(jr»ioi*lvs uprava, bjubljana, » Telefon M-61 -28 M. VlosH^na oaroinlna ti Ur. ta Ino-tumatvo «0 Ui - Cek. ra4. Ljub-Ijaua 10.65U u aaroAmo« tn 10.»K« [Ji ln*er<*tft. Izključno »astojM-tvt u oglas« la Italije Id lnozemetv»i UPI 8. A. U liano. BokopltOT o« t r a 6 a m o. COVENEC NOVEMBER-1944 25 SOBOTA Erfolgreiche Angriffe im Raum von Aachen Eine Reihe von Ortschaften im Aachener Kampfraum zuruckerobert Dcutschc Gegen nngrif le in den Vogesen — Gegenangrille i m Raum von Miilhausen im Fortschreitcn — 26. deutsclie Panzcrdivis;0n sc.hlin britisehen Grossangriff im Etruskisclien Apennin ab — Starke sowje-tisehe Angriffe und Durchbruchsversuchc in Ungarn zerschlagen DNB. Aus dem Fiilircrhouptquar-iicr, 24. November. Das Oberkomtuan-do der Wehrmacht gibt bekannt: lm verkleinerten Maasbruckenkopf siidostlich II c I m o n d haben unsere Grenadiere in den let/.ten Tagen zahlreiche englische Angriffe abgevvlesen. Die schvvere Schlacht im Raum von Aachen stand gestern im Zeichen cige-ner erfolgreichep Gegenangriffe auf dem gesamten reehten Fliigel unserer Abvvehrfront. Grenadiere, Volksgrena-diere und Panzertruppen eroberten cine Reihe von Ortschaften vvieder und sfiuberfen sie vom Feinde. Noid-nmerikanisehe Angriffe, die in der Mitte und ain linken Fliigel dieses Kampfraumes mehreremale vorgetra-pen wurden, brachen in unserem Feuer zusummen. Nur bei und siidostlich Eschvveiler konnte der Feind gsringfiigig in unsep Kamplfeld eiadringeu. Im Ranm von Metz halten sich die Besatzungen mehreren Befesti-guugsanlagen vveiterhin gegen heftige cindliche Angriffe. In Ost-Lothringen hat sich die Lage bei lebhafter iirtlicher kumpftiitigkeit nicht vvesentlich ver-iindert. Beiderseits der unteren Vogesen fingen unsere Truppen vor-dringenden Gegner auf und vvarfen ihn in Gegenangriffen zuriick. Von Z a b e r n aus ist es ciner fcindlichen Panzergruppe gelungen, unsere Sicherungen zu durchstossen und in die Stadt Strassburg ein-zudringen. Gegnerische Angriffe vor der Bnrgundischen P f o r t e vvur-den zerschlagen, der Sperriegel unserer Truppen an der Schvveizcr Grenze durch kraftige Vorstosse erstiirkt. Die im Raum M U 1 h a u • c n abgeschnittcnen feindlichen Kriifte versuehten vergeblich, nach iVesteu und Nordwesten ausznbrechen. Eigene Gegenangriffe aus dem Rauni siidostlich Miihlkauscn sind in gutem lorlschreiten. Gross-London und die Indn-stricbezirke von L ii 11 i c h lagen bel Tag und Nacht unter stiirkerein Fern-beschuss. Am Ostrand des Gtrnskischen p e n u i n rannte die 8. englische Armee mit der zusammengefassten Masse ihrer Kriifte unter starkem Materialcinsatz gegen cine einzige deutsche Division an nnd versuehte, den entseheidenden Durchbruch in Nove materialne bitke na zahodu die Eliene der R o m n g n a zu er-zvvingen. In beispielhafter Standhaf-tigkeit behauptete die hier unter Fiihrung von Oberst Crasemann ein-gesetzte 26. Panzerdivision mit unter-stellten Verbiinden den Zusammen-halt ihrer Front. Die erbitterten Ab-wehrkampfe gehen vveiter. Auf dem Balkan zersehlugen unsere Truppen im Raum S k u t a r i u. Podgorica zahlreiche feindliche Angriffe. In S ii d - Ungarn vviesen unsere Verbiinde in ciner neuen Abvvehrfront vvostlich von A p a t i n und B a t i n a die mit starken Kraften' fortgesetzt angreifenden Bolscliewiston ab. Zvvischen Budupcst und dem M a t r a -Gebirge brachen auch gestern alle von zahlreichen Panzern untcrstiitzten Durchbruchsversuche der Sovvjets durch die ziihe Abvvehr und die Gegennngriffe unserer Truppen bei vvirksamer Unterstiitzung durch die Luftvvaffe zusaminen. Erneut vvurden hier 35 feindliche Panzer vernichtet. Siidlich M i s k o I c blieben mehrere Angriffe der Bolschevvisten im Ab-vvehrfeuer liegen. Im Ostteil der Jal-senke gelangen dem Gegner geringe Einbriiche. Nordvvestlich U n g v a r traten die Sovvjets mit starken Kraften zum Angriff an. Sie vvurden in einer Riick-haltsstellung aufgefangen. I m Nordabschnitt ist die Abvvehr-schlncht ostlich L i b a u bis in den Raum von A u t z bei stiirkstem Ma-terialeinsatz erneut entbrannt. Alle Angriffe der Bosehevvisten zerbrachen bis auf unbedeutende Einbriiche an der Standhaftigkeit unserer bevriihr-ten Divisionen. In Kurland vnrden gestern 50 feindliche Panzer abgeschossen. Auf Svvorbe liat sich die tapfere Besatznng gegeniiber mehrfach iiberlegenem Feind auf die Siidspitze der llalbinsel zuriickgekninpft. Schvveres Fener unserer Seestreitkrafte lag trotz fortgesetzter Angriffe sovvjetischer Bomben und Torpedoflugzeuge den ganzen Tag iiber den feindlichen Stellungen. Schvvucliere Verbande angloameri-kaniseher Terrorflieger vvarfen durch eine gesehlossene VVolkendecke am Tage Bomben auf AVestdeutscli-1 a n d und in der Nacht verstreut auf nordvvest- u. mitteld eutsches Gebiet Uspešni napadi na področju Aachena Več krajev na aachenskem bojišču ponovno zavzetih — Nemški protinapadi v Vogezih — Protinapadi na področju Mulhousa hapre-dujejo — 26. nemška oklepniška divizija odbila britanski velenapad v etruščnnskih Apeninih — Močni sovjetski napadi in prebijalni poskusi na Madžarskem razbiti Fiihrerjev glavni stan, 24. nov. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: v zmanjšanem mostišču ob M a a s i ugovzhodno od Helmonda so odbili naii grenadirji v poslednjih dneh Številne angleške napade. Težka bitka na področju Aachena | c bila včeraj y znamenju lastnih ušpeš- , nih protinapadov na celotnem desnem krilu nagega obrambnega bojišča. Grenadirji, ljudski grenadirji in oklepnike čete so zopet zavzele vrsto krajev ter jih očistile sovnažnika. Napadi Severnoame-rikaucev, ki so jih ▼ sredi in na levem krilu tega bojišča večkrat ponovili, so se zrušili v našem ognja. Samo pri in jugovzhodno od Eschvveilerja je sovražnik neznatno vdrl v naše bojišče. Na področju M e t z a se nadalje držijo posadke večih utrjenih postojanke kljub silnim sovražnim napadom. V vzhodni L o r e n i se položaj ob živahnejšem krajevnem bojnem delovanju ni bistveno spremenil. Na obeh straneh spodnjih Vogezov so naše čete prestregle napredujočega nasprotnika ter ga vrgle s protinapadi nazaj. Neki soviažni oklepniški skupini se je posrečilo, da je s sunkom iz Z a-bersa prodrla naše zaščitnice ter vdrla v mesto S t r • 8 s.b o n r g. Nasprotne napade pred B u r g u n ritimi vrati smo razbili, zaporne po. stojanke naših čet ob Švicarski me. ji pa z močnimi sunki ojačili. Sovražne sile, ki so odrezane na področju Mul-h o u s a se zaman skušajo prebiti proti zapadu in severozapadn. Lastni protinapadi iz področja jugovzhodno od