenjem sprejeta, na kar jc bil shod zaključen.
BOJ ZA SPLOŠNO IN ENAKO VOLIVNO PRAVICO ZA ČEŠKI DEŽELNI ZBOR.
Praga, 30. julija. Glasilo češke nemške socialne demokracije »Freigeist« izjavlja, da je nemška češka soc. demokracija popolnoma solidarna s češko ter se bo skupno z njo bojevala za splošno in enako volivuo pravico za češki deželni zbor. Medtem ko so drugi parlamentarci šli na počitnice, bodo socialni demokrati, ki so svoj čas žrtvovali za dosego volivne reforme za državni zbor kri, začeli brezobziren boj za demokratizacijo češkega deželnega zbora proti češki in nemški buržoaziji.
VOL1VNA REFORMA ZA ČEŠKI DEŽELNI ZBOR.
A s c h , 30. julija. Dne 25. avgusta se vrši tukaj češki narodni shod. katerega se bodo udeležili vsi poslanci nemško-nacionalne zveze ter ministri Prade, Marchet in Derschatta. Na programu je vprašanje o volivni reformi češkega dežlnega zbora.
VOL.IVNA REFORMA ZA ČEŠKI DEŽELNI ZBOR.
Pr a g a, 30. julija. Izvrševalni odbor nila-dočeške stranke je sklenil pozvati vlado naj češkega deželnega zbora ne razpusti, ampak skliče šc eno zasedanje v svrho posvetovanja glede na volivno reformo.
SHODA SVOBODOMISLECEV V PRAGI NE BO?
Praga, 30. julija. Tukaj je razširjena vest, da vlada namerava kongres svobodo-
mislccev prepovedati z ozirom na sumljive anarhistične elemente, ki sc teh shodov udeležujejo in z ozirom na to, da hočejo češki katoličani na isti dan prirediti protimanife-stacijo.
VOLIVNA REFORMA ZA GALIŠKI DEŽ.
ZBOR.
Dunaj, 30. julija. »N. W. Tagbl.« poroča, da se bo v jeseni gališkemu deželnemu zboru predložila volivna reforma, glasom katere sc bo en del članov volil po splošni volivni pravici. Volivna pravica za veleposestvo se bo razširila. Tudi vseučiliščni prfesorii in poljska inteligenca bodo dobili več mandatov.
AVSTRIJSKI CESAR IN ANGLEŠKI KRALJ.
Dunaj, 29. julija. Kralj Edvard bo obiskal cesarja Franca Jožefa v Išlu 15. avg.
TROZVEZA V NEVARNOSTI.
Berolin, 30. julija. Tukajšnji listi poročajo, da se nemški poslanik na Dunaju in nemški konzul v Inomostu zelo prizadevata za Nemce iz ra.iha, katere so Lahi v Pergine in Calliano na južnem Tirolskem nekoliko nakle-stili, ko so prišli ondi demonstrirat za nem-štvo. Upati pa je, da se zadeva reši prijateljskim potoni.
D u naj, 30. julija. Tukajšnji nemški krogi so mnenja, da dejstvo, da so Italijani nabili agitatorja za Nemčijo, profesorja Mayerja iz rajha, ne bo imelo velikih diplomatskih posledic. Ministrstvo za zunanje zadeve bo pretep obžalovalo in to sporočilo v Berolin, nakar bo trozveza zopet trdna.
I n o m ost, 30. julija. Profesor Mayer se
v dolgovezni brzojavki pritožuje, da so Lahi na Nemce streljali ■ ubit ni bil nihče — in da vpijejo: Morte al Mayer! Smrt Mayerju! Mayer se čudi, da je še živ ostal.
Dunaj, .30. julija. »N. Fr. Pr.« v uvodnem članku izvaja, da utegnejo uspehi pogovora med Aerenthalom in Tittonijem v Desio popolnoma izginiti, ako vlada nc da nabitim Nemcem primernega zadoščenja.
I no most, 30. julija. V Inomostu so Nemci priredili veliko protiitalijansko demo-stracijo in demolirali več italijanskih trgovin. (Zdaj je trozveza že na drugi strani prevrtana.)
IZPREMEMBE V MINISTRSTVU.
L i n e c . 30. maja. »Linzer Tagespost« meni, da bo na mesto poljedelskega ministra Auersperga v jeseni stopil dr. Ebenhoch, na mesto i.ustičnega ministra Kleina pa kak kršč. socialec. Drugi zopet menijo, da prevzame železniški minister Derschatta justično ministrstvo, železniško ministrstvo pa prepusti drugemu parlamentarcu. Ustanovi se baje tudi novo delavsko ministrstvo. Dr. Gessmann po mnenju »Linzer Tagesp.« ne bo postal naučili minister.
Pod tatarskim Jarmom.
z spisov H. Sienkieuicza. — Poslovenil J. A.
Glonar.
I.
Dečko je jezdil pred menoj ali pa tudi za nenoj in brenkal no teorban, meni pa je objela >rce bolest in žalost za Marijo; in čim dalje sem jezdil od nje, tem bolj iskreno sem jo ljubil. Spomnil sem se takrat besed: post equi-tem sedet atra cura, a ker nisem mogel zavoljo svojega siromaštva niti govoriti z gospodom Tworzyanskim, kaj šele mu razodeti svoja čustva, mi ni preostalo ničesar drugega, kot da sl pridobim premoženje s sabljo in da stopim šele tedaj prednjo, ko sem se ovenčal z bojno slavo. Niti Bog, niti moja Marija mi nista mogla zameriti, da nisem tega storil prej. Ko bi mi rekla ona ,nai kri pre-lijem zanjo, Ti, Kriste, ki gledaš v moje srce, vidiš, da bi bil tako storil. Ali nečesa nisem mogel žtvovati niti svoji krasni devici. to je plemiške časti. Premoženja nisem imel nikakega, ali plemenito kri; in po očetih sem podedoval nalogo, naj vedno pomnim, da je Ic moje življenje reč, katero smem staviti v nevarnost, neomadeževana čast poko-lenja pa jc dedščina po prednikih, ki jo moram ohraniti ncomadeževano, kakor sem jo Prejel.
Večni pokoj blagovoli dati Gospod mojim očakom in večna luč jim naj sveti na ve-
kov veke. Dasi bi mi gospod T\vorzyanski dal svojo hčerko, vendar bi je ne mogel nikamor popeljati; če pa bi me zavoljo mojega neznatnega premoženja imenoval ubožca, ali celo prosjaka, tedaj bi se čutil žaljenega na svojem plemenitem pokolenju iu moral bi se maščevati nad njim, česar me sam Bog varuj, ker je on oče moje Marije.
Torej mi ni preostajalo ničesar drugega, kot da pojdem za mejo. Opravo, pase in kar je ostalo boljšega po očetih, sem deloma za-svali, deloma prodal in tako nabral dobrih 300 zlatov, katere sem takoj shranil pri gospodu T\vorzyanskem; potem sem se s solzami m težkim vzdihom ločil od Marije, čez noč sem se pripravljal na pot in drugo jutro sva z dečkom obrnila konje proti vzhodu.
Morala sva potovati čez Zaslav iu Bar do Hajsinja. Po gradili, dvorcih in krčmah sva prenočevala in prišla naposled do Umanja, kjer se jc žc odprla pred nama stepa ravna, bujna, tiha. Dečko jc jahal spredaj, zdaj pa zdaj brenkal na teorban in peval pesmi, a meni se je zdelo, da leti pred menoj kakor ptica, ki jo lovim: slava za menoj pa druga ptica, žalost. Jahala sva do posadke, ki se zove Mogilna, kjer je nekdaj moj oče, polkovnik, stražil s praporcem, ki ga je postavil na lastne stroške v vojno zoper ne-vernike; do Mogilnc pa jc še jako daleč, ker sc ljudovlada, hvala Ikigu, razteza široko po zemlji; razen tega je treba tam jahati čez stepe, po katerih sc klatijo noč in dan Tatarji in drugi tolovaji in si jc treba z orožjem varovati življenje.
Na potovanju sem se čudil vsemu, ker sem bi! prvokrat na Ukrajini iu sem tam na-
šel same neznane razmere Zemlja je jako pripravna za vojsko in tudi ljudstvo je tam trdnejše in pogumnejše; kmetje pa so ponosni in samozavestni kakor kakšni plemiči. Kadar jezdiš skozi vas, komaj privzdigne čepico in ti gleda naravnost v oči, najsitudi vidi, da si plemič. Tam je v vsaki koči sablja in puška in marsikateri kmet nosi buzdovau. kakor kje drugje plemič. Pa je tudi trda narava tega ljudstva in celo — za kar smo jih že s sabljami kaznovali in jih še bodemo — za po-, slance ljudvlade se nc zmenijo dosti; tako so posiroveli vsled vednega stika s pogani iu vsled vednih vojsk. S kmetijstvom se nc ukvarjajo radi in če že ugaja komu gospodarstvo. pa sedi rajši v svojem kot na gospodovem. Pač pa jim ugaja služba pri spremstvu ua različnih dvorih ali v lahko oboroženi vojski Ijudovlade; tam so tudi dobri vojaki za predstraže in manjše praske, četudi se na prostem polju nc bijejo dobro. Najrajši planejo s strašnim vriščem na sovražnika in kar na slepo bijejo in udrihajo. Vsaka njihova vas je prej podobna taboru, kot selu; imajo veliko množico konj, ki se pasejo poleti in pozimi na stepi in ki so brzi kakor tatarski. Mnogo iih uteka tudi na dnjeprove otoke in tam živijo v trstičju kakor samotarji, kakor vojaki, bolje rečeno razbojniki, in vsled njihove objestnosti jc mnogo trpela in šc bode — dokler jih ne pokara — mila naša domovina. Plemič in bodisi si tudi tako mogočen, jih ne more stalno naseliti, ker takoj izginejo in se naselijo na lastno roko v pustih stepah, ki jih je tam dovolj. Po postavi in šegah sc jako razločujejo od našiii kmetov, ker so veliki in krepki. Lica imajo rjava in ožgana ka-
kor Tatarji in črne brke kakor Italijani; glavo pa si brijejo po poganski šegi in puste samo na temenu debelo kito. Ko sem vse to uzrl m premišljal, sem se jako čudil tej zemlji in vsemu, kar sem našel v njej. Kakor sem rekel, da jc ta zemlja za vojsko iako ugodna, tako tudi ponavljam sedaj, da bi iskal zaman primernejše zemlje za konjikc in pešce. Ko padejo prvi, p rili i te drugi od vseh strani, kakor jate ptic; v tej pusti stepi slišiš prej kot petje škrjančkovo nad brazdo strele iz samokresov, razgetanje konj, žvenket sabelj, plapolanje ciijo tam, kakor na Volinju in Podolju, sivi praporcev v zraku in vojaške krike. Tudi ho-starci, katere vsi spoštujejo .Ti so slepi, igrajo in pojo pesmi o vitezih in zato jc tam navdušenje in dovzetnost za slavo jako velika. Ker vojak vidi, da to, kar danes žije, jutri gnije, gleda tam na svoje življenje kakor na počen groš. ravna s krvjo kakor magnat z zlatom in bolj čisla častno smrt kot življenje ali časno blago. Drugi vzljubijo vojno nad vse in čeravno so plemenitega pokoleuja, vendar podivjajo popolnoma v vednem vojevanju in gredo kakor na gostijo, /. veliko radostjo in petjem; mirne čase sovražijo nad vse in ker ne najdejo prilike, da daio duška svoji vojaški nravi, razgrajajo in motijo javni mir in red. Takšne ljudi imenujejo »izgubljence«. Kadar izgine tam kdo, ni to nič nenavadnega in niti najbližji sorodniki ga nc objokujejo, češ, da je za moža boli častno, da umre na stepi, kot pa da umre kakor ženska na postelji, ln takšno življenje je tam najboljša viteška šola m vaja. Cc stoji tam kak polk leto ali dve leti v posadki, potem se izbrusi kakor turška sablja, da se potem niti turški janičarji, niti nem-
HRVAŠKO-OGRSKO VPRAŠANJE.
Cesar železniške pragmatike ne potrdi?
Budimpešta, 30. julija. Tu se razširja vest. da cesar noče potrditi zakona o novi železniški pragmatiki, v katerem se določuje za Hrvaško mažarski uradni jezik na železnicah. Železničarji so vsled teh vesti z ozirom na povišanje plač, ki bi se na ta način zakasnilo, zelo razburjeni.
VVekerlov program.
Budi m p e š t a , 30. iulija. Glasilo We-kerlovo »Budapesti Hirlap« napoveduje novo mažarsko politiko nasproti Hrvatom. Nagodbo treba revidirati tako, da se bo priznala mažarska državna enota; hrvaških poslancev ne bi smel voliti sabor, ampak Hrvaška bi se morala razdeliti v enake volivne okraje skupno z Ogrsko ter svoje poslance direktno voliti za budimpeštansko zbornico; morale bi se priznati pravice mažarskega jezika na Hrvaškem. Tudi kralj da je za ogrsko državno enoto.
Intrige v Ischlu.
Budimpešta, 30. julija. »Budapesti Hirlap« poroča, da je 29. t. m. VVekerle cesarju v Ischlu poročal tudi o hrvaškem vprašanju in o ustavnih garancijah. O slednjih da je sumljvo dejstvo, da dotične predloge An-drassyjeve že celo leto ležijo na cesarjevi pisalni mizi nerešene. Vzrok temu, da so intrige bivšega ministra Fejervaryja m nekega bivšega avstrijskega ministrskega predsednika, ki je cesarju predložil spomenico, naj ustavnih garancij ne potrdi. Glede na hrvaško vprašanje da je Wekerle predložil cesarju svoj program. (Glej prejšnjo brzojavko.) \Vekerle da je prepričan, da se izvestnim dunajskim krogom ne bo posrečilo hrvaško vprašanje spraviti v zvezo v nagodbenim.
Bojkot.
