Iz rassnifo dhržav V NAŠI DRŽAVI Važni posveti voditeljev. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je obhajal v začetku minulega tedna v rojstnem mestu Nišu blagoslovitev svojega novega doma in slavo. Na slovesnost je povabil večino ministrov, podpredsednika vlade dr. Vladka Mačka ter predsednika senata dr. Antona Korošca. Sprejem visokih gostov v Nišu je bil prisrčen in se je spremenil v veličastno manifestacijo sloge med Srbi in Hrvati. Ob tej priliki so bili izreeeni govori, v katerih so poudarjali govorniki pomen sporazuma, ki bo rešil dolgotrajni spor med srbskim in hrvatskim narodom ter bo okrepil našo skupno državo Jugoslavijo. Obisk Niša je bil povod za važne politične razgovore ter posvetovanja, o katerih ni bilo izdano nobeno uradno poročilo. Po vrnitvi iz Niša je bil dr. Vladko Maček v avdienci pri knezu namestniku Pavlu, nakar je obiskal dr. Korošca. Med tem razgovorom je bil pri knezu namestniku predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Popoldne po teh razgovorih in avdienca! se je vršil važen sestanek, na katerem sc sodelovali predsednik vlade, podpredsedni' dr. Maček, finančni minister dr. Šutej i: minister brez listnice dr. Smoljan. Poli tični krogi pripisujejo vsem tem sestan kom največjo važnost. V DRUGIH DRŽAVAH Slika Češke po nasilni udušitvi dijaškiL in drugih nemirov. V zadnji številki smc poročali o resnem položaju na Češkem, k^ je nastal radi krvave udušitve dijaških te: drugih nemirov. Po uradnem poročilu jc bilo obsedno stanje v Pragi ter okolici dne 21. novembra preklicano. Čeprav je obsedno stanje uradno odpravljeno, vendar dejansko vlada enaka strogost kakor ver; zadnji čas. Varnostno službo v Pragi sc prevzeli nemšM SS (napadalni) oddelki. katere so pomnožili na 20.000. V veljav: ostane nemški zakon o tisku, cenzuri nac' časopisjem, zasebnim pisemskirn, telefonskim in brzojavnim prometom, o zdiTiževanju in o naglih polieijskih hišnih preiskavah. Ta zakon je bil sprejet za Nemčijo takoj po nastopu narodnega socializma leta 1934 in zdaj razširjen tudi na če ško ozemlje. Zakon določa poleg drugih kazni za politične prestopke tudi delno ali celotno zaplembo premoženja. Uveljavljen je tudi nemški zakon g veleizdaji iz leta 1934, s čimer so Čehi postavljeni v položaj nemske politične opozicije. — Londonski radio poroča ia Budimpešte, da je bilo pri nemirih v Pragi in na Češkem bodisi v bojih ubitih bodisi pozneje ustreljenih 1700 ljudi. Taka poročila so prišia v Budimpešto čez Slovaško iz Prage in baje izvirajo iz nemških uradnih podatkov. Tretjina ubitih je bilo judov. Zadnje dni, kar so demonstracije nehale, je bilo aretiranih več tisoč oseb iz krogov bivših čeških političnih strank in pa častnikov bivše češke vojske, ki niso hoteli izročiti orožja. Izredna nemška sodišča in druge odredbe za zasedeno Poljsko. Nemški guverner za sasedeno Poljsko je podpisal odlok o ustancvitvi izrednih nemških sodišč po vseh večjih poliskih krajih. Ta sodišča bodo pristojna za politične prestopke, poskusa odpora proti nemškim civilnim in vojažkim obtestem itd. Za večino prestopkov je doloČ2na smrtna kazen. Odlok je bil sprejet zaradi tega, ker dela poljska skrivna organizacija »Beli orel« z umori nemških vojakov, častnikov in policistov novim oblastem hude preglavice. — Dalje so zapleniie nemške oblasti vse premičnine in nepremičnine dosedanje poljske države. Odrejeno je pa bilo, da ostane v zasedeni Poljski tudi za naprej plačilno sredstvo poljski ziot. Nagrai^a Slovakom za vojaško pomoč Nemči.ji. Kakor hitro je zasedla Nemčija del Poljske in so ji pomagali pri tem na pritisk Slovaki, je izjavil kancler Hitler, da bo odstopila Nemčija Slovaški vse bivše poljsko ozemlje, kjer so Slovaki v večini. V poštev b.i prišli predeli južne Poljske, ki jih je pridobila Poljska takoj po svetovni vojni 1920 in pozneje od češkoslovaške republike v letih 1934—1938. Dne 21. novembra je bila v Berlinu podpisana pogcdba, po kateri pripade Slovaški 100 kvadratnih kilometrov ozemlja, in sicer severno od zapadnih Beskidov in na severnih pobočjih Visoke Tatre. Pofcotanje med predstavnrkoin Poljske in zastopnikom bivše Češkoslovaške v Londonu. V Londonu se je mudil zadnje dni novi predsednik v Parizu osnovane poljske vlade general Sikorski. Pred odhodom iz Londona se je predstavnik Poljske sestal z bivšim predsednikom češkoslovaške republike dr. Benešem in z bivšim češkim ministrskim predsednikom dr. Hodžo. Ob tej priliki so bila odstranjena vsa stara nesoglasja, ki so obstojala med Čehi in Poljaki Valter Darre, nemAkl mJLnlstor organhEaotjo prehrane in ninogo pripomogla do nesreče obeh