Mulhousa dobro napredujejo. Področje Velikega Londona in industrijske okraje Llega smo podnevi in ponoči ojačeno obstreljevali z daljnometnirru izstrelki Ob vzhodnem robu Etruških A p e-n i n o v je 8.1 angleška armada z osredotočenimi silami in veliko uporabo gradiva navalila na eno samo nemško divizijo ter skušala izsiliti odločilni prodor r nižino Komagne. Z zgledno vztrajnostjo je vzdržala tukaj 28. oklepniška divizija s podrejenimi oddelki pod poveljstvom polkovnika Crasemnnna zvezo svojega bojišča. Ogorčeni obrambni boji se nadaljujejo. Na Balkanu so razbile naše čete številne sovražne napade na področju S k a d r a in Podgorice. V južni Madžarski so odbili naši oddelki na novem obrambnem bojišču zahodno od A p a t i n a in B a t i n e z močnimi silami neprestano napadajoče boljševike. Med Budimpešto in pogorjem M a t r a so se zaradi žilave obrambe in protinapadov naših čet ter uspešne podpore letalstva tudi včeraj zrušili vsi s številnimi oklepniki podprti sovjetski probojni poskusi. Ponovno smo tu uničili 35 sovražnih oklopnikov. Južno od M i š k o I c a je obležalo več boljševiških napadov v obrambnem ognju. V vzhodnem delu gorske doline so se posrečili nasprotniku majhni vdori. Severnovzhodno od Užhoroda so napadli Sovjeti z močnimi silami. Pre-stregli smo jih na zapornih postojankah. Na sev. odseku se jo od L i c p a j e pa do področja pri A u t z u z najmočnejšo uporabo gradiva razvnela obrambna bitka. Vsi boljševiški napadi so se razen nepomembnih vdorov razbili ob vztrajnosti naših že obneslih so divizij. V Kurlandiji smo uničili včeraj 50 sovražnih oklepnikov. Na S o r v e m a a j u se je prebila junaška posadka v bojih z večkrat močnejšim sovražnikom na južni konec polotoka. Naše pomorsko sile so kljub stalnim napadom sovjetskih bombnikov in torpednih letal ves dan težko obstreljevalo sovražne postojanke. Slabši oddelki angloameriških straho-valnih letalcev so vrgli skozi popolnoma strnjene oblake podnevi bombo na z a -hodno Nemčijo, ponoči pa raztreseno na severno zahodno in sred-njenemško ozemlje. Amsterdam. Kako» javlja radio London, je izjavil Pierlol včeraj v belgijskem parlamentu, da njegova vlada ne bo odstopila, čeprav bi imel spor z odporniškim gibanjem še takšne posledice. Belgijski parlament je odobril posebne opol-nomočenja, ki jih je zahtevala Pierlotova vlada. Berlin, 24. 11. V prvih sedmih dneh bitke pri Aachenu so dosegle nemške čete, ki se izredno junaško borijo za vsak meter zemlje, popoln obrambni uspeli. Uničile so 320 sovražnih oklepnikov, kar znaša skoraj dve sovražni oklepniški diviziji. V teh bojih je padlo najmanj 20.000 Severnoamerikan-cev, razen tega pa je imel nasprotnik še tri- do štirikrat toliko ranjencev. V glavnem sta lahko 1. in 9. severnoameriška armada kljub lem težkim izgubam le izravnali bojiščni lok med Geilenkirchenom in Hilrtgenom ter ga potisnili do nekaj kilometrov zapadno od Jiilicha. Po 24-urnem odmoru je prešel sovražnik v sredo na obeh straneh Geilenkirchena pri močnem nalivu na 20 km širini ponovno v napad. Istočasno so ojačili Britanci svoj naval zapadno in vzhodno od Maase. Bitka je prešla s lem v svojo drugo fazo. Šovernoameriški sunki so bili usmerjeni predvsem proli žilavo brn-njenfm nemškim postojankam zapadno od Jiilicha ler proti odseku pri AVurmii severnovzhodno od Geilenkirchena. Britanski oklepniški oddelki so skušali med Geileukirchenoin in Maa-so z juga razbiti nemške postojanke na vzhodnem obrežju reke, da bi s tem omogočili prekoračenje Maase britanskim oddelkom, ki pri Roer-mondu in Venlu ne morejo naprej. Pred napedi je izvedel sovražnik močno topniško pripravo, na katero so z izredno silovitostjo odgovorile nemške baterije. Še v večernih urah so valovili boji pod točo granat in eksplodirajoči!! bomb med Eschvveilerjem in Jiilichom ter na višinah severnovzhodno od Gcilenkirc.he.na sem in tja, medtem ko so krvaveli britanski oddelki v brezuspešnih napadih pri Rocrmon-du ter ob z minami posejanih mostiščih v zamočvirjenem ozemlju zapadno od Venla. V nasprotju z materialnimi bitkami na severu zapadnega bojišča, ki se bijejo nespremenjeno na istih področjih, zavzemajo napadi in protiudarci med luksemburško in švicarsko mejo vedno širša področja. V severni Lo-reni je dosege! sovražnik zaporne postojanke pri Erscholzu, južno od tod pa mornl zaradi protinapadov opustiti ozemlje. Medtem ko jc vzdržala nemška posadka v stari trdnjavi Meiz osredotočene napade, so prodrli Severnoamerikanci istočasno na odseku pri Nicdu do Maginotove črte južno od St. Avolda ter so skušali predvsem Brebiti jezersko področje vzhodno od •ieuza, da bi s tem zopet vzpostavili prekinjeno zvezo med 3. in 7. severnoameriško armado. Še hitreje se me-njuje obramba s protisunki v in južno od nižine pri Zabernu, kjer skušata obe strani dobiti ključne postojanke. Najprej so se zoperstavili nemški oddelki Severnoamerikancem na področju Pfalzburga in Zaberna, medtem ko so nadaljnji oddelki južno od tod preprečevali nasprotniku izstop iz gorovja. V Burgundskih vratih je nasprotnik zaman skušal prebiti nemške zaporne postojanke vzhodno od Montbeliarda. Kljub silnemu topniškemu ognju in neprestanim oklepniškim napadom z vzhoda in zapada so obdržale nemške čete svoje postojanke ter uničile pri tem 17 izmed 40 napadajočih oklepnikov. Preko 40 oklepnikov so uničili Nemci pri Mulhousu ter ob prekopu Ren-Rhona, 5 nadaljnjih pa v pouličnih bojih in protinapadih v Belfortu. S tem so uničili v gornji Alzaciji doslej preko 100 severnoameriških oklepnikov. Večino teh oklepnikov je uni- čila 30. SS grenndirska divizija (ruski oddelek št. 1) pod poveljstvom Ober-stiirmbnnnfiihrerja Siegliiigo, ki se jo odlično borila v obrambi in napadu. Medlem ko je sovražnik na zapadnem bojišču na vseh težiščih močno nnpndol, je v srednji Italiji zopet popustila silovitost sovražnih napadov zapadno od Forlija. Na obeh straneh Vie Einilie je napadal nasprotnik le še z majhnimi napadalnimi skupinami. Ojafil pa je uporabo topništva in letalskih oddelkov. Tudi s tem ni mogel zlomiti odpora nemških čet. Nemške čete so prešle vedno v protinapade ter odbile vse napade, v kolikor že niso bili razbiti takoj v razvoju. Tudi na Balkanu so nemške zaščitnice krvavo odbile vse motilue napade in obkol jevalne poskuse Bolgarov in komunističnih tolp. tako da je lahko glavnina čet neovirano nadaljevala svoj premik severno od Kosovcgu polja. Razen na področju Aachena so dosegle nemške čete pomembne obrambne uspehe tudi v srednji Mutl/arski. Z uspešno podporo letalskih oddelkov so zapadno