Budimpešta, 30. julija. Ogrski kore-spondenčni urad poroča, da so vesti o bojko-tiranju ogrskih izdelkov od strani Hrvatov pretirane. Neresnično je. da se je ustanovilo posebno društvo v bojkotne namene.
OGRSKA.
Za splošno in enako volivno pravico.
D c b r e č i n . 30. iulija. Tu se je vršil velik ljudski shod. Resolucija povdarja, da se bo v jeseni proglasil generalni štrajk ter štrajk vseh poliedelskih delavcev, ako vlada ne predloži parlamentu volivne reforme.
Brankovič.
K a r 1 o v c i, 30. iulija. Tu je umrl srbski patriarh Brankovič. Brankovič je bil eden najvplivnejših patriarhov srbske cerkve. 17 let je bil cerkveni poglavar ogrskih Srbov. Zadnja leta so radikalni Srbi izkušali spraviti ga pred cerkveni sod ali sinodo, da bi ga odstavili. Očitali so mu različne umazanosti. Z ogrsko vlado je živel v dobrem sporazumu.
POSET ŠPANSKE KRALJEVE DVOJICE.
Dunaj, 30. julija. Kralj Alfonz španski in kraljica dospeta na Dunaj 13. septembra, nakar se podasta v Belly v pečuškem komitatu na posete k nadvojvodi Frideriku. Baje bosta kralj in kraljica v Pečuhu obiskala poljedelsko razstavo.
PROVINCIALNE IN OBČINSKE VOLITVE
V ITALIJI.
Rim, 30. julija. Združeni liberalno-socia-listični blok — partito popolare — slavi sedaj po Italiji pomembne zmage pri provincialnih in občinskih volitvah. Zveza monarhistov z »zmernimi« katoličani se pred »ljudsko stranko« ne obnese. Prava krščanskosocialna organizacija ne more uspešno poseči v boj, ker je razdeljena v tri tabore. Razen v volivnih okrajih, o katerih smo že pred nekoliko dnevi poročali, je »partito popolare« zmagal v Greco Milanesc (okraj, kjer so se vršili škandali v ženskem asilu lažiredovnice Fumagalli), Pa-dovi, Guastalli, Forli, Sermide, Carpi, Piacen-za, Spinadesco, Bolonji.
B e 11 e t k c , 30. julija. Pri dopolnilnih občinskih in provincialnih volitvah v Benetkah so zmagali zmerni monarhistovski katoličani, ki so dobili 5444 glasov; socialisti so dobili 3051 glasov. Socialističnih glasov je 1000 več kot leta 1905. Leta 1905 so imeli zmerni katoličani nad socialisti večino 4000 glasov, letos pa znaša njihova večina 1000 glasov.
FRANCIJA. Volitve v generalne svete.
Pari z, 30. iulija. Volitve v generalne svete — deželne zbore francoskih departe-mentov — so končane. Zanimanja za te volitve med javnostjo ni nobenega; to pot se je šlo samo za to, kaj bodo počeli uporni viničarski departementi na jugu, ki so nameravali volitve bojkotirati. Ciemenceau je trmaste južne Francoze hotel pridobiti s tem, da jim je namignil, da bo izpustil iz zaporov Ferroula, Marcellina Alberta in ostale voditelje upornega viničarskega gibanja, pa ni šlo. Rezultat je sledeči: Republikanci so pridobili 84 mandatov, reakcionarci (monarhisti, bonapartisti itd.) izgubijo 20, nacionalisti 17, progresisti 47 mandatov. Južni departementi se volitev niso udeležili razun v onih krajih, kjer so bili postavljeni kandidati, nasprotni viničarskemu gibanju.
ŠTRAJKOVSKO GIBANJE NA FRANCOSKEM.
Raon L' E ta p e 30. julija. Štrajk čevljarskih pomočnikov je nevaren, ker delavci stojijo popolnoma pod vplivom revolucionarne splošne delavske zveze. Ko je semkaj dospel iz Nancyja general Delatour, so ga štrajku-ioči obkolili, eden pa ga je udaril. General je na to delavca oklofutal. Lovci na konjih so generala rešili. En orožnik je vsled pridobljenih ran umrl.
Ra o n L' E t a p e , 30. julija. Štrajkujoči delavci in podjetniki so se dogovorili, da se podvržejo sklepu mirovnih sodnikov v Lu-nevillu, ki naj rešijo spor. Dozdaj je bilo ranjenih 30 oseb, tri pa ubite.
RUSIJA.
Francosko-ruska zveza. — General Steselj. — Poljaki. — Sestanek med carjem in nemškim cesarjem. — Bombe.
P e t e r b u r g , 30. julija. Francosko-ruska zveza je postala za Rusijo cel problem. Kakor znano, je jelo proti nji pisati »Novo Vreme«, glasilo ruskih konzervativcev. Dasi je to pisanje obsodil oficielni dvorni list »Journal de St. Peterbourg«, je »Novo Vreme« nadaljevalo svoje napade proti Francoski. Obenem s tem se ie vlekel neki vojaški konflikt. Francoski generalni štab ruskemu ni pošiljal obvestil o vajah, novih iznajdbah itd., kakor je v navadi pri zaveznikih. Baje se je francoskemu generalnemu štabu zamerilo, ker je ruski ge-neralštab svoj čas o svojih dispozicijah v ru-sko-japonski vojski francoskemu napačno poročal in navajal napačne številke. Nasprotno se pa ruski krogi pritožujejo nad francosko nedisciplinirano armado, kateri ne zaupajo, ker je od protivojaške propagande oslabljena. Sedaj se mudi v Peterburgu šef francoskega generalštaba. Brun. ki je baje spor poravnal. Da nesporazumljenje ni poravnano, dokazuje pisava ruskih nacionalistiških listov. »Golos Pravdy« izvaja, da je zveza s Francosko Rusijo pognala na čisto napačno pot: Na eni strani je gospodarsko od Francoske čisto odvisna, na drugi pa zaradi Francoske sprta z Nemčijo. — Ostali radikalni ruski listi, predvsem vplivno »Novo Vreme« in »Rus« pa marljivo delajo proti kakemu morebitnemu zbližanju z Nemčijo. »Rus« se boji, da ne bi se car in nemški cesar preje sestala, kakor se bo sklenila angleško-ruska pogodba. Vse to gibanje je samo posledica novih zvez, ki so se zadnji čas sklenile, in nasproti katerim mora Rusija zavzeti določno stališče.
P e t e r b u r g . 30. jul. Z ozirom na proces proti generalom Steslju, Focku in Reissu, ki so se kot branitelji Port Arturja sramotno vedli in trdnjavo izročili Japoncem, objavlja
znani vojaški dopisnik Kupčinski v »Rusu« zanimive podrobnosti. Steseli je vojaštvo v Port Arturju popolnoma demoraliziral. Izpo-četka se je vojakom laskal in z njimi milo ravnal, proti častnikom pa se je kazal strogega. Toda vojaki so kmalu spoznali, da jih vara. Na obkopih se ni prikazal, ako so jih Japonci obstreljevali, če pa je slučajno ob takem času prišel tja, je skrbno izbral najvarnejše mesto. Ko so nekoč nesli mimo nekega vojaka, kateremu je kroglja odtrgala od telesa nogo, ga je Steselj na licu mesta hotel odlikovati s križem sv. Jurija. Umirajoči vojak pa je s svojimi zadnjimi močmi pograbil križec, katerega so ležečemu na nosilnici položili na prsi, ga zagnal proti Steslju in zaklical: Tu imaš križec, goljuf! Ta prizor je na celo gar-nizijo uprav strašno vplival. Steselj je namreč vojakom vedno lagal, da je Kuropatkin čisto blizu, celo v poveljih se je lagal. Sedaj se pa sam zagovarja s tem, da so vojaki bili demo-ralizirani.
Petcrburg, 30. julija. Osrednji odbor nacionalno dem. stranke poljske je že ob-iavil svoje kandidate za tretjo dumo. V Ra-domu, Siedlcah, Glocku, Sanderlandu in Ko-nicu kandidirajo pokristjanjeni judi. »Rossija« napoveduje, da bo vlada organizacijo poljskih nacionalnih demokratov razpustila. — Glasilo »Zveze pravih ruskih ljudi«, »Novo Vreme« sedaj hujska proti katoliški cerkvi in duhovščini.
P e t e r b u r g , 30. julija. V spremstvu štirih križark odplove jahta »Standart« z ruskim carjem na krovu iz Petrovega dvora. O dnevu se ničesar ne poroča, ker se vlada boji atentata na carja. Govori se tudi, da se bo sestanek carja z nemškim cesarjem Viljemom odgodil, toda v Berolinu se o tem dozdaj prav nič ne ve. Sestanek bo velikega politiškega pomena. Sestanku v Svinemiindu prisostvuje od ruske strani minister za zunanje zadeve Izvolsky, od nemške strani pa državni kance-lar Biilo\v in šef cesarjevega vojaškega kabineta, grof Hiilsen-Haeseler.
Peterburg,30. julija. Pri postaji Slav-janski je pod vlakom velikega kneza Petra Ni-kolajeviča razpočila bomba, ne da bi napravila kaj škode.
Cerkveni letopis.
Romanje mož na Sv. Višarje. Cas za
zglašenje za to romanje je še do torka, dne 6. avgusta. Častiti župni uradi torej lahko nabirajo udeležence še prihodnjo nedeljo; po nedelji pa prosimo, naj jih blagovole takoj odposlati upravništvu »Slovenca«. Posamezni se bodo tudi pozneje še sprejemali; približno število pa moramo vedeti do 7. avgusta, da vemo, kaj nam je ukreniti glede vlaka. Prosimo torej, naj se oglašenje in nabiranje nadaljuje. — Odbor.
Posebni vlak v Marijino Celje. Državna železnica je dovolila povodom 700-letnice božje poti v Marijinem Celju polovično vožnjo iz Ljubljane v Marijino Celje, ako se udeleži 300 udeležencev.
iiM8 novitf,
-f Sodišču in državnemu pravdniku poje slavo »Slovenski Narod«! To je znamenje, v katerem se danes solnči ljubljansko pravosodje! Mi bomo še povedali svojo besedo k ljubljanskim sodbam; za danes pa vprašujemo g. državnega pravdnika, kje sta tožbi proti Predoviču in Vrhovniku? Za danes le to povemo, da se bo vsako kršenje postave maščevalo nad dotičimi funkcionarji tako, da jim Hribar ne bo mogel pomagati! Torej, gosp. 'Trenz, kai je z ostalimi tožbami? Ali je res, kar pravi »Slovenski Narod«, glasilo c. kr. državnega pravdništva, da ste proti vsem liberalcem tožbe ustavili, in zakaj? Ali je sodišče izvršujoči organ liberalnega strankarskega vodstva ali je njegova naloga, biti nepristranski tolmač postave? O tem se še ko-
ška konjiča njegovemu navalu v istem številu ne upro, kaj šele drugi manj vredni vojaki, n. pr. laški ali kakršnibodi najemniki. Prepirov ie tam dovoli in treba se jih je varovati, ker je tam vse polno oborožencev. Z dečkom sva srečavala zdaj dvorjanska spremstva, kakor gospodov Potočkih, Višnjeveckih, Kisijclov, Zbaraskih Jazlovičkih in Kalinovskih v različnih črnih, rdečih in pestrih barvah, sedaj splošno vojsko, sedaj kraljeve praporce. Konji so gazili do trebuha po travi in sopihali. kakor bi plavali po vodi. Cetniki so krožili okoli pra-porcev kakor ovčarski psi okoli čred, kazaki so tolkli v kotle, trobili v trobente in piščalke ali pevali pesmi in delali s tem tak vrišč, da se jc večkrat zgodilo, da so že odšli in izginili, a ie še veter nosil od njihove strani šum, kakor jek daljne burje. Med polki so se peljali vozovi Cumakov, ki so škripali tako strašno, da so se nam konji plašili. Nekateri Cumaki dovažajo sol iz Limana na Črnem morju, drugi hodijo od gnusnih poganov tja do Pa-ltis Maeotis ali do Moskve, drugi vozijo mol-davsko vino na Sič in tvorijo, ker gredo v vrsti drug za drugim, večkrat miljo dolgo vrsto. Videla sva tudi črede volov, vse sivo-barvne z dolgimi, v stran štrlečimi rogovi. Ti gredo tako tesno drug ob drugem, da tvorijo neprodirno gručo in se jim le rogovi zib-Ijejo na obe strani. Za Kisjelovo posadko sva srečala četo vojakov, pod veličastnim htizar-skim praporjem. Vsi so bili popolnoma oboroženi in njihova krila so šumela kakor orlovska. Oči nisva mogla z oprodo odvrniti od njih, čeravno sva jih težko gledala, ker je blesk solnca na gladkih čeladah in oklepnih hudo ščeiiiel v očeh, konice kopij pa so žarele, kakor plameni sveč, obešenih v zraku. A srce nama je kipelo, ker so bili ti huzarji
bolj podobni kraljem kot vojakom, tako so bili veličastni.