narodov. Sklenjeno je bilo najtesnejše sodelovanje v sedanjosti in bodočnosti. Zdi se, da so bile določene tudi že nekatere podrobnosti glede skupnih mirovnih ciljev, katere bosta obe vladi složno in enotno zagovarjali pri zaveznikih. v Londonu in Parizu. Pred-svojim odhodom pa je Sikorski pripravil vse potrebno tudi za sklenitev nove poljsko-angleške vojne pogodbe, ki bo podpisana v prihodnjih dneh. Splošen položaj v Nemčiji. Dopisniki švedskih listov iz Berlina poročajo, da se je pripetilo v Nemčiji v teku oktobra in novembra več primerov nepokorščine med uradništvom in da je bilo nekaj napadov na višje uradnike. Po rajhu se je dalje razpasla nalezljiva bolezen samomorov. Prav tako je opažati po tovarnah uporna dejanja nezadovoljnega delavstva. Med nemškimi monarhisti se pojavljajo nemirna gibanja. Proti osebi nemškega zunanjega ministra Ribbentropa se dvigajo nasprotstva nekaterih odločilnih generalov ter admirala Raederja, poveljnika nemške mornarice. Znani nemški veleindustrialec Fric Thyssen, ki je pomagal finančno narodnim socialistom, da so prišli na oblast, je moral zbežati iz Nemčije z družino vred, ker je bil v opoziciji proti sedanji politiki. Radi zgoraj naštetih vznemirljivih pojavov se je vršil sredi minulega tedna v Berlinu daljši tajni posvet med maršalom Goringom, šefom nemške policije Himmlerjem in še med par drugimi osebnostmi iz Hitlerjeve ožje okolice. Ob tej priliki so vse te dogodke v podrobnostih obravnavali in sklenili primerne ukrepe, da se ohrani red. Sposobnost na bojnem polju predpogoj za dosego častniškega čina v Nemčiji. V Nemčiji je bila izdana nova uredba glede izpopolnitve častniškega kadra v vojnem času. Po novi uredbi je dana vsakemu vojaku možnost, da postane častnik, če je svoje sposobnosti dokazal pred sovražnikom in če se je tudi drugače odlikoval. Sposobnost na bojnem polju je predpogoj za vsakega, ki želi v vojni dobi doseči častniški čin. Nemci silijo Poljake v svojo armado. Poljska vlada v Parizu je izdala uradno sporočilo, v katerem pravi, da nemške oblasti s silo uvrščajo Poljake z zasedenega ozemlja v nemško armado. Ta postopek pomeni kričečo kršitev mednarodnega prava. Namesto, da bi Nemci zajete poljske vojake poslali domov, jih mobilizirajo zase in jih silijo, da se bodo morali vojskovati na strani tistih, ki so uničili njihovo domovino. Poljska vlada ostro protestlra proti temu ravnanju z državljani bivše poljske republike. Romunija dobila zopet novo vlado. Romunski minister Bojou je »redl minulega tedna earadi nesprejemljivosti nemških zahtev odstopil. Nemčija je zahtevala od Romunije tako zamenjavo marke, da bl bila Romunija preveč oškodovana. Razen tega so tirjali Nemci od Romunov celotno proizvodnjo petroleja pod pogojem, da ga Romuni sami spravijo v NemcTjo po želez- nicl In Donavi. Povrh pa Rusija ni dovolila nenadzorovanega petrolejskega prevoza med Romunijo in Nemčijo čez ozemlje po sovjetski vojskl zasedene vzhodne Polj- ke. OstavM trgovinskega ministra je sledil odstop celokupne Argetoianove vlade, katerega je kralj sprejel in je poveril sestavo nove vlade bivšemu ministrskemu predsednlku in londonskemu poslaniku. dr. Tatarescu. Tatarescu je takoj sestavil novo vlado, v kateri je predsednik in notranji minister, zunanji minister je ostal Gafencu. Tudi Tatarescova vlada ne bo mo- ;la ugoditi Nemcem in se bo razmer je med Berlinom in Bukarešto poslabšalo. Kakor zatrjujejo, je sovjetska Rusija zavzemala doslej nasproti Romuniji stališče blagohotnega nezanlmanja le na željo Nemčije, ki si je hotela s tem pridobiti Romunijo kot glavno dobaviteljico surovin in živil na evropskem jugovzhodu. Zaradi tega Romunija ni bila posebno naklonjena snovanju nove balkanske zveze pod vodstvom Italije in je odklonila nedavno tudl sporazum z Bolgarijo glede odstopa dela Dobrudže, ki je bila Bolgarom odvzeta ob prevratu. Kakšno stališče bo zavzela v tem vprašanju nova Tatarescova vlada, za enkrat še ni znano, gotovo pa je, da stoji Romunija pred važnimi odločitvami. Prodiranje Japoncev iz novega oporišča na Kitajskem. Zadnjič smo poročali, da so se Japonci izkrcali v kitajskem pristanišču Pakhoj, od koder so začeli v notranjost Kitajske čisto nov pohod. Po poročilih s kitajskega bojišča eo prednje čete Japoncev, ki so se izkrcali v Pakhoju, dosegle Tasijukoji, 80 milj od meje pokrajine Kvangsi. Prve japonske patrulje že ogražajo glavno cesto, ki veže Kvangai s francosko Indokino. Boji se vodijo tudi v bližini Fangčenga in Cinšava, kjer so Japonci izkrcali 8000 mož. Dekieta !¦ ncmike organlzaolje »Ap- beltsdlenst« »oflrajo traktorje, ker •o mo«kl tofer)! na boJUte