od Ture ter nn področju Gyongyiisa odbile močne boljševiške probojne napade. Skupno z borbenimi letalci so uničile 64 oklepnikov, 13 od teh zapadno od Hatvana, uničile dve protiletalski bateriji, skupno s hon-vedskimi oddelki prestregle naval enega sovjetskega zbora, dokler niso nemški oklepniki vrgli sovražnika zopet nazaj. Pri tem sta uničila narednika Rosennu in Ritterbach več sovjetskih oklepnikov iz neposredne bli- žine. Višji narednik Fedler jc s svojim letalom uničil 7 sovražnih oklepnikov. Medtem ko je sovražnik vzhodno od Budimpešte še enkrat združil svoje sile za bre/uspesni probojni poskus, se je omejeval na področju Mi-skolca zaradi svojih "dosedanjih visokih izgub na brezuspešne krajevne napade. Madžarski oddelki so izvedli energične protinapade proti sovražnikovemu mostišču ob Tisi pri Tokayu. kjer so vrgli boljševike z ozkega predela obrežja reke, ki so ga še držali. Tudi na področju Užhoroda so se zrušili sovjetski sunki 7 izgubo številnih oklepnikov. Na vzhodni slovaški meji je nemško topništvo razbilo sovražne pripravljalne postojanke, nasprotni napudi pa so se večinoma zrušili v zapornem ognju. Nadaljuje obrambne uspehe so dosegle nemške čete v Kurlandiji. Kljub zapornemu ognju so nadaljevale s svojimi protisunki. Težišče je bilo prehodno naprej potisnjeni Ink severno od Mužeikiaje, kjer je sovražnik sedemkrat brezuspešno^ napadel. Še bolj ogorčeni pa so boji na polotoku Sorvemaa. 1'nmknj so nemški grenadirji ter na celini se boreči mornarji vojne mornarice odbili doslej nič manj kot l(»l napadov. Tudi v sredo so na svojih novih odpornih črtali odbili ponovne sovjetske napade v moči polka ter uničili številne oklepnike. Protiletalske baterije in pomorske sile so z obstreljevanjem sovražnih pripravljalnih postojank, s podpiranjem protisunkov ter s preprečitvijo sovražnih pripravljalnih poskusov za hrbtom nemških čet, občutno razbremenile trdo se boreče branilce. Prvorazredni odločilni faktor Najnovejši članek ministra dr. Giibbelsn v listu »Das Reichc Berlin, 23. nov. Minister dr. Gobbels ugotavlja v svojem najnovejšem uvodniku v tedniku »Das Reich«, da predstavlja razočaranje nasprotnega tabora spričo aktivnosti in polne pripravljenosti Nemcev na vseh bojiščih v sedanjem razvoju vojne, prvorazredni odločilni faktor. To dejstvo predstavijo nedvomno še večji pomen za bodočnost vojne, kot za sedanjost. Dr. Gobbels piše med drugim: »Nikakor se ne čutimo vzvišene nad drugimi narodi, vendar le ugotavljamo, da je skoraj ves svet padel po nas in da mu vendar ne uspe, da bi nas pritisnil ob tla. Iz lega sklepamo, da mora imeti nemški narod nekaj posebnega že zato, ker nas je napadlo toliko nasprotnikov, še bolj pa, ker nas kljub vsem naporom ne morejo premagati. Trdno verujemo, da je nemški narod tudi za druge narode poklican še za veliko bodočnost in da se mora zato v tej vojni izkazati. Boj ne more končati drugače kot z našo zmago. Nasprotje bi postavilo na glavo vsa zgodovinska izkustva in vsa pravila. Obnašanje, ki smo ga pokazali v tej vojni na bojiščih in v domovini, mora roditi zmago našega orožja. To izhaja že iz zgodovinske nujnosti tega boja. Predstavljati si moramo le, kak svet bi nastal, ako bi Nemčija odpovedala, pa že jasno vemo, da kaj takega nikdar ne bo in ne more biti. Nemški narod se bije v tej vojni, kot pri božji 6odbi. V njegovi globoki veri leži tudi ona tajinstvena sila, ki smo jo pokazali Se v vseh kritičnih položajih in ki jo svet imenuje nemški čudež. Nobenega nemškega vojaka ni, ki bi menil, da je slabši, kot so njegovi nasprotnki na vzhodu, zapadu ali jugu. Obratno, on si-ccr ve, da razpolaga nasprotnik z menja- »Velike stvari nastajajo« Pod tem ni^lovom je objavila »Deut-sche-Adria Zeilung« članek, ki ga zaradi zanimivosti objavljamo v prevodu: »Vojaški sodelavec švedskega lista »Dagspo-sten« skuša v nekem članku pojasniti znake sedanjega vojaškega razvoja. Kdor se čudi, da Nemčija v svojem položaju ne kapitulira — tako pravi »Dagsposten« _ni prav spoznal bistva vojaškega položaja in ne tolmači pravilno vojaškega razvoja. V zgodovini zadnjih stoletij je človeštvo že večkrat doživelo revolucijo v vojnih veščinah. Prvi del druge svetovne vojne je bil čas letalstva in drvečih oklepniških kolon. Ko so zavezniki prevzeli nemške melode, je postala premoč v teh bojnih sredstvih navidezno nepre-kosljiva. Fronte pa so se kljub temu ustalile. Pisec se sprašuje, kakšni bi utegnili biti obrisi nadaljnjega razvoja in v zvezi s tem namiguje na razvoj v območju vojaške tehnike. Vsi že priznavajo leteče bombe kot senzacijo. To je znak, da ima Nemčija pobudo v odločilnem tehnično-praktičnem razvoju vojne. Sicer pa jo šele na začetku svojih možnosti. Na področju letalskega vojskovanja nastajajo velike stvari. Pred nekaj tedni je pokazal zavezniški letalski napad s petdesetimi štirimo-tornimi bombniki očividno tendenco novega razvoja: niti en velikan se ni vrnil na svoje oporišče. Sedem lovskih letal novega nemškega tipa je v nekaj sekundah končalo njihov polet in kaj bi se utegnilo zgoditi tistega dne, ko bi 66 eksplozivna megla, ki uničuje motorje, razvila za korak naprej in bi bila uporabljena tudi v bojih na kopnem? In kaj bi sg zgodilo tisti dan, ko bi zavezniška mehanizirana armada enostavno obstala? fa vprašanja bi lahko šo nadaljevali, pravi pisec. Tukaj se odražajo zanimive in za nemško vodstvo upov polno perspektive. Sedanjega vojaškega položaja na noben način ne smemo v nobeni bisiveni točki primerjali z letom 1918.C Angleški častniki postreljeni »Deutsche-Adria Zeitimg< z dno 23. novembra objavlja naslednji članek iz Ženeve: >Kot objavlja hrvatska poročevalska agencija, se je izvedelo za primer, da so komunistične tolpe odstranile angleške častnike ia zveznega štaba Mac Leana v Titovem glavnem stanu. Več teh častnikov, ki so se udeležili nekega tolovajskega vojaškega nastopa na področju Babnega polja (na cesti Stari trg—Ca-baT), se ni več vrnilo. Kakor se je sedaj izvedelo iz soglasnih izpovedi civilnih očivideov in ubeglih komunistov, so fe častnike postrelili tolovaji sedmega korpusa med nekim ostrim prepirom. — Angleški spremljevalni častniki so si nakopali srd tolp, ker so jim pripisovali krivdo za težke izgube tega korpusa v zadnjem času.