Za posadko je postajal kraj vedno bolj zapuščen. Cesto so se svetila po stepah ognjišča kazaških selov, poslanih do raznih posadk, ali pa ognji kmetov, ki so pobegnili na širno stepo. Midva se jim nisva bližala, ker sva navadno kurila sama. Pač pa so k nama prihajali drugi, ali lačni ali pa takšni, ki so za-blodili v stepah; nekoč je prišel k nama neki človek s popolnoma kosmatim obrazom, bolj podobnim volčji glavi, kot pa človeškemu licu. Ko ga je moj dečko zagledal, je začel kričati samega strahu. Mislil sem, da imam opravka z volkodlakom in sem že potegnil sabljo, da ga razsekam. Ko pa to strašilo ni zatulilo, ampak naju pozdravilo s Kristovim imenom, sem se pomiril. In potem je povedal neznanec, da je rojen Tatar.a katoličan, čemur sem se zelo čudil, ker se Tatari, kar jih je na Litvi, drže korana. Izpremenil ie vero zaradi žene, služil pozneje kot praporščak v svoji četi in ker je umel tatarski jezik, so ga litevski hetmani večkrat pošiljali s pismi k tatarski ordi. Ali vendar moj dečko m ravno rad spal ž njim pri istem ognju. Večkrat sva tudi ponoči spala sama, ali pa tudi ne. ker sva morala paziti na konja. Cesto sem, ležeč v travi, gledal v svetle zvezde na nebu in mislil v duhu, da je ona, ki mi najbolj prijazno sveti, moja Marija. In to mi je bila velika tolažba, da ta zvezdica nikdar ne zašije drugemu, ampak mi ostane zvesta, ker ima pošteno srce in dušo tako čisto, kakor solza, ki io izjočeš v molitvi pred Bogom. Včasih jc prišla k meni v sanjah kakor živa in mi enkrat rekla, da moli zanič in da poieti kakor 'lastovka z menoj čez vesoljni svet in ko se zmuči, pa odpočije na moji sulici, a bode vedno ščebetala k nebu za mojo
slavo in srečo. Potem se je razkadila v meglo in ko sem se zbudil, sem mislil, da je bil an-gelj pri meni, a čemur sem se najbolj čudil: konji so strigli radostno z ušesi in močno sopli, kakor bi čutili, da je kdo pri njih. To prikazen sem spoznal za znak božje milosti in odu-ševljenja v mojih namerah ter sem obljubil prečisti Devici m sv. Alekseju, svojemu pa-tronu, da bi si tudi v bodoče ohraml njeno naklonjenost, da se nikdar ne bom omadeževal s smrtnim grehom. Tudi sem molil tisto noč do zore, dokler nisva odrinila.
Na daljše poti sva navadno krenila že pred solnčnim vzhodom, ki je v teh krajih dosti boli čaroben, kot pri nas; kadar namreč zasveti prvi solčni žarek čez plan, polno nočne rose, tedaj se ti zdi cela cvetoča stepa kakor preproga, pretkana z biseri. In tedaj se razveselil cela narava. Jerebice, prepelice, sne-gurke in druge stepne ptice švigajo med gosto travo in stresajo te bisere na zemljo. Ptic je v teh krajih neizmerno mnogo. Srečala sva vsak dati premetene droplje in krasne žrjave. Ti sede na zemlji, iztezajo svoje dolge vratove kakor kopja kvišku in stražijo okoli gomil; v zraku pa lete tako visoko, da jih s prostim očesom niti ne zagledaš. Cumaki jih jako čislajo, ker lete žrjavi v podobi svetega križa. Vojaki pa jih štejejo s sabljami in si prerokujejo iz njihovega števila srečo; po moji pameti pa to prav nič ne odločuje, ker, kar misli gospod Bog v svoji milosti komu dati, to mu tako da. Izmed drugih ptic so tukaj vrane, krokarji, jastrebi in orli, ki letajo ob večerni zarji v velikem številu nad gomilami, ali sede po vrsti na kaki gomili, ali pa se dvignejo s takim strašnim, otožnim šumom in krakanjem v zrak, da si moraš ušesa mašiti. Večerna zarja je tukaj bolj krvava, kot pri
renito pomenimo. Zahtevamo, da se zaslišijo vse priče!
+ Javno telovadbo priredi jeseniški telovadni odsek v nedeljo, dne 25. avgusta povodom otvoritve društvenega doma na Jesenicah in letnega zborovanja slovenske krščan-sko-socialne zveze. Pri javni telovadbi nastopi poleg jeseniških telovadcev tudi vrsta ljubljanskega in šentviškega telovadnega odseka. Natančnejši spored še objavimo. •
š Duhovniške vesti. Vikar šteierjanski preč. gosp. Tomaž Rutar je vpokojen; za kaplana v Podmelec pride č. g. Miklavž Sedej.
X Galanterijski trgovci na Nižjem Avstrijskem so se s cesarskim namestništvom sporazumeli in sklenili svoje trgovine cd 1. januarja do 15. marca ter od 1. junija do 17. septembra zapirati ob sedmi uri, drugače pa ob osmi uri zvečer.
X Druga telefonska zveza Dunaj - Trst. Trgovinsko ministrstvo je dalo dovoljenje za drugo telefonsko zvezo Dunaj-Trst.
+ Računski zaključek državnih železnic za 1. 1906 izkazuje 336,424.675 K rednih dohodkov (30,512.484 K več kot 1905) in 249,272.466 K rednih izdatkov (18,079.554 K več kot 1905). Od teh se je 4,016.519 K izdalo za izboljšanje plač uslužbencem. Dobička je torej 87,152.209 K, za 12,135.930 K več kot 1. 1905.
—	Poročil se bo v Ilirski Bistrici občinski tajnik g. Peter Lešnik z gospo Pavlino Baeh-man, vdovo po rajnem zdravniku Bachinanu.
—	Kap je zadela pred tednom ilirsko-bistriškega župana g. Tomšiča. Upanja, da okreva, je malo.
—	Diamantna poroka. To redko svečanost so praznovali v nedeljo dne 28. julija v Logu pod Mangartom v bovškem okraju. Praznovala sta diamantno poroko častitljivi starček Andrej Mrak in njegova blaga soproga Ana. Jubilant je bil rojen 9. avgusta leta 1822., jubilantinja pa 10. decembra leta 1827., skupno štejeta 165 let. Spremljali so ju v cerkev njuni otroci in vnuki v spremstvu občinskega zastopa in ostalih vernih duhovnianov. Ob 9. uri je streljanje iz topičev napovedalo začetek slavnosti. Gospod kurat je šel po slavljenca na dom. V cerkvi je imel lep in gin-Ijiv nagovor. Tudi knezonadškof goriški je podelil svoj nadpastirski blagoslov, več gospodov duhovnikov pa, pod katerimi je bil za cerkovnika, se je jubilanta spomnilo z darili. Potem je bila pojedina v hotelu Martina Cer-nuta.
—	Obesil se je v nedeljo na Cerovem kolon Colja v lastnem stanovanju. Revežu se je najbrže zmešalo; bil je sicer priden in pošten mož.
Nova goljufija ponarejevalcev vina. Bralcem je znano, da imamo novo postavo proti ponarejevanjii vina. S to postavo so zaprli sapo onim, ki delajo »vino« s špiritom, barvami, esenci in vodo brez vsacega vinograda kar na stotine hektolitrov. Zaprli pa so sapo tudi onim vinskim trgovcem, ki so od kmetov kupili za sramotno ceno ves vinski pridelek, a potem to naravno vino premešali in pokvarili. Kupčija je bila preveč lepa, zato se ne morejo od nje ločiti. Ker je ponarejanje prepovedano in se silno strogo kaznuje v naših deželah, zatekli so se na Ogrsko. Tam postavljajo na meji velike kleti, kjer upajo trgovino nadaljevati s — »švercanjem«.
—	Umrl je v Orehovljah po dolgi bolezni občeznani posestnik gosp. Blaž Ušaj, star 75 let. — V Gorici je umrl 88 let stari trgovec in posestnik Alojzij Villat, rodom Francoz.
—	Vrtnarstvo v Dalmaciji, ki ie zavarovano pred uvozom cvetlic iz italijanske in francoske riviere, hoče vlada še bolj pospešiti. Septembra meseca napravi ravnatelj dvornih vrtov Anton Umlauft, v to svrho študijsko potovanje v Dalmacijo.
O velikem vodovodnem načrtu, ki naj
za celo Istro preskrbi dobro pitno vodo in opomore suši na poljih, piše glasilo italijanskih krščanskih socialcev, da ne zasluži mnogo zaupanja, ker stoji akciji na čelu dr. Rizzi, ki
nas, in sicer zato. ker razlivajo nevernimi mnogo krščanske krvi, ki se v rdeči večerni zarji dviga do neba in kliče za maščevanje. Tudi krijejo tukaj gomile, kakor daleč sega oko, vso plan, a v njih leže vitezi in čakajo sodnega dneva. Drugi pa pravijo, da ti vitezi samo spijo, a se prebude, ko se dvignejo vsi krščanski kralji proti nevernikom — ne vem. ali je res, a mislim, da se lahko zgodi, ker je vse v božjih rokah.
Tu je zemlja bojevitih narodov, ki jo teptajo s konjskimi kopiti kazaki, Tatarji in Poljaki, ko preganjajo v vednem boju z orožjem v roki drug drugega. In tako se javljajo in izginjajo ccla pokolenja. kakor v malem pred-pustnem gledališču osebe iz lepenke in voska. Tudi hodi tjc mnogo dobrega plemstva stanovat in ti najmejo kmete iz kraljevine ali pa tam naseljene in ustanovijo cele vasi; čeravno je treba tam vedno živeti v smrtni nevarnosti, vendar jc dal gospod Bog našemu narodu že tako naravo, da ga nevarnost ne plaši, am-prej vabi in miče. In tako tudi mladega plemiča, kadar dorašča, težko pridrže doma pri gospodarstvu ali na šolski klopi, ker poleti kakor sokol za mejo. Mnogo jih tam pade, a drugi postanejo iz siromakov gospodje, kakor jih je že mnogo, katerih otroci stanujejo na svojih gradeh. imajo lastna spremstva in se-natorske časti v ljudovladi. A saj je tudi po božji volji, da postane človek vsled vojne in posestva gospod in s tem, da se na tak način obljudi stepa, se množi moč ljudovlade. Ma-zuri, katerih je jako mnogo in ki se rojijo kakor čebele v panju, hodijo v največjem številu tje. Ti orjejo stepo in se radi izpremenijo v kmete, a v času vojske gredo družno, pripravljeni, da padejo drug za drugega.
(Dalje.)
kot puljski župan in istrski deželni glavar ni storil v gospodarskem oziru prav nič koristnega za deželo. Načrt je izdelal inženir šehvvarz, katerega delo je puljski vodovod, ki uprav slovi po svoji slabi vodi. Neki vladni inženir .ie nameraval izpeljati vodo iz reke Mirne po kanalih po polju, toda njegov načrt ni obveljal. Pač pa je obveljal Schvvarzov, ki hoče po istrskih hribčkih zgraditi rezervoare, kjer naj bi se zbirala deževnica ter bi se po bregovih napeljala na polja. Teoretiško je to lepo, toda misliti je treba na — dež, s katerim Istra, kakor znano, ni baš preveč oblagodar-iena. Tako se zna zgoditi, da se bodo zapravili milijoni zaman.
—	Tržaški namestnik princ Hohenlohe se je podal na nadzorovalno potovanje v tolminski okraj.
—	Samoumor. V Trstu se je obesila 33-letna Antonia Zock v svojem stanovanju v ulici della Cattedralc 2. Zock je trpela na nevrasteniji.
—	150 kilometrov v 24 urah je v Trstu pretekel Dalmatinec Anton Rusič. Dosegel je v tej stroki svetovni rekord.
—	Štrajk kovinarskih delavcev je izbi uhnil 29. t. m. v Spljetu.
—	Novice iz Pulja. Hrvaško konzumno društvo se ustanovi v Pulju. — Mornariška uprava dosledno bojkotira trgovce, ki so za časa občinskih volitev glasovali za iridentov-sko laško kamoro. Zelo so prizadeti jestvinski trgovci Tamburini, Pregelj, Zupan itd. ter pivovarna Deak. Tudi laške brivce bojkotirajo častniki in uslužbenci mornarice. — Iz dobro poučenih krogov se nam poroča, da bo vlada objektivno proučila proteste proti občinskim volitvam, pri katerih so za Lahe glasovali mrtveci, regnicoli in ženske, ki niso dale nikomur pooblastil. Vlada bo občinski svet razpustila, imenovala vladnega komisarja in razpisala nove volitve.
—	Odlikovana delavca. Delavca Franc Sturola in Jožef Jclovšek v Pulju sta odlikovana s srebrnim zaslužnim križcem za njuno zvesto dolgoletno službovanje v mornariškem arzenalu.
- Truplo utopljenca so našli 29. t. m. v
tržaškem zalivu. Truplo je moralo ležati v vodi že približno tri tedne, vsled česar ga ni moč izpoznati.
—	O umoru kočijažev v Trstu priobčuje neznanec v »Piccolu« zanimiv članek. Meni, da je namen ropa izključen. Kdo bo umoril dva kočijaža, skoro neposredno za drugim, v tako nevarnih okolnostih in tako hladno in premišljeno za par kron? Izključena pa je pri teh umorih vsaka psihična perverznost, kakor n. pr. pri londonskem Jacku, ki je preparal trebuh ženskam lahkoživkam ali pa pri berolinskem neznancu, ki je pred nekaj dnevi na enak način smrtnonevarno ranil več deklic. Umoriti dva kočijaža s strelom v vrat, ne kaže o spolni ali drugi perverznosti. Član-kar meni, da je nagib umora sledeči: Odstraniti dve nevarni priči. Kočijaži so namreč večkrat tudi nehote vsled svojega poklica priče zločinov ali pa drugih stvari, ki morajo ostati tajne. Praznika so najbrž umorili člani organizirane bande, katere skrivnosti sta morda umorjena kočijaža poznala. — O aretaciji Alojzija Zergola, katerega je policija zaprla, ko se je prijavil v umobolni opazovalnici v Trstu, češ, da se na ta način hoče odtegniti^ preiskovanju glede na umor kočijažev, poroča neki tržaški list, da je Zergol res umo-bolcn in da aretacija nima nobene podlage. Gre se za nervoznost policije, ki vse mogoče ljudi zapira, pravih morilcev pa ne more dobiti.
—	Hudo sušo imajo na Kanalskem, ki je uničila že mnogo pridelkov. V nevarnosti je tudi sadje in grozdje.
—	Naša vojna mornarica na Reki. Iz
dalmatinskih voda je priplulo na Reko devet avstrijskih oklopnic. Na Reki ostanejo do 2. avgusta.
Infanterijski kadetni šoli v Trstu in na Dunaju bodeta s pričetkom prihodnjega šolskega leta razpuščeni.
—	Papirnico v Radečah je g. A. Krisper prodal g. Ferd. Piatniku z Dunaja.
—	Serenada na Bleškem jezeru. Na Bledu imajo sedaj italijanske pevce, ki so priredili predvčerajšnjim zvečer ob pol 9. uri serer.ado po jezeru. Bilo je jako lepo.
—	Orožniško postajo dobi v kratkem Št. Vid pri Ljubljani.
-- Kapeinik godbe v. Kranju, g. Faltis, se je svoji službi odpovedal. Brzojavno je b il poklican v Peterburg, kjer je svoječasno služboval.
—	Srečen lov. Gospod kaplan Stanko Do-stal je vjel v Kolpi 40 kilogramov težkega soma in ga prodal nekemu metliškemu mesarju za 32 kron.
—	Dva topničarja ubita? Po Ljubljani so krožile te dni vesti, da je pri strelnih vajah v Leskovcu pri Krškem ubilo dva topničarja. Kakor se nam poroča, so te vesti popolnoma neutemeljene in neresnične.
Novi železniški tarifi na Južni železnici stopijo v veljavo 1. oktobra t. 1. Tarifi so z ozirom na investicije, povišanje plač uslužbencem ter pojemajoče dohodke na Juž. železnici nekoliko povišani — tarifi za promet v Trst pa ostanejo čisto neizpremenjeni.
—	Konj ga je ubil. Janez Naraks, hlapec pri Francetu Mravlagu v Jesenicah je dne 29. t m. zvečer zajahal precej ognjevitega konja svojega gospodarja. Na potu med jahanjem je srečal iz tukajšnje prisilne delavnice izpuščenega Miho Kohlmeignerja iz Kirchdorfa na Zgor. Avstrijskem. Slednji je videl kako konj sem in tja skače, to mu je bilo toliko všeč, da je konja od zadaj vščipnil. V tem trenutku ga je pa konj s tako silo v trebuh brcnil, da sc je Kohlmeigner nezavesten zgrudil, in po preteku četrt ure umrl. Truplo se jc preneslo v mrtvašnico na Jesenice.
Ij Mizarska stavka še ni končana. Stavka se nadaljuje toliko časa, da gospodarji popolnoma ugodijo delavskim zahtevani. Tako se jc sklenilo na včerajšnjem shodu stavku-jočih.
—	950 gostiln je v Trstu. Namestništvo je sklenilo, da ne dovoli nikomur več gostilniške koncesije.
—	Najvišje sodišče in zakonska ločitev.
Najvišje sodišče je razsodilo, da ako ponovno pretepe mož svojo ženo, ta ne more zato zahtevati zakonske ločitve, ako je sama vzrok, da jo je mož pretepal oziroma grdo ravnal ž njo.
—	Hrvatica zdravnica. V Curihu je bila promovirana za doktorico zdravilstva Hrvatica gdč. Izolda Betlheim, hči podžupana v Koprivnici.
—	Splošna stavka v Sarajevu. Pretekli ponedeljek so prenehali z delom zidarji, sto-larji itd. Sedaj so stopili v stavko tudi opan-karji.
—	Častnik rešil življenje. Na Bledu so se mudili 28. t. m. gojenci infanterijske ka-detne šole iz Trsta ter se v jezeru kopali. Gojenec Napoleon Miilig se je pričel potapljati. Nadporočnik Artur Halla de Szent De-meter je skočil v jezero in že nezavestnega gojenca rešil iz vode. Na bregu je občinstvo, ined drugimi tudi fcni. Beck, rešitelju priredilo živahno ovacijo.
—	Protialkoholna konferenca na Brezjah. Na vprašanja nekaterih gospodov izven treh gorenjskih dekanij, če bi se mogli te konference tudi udeležiti, naznanjamo, da je vstop h konferenci vsakemu duhovniku prost, in da so vsi udeležniki, odkoderkoli, dobrodošli. Samo k skupnemu kosilu — kar pa je čisto postranska stvar — ni mogoče vseh sprejeti; tu je mogoče le omejeno število. Prijatelji protialkoholnega gibanja, dne 7. avgusta torej na Brezje !
—	V pojasnilo udeležencem paleografske-ga tečaja. Paleografski tečaj, ki ga bode vodil gospod amanuensis dvorne knjižnice na Dunaju dr. Mantuani se prične v torek, 6. avgusta.
—Konj ozdravljen z medom. Neki čebelarski list priobčuje poročilo nekega poljedelca: Meseca decembra leta 1905 mi naenkrat oboli moj najlepši in najdražji konj, in sicer na prehlajenju v grlu. Takoj sem poklical živinozdravnika, ki je poskusil vse mogoče pomočke, a zaman. Po preteku treh tednov je izjavil živinozdravnik, da je konj izgubljen. Tudi sam sem obupal. Pride pa k meni prijatelj in mi svetuje, naj poskusim še z medom. Dal sem konju vsak dan trikrat po pol funta medu stopljenega v gorki vodi. Po drugi por-ciji je konj že sam pil svoje zdravilo in celo težko čakal, da sem mu ga prinesel. Po preteku enega tedna je bil konj že zdatno boljši. Zdravljenje je trajalo vsega skupaj tri do štiri tedne in konj je bil zdrav. — Naj navedem o istem konju še en slučaj, ki se je zgodil pol leta poprej. Obolel mi je konj v črevesu, hudo ga je klalo. Poslal sem po živinozdravnika. Predno jc ta prišel, sem vzel dva funta medu, ga raztopil v štirih bokalih ter zlil tekočino gorko v gobec. V preteku pol ure se jc pokazal učinek medu: konju je prodrlo, kakor če bi bil vzel najhujše odvajalno sredstvo. Ko je prišel živinozdravnik, ie konj že jedel in bil čvrst. Šestletni konj je vreden 900 do 1000 kron.
—	Tatov dragocenosti za 13.500 K v
Trstu še zdaj niso dobili. Tatvina se je izvršila v vili gospe Jožefine Bartoli, rojene grofice Buratti, na Škorklji 76. Torek zvečer je kuharica zapazila na vrtu ob 9. zvečer, kako je neki neznanec skočil iz okna spalnice v prvem nadstropju na vrt. Začela je n piti. prihitelo je nekaj ljudi, ki so tekli za tatom, a ta je ubežal čez bližnji gozdiček bogvekam. Tat je v spalni sobi pokradel vse polno uhanov, zapestnic, prstanov, kravatnih igel in broš z brilanti, demanti, safiri in rubini v »skupni vrednosti 13.500 kron.
—	Slovenske vesti iz Amerike. Umrla je v Jolietu vdova Marija Simonič iz Semiča na Dolenjskem. Zapušča več doraslih otrok. — Poročila sta se v jolietski slovenski cerkvi Josip Kenik in Ana Muc. •— V Elyju so razgrajači napadli ponoči hišo g. Marka Petriča ter metali vanjo kamenje ter tudi streljali in nekoga zadeli v stegno.
Ivan. Kostnik, katerega so pred Božičem napadli v Čikagu cestni roparji, ie srečno ozdravel. •— Nagle smrti je umrl v Pullmanu, 111. v starosti 26 let Ivan Pele iz Ribnice na Kranjskem. Pri delu se je nevarno prehladil in v osmih dneh je ležal na mrtvaškem odru. — Za Andreja Lekše iz Velikega Trnja pri Krškem, kateremu je vse zgorelo in tudi dva otroka, so rojaki v Willocku nabrali 64 dolarjev. — V Sheboyganu ie v tamošnji bolnišnici umrl 271etni Rajtn s Štajerskega. Dolgo časa je že bolehal na vodenici in srčni hibi. V Ameriki je zapustil ženo, v domovini pa mater.
Štajerske noulce.
š (intisno gonjo proti državnemu poslancu dr. Benkoviču uprizarjajo njegovi mnogoštevilni sovražniki. Hujskanje »Štajerca« je obrodilo sad, da jc v nedeljo, dne 28. julija 1907 žandarmerija v Rajhenburgu pred zborovanjem »Kmečke zveze« aretovala nekega človeka iz ptujske okolice, pri katerem se jc našlo nevarno orodje; bahal sc je, da bode s tem dr. Benkoviču »pomagal«. — V zadnjem času krožijo okrog zaupnikov »Kmečke zveze« raznovrstna anonimna pisma, katerih so sc nasprotniki že tekom volivnega boja posluževali. Ta brezimna pisma očitno pisana vse od ene osebe ali od enega konzorcija v Brežicah ali blizu Brcžic mrgole najne-sramnejših napadov na dr. Benkoviča, ti a j -krutejših obrekovanj, ki so seveda popolnoma
zavita in zlagana. Tudi dr. Bcnkovič je že prejel nebroj grozilnih pisem, na primer, da ne bo dolgo »zemlje tlačil*, naj se le prikaže tu ali tam itd. — Vse to jc sad ostudnega hujskanja »Domovine«, »Narodnega Lista« ter bratca »Štajerca« za časa volivne borbe. — Upamo, da se naši zaupniki ne bodo dali premotiti po takih zvijačah nasprotnikov; vsi zaupniki pa so prošeni, da dotična pisma gotovo pošljejo dr. Benkoviču, da se mu omogoči zaslediti drzne obrekovalce in jih izročiti roki pravice.
š V Trbovljah je govoril dne 28. t. m. dr. Lampe o socialni demokraciji, dokazujoč, da to ni več delavska stranka, ampak je industri-alna stranka, ki dela z liberalnimi židovskimi voditelji velikega kapitalizma pod istim klobukom. G. Lach-Szymanski jc govoril o krščansko - demokratični organizaciji v kraljestvu Poljskem, ki obsega že 50.000 članov. Vršil se je razgovor o socialnem kurzu, ki se naj v kratkem vrši v Trbovljah.
š Shod »Kmečke zveze« za laški okraj se vrši v nedeljo, dne 4. avgusta 1907, popoldne po opravilu v Laškem trgu, Narodni dom. Ker se vabila ne razpošljejo, prosimo zaupnike, da pravočasno pozore somišljenike na ta važni shod.
š V Št. Petru v Savinjski dolini se je ustanovila Raifajznova posojilnica, ki jc pristopila k Zadružni zvezi v Ljubljani. Poslovati začne 1. oktobra.
š Planinski trg. Umrla je blaga gospa in krščanska mati Berta Rožanc, roj. Seeder, v 74. letu starosti. Bila je svakinja lavantinskega kanonika Tom. Rožanca, ter mati deželnosod-nega svetnika dr. Adolfa Rožanca in c. kr. pristava drž. železnic Karola Rožanca in Marije Wambrechtsamer, c. kr. poštaricc v Planinskem trgu. - Odlični rodbini sožalie, rajni blag spomin !
š Zborovanje in veselica »Kmečke zveze«. Iz Raihenburga se nam piše: Zadnjo nedeljo je poročal gospod državni poslanec dr. Ben-kovič o delovanju državnega zbora. Nad 600 poslušalcev ie z navdušenjem poslušalo vrlega poročevalca ter mu burno pritrjevalo. Navdušenje za gospoda dr. Benkoviča je bilo velikansko. Veseli so bili kmetje, da so si izbrali tako delavnega moža za državni zbor. Zborovanju je sledila veselica, ki se je prav dobro obnesla. Na shodu so bile sprejete enoglasno sledeče resolucije: 1. Na shodu »Kmečke zveze« dne 28. julija 1907 v Rajhenburgu zbrani kmetje izrekamo svoje popolno zaupanje gospodu državnemu poslancu dr. Benkoviču, kakor tudi ostalim poslancem »Kmečke zveze« ter povsem odobravamo njih vstop v »Slovenski klub«. 2. Obsojamo postopanje dvornega svetnika gospoda dr. Ploja in mu izrekamo svoje nezaupanje. K temu smo upravičeni, ker se čutimo solidarne z volivci »Kmečke zveze« ptujskega okraja in pa, ker smo ga mnogi volivci volili v deželni zbor. Pozivamo ga, da položi svoj mandat nazaj v roke »Kmečke zveze«, sicer mu tudi kot deželnemu poslancu ne moremo zaupati. 3. Protestiramo zoper nakane vlade, ki hoče dovoliti Srbiji prost uvoz več milijonov meter-skih stotov govejega in svinjskega mesa v Avstrijo. Tak uvoz bi potlačil stalno cene naši živini ravno tako, kakor če se dovoli prost uvoz žive živine. Prosimo gospoda državnega poslanca, da stori vse mogoče korake, da se prepreči ta nakana vlade.
š Premoga so izpečali leta 1906 v Trbovljah 4,827.000 q. v Hrastniku 1,513.000 q, v celjskem rudarskem okraju skupno 8,641.000 q v vrednosti 5,700.000 kron.
š Pasji kontumac ie odpravljen v trgu Šmarje in okolici.
š Prestavljeni so č. gg. kapelani na Štajerskem v Lavantinski škofiji: Janez Lah iz Kozjega k Sv. Petru pod Svetimi gorami; Jožef Skvarč od Sv. Petra pod Svetimi gorami v Galicijo; Miklavž Jamšek iz Loke v Dra-mlje; Blaž Dvoršak iz Mute v Slivnico pri Celju. Nanovo nastavljeni so č. gg. semeniški duhovniki: Anton Bukovšek v Kozje; Jožef Kodrič na Muto; Konrad Šeško k Sv. Križu pri Slatini.
š Romanje v Marijino Celje. Vsi romarji, ki si voznega listka do nedelje ne morejo preskrbeti, jih bodo dobili v nedeljo večer pred odhodom romarskega vlaka na kolodovoru v Mariboru. — Župnik Medved.
š Ne bodite razburjeni pri telefonu. Gra-ški trgovec J. Blahowsky je telefonistinji za-klical »neumna gos«, ker ga je od pogovora prehitro izločila. Trgovec je bil obsojen na 20 kron.