< Takšno je komunistično plačilo za vsakogar, kdor z njimi sodeluje. Do tega spoznanja bodo prej ali slej morali priti šo drugi Angleži in razni naivneži na podlagi razočaranj, ki jih bodo doživeli na lastni koži, toda takrat bo že prepozno I Ženeva. Po vesteh londonskega radija skuša Papandreujeva grška vlada na ta način odstraniti težave, ki »o se pojavile v zvezi z razorožitvijo tolovajev, da je poklicala nekaj letnikov v nanovo nastajajočo grško .vojsko. jočo »e človeško in tvarno premočjo, ie pa prepričan, da to lahko popravi z večjim junaštvom in z ojačeno aktivnostjo. Do konca vojne bom morali najbrže premagovati težavo za težavo, pravi dr. Gobbels, ker nas skušajo naši sovražniki z vsemi sredstvi totalno uničiti. Pri vsem poudarjanju sovražnikove tvarne premoči pa moramo vedno znova ugotoviti, da ta ni neizčrpna in še manj nepremagljiva. te dejstvo, da se težave te rojne vedno znova premeščajo z enega področja našega splošnega vojevanja na druga, nam dokazuje, da nima sovražnik kljub svoji tvorbi težišč moči, da bi nas kakor koli ohromel. Prav danes v znaku totalnega sodelovanja v vojni razpolagamo z zadostnimi rezervami, da bomo tudi kritične trenutke sedanjih borb uspešno premagali. Zato je pač največja neumnost, ako mislijo sovražniki, da nam bodo morali zadati le še milostni poslednji sunek. To blaznost plačujejo nasprotniki zelo drago, kadar jo skučajo na kakem bojišču uresničiti. Jasna in neomahljiva politično volja je najboljša predpostavka za zmago. To voljo pa imamo in v njej smo močnejši od naših sovražnikov. Zadostovala nam bo, da bomo vedno znova izjalovili njihovo tvarno prefnoč, čeprav tudi v hudih bojih. Vojna ni nikaka računsko vaja, temveč duševna in duhovna preizkušnja sil. Proti »V 2« ni obrambe Lizbona, 24. 11. Portugalski lisi >Dia-rio populrc ugotavlja, da se svetovna javnost vedno bolj z.anima za nemško lajno orožje >V 2<. Kljub temu, da v Angliji močno prikrivajo učinek tega orožja, so je marsikaj izvedelo. Pri >V 2< izstrelkih se ne sliši šuma, ki je značilen za letalske bombe, ker se hitreje premikajo kot zvok. Ker pada izstrelek skoraj popolnoma navpično, ga ne morejo zadržati balonske zapore. Tudi lovski letalci ne morejo zasledovati teh izstrelkov, ker je >V 2t mnogo hitrejši kot najhitrejše letalo. Zato ne obstoji praktično nobena učinkovita obrambna možnost proli temu novemu orožju. Japonci zopet potopili dve podmornici Tokio, 24. nov. japonei so v poslednjem tednu potopili v jugozapad-nem Pacifiku zopet dve i:jvra/ni podmornici. S tem so potopili Japonci v poslednjih desetih dnevih 8 sovražnih podmornic. Letalski napad na Tokio Tokio, 24. nov. Sovražno letalstvo ie bilo v petek 2 uri naiT Tokiom. Manjše število bomb je padlo v središče japonskega glavnega mestu, škoda jc majhna. Japonci so sestrelili več sovražnih letal. Ženeva. K prepovedi nošnje orožja na področju Aten in Pireja javlja poročevalska agencija »Kroalio« z dobro poučene strani, da imajo zavezniške zasedbene čete v Grčiji nalog, da aretirajo vse one osebe, ki nosijo orožje, pa ne pripadajo rednim četam. Kot znano, se komunistična organizacija EAM brani izročiti orožje. Grški minister Zvoloz je v zvezi s tem izjavil, da EAM ne sme razdvojevati narodnega grškega bojišča. Kakor izjavljajo grški krogi, skuša Anglija torej ie s politiko »močnega moža« obdržati preostale postojanke na Balkanu ter pri tem pozablja, da se nahaja trojanski konj komunizma že v njenem zaledju. Šest stadijev boijševiziranja Berlin, 24. nov. List »12 Uhr Blutt« prinaša zanimivo poročilo o šestih študijih boljševizucije Evrope, ki se pričenja s padcem vlade kot prvim študijem. Iz belgijskega primera je razvidno, kako divjajo podzemeljske sile, ki so v moskovski službi, proti vladi, ee ta ne pleše popolnoma po Stalinovi piščalki. Isto velja za Grčijo, kjer po moskovskem mnenju ne \ odijo dovolj uspešne borbe proti ta-M/.mu- Če jo dežela na pritisk ulice i/menjala vlado, pričenja drugi stadij, namreč sistematično razrušimo delovanje, za kar je Iran značilni primer. Kot tretji Stadij, tako nadaljuje list, prideta v deželo lakota in beda povsod tam, kjer vl.ufujo Sovjeti al Angloamerikanci. List opozarja pri tem na Romunijo in Italijo, kjer postaja položaj vedno obupnejsi. Kot četrti stfdij sledi nato poli: ta izr*> • u Sevanja, ker so slabe vlade, če ne morejo več ibvludati bede. dotounci-Je moskovskim ukazom. To vidimo v Franciji, kjer je de Gaulle sedaj povabil v Pariz zastopnike moskovskega Vrhovnega Sovjeta, in v Romuniji, kjer nameravajo odpraviti protižidov- . ske zakone, da bi pripravili boljševl- » škim elementom širšo torišče udejstvo-vanja. Roko v roki s temi ukrepi slabotnih politikov gre nato odstranitev vseh narodnih elementov, kar predstav-!j.. peti študij boljševizaciie. Najbol' značilni primer za to je Finska, kjer zahtevajo izročitev vseh onih mož, ki so nekoč upravljali deželo. Končno s. di nato šesti in poslednji Stadij, n .mreč li..vidiranje v okviru boijševiške politike iztrebljenja. List nava-jh s tem v zvezi angleški časopis »Ga-tholic Times«, ki poroča o grozovito-stih v Litvi, kjer so boljševiki likvi-irali tisoče nesrečnih žrtev. London in Washington pa mirno gledata to brezvestno zasužnjenje narodov ter celo odobravuta to politiko iztrebljenja. Kako je bilo v Beli Krajini Delavci Iz komunističnih »kazenskih bataljonov« pripovedujejo, kako jim je uspelo uiti iz komunističnega pekla Nemcem odganjajo živino Stockholm. Posebni dopisnik Reu-trrjevega urada poudarja v poročilu o razmerah v razmeroma ozkem nemškem pasu, ki so ga zasedli Angloamerikanci kot posebno značilnost dejstvo da se je Nemcem ua tem ozemljil izredno dobro godilo. Nehote pobija s tem Reuterjcv dopisnik lazi britanske poročevalske službo, ki je hotela verjetno na povelje londonske vlade vedno znova vzbuditi vtis, da trpi Nemčija hudo pomanjkanje. Reuterjev dopisnik pravi dalje,' da je tudi živinn dobro hranjena, bcgnali so jo sedaj skupaj, da bi tako pre-h ranili gladu joče nizozemsko prebivalstvo. Vest. da je tudi nad Nizozemsko, enako kot v Italijo, Francijo in Beliti jo prišla z zavezniškimi tetami a-kota, ni nova. Toda značilno za Anglo-amerikance je, da so okupacijske op-lasti odgnale Nemcem živino, da bi jo uporabile na Nizozemskem. To dokazuje, tla so pripravljene izročit nem-:ko prebivalstvo brez pomislekov gln-ilovanju. To dejstvo priča znova, da uresničijo nemški sovražniki svoje iz; jave o sovraštvu napram Nemcem pri vsaki možni priliki. USA so proti zahodnemu bloku Stockholm. Načrt zapodnega bloka, proti kateremu so Sovjeti že zavzeli svoje stališče, so pričeli sedaj silovito kritizirati tudi ameriški listi. Tako je vzbudil članek londonskega »Tiraesa«. v katerem se je list javno zavzel za zapodnoevrop-ski blok, v Združenih državah energičen odpor. .New York Sun« vprašujei iro-; nično, kako daleč hočejo pomakniti pri ' takoezvamih pripravah za svetovni mir uro nazaj. Niti Roosevelt, mt> zunanji minister Hull ne moreta priateti na misel, da bi dva bloka sil obvladala tvro-po. Ameriiko prebivalstvo ima občutek, da se bije ta vojna zato, da bi bila dve; ma velesilama dana možnost obvladati Evropo in imeti male države pod nadzorstvom. V teh okoliščinah bi bila nepotrebna vsaka debata ameriškega kongresa o dumbarton-oaikem načrtu za, orda P° ^ml ne-aotrobnih kritik, češ da mora biti steber • " rilski» vrsta, v« ostnlom pa moštva, to Je krilska vrsta, vedno sestav- _____ii.