š Na mariborski kadetni šoli je imenovan za učitelja stotnik prvega razreda ženijskega štaba Filip Navratil, dozdaj pri ženijskem ravnateljstvu v Tridentu.
š Zastrupila sc je z lizolom 27. julija babica Prosnik v Ptuju, ker se jc bala kazni.
š Večtedenski dopust je nastopil 30. julija štajerski deželni šolski nadzornik Peter Končnik.
š Tepež. Pri Vurbeku so se stepli preteklo soboto fantje. Ob tej priliki jc nevarno ranil z nožem Franc Bračko Jožefa Orniga.
š Ustrelil se je pri Ptuju dne 26. julija pi-jonir Franc \Vinther s službeno puško. Krog-lja mu je prodrla truplo in še pet palcev debel tram, predno je obtičala v zidti.
š Velika nesreča pri streljanju proti toči. Dne 26. julija sta streljala v Crešnjevcah vi-ničar Peter Tirkel in njegov sin. ker se je bližala huda ura. V steljavni lopi je bilo kljub prepovedi 14 kg smodnika, ki se ie imel in raznesel lopo. Oče in sin sta strešno razmesarjena. Izgledala sta kakor zamorca. Unela sc jima je tudi obleka. Deček je umrl čez 14 ur, oče pa 28. julija zvečer. Rajni viničar je bil do zadnjega trenutka pri popolni zavesti in je .pripovedoval, da že strelja sedem let, nc da sc bi mu bila pripetila kaka nesreča.
š Umrla je v Celju učiteljica gdč. Pavla Hernaus, stara 26 let.
KoroSKe noulce.
k Pekovska stavka v Celovcu. V ponedeljek se je pričela v Celovcu pekovska stavka. Peki pečejo z vajenci in prodajajo zdaj z vajenci takozvano stavkarsko pecivo, okusne dolge hlebčke. Peciva ne raznašajo strankam in mora vsak sam po stavkarsko pecivo. Pomočniki zahtevajo, naj se odpravita hrana in stanovanje pri vseh pekih, uvede najmanjša plača, ureditev delavnega časa in strogi nedeljski počitek, prosti 1. majnik. Ureditev razmer za vajence. Saniterne zahteve, priznavanje organizacije. V torek so imeli pekovski mojstri shod, na katerem so odklonili zahteve pomočnikov. Popolnoma je ugodil pomočnikom pekovski mojster Haberhauer in se v njegovi delavnici dela. Stavka se tudi v nekaterih okoličanskih pekarijah. Ponoči so stavkujoči vrgli v neko pekarijo blato in velik kamen. Prekucnjene so bile več pekom deske s svežim pecivom. Delo je zapustilo in stavka tudi več vajencev.
k Finančna tajnika pri koroškem deželnem finančnem ravnateljstvu sta postala finančna komisarja dr. Peter Funder in Robert Prugger.
k Izpuščeni »italijanski ogleduhi«. Zaprte tri tržaške turiste, o katerih so sumili, da so italijanski ogleduhi so izpustili. Turisti so trgovca Albert Zanutti in Nino Cargnel in slikar Napoleon Cozzi, italijanski državljan, znan po sodni razpravi na Dunaju glede na najdene bombe v telovadnici tržaškega italijanskega telovadnega društva.
Ljubljanske noulce.
Danes ob 8. uri zvečer pevska skušnja »Ljubljane«! Gg. pevci na svidenje ! "•C «
lj Gosp. Pianecki, vodja tukajšnje gluho-nemnice, se nahaja, kakor poroča današnji uradni list v Bolcanu. Kakor čujemo, je pisal nekemu svojemu tukajšnjemu prijatelju, da je blodi! po svetu in da se je še-le v Švici zavedel. Iz Švice se je podal v Bolcan na Južnem Tirolskem, kjer se sedaj nahaja ves onemogel. Vlada je poslala svojega zaupnika v Bolcan.
Ij Gg. Dragutinovič in Boleška bodeta v prihodnji sezoni ostala še člana slovenskega gledališča.
Ij Pri čevljarski tvrdki Hitzel & Kozina
sc je te dni izvršil zanimiv mezdni boj. Tvrd-ka ie dobila proti gotovini obljubam osem čevljarskih pomočnikov s Češkega, v Ljubljani jih pa nakrat ni hotela tako plačati, kot se je pogodila. Delavci so se postavili po robu m dosegli so, da jim je morala tvrdka plačati vožnjo v Ljubljano, vso hrano in stanovanje v Ljubljani in tudi vožnio nazaj na Češko okolu 360 K.
Ij Izlet združenih dunajskih deških zavetišč v Ljubljano in v Trst. — Prenočevanje v šotorih. Osrednje vodstvo »Zveze dunajskih deških zavetišč« priredi od 5. do 13. avgusta v Trst izlet, katerega se udeleži noleg nadzo-rovavnih organov čez 300 gojencev. Dne 5. avgusta se odpeljejo z Dunaja ter pridejo še isti dan v Gradec, kjer ostanejo 18 ur. Dne 6. avg. sc odpeljejo v Ljubljano, kjer prenoče v šotorih, drugi dan 7. pa odpotujejo v Trst. 10. odrinejo iz Trsta v Celje, odkoder 12. pridejo v Maribor; tam prenoče v šotorih, 13. pa se odpeljejo na Dunaj, kamor pridejo ob 3. uri popoldne. Izletnike bode vozil poseben vlak; imeli bodo seboj lastno godbo ter bodo razdeljeni popolnoma po vojaško v tri stotnije, ki bode imela vsaka svojega načelnika. Vse tri stotnije tvorijo bataljon z zastavo. Opravljeni bodo gojenci sledeče: modra čepica s podbradnikom, modra bluza in hlače, črne čižme. nahrbtnik. Načelniki nosijo sablje s prepasnico. Za prenočevanje v šotorih ie dalo c. in kr. vojno ministrstvo brezplačno na razpolago devet velikih šotorov in 318 odej ter določilo poseben vojaški oddelek, ki bode pazil na šotore in jih postavljal. V vsakem šotoru bode spalo pol stotnije z nadzornikom, v srednjem šotoru pa bode stanovalo taboriščno vodstvo. Za godbo in sanitetni oddelek je določen poseben šotor. — Izprva so nameravali izletniki obiskati po-stojsko jamo in tam v taborišču prenočiti, toda vsled legarja je vodstvo določilo, da se ustavijo v Ljubljani; seveda bode treba spored za Ljubljano šele določiti, vsekako pa je gotovo, da bodo mali vojaki nočili pri nas v šotorih, gotovo posebnost za naše mesto.
lj S trga. Na trg so prinesli že goriško iu vipavsko grozdje, ki pa je še precej kislo. — Maline prodajajo po 12 do 20 kr. kilogram. — Drva, suha bukova (23 palcev dolga) prodajajo seženj po 17 do 19 K. Gospod Turk jih prodaja ljubljanskem magistratu po 30 K- To ie krasno gospodarstvo! Uboga mestna bla-gaina! Za Predoviča, Turka in Senekoviča tisočakov ni škoda, pri mestnih delavcih je pa seveda celo tistih nikelnastih grošev za poboljšek škoda!
Ij Trgovska šola v Ljubljani. Na tukajšnji trgovski šoli se je ravnokar končalo letošnje šolsko leto. Učencev jc bilo v gremijalni trgovski šoli 130, v privatni trgovski šoli gosp. Mahra pa 127. Prvi tečaj privatne trgovske šole je imel tri oddelke ter jc obiskovalo slovanski oddelek 29, nemški oddelek 27, italijanski oddelek pa 15 učencev. Po narodnosti je bilo 148 Slovencev. 46 Hrvatov in Srbov, 31 Italijanov, 29 Nemcev, 2 Grka (eden iz Maie Azije) in i Rumun. Učiteljski zbor pod vodstvom g. Mahra je imel 16 članov. Oprostilni izpit jc koncem šolskega leta z dobrini
uspehom napravilo 11 učencev gremijalne trgovske šole. Prihodnje šolsko leto se prične 1. oktobra. V prvi tečaj se sprejemajo učenci, ki so z dobrim uspehom dovršili tretji razred kake srednje ali meščanske šole. Zglasiti se je za sprejem v internat do konca avgusta, ostalim učencem pa v dobi od 28. do 30. septembra. Absolventi trgovske šole se s posredovanjem ravnateljstva nameščajo v tu- in inozemskih trgovinah.
lj Tatvina kolesa. Sinoči med pol deseto in pol enajsto uro je prišel dosedaj še neznan tat v kuhinjo Franceta Stareta na Glincah št. 28. in mu ukradel 160 kron vredno kolo »Ro-yal«. Tat je popustil v kuhinji svoje črevlje.
lj Tat ptičev prijet. G. Hermanu Kranzu je bilo ukradenih iz ptičje kletke na vrtu pet ptičev. Policija je tatu izsledila v osebi obrt. vajenca Antona Verbiča in njegovega prijatelja Ivana Hvorčka in jo djala pod ključ.
lj Nesreči. Ko se je včeraj popoldne peljal na kolesu po Poljanskem nasipu brivski pomočnik Jakob Kočevar, se mu je zakadil pod kolo neki pes in je Kočevar padel s kolesa. Pri tem si je spajmil levo roko in je moral v deželno bolnišnico. — Istega dne je pripeljal delavec Albert Vidmar iz Kunčiče-vega dvorišča na Sv. Petra cesti voz premoga. Ko je zavil z vozom na cesto, ga je ta pritisnil tako v zid, da se je zgrudil in so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v dež. bolnišnico.
lj Vojaška godba 27. pešpolka se je danes popoludne odpeljala na Rakek.
li Živinski semnji v Ljubljani se vrše odslej vsako sredo, če je ta dan praznik, dan prej. Konji se prodajajo samo prvo sredo vsakega meseca.
lj Pes popadel je predvčerajšnjim popoludne na dvorišču hiše št. 17 na Karlovski cesti krčmarjevo ženo Ano Hebenstreitovo. Zena je prišla preblizu priklenjenega psa, kateri jo je popadel za desno roko in jo znatno poškodoval.
Razne stvari.
Našel milijone. Na otoku Fohr v Go-thingu je našel neki delavec zavoj z bankovci v vrednosti 3 milijonov kron. Lastnik izgubljenih milijonov ni znan.
Levinja je usmrtila v gloucesterski mena-žeriji pomočnika Jožefa Hasselmanna.
Velik požar v New Yorku. 20 oseb zgorelo. Dne 29. julija dopoldne je v iztočnem delu City v neki šestnadstropni hiši izbruhnil požar. Zgorelo je 15 do 20 oseb. 30 jih je bilo poškodovanih. Ti so večinoma Italijani. Nekoliko jih je skočilo skozi okno na cesto, drugi so zgoreli, predno je došla pomoč.
Profesor Masaryk je odpotoval v Ameriko. predavat v Newyorku in Bostonu.
Telefonska in brzojavna poročile.
CESARJEVA ODLOKA.
D u n a j, 31. julija. »Wiener Zeitung« pri-občuje cesarjevo pifemo, s katerim se določa, da ostane sedanje razmerje kvote za skupne izdatke obeh državnih polovic do 31. decembra 1907. »VViener Zeitung« priobčuje sankcijo proračunskega provizorija.
IMENOVANJE.
Dunaj. 31. julija. Za prvega podprett-sednika najvišjega sodišča je imenovan dr. pl. Ruber.
FRANC JlOŽEF — EDVARD.
Rim, 31. julija. Oficielna »Tribuna«, naznanjajoč sestanek kralja Edvarda z avstrijskim cesarjem, pripominja, da je sestanek čisto naravna posledica prisrčnega razmerja, ki vlada med Avstrijo in Angleško.
SESTANEK RUSKEGA CARJA Z NEMŠKIM CESARJEM.
Bero lin, 31. julija. Cesar Viljem je došel danes k otoku Rujana ter bo že jutri prišel v Svlneminde. Ruski minister zunanjih zadev Jzvolski se je včeraj pripeljal v Monakovo ter se je odpeljal k sestanku nemškega in ruskega carja v Svineminde. Varnostno službo v Svineminde opravljajo gre-nadirii,
NAPADI NA DEKLICE.
B e r o I i n . 31. julija. Berolinska policija še ni zasledila napadalca, ki po Berolinu deklice napada, že se je zgodil v Kop-niku nov napad. Neki 25-letni človek je hotel na ulici posiliti tri desetletne deklice. Bil je prepoden. Pasantje so leteli za njim in ko so ga dobili, so ga hoteli linčati. Aretiranec noče dati natančnih podatkov o svoji osebi, tako da njegova identiteta še ni dognana.
— Veliko moderno opekarno z najnovejšimi stroji, potom umetnega sušenja »Trocken-pressung«, gradi na svojem posestvu gospod Avgust Belic na Rakeku. Ilovica e od vešča-kov preizkušena in kot izvrstna kakovost dognana za vse vrste opeke,kakor tudi za cevi itd. Strojna opeka »Maschinenziegel« se bode začela izdelovati šele prihodnjo spomlad, med tem ko se bode dobila na roko izdelana opeka že meseca avgusta. — Natančneje glej in-serat.
Poslano.
Na naslov vseh p. n. trgovoev in pekov-obrtnikov v Trnov o-bistriškem in podgradskem okraju.
Čast mi je vsem Vam vljudno javiti, da sem 1. avgusta t. I. podal gospodu
Slnuoj Jenko v Podgrodu
svoje zastopstvo za Podgrad in Trnovo - Bistrioo s prav obsežnim okrožjem in da bodem v to svrho vzdrževal svoje lastne zaloge v Podgradu in Tr-novem-Bistrici. Ker so moji izdelki prav izborni in splošno priljubljeni in pa, ker bode mojemu zastopniku mogoče vsakega cenj. odjemalca točno in solidno postreči, pričakujem obilnih cenj. naročil, za katera se najtopleje priporočam ter beležim
z velespoštovanjem	1696 3—1
Vinko Majdič
valjični mlin v Kranju.
Zahvala. i«*
Usoda posegla je prekruto v našo ubogo rodbino. Kakor blisk iz jasnega zadela nas je ... Ugrabila nam je našega najljubšega zares dobrega sina in brata. Edino kar nas more še nekoliko tolažiti, je vsestransko izraženo sočutje, kajti one brezsrčne vrstice, ki so nas do dna duše uža-lostile — to pa le za moment — smatramo za čutilo polblaznika. V teh dneh naše največje žalosti došlo nam je od vseh strank toliko sočutnih izrazov, da nam ni mogoče se vsem p. n. gospodom in damam dostojno zahvaliti. Zahvaljujemo se nai-srčneje zlasti darovalcem krasnih vencev, vsem cenjenim sorodnikom, častitim gospodom uradnikom „Ljub. kreditne banke", slav društvoma »Ljubljanski Zvon" za ganljivo petje in „Sokolu" za mnogobrojno udeležbo ter vsem, ki so v ogromnem številu izkazali zadnjo čast našemu ubogemu blagemu
Viktorju
posebno pa še onim, ki so prišli iz solčne Dolenjske, krasne Gorenjske in kršne Notranjske.
V Ljubljani, 30. julija 1907.
Prehudo zadeta — nevtolaž-Ijiva rodbina
Viktor Rotirmonn-ovo.
1689
Večjo množino
3-2
sena in slame kup!
Oton Homan v Radovljici.
Dacarja j
sprejme ,,Pogoditveno društvo" za užitnino za davčni okraj Radovljica.
Dobro domače vino
po gld. 22*—, rdeče in belo, prodaja Vinko Vame, vinogradnik, Krapina.
1578 - Vzorce pošilja zastonj. - 7
Sfavbišča na fllirju


se z ozirom na lego ceno prodajajo. Ponudbe sprejema križanski zastopnik notar
dr.VOK, Miklošičeva cesta št. 24.
1652 3-3
Oklic
Z odredbo c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 26. julija 1907 opr. št. A I 5J1|7|12 dovoljena prostovoljna
javna dražba
v zapuščino Josipine Steiner v Ljubljani spadajočega pohištva, obleke, perila in starih knjig se vrši dne I. avgusta tega leta ob 10. uri dopoludne v Ljubljani, Poljanska cesta št. 15. V Ljubljani, dne 29. julija 1907.
1705 1—1
Aleksander Hudovernik 1. r.
c. kr. notar kot sodni komisar.
Fron ?ui$eljna Bresi1, po*ta Boroy~
spretnega
nico, Išče dobrega in
kurjačci.
Nastop služIle 15. ovg.t.1. Plača po dogovoru.
1700 3—1
(
_ Profesor dr. pl, Valenta
e*
g-je odpotoval =
Dr. Schuster
je odpotoval
7
do 15. avgusta letos. ^^
OPEKA J
za zid (Mauerziegel) dobro žgana, se dobi v vsaki množini pri Avgustu Belletu
parna opekarna na Rakeku.
C. in kr. Intendancija 3. voja k št. 6297 I. 1907.
Aviso
zaradi zakupne oddaje sena, slame, drva ln premoga, potem deloma
ovsa za na postajah
Bruck na M. Ljubno Marein		okrajnem glavarstvu v	Brucku na Muri		6.	
Judenburg	o o*		Judenburgu		7.	
Maribor Slov. Bistrica Strass	2 £> B 0) P. O		Mariboru		9.	
Celje Ptuj	© co O	vojaškem preskrbovališču	Celju		10.	
Celovec Št- Vid na Žili Volšperk	2 » S	v	Celovcu		12.	<u B O
Beljak-Jezernica	XI > 2 o M -a		Beljaku		13.	ta O •o
Kotje	° £	občinskem uradu v	Kotjem	u	16.	»C tu
Gradec	"TJ O o	vojaškem preskrbovališču v	Gradcu	a	17.	a> •o
Trbiž Malborget Rabi	1 > T3 « U O ,0 S o a t> o	občinskemu uradu v	Trbižu	•o	19.	o r— O o>
Bovec	.t; o > <u 1«		Bovcu		20.	o a> 3
Šmohor	OD a rt O N CL.	okrajnem glavarstvu v	Šmohorju		22.	M > ca
Ljubljana	rt N O	vojaškem preskrbovališču v	Ljubljani		24.	
Gorica Gradišče Ronchi	> KO rt o1 > O		Gorici		26.	
Kanal	a o S*	občinskem uradu v	Kanalu		27.	
Tolmin	in n B	okrajnem glavarstvu v	Tolminu		28.	
Trst Koper		vojaškem preskrbovališču v	Trstu		31.	
Za to obravnavo veljavne pogoje obsegajo pri gori navedenih obravnavalnih mestih razgrnjeni razglasi in zvezki pogojev, kateri zadnji se dobivajo zastonj pri vojaških preskrbovalnih skladiščih.
V Gradcu, julija 1907.
1694 1—1
C. In kr. intendanca 3. vola.

Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
UstanovSjena leta 1854.
v Ljubljani, Wolfove ulice Stev. 12
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje i z b o r n o
Štev. telefona 210.
24f,9 160-3»
« pft^ro v soilcilt ln steklenica-
PRVI SESTANEK Joveiiskegii In hrvaškega katoliškega dljaštva v Zagrebu
dne 4., 5. in 6. avgusta 1907.
Spored: .3. avgusta (sobota): Ob 8. uri zvečer pozdrav gostov.
4.	avgusta (nedelja):
Ob 8. uri dopoldne sveta maša.
Oh 9. uri dopoldne posebna zborovanja.
A. L a j i k i. Vodilne ideje našega gibanja. Ref. mr. I. Cesnik, član »Zarje«.
Naše organizacije. Ref. phil. i. Dolenec, član »Danice«.
O pučkim predavanjima. Ref. techn. Andrič, član »Hrvatske«.
13. 13 o g o s 1 o v c i. O bogoslovnim zborovima. Ref, theol. I. Poljak, Sarajevo.
O slovenskih bogoslovnih društvih. Ref. predsednik vseli slovenskih bogoslovnih društev.
Bogoslovska mladež in mladeniško gibanje. Ref. theol. M. Sagaj, Maribor.
Ob ,3. uri popoldne skupno zborovanje. Skupni interesi Slovencev in Hrvatov. Ref. pliil. M. Božič, član »Danice«. Razvoj slovenskega diiaštva. Ref. iu r. Lav. Kemperle, član »Danice«. ,1. Naše literarne prilike. Ref. phil. Lj. Mara-kovič, član »Hrvatske«.
5.	avgusta (ponedeljek):
Ob 8. uri dopoldne sveta maša.
Ob 9. uri dopoldne posebna zborovanja.
i. II. hrvaško-? loven sk i katoliški
a b i t u r i j e n t s k i sestanek. . Ideali hrvaškega in slovenskega dbituri-
ienta. Ref. abit. I. Avsenek, Ljubljana. . Crkva i škola. Ref. abit. Fogadič, Osijek. . Prilike srednješk. djaštva v Bosni. Ref. abit. Fkert. Sarajevo.
Ideja — silnija od broia i ortižja. Ref. abit. realke O broni, Osijek. Kuda čemo in kamo čemo? Ref. abit. Ba-rič. Zemun.
li. Skupen sestanek vseh slovenskih udeležencev. . Pogovor o »Zori«. Pogovor uvede urednik
pliil. M. Božič, član »Danice«. . Slovenske literarne razmere s posebnim ozirom na katoliško smer. Ref. theol. Ign. Cankar, Ljubljana.
Znanost med Slovenci. Ref. pliil. Fran Ter-seglav, član »Slovenske dijaške zveze«.
Sestanek srednješolskega d i -j a š t v a.
. Socialna uloga i dužnost srednješkolskega djaštva.
1. Katoliška viera — narodna vjera Hrvata. 3. Kako treba, da se giinnazijalac sprema za život?
Zla lektira i njezino pogubno djelovanje u diaštvu.
Važnost kongregacija na srednjim ško-lama.
D. B o g o s 1 o v c i. Ferijalni rad lirv. bogoslova. Ref. zadarski bogoslovec.
O socijalnom pitanju. Ref. theol. M. Cunko, Zagreb.
:3ogoslovec in bogoslovske znanosti. Ref. Iicol. T. Klinar, Ljubljana, opoldne ogledovanje Zagreba. Ob 7. uri zvečer skupno zborovanje s pre-injem.
) razvoju krščansko-socialne ideje med Slovenci. Ref. theol. M. Dagarin, Ljubljana.
6.	avgusta (torek):
Ob 8. uri dopoldne.sveta maša.
Ob 9. uri dopoldne posebna zborovanja.
A. L a j i k i. . Na obranu vjere! Ref. phil. D. Vac, član
»Doniagoja«. . Dijaško stanovsko vprašanje, Ref. pliil. J.
Puntar, član »Zarje«. . Organizacija lirv. katol. djaštva. Ref. pliil. Š. Bašič, član »Doniagoja«.
13. B o g o s I o v c i. , Zadača klera u moderno doba. Ref. theol.
M. Belič, Djakovo. . Bogoslov i profane znanosti. Ref. theol. I. Miiller, Senj.
Ideja unije. Ref. theol. I. Vančik, Lvov.
Ob 3. uri popoldne slavnostno zborovanje. . Slovensko in hrvaško vseučiliško vprašanje. Ref. iu r. B. Schaubach, član »Zarje«. ^ '. Katolicizem i moderni vijek. Ref. c. iur. S.
Markulin, člau »Doniagoja«. . Dužnost učitelja. Ref. 1. Pevalek, svrš. učit. pripr.	i
Zajednički rad bogoslofa in tajika. Ref. theol. I. Prstec, Zagreb. Ob 8. uri zvečer komerz z godbo in ctjem.
7.	avgusta (sreda): Izlet v Samobor.
Novica Iz Amerike.
Drobne novice. Ameriška vlada jc sklc-la, da priklopi voj. brodovju v Tihem morju ali torpedno flotilo. Ker pa bi torpčdovke sa-io zavlačevale pot oklopnic, jih bodo po že-znici prepeljali iz Atlantskega v l ihi ocean.
Ne\vyorška hranilnica The Bo\very Sa-
vings Bank je imela meseca julija 100 milijonov dolarjev vlog. To je vsota, ki se z njo ne more ponašati nobena druga posojilnica na svetu. — Z Jamajke je dospel v Boston par-nik, ki je srečal na poti velikanskega kita. Ker jc bilo morje popolnoma mirno, so ga videli vsi potniki. Ker je kit prišel preblizu vijaka, ga je ta prijel in sc mu zarezal v telo tako globoko, da niti proč ni mogel. Šele ko je bila luknja dovolj velika, odletel je kit v morje, visoko brizgajoč vodo. Obenem je z repom s tako močjo udaril ob ladjo, da bi bile kmalu odnehale železne plošče. Semintja sc je dvignil vsled bolečin na površju in tedaj so potniki lahko videli veliko luknjo v njegovem telesu. Voda je bila daleč na krog krvava. Par minut kasneje je bil mrtev, njegovo ogromno truplo pa jc mirno plavalo po morju. — K Roose-veltu sc je pripeljal v velikem avtomobilu iz Now Yerseja neki neznanec že ob štirih zjutraj ter hotel s predsednikom govoriti, češ, da jc izumel nov povodni čoln, ki mora z bro-dovjem odpluti v Tiho morje; njegov čoln da je tak, da uniči sani vso japonsko mornarico. Pregovorili so ga po dolgem času, naj pride kasneje, kar jc tudi storil. Sprejel ga je Roose-veltov tajnik, ki mu je svetoval, naj svojo iznajdbo sporoči mornariškemu oddelku, in ta bode potem službeno poročal predsedniku o celej stvari. Neznancc je bil s tem zadovoljen in odšel, a povedal ni nikomur, kdo in kaj je. — Parnik Severonemškega LIoyda »Kron-prinzWilhelm« je na poti v Ne\vyork zavozil v ledeno goro plavajočo po morju. Na krov je padlo veliko ledu, obenem je pa udrtih tudi več plošč. S parnikom se je vozilo 2000 oseb, ki so bile v silnem strahu. — 101 leto stari John Biindren v St. Louisu je odpotoval na Angleško, da se tam poroči s sto let staro Rozo Me Guire, s katero jc imel »besedo« še izza mladih let. Ostala sta si cel čas zvesta in šele v visoki starosti sta dospela na cilj mladostnoljubavnih sanj. — Na svatovanju poročenih Lukuski v Trevertonu si je nekdo izmislil, da naj mora vsak moški svat poljubiti nevesto, zato pa jej podariti en dolar. Ženin in nevesta sta bila zadovoljna in poljubo-vanje se je pričelo. Ženin se je začel na stolu nemirno premikati semintja, videč gorečnost svatov, toda po končanej ceremoniji je bil z novo navado popolnoma zadovoljen, videč na krožniku 385 svetlih dolarjev. — Vlada Združenih držav Severne Amerike se pogaja z mehikansko radi nakupa Magdalenskega zaliva in polotoka Kalifornija, ki jc za Združene države velikega strategiškega pomena. Vrše sc že pogajanja ter upajo, da Združene države dosežejo svoj namen brž ko pride v NVashington drž. tajnik Root. —■ 4. julija so v Ameriki obhajali obletnico proglašenja neodvisnosti Združenih držav Severne Amerike. Pri tem se navadno v povzdigo narodnega praznika strelja. Dasiravno so oblastva opominjala državljane, naj bodo pri streljanju previdni, jc bilo vendar ustreljenih 59, več ali manj ranjenih pa 3807 oseb. Samo v Pittsbur-gu je bilo usmrčenih 9 oseb. — V Siou.\ City je sedel na ogibališče ondotne železnice roj čebel ter ustavil ves promet na progi, ker si noben uslužbenec ui upal blizu. Iz zagate jih jc rešil šele neki čebelar. — V distriktu La Union je začel bruhati nov ognjenik ter izme-tal toliko kamenja, da jc zajezilo reko Pagti-xuin iu se jc napravilo celo jezero, ki je poplavilo dolino do ognjenikovega žrela. Voda se je začela greti, zavrela, podrla jez ter poplavila vso okolico. Vsa živa bitja so bila usmr-čena; doslej so našli 14 trupel. — Na Dunaj sta došla senatorja Dillingham in Wheeler, da proučita razmere avstro-ogrskih izseljencev. Začela sta z delom v Budimpešti. —, Število katoličanov v čikaški škofiji znaša nad en milijon vernikov. — Iz Amerike uvaža Angleška vsako leto 100.000 ton jabolk. — Pet milj od Salt Lake City sc je na železnici vsled goreče trave razletelo dvoje voz dina-mita. Razstrelba je bila tako silna, da so se v mestu stresle vse hiše iu je mnogo šip v oknih popokalo. Eno miljo od mesta razstrel-be je vozil osobni vlak; vsa okna so bila v hipu razbita, popotnike pa je vrglo s sedežev.