>hi «n«i?fi moštva. V takSno ItfT«. kakršno «no vaj.nl »ledatt prišli, to napad. V "vlntotm bodo igrali na oheh krilih ln srednjega napadalo« Ljubljančani, tako da je za udarnost s te strani, in kar se tiče hitrih prenosov, vse preskrbljeno, na oboh zvezah pa bomo gledali udarna Iztoka. Napad j° prožen, hiter in zmožen odločnih akcij. Na napadu jo torej, da v nedeljo zmaga domače moštvo, ki naj s tein potrdi, dn so Ejub-Ijnnčnnl le morda boljši kot pa gostje. Oči vseh ljubljanskih športnikov bodo v nedeljo uprte v teh 11 mož, ki naj se zavedajo čast. ne in težko naloge. Fantje — igralci! V nedeljo mora biti zmsga našal Tekma se bo začela ob vsakem vremena ob 14.5» na lgrlšiu ftK Ljubljane. Predpro-daja vstopni«- J ■ v trgovini Everest v Pre-šernovl ulici. V nedeljo vsa športna LJubljana na Igrišče našega prvakal Da ne bo kakšnega »motnega mnenja! Nedeljsko nogometno tekmo pod naslovom Ljubljana : Celoveo pvlrcja SO Iztok. Iztok jo sklenil tekmo s celovškim KAC-om. Slednji pa bodo nastopili pod naslovom mestnega predstavništva Celovca, ker bodo oja. čeni z nekaterimi nnjbol šlml igralci, ki ps niso člani klnha. Zaradi tega mora tudi Iztok v nedeljo postaviti svojo najboljše može, vendar pa mora biti Iztokova ennj. storiea okrepljena * ostalimi najboljšimi igralci mesta LJubljane. Potem takem bosta obe nastopajoči cnajstoricl predstavljali obe mestni rcprezentanol. V tein smislu je usmerjena tudi vsa reklama. — Teh nekaj vrstic v pojasnilo smo napisali zaradi tega, da ljubljanska športna jnvnost no >o imrla napačnega mnenja, in bi v nedeljo gledala v domačem mo'tvu moštvo našega prvaka SK Ljubljano. Res pa jo, da bo v nedeljskem moštvu igrala pretežna večina najboljših igralcev ftK Ljubljane. To opozorilo vella predvsem r,a Stovilne prijatelje ftK Ljubljane in pn sploh vsem prlJnHjem nogometa. ^ Tz zbor« nogometnih sodnikov Za nedeljsko medmestno tekmo Celovec : LJubija, na odločam naslednje »v- sodnike: glavni: PuSenjak, »trnnska Dorftee ln Kos. - Pred. sodnik. Zadnja zmaga domobranskih bojnih skupin v Beli krajini je mnogo kori-stila tucfi množici prisilnih delavcev, ki so jih komunistični tolovaji prignali iz vseli delov Dolenjske na prisilno delo v »kazenske bataljone« v Belo Krajino. Ti delavci eo žive priče, kako so bili vsi komunisti od najvišjega komunističnega gospoda iz plenuma Ot1 _ do zadnjega ušivega kuharja v tolovajski brigadi prestrašeni, ko so zvedeli, da se jim bližajo domobranske skupine. Ko se je nn obrobnih hribih zaslišalo streljanje Najprej naj na kratko povzamemo pripovedovanje teh delavcev o strašnem preplahu komunističnih tolp ob prihodu domobrancev. Eden izmed njih pripoveduje: V torek, 14. novembra zjutraj nas je presenetilo nepričakovano streljanje po obrobnih belokranjskih hribih. Streljanje je trajalo skorai dve uri. Kmalu smo opazili v okolici Maverlena visok dira, ki nam je naznanjal, da gori neko skladišče komunističnega orožja. Čndno se nam je zdelo tako močno in nepretrgano streljanje, toda takratne nismo vedeli, da se nam bliža odrešenje. Ob streljanju nam je bilo takoj jasno, zakaj so že vse jutro tako nervozni. V Črnomlju pa je zmeda trajala že V60 prejšnjo noč. Komunistični poglavarji so tam vso noč pospravljali svoje papirje in_ jih odvažali v neznano smer. Meščani pa so za vzrok te zmede zvedeli šele ob prvih strelih, ki so prihajali od kočevskih hribov. Vse dopoldne so komunisti tli v je begali po mestu in ukazovali ljudem, naj se pripravijo, da bodo skupaj z njimi bežali v gozdove. Proti poldnevu so že vsi komunisti zbežali proti Hrvaški, v mestu so osta: li lo delavci, dva tanka in ljudje, ki niso ubogali tolovajev in so se raj« poskrili v svojih stanovanjih. Kakor se to vedno zgodi ob takih prilikah, so tudi nas v tem trenutku prvi zapustili komisarji. Kmalu smo bili brez pra-vesa nadzorstva. Mnogi smo to izrabili in se razbežali. Vsakdo je hotel izkoristiti to priliko in se prebiti na dolenjsko do kake va«i v domobranskem varstvu. Ko sem prišel do roba črnomaljske kotline, sem videl, kako so komunistične tolpe bežalo iz vasi v gozdove. Naslednji dan smo srečali komunističnega mobiliziranca, ki to izrabil priliko in ušel iz brigade. 1 a nam je tudi pripovedoval potek bojev. kakor ga je sam doživel kot pripadnik komunistične tolpe. Skozi Kočevski Rog v Belo Krajino Domobranske bojno skupine «o proti nam prodirale v treh krakih. Komisarji so nam zibičevali, da moramo domobranco na vsak način ustaviti pri Maverlenu, da ne bodo mogli osvojiti treh tamkajšnjih sidadisc, pol: nih streliva. Domobranci so nas takoj v začetku napadli i izredno ostrim streljanjem. Edina misel mnogih tolovajev je bila, rešiti se z begom. Toda politkomisarji so nas s silo držali na mestu. Nič ni pomagalo, nasa tolpa se je kmalu razbežala. Takoj sem izrabil zmedo in šef svojo pot. Kmalu sem zaslišal silne detonacije, ko so pričela goreti velika skladišča. Nisem si upal več dalje počakal sem sredi vinogradov, da je streljanje minilo in da sodomobranci odšli naprej v dolino. Skozi v« ta čas pa se je čulo sredi vinogradov iz mnogih zidanic grmenje zazganega streliva. Domobranci so namreč našli v mnogih zidanicah skrito komunistično orožje in strelivo, kajti komunisti so mislili« da bo tu sredi vinogradov varno. V Črnomlju Okrog ene popoldne sem v dolini blizu Črnomlja opazil, kakov so se mestu bližale domobranske čete. Mislil sem. da se bo pred Črnomljem razvila huda borba. Začudilo pa me je, koi je bilo slišati tako malo streljanja. Čez nekaj časa pa se je po vsej dolini razlegel močan grom, ko so domobranci v Črnomlju uničili neko skladišče topovske uiunicije in raznovrstnega orožja, ki je bilo shranjeno v meščanski šoli. V poznem popoldnevu pa so se domobranske skupine zopet vračale po isti poti nazaj. Nikjer ni padel strel, nikjer v dolini ni bilo opaziti nobenega komunista, šele proti večeru se je zopet razlegalo po hribih močno streljanje. Komunisti so zadnjikrat poskušali motiti domobrance. 