V Scrantonu jc 18-letna Kindra Hovrsta polila s petrolejem moža ter ga zažgala, da jc kmalu nato vsled opeklin umrl. Hotela se je iz-nebiti moža, da bi se mogla poročiti s svojim prejšnjim ljubimcem. — Blizu Littlc Fallsa, šest milj od Pattersona, so roparji ponoči z rdečimi svetilkami ustavili osobni vlak ter oropali potnike. Uropano blago so odpeljali na pripravljenih vozovih. — Jako veliko oseb je ob priliki obletnice proglašenja neodvisnosti Amerike obolelo, ker so se zastrupile s sladoledom. Zdravnikom sc jc posrečilo, da so odstranili smrtno nevarnost. — Hud boj sc je razvnel v New Yorku med Italijani in črnci ter je trajal skoro dve uri. Zamorkc so z oken metale na Lahe lonce, opeko, kamenje in pohištvo. Pet oseb je bilo pri tem težko ranjenih, med njimi neki kurjač centralne železnice snirtnonevarno v prsi obstreljen. — Admiral De\vey izjavlja, da bi morale imeti v Tihem morju Zedinjene države ravno toliko ladij kot na Atlantskem. Vojna sc da po njegovem prepričanju le s tem odvrniti, ako smo vedno pripravljeni nanjo. Filipine kot podlago za ameriške vojne operacije Dewey odločno odklanja, ker je tamošnje podnebje nezdravo. Napada iz Evrope se zazdaj ni bati; ako pa bi tudi nastala vojna s kako evropsko vcle-vlastjo, se ni bati, hudega, ker je vzhodno obrežje tako utrjeno, da ni mogoče osvojiti nobene večje Inke. Ne\v York jc boljše utrjen kot je bil Port Artur. — V Patersonu so se morale zavezati vse učiteljice, ki so bile nanovo nastavljene, da sc deset let ne omože. — Italijan Spartano se jc zaljubil v soprogo nekega delavca. Ko jc bila Sama doma, prišei
je k njej in jej razkril svojo ljubezen, katero pa je odklonila, češ, da ima moža in otroka. Spartano jo je napadel, toda mlada žena jc pogumno zagrabila samokres, ustrelila na napadalca, da varuje svojo čast. Spartano jc bil zadet v prsi in ni upanja, da okreva. — Sedem Kitajcev je bilo v New Yorku krščenih v baptistovski cerkvi. Svečanosti jc prisostvovala velika množica, med drugimi tudi petro-lejski kralj Rockefeller, ki je pazno motril Kitajce, ki so bili brez kit in povsem evropsko oblečeni. -- Podzemeljsko železnico bodo začeli graditi v Cikagi. Stroški bodo znašali 25 milijonov dolarjev.
Junaška žena. V Ne\vportu v Ameriki slavi Ida Lewis kot 681etna starka petdesetletnico kot čuvajka v tamošnjem svetilniku. V tej dolgi dobi je živeč samotno rešila življenje 18 ljudem ter postala po celi Ameriki znana. S 15. letom, ko je bil njen oče imenovan za svetilniškega čuvaja, se je začela vaditi v svojem poslu, vozeč vsak dan svoje bratce v čolnu na suho, da so mogli v šolo. zvečer pa zopet nazaj. Prilika, svojo spretnost uporabiti v korist bližnjemu, se jej je kmalu nudila. Po Inki sa se namreč vozili štirje otroci iz spoštovane rodbine nevvport-ske; kar se jim prevrne čoln ter vsi popadajo v vodo. Klicali so na pomoč in mlada Ida je takoj odveslala, da pomore. Z največjo težavo je vse štiri srečno spravila v čoln, ko so bili že vsi na tem, da v par trenotkih izginejo v valovih. Ko je bila stara 18 let, prevzela je tudi oskrbovanje svetilnic, ker jc oče v tem ohromel. V starosti 22 let je bila stalno nastavljena na to odgovornosti polno mesto, kjer je neustrašeno ter krepko vztrajala do današnjega dne. Leta 1868 ie v groznem viharju rešila gotove smrti dva vojaka, ki jima jc orkan v bližini svetilnikov prevrnil čoln. Njen veslar je pri tej priliki utonil, a junaško dekle se ni dalo ostrašiti; spravila je oba nezavestna vojaka v čoln, veslala k svojemu stanovanju nazaj ter ju zopet spravila do zavesti. Po stenah njene sobe visi vse polno kolajn, diplom in daril, toda Ida Lewis je ostala ponižna in še vedno vestno izpolnjuje dolžnosti svojega težavnega stanu.
Zlato v grobovih. V zlatonosnej Kolumbiji ne iščejo zlata samo v rudnikih, ampak tudi v grobovih. Ker jc ondotnim prebivalcem znano, da so imeli prvotni prebivalci navado, mrtvece pokopavati z vsemi njihovimi zakladi, se je pojavila cela vrsta Indijancev, ki se bavijo z iskanjem in izkopavanjem grobov njihovih pradedov. To pa ni lahko opravilo. V prvi vrsti so namreč prvotni prebivalci mrliče pokopavali zelo globoko, 4—5 m, potem pa so tudi kolikor mogoče skrbno odstranili vsako sled. Zemljo so plast za plastjo, kot je bila izkopana, nasuli nazaj, zunaj pa je gomilo tekom stoletij prerastel pragozd. Zato se morejo Ic Indijanci uispešno baviti s tem poslom, ker jim pri tem pomaga nekako že naravni nagon. Ako sc jim posreči odkriti grob, dobijo na mestu, kjer ic ležala glava, uhane, nosne obročke, često celo diademe. Pod glavo, med nogami in pod truplom pa leži celi zaklad mr-ličev. lepotičje, zlati tnaliki, vaze, plošče itd. Vse to potem iskalci poprodajo v bližnjih mestih in sicer na tehtnici. Mnogo ie Indijancev v Kolumbiji, ki se na ta način preživljajo z zakladi svojih pradedov.
Milijarder Vanderbilt je pred dalj časa nastopil na svojej jahti daljše potovanje po morju, a od tedaj ni o njem nobenega glasu več. Boje sc, da se je ponesrečil.
Največji vodovod na svetu bodo zgradili v Ne\v Yorku, kajti stal bode 670 milijonov mark, gradili pa ga bodo 8 do 10 let. Prihodnje dni bode ne\vyorški župan slovesno zabodel prvikrat lopato v zemljo v catskillskih gorah in s tem se bode začelo ogromno delo. Potrebna voda se bode zbirala pri Asholanu v velikanskem nabiralniku, ki bode globok 22 čevljev, glede površine pa nič manjši kot otok Manhattan. Odtod bode voda tekla po velikanskem, 150 angleških milj dolgem vo dotoču. ki bo zgrajen v obliki ogromnega nad zemeljskega tunela, ki bo često napeljan skozi griče, pri Wespointu pa 1100 čevljev globoko pod Hudson-River. Končal se bode ta velikanski vodotoč v Richmondu. Pri zgradbi bodo morali podreti 8 vasi z nad 3000 prebivalci. Po vodotoku bode peljala cesta za avtomobile.
Amcrikanski denarni aristokratje. Čudovito hitro so Združene države Severne Anic rikc prišle do tako sijajnega gospodarskega položaja, da se nc da primerjati z nobenim drugih držav. To dokazujejo nepričakovano ugodne državne finance. Nikjer na svetu ni bogatejših ljudi in skoro bi se lahko reklo, da jc postanek narodnega bogastva amerikan-skega v velikih potezah postanek posameznih amerikanskih milijonarjev iu milijarderjev. Vsi ti sloviti amcrikanski Krezi so bili v mladosti revni ljudje, a so s svojo železno energijo, trezno preračunavajočim duhom in neumorno pridnostjo dosegli uspehe, ki se jim čudi cel svet. John Rockefeller, »petrolejski kralj«, ceni svoje premoženje na 3.000 milijonov, An-re\v Carnegie, »jekleni kralj«, na 1.600 milijonov, tovarnarja železniških vozov Vanderbilt na 500 in Clould na 400 milijonov. Po 400 milijonov imata tudi lastnik bakrenih rudnikov Clark in špekulantinja Hett.v Grecn. Wi-liam Rockefeller je pri petrolejnein trustu pridobil 800 milijonov, Henry Rogers 600, Hen-ry Flayer 400 in Archbold 200 milijonov. Res je. da ti denarni mogotci darujejo često veli kanske svote v dobrodelne namene, a res je pa tudi, da skoro nikjer ni toliko — stavk kot v Ameriki. Kopičenje tako velikanskega premoženja v rokah posameznikov ui znak po-
polnoma zdravih razmer, o čemer priča zgodovina.
iz slovanskega sveta.
sl Slaba vest. Na slovanskih grobovih je ustanovljena sedanja Prusija. Zadnji ostanki slovanstva so slovanska imena na nekaterih krajih. Nemci si prizadevajo tudi ta imena odstraniti; slovanska imena pruskih občin se izpreminjajo v nemška. Te dni sc jc sklenilo, da naj sc občina Petrkovice, ki se je imenovala dozdaj Petrzkowitz, imenuje Peterswald.
sl Malorusi in volitve v tretjo dumo. V zadnji številki maloruske »Rade« pretresa se vprašanje, ali naj se Malorusi udeleže volitev v tretjo dumo. Nova volivna postava ustanavlja kurijalni volivni zistem, vsled katerega bodo Malorusi izgubili mnogo mandatov. Pisatelj članka vse to priznava in konstatira krivico, ki sc bo s tem storila Malorusom. toda vendar je zoper abstinenco pri volitvah. Ako tudi — pravi pisatelj — bode le malo maloruskih poslancev izvoljenih, vendar bodo v dumi pri vsaki priložnosti naglašali krivice, ki se godijo malortiskemu narodu. Poleg tega bode se pri volivni agitaciji vtrdila narodna zavest, kar je gotovo velikega pomena. Zavolj tega ne kaže zdržati se volitev, kakor nameravajo storiti nekatere radikalne stranke v Rusiji.
sl O. I. Vazov in tuje besede v bolgarščini. V zadnji številki časnika »Duhovna Probuda« nastopa najboljši bolgarski pisatelj Ivan Vazov zoper tuje besede, ki se hočejo v bolgarskem jeziku udomačiti; na pr..mina namesto rudnica, defilč nam. tešnica, kala nam. tržište, pazarište, ganien nam. hlapak in dr. »Naš jezik sedaj tvorijo — piše pisatelj g. Vazov — nevedni inžerlerji, negramotni či-uovniki, lahkomiselni časnikarji in mi z vese-Ijein požiramo vsako filologično smetje.«
sl Nov ruski list. Začetkom septembra začne v Pctcrburgu izhajati pod uredništvom dveh najboljših ruskih filologov S. O. Cibolj-skega in A. U. Malejna nov list »Hermes, ua-učno-populjarnyj vestnik antičnoga mira«. — Namen lista bode zediniti višjo šolo s srednjo iu v zadnji uvesti več znanstvenega pouka. List, pri katerem bodo sodelovali najboljši ruski pedagogi in filologi, bode izhajal dvakrat na mesec.
sl Petindvajsetletnico smrti ruskega vojskovodje Skobeleva so praznovali na Ruskem dne 8. julija.
sl Češki šahisti. prirede avgusta meseca v Brnu šahovski turnir za nagrado.
sl Razdelitev gimnazij na Ruskem. Iz Pe-terburga se iavlja, da naučno ministrstvo namerava razdeliti gimnazije v dve srednji šoli raznega tipa: višjo in nižjo, da bi se na ta način obvarovali učenci nižjih razredov pred pogubnim politiškim vplivom dijakov iz višjih razredov.
sl Izseljevanje Židov. Izseljevanje židovskega delavskega ljudstva iz Litve in Belo-rusije jc doseglo sedaj vrhunca. Najbolj se izseljujejo mladi židje, in to v London, Severno Ameriko, Brazilijo in Argentinijo.
sl Cerkvena avtonomija bosanskih Mo-hamcdancev. Sarajevska vlada sc jc pogajala s 24 mohamedanskiini delegati glede cerkvene avtonomije mohanicdancev, toda dogovori niso imeli uspeha. Priobčili so v svojem listu izjavo, v katerem vale vso odgovornost na vlado.
sl Hrvaško centralno banko ustanove v Sarajevem. Do sedaj se je oglasilo 8000 delničarjev, kar da 800.000 kron osnovne glav-nicc.
sl Shod galiških kmečkih društev. Te dni
se je vršil v Lvovti shod galicijskih kmečkih društev (»kolka rolnicza«). Ob ti priliki se je slovesno položil temeljni kamen za poslopje osrednje zveze. Shoda se je udeležil deželni maršal grof Badeni, nadškof dr. Bilczevvski in mnogo deželnih in državnih poslancev. Gali-ci.iski kmetje so organizirani v 1235 »kolkah rolniezih«, ki štejejo 54.780 udov. — Osrednja zveza kmečkih društev obstoji že 25 let. O delovanju teli društev jasno govorijo le-te številke: V preteklem letu je znašala vrednost lastnih hiš »kolek« 636.977 K. V knjižnicah sc je nahajalo 81.046 del, časnikov 2989. »Kolka« so lani prodala svojim členom žitnega semena za 89.607 K, umetnih gnojil za 392.779 kron, gospodarskih strojev za 44.616 K; sadnih drevesc za 21.448 K. Prodajalnic jc pri »kolkah« 872. V skupne namene so »kolka« nabrala 41.951 kron. Udje so imeli 32.748 sej. Zanimivo jc, da vsako leto število »kolek« raste. Tista društva, ki jih imajo v rokah kmetje sami, uspevajo najboljše. Omeniti tudi treba, da »kolka« pravično ravnajo z vsemi udi, naj je ud poljske ali rusinske narodnosti.
sl Sredi peterburških delavcev vlada skrajno neprijazno razmerje nasproti socialnim demokratom, ki so dozdaj imeli velik vpliv na ruske delavce. Te dni so peterburški delavci imeli nekoliko shodov, na katerih so izrazili svojo nezadovoljnost s socialnimi demokrati, ki se nič ne brigajo za sedanja pereča vprašanja ruskih delavcev. Na shodili se je sklenilo ustanoviti posebno »neodvisno delavsko stranko«, v kateri ne bode ukazoval noben politik-inteligent (žid?).
sl Pomiloščenia v Srbiji. Kralj Peter je na dan svojega godu pomilostil vse, ki so obsojeni radi razžaljenja kralja ali prestolonaslednika. med njimi tudi urednika »Pravde-, Jovana Diniča iu urednika »Srbske zastave«, Ričiča.
sl Operni pevec Marko Vuškovlč, po rodu Srb, .ie 14. t. m. nastopil v berolinski dvorni operi v »Carmcii« ter dosegel krasen uspeh. Gledališče je bilo razprodano, predstavi je prisostvoval tudi prestolonaslednik. Drugi
,	------• „-----„.-,— ---------v---
Ivan Podlesnik ml.