'loda tudi to pot je bilo streljanje le kratko. Tako so domobranci s svojim pohodom uničili največja komunistična skladišča. Bela Krajina že komaj čaka rešitve izpod komunističnega iarma. Tudi vinska trta, zlata žila belokranjskega kmeta, je letos pokazala, kako težko in žalostno je danes življenje Bele Krajine. To celo sam »Slovenski poročevalec« priznava: »Pokramljal sem z viničarjem, ki je počival ob hiši. Da bo grozdje kmalu zrelo za stiskalnico, pa da bo malo, presneto malo vina priteklo to leto, je dejal.« Tako piše ta komunistični list. Revnega belokranjskega kmpta stiskata zaradi strahovlade komuniz- ma tako huda žalost in trpljenje, ka-kor ju niso nikdar prinesle v to lepo deželo suša, toča ali pa bolezen, komunisti so kmete razdelili v štiri plačilne razrede, kakor pač upajo iz katerega kaj več iztisniti. Srednje premožen kmet mora dajati sedaj po novi odredbi komunističnih komisarjev tedensko en mernik (t. j. 25 kg (prosa pšenice ali koruze, kakor je pač predpisano. Tri srednje velike vasi morajo n. pr. dajati mesečno okrog 8000 kg žito, da morejo komunistični roparji nasititi svoje vedno lačne želodce. Kje naj vendar kmet jemlje, ko je Bela Kraiina v mirnih časih ob preobilici delavnih moči uvažala letno na desetina in večkrat na stotine vagonov žita in drugih živil, pa so kljub vsemu Belokranjci živeli docela skromno. Poročajo dalje, da je pre šteta vsaka kokoš in je lahko njen zakol brez vednosti »višjih« združen s težkimi kaznimi. Po enega prašiča »me zaklati samo ona družina, ki ni ma krave ali pa če šteje nad 8 Članov, V takšnem stanju je bila Bela Kra jina, ko so jo obiskale domobranski bojne skupine in so s svojim prilm dom naznanile krvavim komunističnim zločincem, da jih bo v vsakem koščki slovensko zemlje poiskala domobran ska puška, dokler ne bo komunizem iz naše zemlje izginil in na njej zo 1 pet zavladala pravica in ljubezen. Dva napada na Kočevje Kočevje, 22. novembra. V nedeljo 10. novembra so angloame-riška letala zopet prinesla že tako razdejanemu Kočevju novo težko trpljenje in preizkušnjo. Po težkih dneh lanskega decembra se je v našem mestu naselil mir, komunistične tolpe so si le iz dn-ljave več ur hoda upale gledati proti mestu, približati pa se mu ni mogel noben zločinec. V začetku tega meseca pa so angleški letalci znova zasejall v mestu razdejanje. Tudi to nesrečo smo dobro prestali, čeprav je bilo mnogo domov porušenih ln razdejanih. Prejšnjo nedeljo so zopet prišli, kakor da bi bilo naše mesto kakšen važen vojaški kraj — »redi težko prehodnih gozdov skoraj brez prave iveze s svetom. Bombe so zopet padale brez kakšnega merjenja kar vprek na mesto. Porušen je dom za slepe in hiše okrog Marijinega doma, čeprav dom še vedno stoji. V vsem Kočevju ni enega okna s celim steklom. Cerkev je ostala še cela, hiše v njeni bližini pa so vso porušene. Na vse lo razdejanje pa so letalci streljali na mesto tudi s strojnicami. Od te brezobzirne letalske skupine je bilo eno letalo sestreljeno v bližini Ribnice. Nesrečo Kočevja pa so zopet izrabil komunisti v svoje zločinske namene, ka kor se pač zločinci vedno izkažejo, kadai je njihov bližnji v nesreči. Ze od začetka novembra so komuni sli govorili in grozili po kočevski okolici da bodo mesto napadli ln ga zavzeli Napovedali so že, da se bo 6. t. m- vršil: po Kočevju tolovajska parada. Res so si po zadnjem komunističnem porazu v Bel Krajini tolovajske tolpe zbirale okrog Ko čevja, da bi na ta način odvrnile pozor nost od svojih porazov v Beli Krajini Komunisti so v nedeljo izrabili letalsk napad ln še sami začeli streljati s topon na mesto. Po kratkem streljanju so tolo vajske brigade napadle domobranske po ložaje okrog Kočevja. A ko so tolovaj prišli dovolj blizu, so jih sprejeli domo branski minometi in strojnice in jih n:i podili. V tem boju je padlo .okrog li> tolovajev. V večernih urah je v kočevski okolir zopet nastal mir. Domobranci .«<* poma gali meščanom odstranjevati' rušeVine ii očistiti cesto, komunistični morilci pn f od daleč v gozdnatih hribih pregledoval svoje razredčene vrste. Gospodarstvo Iz idrijskega kota Med mnogimi našimi rudarji je bilo »rdečkarstvo« od nekdaj razpaseno; bilo je v modi. To se j* opazilo tudi v etoš-njem septembru. Grožnjam m zapeljivim obljubam je podleglo nad 200 lahkovernih »tovarišev«, ki so jo potegnili v hribe. V najkrajšem času se je pa večina teh zapeljancev prepričala, kak pekel je v komunističnem »raju« to okrog sto luna-kov se je osramočenih vrnilo domov, BiH so tako ogorčeni nad komunističnimi zapeljive!, da so se takoj prijavili k narodnim stražarjem. Idrijskim terencem ie bilo to skrajno neprijetno. Dne 19. novembra je idrijski udarni batalipn lepo proslavil enoletnico ustanovitve Narodnih straž na Primorskem. Krik iz de Gaullove Francije Bern, 23. nov. Francosko prebivalstvo izraža vedno bolj drastično svoje ogorčenje nad katastrofalnim prehranieval-nim položajem pod angloameMko vlado, »Nemci, ki jih dolže. da so Francozom vse pobrali, so odSU,« se pntožuie po v-sti lista »Suisse«, »Reveil Patnotique« v Bellegarde-Alnu, »toda mi imamo man) iesti, kot smo imeli med okupacijo. Obroki mesa, surovega masla in sira so majhni ter so večinoma le na papirju. To se dogaja čeprav so se rekvizicije živine, surovega masla m sira pri kmetih po vkorakanju ameriških čet še pomnožile. De;ansko so šli Nemci proč, toda prebivalstvo ni dobilo odgovora na svoje z bojaznijo izrečeno vprašanje, kam so izginila živila.« Obresti nemških dolgov. Po nemških uradnih objavah je znašalo obrestno breme v vsej Nemčiji za državne in zasebne dolgove 14.15 milijarde mark v letu 1944. Od leta 1932 se je kreditna zadolžitev nemškega gospodarstva približno pope-torila, dočim so obresti narasle samo na trikratno višino. To je pripisovati dejstvu, da je povprečna obrestna mera padla od 8.56 na 8.2%. To je prišlo predvsem zaradi tega, ker je država najemala predvsem kratkoročno kredite. Zasebno gospodarstvo, ki je še leta 1932 nosilo 71% vsega obrestnega bremena, nosi sedaj samo še 21%. Proizvodnja lesnega oglja v Nemčiji je v zadnjem času zelo narasla, kajti lesno oglje je važno in nenadomestljivo gorivo za generatorske stroje. Veliko povpraševanje po lesnem oglju je dovedlo do tega, da se je mnogo starih oglarjev, ki so že zapustili svoj poklic, ponovno posvetilo oglarjenju. Proletarizacija Finske. Na Finskem so vpeljali premoženjsko oddajo, ki se začne pri premoženju 40.000 finskih mark in znaša 2.5 odstotka, dočim nadalje postopno narašča in dosega pri premoženju 40 milij. mark