-........
Ljubljana
Prlporofn svojo
trgovino s Klobuki In.fevlll
71V AV>7->"/->- VI\ \v/. </v <A*
. - > > y-i\ V-is v>.\
yv\v/. </V» <A' <A'
/ .V* •>/> .\/> Ms te^ll
Mi igiši

p®
H
Velika zalosa
CD
Solidno blaso
CD
Zmerne cene
pip a
*************

GIMNAZIJSKI KOMIKI
benediktinskega samostana v Št. Pavlu
v lepi, zdravi legi v Lavantinski dolini na Koroškem. |	MF Javna popolna gimnazija.
Prospekte razpošilja na zahtevo samostansko predstojništvo. — Sprejmo se tudi dečki-pevci proti štipendiji ali brezplačni hrani.
večer je pel v operi »I Pagliacci« s še večjim uspehom. Listi hvalijo njegov krasni glas, temperament in globoko čuvstvovanje.
sl Poglavitni vir ruske revolucije. Ruski list »Mosk. Ved.« je objavil uvodni članek, ki v njem zatrjuje, da glavni vir ruske revolucije je ljudska šola na Ruskem, ki se bolj peča z revolucionarno propagando nego z izobrazbo ljudstva. Radi nedostatka — piše omenjeni list — izkušenega, dobro pripravljenega pe-dagogičnega osobja so se v ljudske šole dosedaj sprejemali popolnoma sumljivi iu celo naravnost revolucionarski življi, ki so pod-učevali moderne teorije, toda niso jih dobro prebavili in sedaj ščuvajo vaške prebivavce zoper Boga in carja, zoper duhovščino, vlado, tovarnarje in velike posestnike. Kakor vsi ne-douki, ljudski učitelji in učiteljice zelo visoko o sebi mislijo ter pri njihovi nevednosti se jim zelo lahko zdi rešiti sedanja zapletena socialna vprašanja. In takim ljudem — ljudem, ki nimajo pojma o rodoljubju niti o občanskih dolžnostih je poverjena izobrazba ruskega naroda! —Razna učiteljska društva in zborovanje (»ligi obrazovanija — učiteljskije sjezdy — učiteljskie kursy«) pečajo se pod krinko »strokovnih vprašanj« samo z revolucionarno propagando. »Liga obrazovanija« je nedavno priredila tako hujskajoče »učiteljske kurze«, da so jih morali moskovski uradi zapreti. To se je. žalibog, zgodilo prepozno. Učitelji in učiteljice so se potem odpeljali iz Moskve v ruske vasi s celimi zaboji revolucionarne »literature«, s katero bodo zastrupljali vaške prebivavce. Tako 11. pr. pri omenjenih kurzih se je delila proklarnacija »partii socialistov - revoluciojierov,« ki je polna naj-surovejših razžalitev carja in naravnost poživlja k prevratu.
sl Boj s prosveto. Ko je ruski car dne 17. oktobra leta 1905 razglasil nove predpise o društvih v ruski državi, je poljsko občinstvo začelo prosvetno akcijo, katere središče je bilo »Macierz polska« v Varšavi. Zakaj glede na analfabetizem Poljaki v ruskem saboru so stali na enaki stopinji s Sibirijo. Na Norveškem ena šola pripada na 250 prebivalcev, na Nemškem, na 900 prebivalcev, v poljskem kraljestvu na 3200 in v Varšavi na 4000 prebivalcev. Samo po sebi se torej razume, da je »Marcierz« predvsem začela ustanavljati poljske ljudske šole. A hkrati z delavnostjo »Macierze« se je začela delavnost — ruske birokracije, ki je z zavistjo gledala lepo se razvijajočo prosvetno akcijo Poljakov. Tisoč zaprek tisoč polen se je od te strani vrglo pred noge mlademu društvu. »K. Lvvo\vski« je objavil nekoliko dejstev, ki pa zadoščajo, da si more čitatelj ustvariti pojem o cinizmu in brezobzirnosti, s katero ruska birokracija postopa proti prosvetni akciji v poljskem kraljestvu. — V prvi vrsti rabi ruska birokracija primitivno sicer, a pri birokraciji zelo priljubljeno sredstvo »zakas-njenja«. Prošnje, ki se v njih prosi dovoljenje za ustanovljenje novih šol, ležijo cele mesece pri uradih, ne da bi jih kateri činovnik pregledal. Od 27. julija 1906 do 10. marca 1907 je »Macierz« prosila dovoljenja za ustanovljenje 1156 šol. ali dosedaj je dobila dovoljenja samo za 585 šol. Nekoliko sto šol in učiteljev čaka na začetek pouka. — Dne 11. oktobra 1906 je načelnik varšavskega okraja izdal odlok, po katerem se poljske šole smejo ustanavljati samo tam, kjer še ni nobene občinske šole. To je javno kršenje carske postave z dne 17. oktobra 1905, a birokracija hoče pač vsaj za nekaj časa ustaviti širjenje IKjljske omike. Poleg tega je isti birokrat izdal predpis, po katerem vsak učitelj, ki uči v šoli od »Macierze« ustanovljeni, mora imeti izpričevalo politične neomadeževanosti. Predno se pa tako izpričevalo od ruskih uradov dobi, to traja včasih več let, ker tozadevna korespondenca gre skozi pet instanc. Pri takih razmerah seveda sc težko razvija poljska prosveta v ruskem zaboru. Na srečo je vse to le zadnji smrtni krč umirajočega biro-kratičnega nasilstva na Ruskem.
sl Sibirska obrtnija v rokah tujcev. Kakor »Mosk. Vcdomosti« poročajo, prehaja sibirska obrtnija sedaj v roke tujcev. Cez mesti Ir-kutsk in Bodajbo, ki sta središči vzhodno- si-biiske obrtnije, se skoraj vsak dan peljejo cele trume tujcev, ki so prišli iskat zlata in druge rude v Sibirijo. Njih inženirji so preskrbljenimi z dobrimi geološkimi zemljevidi pariške izdaje. Nedavno sc je peljala čez Ir-kutsk že drugič družba angleških inženirjev, ki so bili namenjeni v Zabajkalje k reki Ci-koji, da bi natančneje preiskali tamošnje zlate rudnike. Po poročilu Angležev našla se je tam na devetih krajih zlata ruda in nar sedmih krajih se takoj začne kopati zlato. 2e v jeseni letošnjega leta bodo se tja poslali iz Angleške potrebni stroji. — V zadnjem času so se vrnili v Irkutsk nemški strokovnjaki, ki so v zatunkinskem okraju iskali azbest. Blizu ali-berovskega grafitnega rudnika so našli zelo bogate zaloge azbesta, ki jih bode izkoristilo društvo nemških kapitalistov. V mestu Kras-nojarsk ustanovilo sc je delniško društvo iz domačih obrtnikov in francoskih podjetnikov, ki bodo izkoristili zaloge azbesta v minusin-skem okraju (jenisejska gubernija). To jc prvo podjetje za dobivanje azbesta v Sibiriji. — Tujci ne prezirajo niti podjetij, ki so bila poprej v ruskih rokah. Pred nekoliko leti v istem minusinskem okraju jc neki Terskov odkril
zaloge bakrene rude. Za neki čas je Terskov delo pustil; rudnik so lani kupili angleški kapitalisti iu sedaj je eden izmed največjih rudnikov v tem kraju. Tako vsa naravna bogastva ruske Sibirije polagoma prehajajo v roke tujih podjetnikov, ki izkoriščajo nemarnost in lenobo ruskih kapitalistov ter notranje ruske nemire. Vse se vrši kakor po načrtu: en del prihaja v roke Angležev, drugi del v roke Nemcev. Rusom — piše omenjeni list - skoraj ne ostane nič druzega, nego delati tlako novi tuji gospodi.
949 M se dob« I« pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje -LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
HT Svarimo > tem najnujnejše svoje odjemalca pred Kvalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pad imenom ,izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki ,iivirni Singerjevi stroji" j( vtljemu i( starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih Šivalnih strojev, za katere ne moremo bW previeti kakega »oroštva, niti dopoalati posmrtnih delov,
C. kr. oblastveno potrjeno 2010410 ucilišce za /trojno risanje
branja cfosifi
Ljubljana, Stari trg št. 28.
£ Dobi se tudi kroj no životni meri. @ IMM1IMMMHHKMB
1 2 lepi stanovanji J
obstoječi iz vsako po 3 sob, predsobe, kuhinje, jedilne shrambe, vse se zapre z enim ključem, dalje klel, za četrtletno na-jemščino po K 179 20, se oddasta s 1. avg. Stanovanji sta v visokem pritličju in I. nadstr. s prostim razgledom v neki novi hiši.
Pojasnila na Bregu št. 10, II. nadstr. zadaj.
Stettin, 7. junija 1907. Falkenualderstr. 23. I.
Gospodu	1459 10 6
SaBrijelu <3iccoli
lesarju v Zjubljani.
l)aša tinktura sa želodec je pri meni želo dobro učinkovala in čutim prijetno dolžnost izreči Vam is hvaležnosti svoje priznanje in Vašo želodčno tinkturo povsod priporočati.
Velespoštovanjem
Siospa cJilara Jiierer.
V najem se d£ stara, občeznana
GOSTILNA
v Zdenski vasi, p. Videm. Dobre-polje, katera se nahaja tik glavne dolenjske ceste. Hiša je zelo pripravna tudi za prodajalno, ter je pravica za trgovino z mešanim blagom že dobljena. Zraven je velik hlev in vodnjak, ter zelo velik prostor okrog hiše. Več pove Fani Tavželj, p. Nova vas pri Rakeku. 1644 6-6
Dvoje lepili stanovanj
v solnčni legi, vsako obstoječe iz 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo perilnice in delom vrta, se za avgust odda na Dunajski cesti št. 60. 1603 4—4
gostilničar
oženjen, krščanski, spreten za večjo gostilno, ki ima potrebno premoženje, se takoj sprejme. Pogoji ugodni, kraj živahen, promet velikanski. Gostilna se s časom tudi odda.
Ponudbe pod ,,Promet" poste restante. — Celje, Štajersko.
1661 2-2
Podružnica i v Spljetu. i	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, »rim ume m. i obrestuje	Podružnica s u Celovcu.:
Delniika glavnioai i i K 2.000.000. i i	-: ........ i1—=—■■■■..... ---------■■-•— ane vzdiga po |H w. Renini davek plača banka sama. Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500 -, 1.000—, 5.000 - in 10.000—.	i Rezervni fond i i i j K 200.000. i i i
C. in kr. dvorni založnik in papežev dvorni založnik
lekarnar Plccoli, Ljiihljana
j	Dunajska cesta (lekarna pri angelju)
opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke:
Malin O V sirUD najskrbneje prirejen iz aromatiških gorskih malin, je izredno čist iz-v	delek, neprekosljive kakovosti pomešan z vodo da prijetno in žejo
gasečo pijačo. — Steklenica 1 kg sterilizirana, velja K 150, '/j kg steklenica K —'90, poštni zavoj, neto 3 kg, franko zavojnina in poštnina K 5 60. Razpošilja se tudi v sodčkih po 10, 20, 40 in več kg.
BitlP" brezalkoholna pijača iz sadnega soka. Pomešana z vodo da prijetno, žejo "	> gasečo ter redilno in za prebavne organe zdravo pijačo. Steklenica 1 krono.
ŽalAvrtaiTk tHriri vsebuje za slabokrvne In nervozne osebe, blede in slabotne
vj-uvj otroke lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena polliterska stekl. 2 kroni.
Tinktura vn. žnlnriGO ie ielodec krepilno, tek vzbujajoče, prebavo In odprtje
X UlKlUra za zeumoo telesa pospešujoče, sredstvo. 1 steklenica 20 vin.
—— Naročila se točno izvrše proti povzetju. -————.
1641 7
CVIC
BHT>aSS«T.-' '
bel in svetlo rdeč po 25 — 27 kr. I. ima naprodaj vinska zadruga v Leskovcu pri Kr&kem, posta ja^Videm-Krčko.