že 30 odstotkov. Pri tem morajo družbo, zadru-_ge in ustanove plačati maksimalno stopnjo 20 odstotkov. Premoženjska oddaja se vrši na ta način, da mora zavezanec oddati državi del svojega premičnega aH nepremičnega premoženja. To uničenje zasebne lastnine je načelni program- Angleško-fpancoska finančna pogn-janja. V Pariz odposlnna gospodarska komisija iz Anglije ie pod vodstvom strokovnjaka britanskega zakladnega urada, pravi jo londonske vesti. Istočasno pa javlja britanska poročevalska služba, (la bo morda v kratkem objavljena anglo-francoska finančna pogodba. Četudi bi tukaj bil morda govor o plačilnem ali klirinškem dogovoru, bodo le v kratkem izvedeni dogovori za olajšanje kreditnih plačil, posebno v pogledu Čekovnih plačil in nakazil. Grške težave. Pa pen d reu jeva vlada je zašla, kakor pravijo vesti iz Aten, s 6vojo politiko stabilizacije drahme z zvezo na funt šterling, v take težave zaradi |50tnanjkanja blaga' na vseh trgih, da se mora baviti z izvedbo najetja posojila pri grških bankah in drugih zavodih. Grčija prosi Ameriko zn pomoč Angleško prizadevanje, da bi si priborila na Grškem finančno hegemonijo, kakor je to prišlo do izraza pri stabilizaciji drahme z zvezo na funt šterling. in kredit grški vladi Papandreuja, vendar ni, kakor pravijo najnovejša poročila iz Aten, odvrnilo grške viacie od tega, da ne bi zaprosila Združenih dr- žav za pomembnejše kredite s prošnji da jih bo porabila za »pospeševanji proizvodnje«. Belgijsko-Irancoska valutna pogaj« nja. Kakor javljajo lz Bruslja, sta oil liotovala zunanji minister Spak in fi nančni minister Gutt v Pariz, kjer s bosta pogajala z de Gaullom o razmer ju med belgijskim in francoskim fran kom, kakor tudi o drugih gospodar skih vprašanjih, preden bo odpotov de Gaulle v Moskvo. Iz Gorice Iz vipavske doline. Šele 23. t. ni. j došlo poročilo, da je v Št. Vidu pri Vi pavi dne 6. t. m. dopoldne umri v 71 letu starosti daleč znani posestnik, trg( vec in mlinar & Janez Kopatin. Blage pokojni je bil povsod zelo priljubljen dri žabnik zaradi svoje pristno vipavske š; ljivosti ln izvirnega, neizčrpnega zdravef humorja. Tudi kot pevec baritonist je b na glasu; pel je občuteno, da so priigra večkrat poslušalcem solze v oči, — 0' likoval se je pa predvsem v svoji glavi stroki kot vešč vinogradnik. Veliko z: slug si je nabral na pragu tega. stolet za obnovo od trtne uši uničenih vin; gradov s cepljenjem amerikanskih divj kov. Božja Previdnost mu je morda zai naklonila lahko to hitro smrt — ob tri Potem ko je namreč 6. t. m. zjutraj pi šel od maše, je šel v svoj vinograd o rezovat svoje ljubljenke trte; obrezaj pa le eno, ko ga j« zadala kap, Preč. župnik J. Kovač je pokliceJi prihitel t mu podelil sv. maziljenje. V sredo t. m. so ga po črni maši položili k ve nemu počitku. Njegovim rojakom, zna cem in prijateljem priporočamo pokoji kovo dušo v molitev in blag spomin. Zgodba spreobrnjepke. Bilo je mes ca oktobra. Iz Ajdovščine proti Gori jc bila na poti vojaška kolona, s kote se je vozilo tudi vefi civilnih oseb. K munisti so kolono napadli in zajeli y žensk. Te ženske, — med njimi je bi tudi zagrizena olarka, — so po napa« peljali na svoje poveljstvo. V taboriš so ženske najprej srečale poveljnika, je bil Lah in je bil oblečen v črno srajc Potem so srečale nekega italijanske alpina. Tretji jim je prišel naproti tu: z mongolskih step. Šel« četrti junak sla ne Titove armade, ki so ga videle, bil — slovenski komunist. V taborišču ženske pridržali čez noč. Zjutraj so dele, kako so »tovariši« dvignili na d' rdečo zastavo. Vse to je bilo za nesr no ofarko preveč. Pod zapovrstnimi dimi dokazi, ki jih je doživela, se je z šila in skesano priznala svojim spremi valkam, ko so skupno odhajale s koti .:-, K-r»ri?čai Res jel OF ni f venska narodna vojska, ampak me" rodna komunistična tolpal Sovjeti ropajo pravoslavce Budimpešta, 23- nov. »Pester Lloyd« te bavi obširno s preganjanjem pravoslavne cerkve v Bolgariji in Romuniji. Boljševiki so pohvali duhovnike, laj dajo del svojih dohodkov za rde-»o armado. Podobne zbirke propagirajo tudi med civilnim prebivalstvom. Dejstvo pa, da mora sofijski radio vedno znova pozivati k darovanju, nam dokazuje, da zbirke niso dosegle ivojega namena, številni duhovniki so se tem zbirkam javno uprli ter niso lioteli darovati ničesar- £ato so Sovjeti aretirali mnogo duhovnikov. List je izvedel, da je postal nek ženski sumostan pri Sofiji žrtev holjševiške-ga terorja. Od romunske cerkve so zahtevali izrofitev vseh zakladov in dragocenosti na razpolago rdeči armadi. Boljševiki so izropali že številne cerkve in samostane, med njimi tudi take, ki so imeli svetovno znane umetnine in dragocenosti, kot n. pr. v Put-ni in na Gori Humori. Prav tako so izropali nunski samostan pri Koscn-niju. Bratislava, 23. nov. Nek begunec iz Szcgeda poroča, da so skušali Sovjeti ob pričetku svoje zasedbe prevarati prebivalstvo s socialnimi ukrepi, ki so jih pa nato uporabili v ta namen, da so zvabili ljudi iz skrivališč ter jih polovili. Odprli so tudi šole, vendar se nekega dne večina otrok ni vrnila domov. Staršem so nato sporočili, da so odpeljali otroke v vzgojo v Sovjetsko zvezo- Redki prebivalci Szegecfa, ki so mislili, da se jim kot civilistom ne bo nič zgodilo, se skušajo sedaj v skupinah prebiti do nemško-madžarskih črt. čudne razmere pri Sovjetskih letalcih Berlin, 24. nov. Nemško protiletalsko topništvo je sestrelilo nad madžarskim področjem neko sovjetsko borbeno letalo. Obedva letalca, stotnika Kurečkina in nadporočnika Raščepkina so našli mrtva. Iz listin, ki so jih našli pri njiju so razvidne razmere pri boljševiškem letalstvu. It teh listin je bilo razvidno, da je veljal stotnik Kurečkin za enega najboljših sovjetskih letalcev. List »Stalinov sokol« je prinesel ob priliki njegovega 100. poleta aliko Kurečkina. V oktobru leta 1913. j* prejel za svoj 150. polet razen Leninove zvezde in odlikovanja Zlate zvezde že premijo v znesku 5000 rubljev. Nadporoč-nik Raščepkin je prejel 3000 rubljev. Da sta bila za 150 poletov odlikovana s tako visokimi odlikovanji, je značilno za stopnjo sovjetskega letalstva, posebno če primerjamo to z 2355 poleti nemškega oklep-niškega lovca, podpolkovnika Rudela. Prejela sta premijo, ker sta se po tolikih poletih nepoškodovana vrnila, ne da bi pri tem upoštevali, koliko letal sta sestrelila ali koliko »ta izvedlo uspešnih bombardiranj. Nemško protiletalsko topništvo in lovska obramba morata biti zelo dobri, če podeljujejo že za nepoškodovan povratek letala takšne premije. Dogodki in novice današnjega dne NOV! GROBOVI + Drago čeč. V Ljubljani ie umrl g. Drago čeč, «in predsednika Pokrajinske hranilnice v Ljubljani in bivšega ravnatelja Ljudske tiskarne f. Karla Čeča. Pogreb bo v nedeljo ob 2 pop. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. — Naj počiva v miru, užaloščenemu očetu in rodbini iskreno sožalje! ■f Beno Finz. Po dolgi in hudi bolezni je spravljen z Bogom umrl v Ljubljani g. Beno Finz. Rajnega bodo pokopali v soboto ob dveh popoldne iz kapele sv. Petra na Žalah. Naj počiva v miru, njegovim dragim naše Iskreno sožalje. t Vladimir Miselj Včeraj smo med smrtnimi oznanili objavili žalostno novico, da je ▼ Ženevi unjrl g. Vladimir Miselj. Pokojnik je bil med našim ljudstvom v domovini ucer (Banj znan, z lepimi in svetlimi spomini pa bodo ob tej novici pomislili na uglednega pokojnika vsi tisti, ki »o v letih m»d prvo in drugo svetovno vojno imeh priliko srečati se z njim v Ženevi na raznih mednarodnih konferencah in zborovanjih bivše Zveze narodov. Pokojnik je bil edini slovenski uradnik pri Zvezi narodov. V tajništvu te ustanove je zavzemal važna mesta v raznih oddelkih, prav dolgo je bil načelnik oddelka za mandatna ozemlja. Med zasedanji ženevskih konferenc in posvetov je bil najtesnejši tovariš In prijatelj pokojnega poslaniškega svetnika drja. Per-neta, ki je bil med zasedanji pravni svetovalec vodje jugoslovanske delegacije pri Zvezi narodov. Oba moža sta bila moža izredno velike izobrazbe in sposobnosti in sta tako vedno in povsod na področju mednarodne diplomacije dajala velik sloves tistemu narodu, čigar sinova sta bila. Dom pokojnega Miselja v Ženevi je bil vedno gostoljubno odprt vsem Slovencem, ki so se imeli priliko kdaj muditi v Ženevi in ceniti negovo gostoljubnost in ljubeznivost njegove ge. soproge. Ko se je zdaj pokojnik umaknil iz tega doma — smrt ga je dohitela približno iste dni kot njegovega svaka prof. Zalokarja v Ljubljani — je s tem ugasnilo pomembno in ljubezni polno ognjišče slovenskega imena in duha v zamejstvu. Velikemu pokojniku naj sveti večna luč, njegovim uglednim sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje. Postanite ,.SVETOV" naročnik saj s tem podpirate dobro domačo knjigo in bogatite svojo knjižnico! Zadnja pot stolnega kanonika dr. Gr. Žerjava Množica prijateljev in znancev ter duhovnih sobratov je počastila spomin rajnega stolnega kanonika dr, Gregorija Žerjava že v četrtek zjutraj v stolnici pn slovesnem pogrebnem opravilu z mašo. Popoldne ob treh pa so zemske ostanke rajnega pospremili na zadnji poti k iv. Križu. Ko so prinesli krsto iz kapelice sv. Andreja, je bila okrog baldahina pred molilnico zbrana skoraj vsa ljubljanska duhovščina, dalje mnogi duhovniki begunci ter številni laiki. Polnoštevilno so te pogreba udeležili ves kapitelj in vsi kanoniki s proštom na čelu. Prevevišeni škof dr. Gregorij Rozman je som vodil pogreb in pogrebne molitve. Na Žalah eo bogoslovci zapeli pretresljivo žalostin-ko. Ko je dolgi sprevod pospremil krsto do božje njive, na kateri počivajo duhovniki, so ob odprtem grobu bogoslovci po opravljenih molitvah zapeli še zadnjo pesem rajnemu dr. Gregoriju Žerjavu v slovo. S silo |e mogoče krotiti telesa, ne duhov. (Benedikt IC.j Koledar t Sobota, M. Ilstopada: Katarina Aleks., dovlea in mufienieai Merkur, mučeneo; Erazem, muSenoc. Nedelja, 2«. ilstopada: 26. poblnkoštna; Silvester, opat; Siricij, papoi; Lonart Tort., spoznavalec. Dra.nsko eledaL.čet »Triglavska roia«. Mlad. pred. Ob 16.30. Opern«. eledališfe: »CUvla«. Red Sobota. Ob 16,30. Aino Matica« »Immensee. ob II ln 18. Kino llnion: »Majhna dekleta, velike skrbi« oh 16 in 18. Kino Sloga: »Crnl tal ar« ob 16 ln 18. Lekarniška slnžba: Notno ilntbo I m a i o lekarne! mr. Sušnlk, Marijin trg 5: mr. Deu,-Gosposvetska oeetari in mr. Bohino dod., Rimska costa 31. v Zdravniška služba: Nedeljsko idravnltko dežurno službo bo opravljal mestni zdravnik dr. Orel Vladimir, Ljubljana, Ornsselijeva ul. 18 tel. 34-15 (Ravnikar Fr., Linhartova ul.). 70 letnica Milivoja Ostojiča Markantno in krepko osebnost sivo-bradega moža pozna Ljubl jana. Je to upokojeni str. stavec M. Ostojič, ki je te dni praznoval 70-letnico rojstva. Po rodu Ba-načan, doma iz Samoša, kjer je bil rojen 1874, se je popolnoma udomačil v Ljubljani. Za stavca se jo g. Ostojič izučil v državni tiskarni v Beogradu. Šel je nato v svet. L. 1000 je prišel v Trst in nato v Ljubljano, delo ga je pozneje zaneslo v Celje, v Kamnik in sončno Gorico. Povsod po naših mestih, kamor je prišel, si ie pridobil mnogo simpatij in znancev. Kot vnet in dober pevec je po vseh mestih, kamor koli ga je zanesla Črna umetnost, sodeloval pri raznih pevskih društvih. V Ljubljani je bil med drugimi član pevskega društva »Ljubljana«, v Kamniku tamošnje »Lire«. Mnogi starejši Kamničani se gotovo dobro spominjajo krepkega pevca, ki je nastopal v zboru in kot eollst. Pri vseh pevskih društvih, kjer je sodeloval, je zlasti veljal kot izboren lirični tenorist. V Ljubljani je bil g. jubilant daljšo dobo zaposlen v Učiteljski tiskarni, trikrat tudi v takratni Katoliški, sedaj Ljudski tiskarni. Stavil je izključno tabelarični in matematični stavek. Zadnja leta je bil zaposlen kot strojni stavec v Narodni tiskarni, kjer je bil uslužben skoraj 20 let. Ne samo navdušen pevec, g. jubilant je bil tudi vzoren in požrtvovalen tiskar, ki je bil iz srca vdan črni umetnosti. Delaven je bil tudi kot član stanovske organizacije. Zasluženi pokoj je nastopil 1. 1088. Se mnogo leti ZGODOVINSKI PABERKI 25. Uatopada 1 1095 le velika sinoda v Clermon^u na Francoskem sklenila pohod krščanskih vojski v sveto deželo, ki so jo bili zasedli mohemedanski Seldiuki. S tem začenja obdobje križarskih vojn, v katerih se je krščanska srednjeveška Evropa prvič merila z islamskim svetom na njegovih lastnih tleh v Prednd Aziji in Afriki. Trajnih teritorialnih pridobitev te voine niso prinesle, znatnejše so gospodarske in duhovne koristi, ki so jih prinesli zapadu stiki z visoko razvito arabsKO kulturo — 1. 1752 se je rodil v Rihtarovcih pri Radgoni šolnik Kavčič Andrej. Študiral je gimnazijo v Mariboru, bogoslovje in mo-droslovje v Gradcu in postal dr. phil. in theol. Kaplanoval je v raznih krajih po Štajerskem, bil v Mariboru župnik in dekan ter obenem ravnatelj mariborske gimnazije, od 1. 1807 pa do svoje smrti 1. 1826 pa živel kot kanonik, stolni kustos in višji šolski nadzornik v Gradcu. Po nazoru je bil joželinec in prosvetlje-nec in vnet za povzdigo šolstva in izobrazbe svojih dijakov v materinskem jeziku. Za njegovega ravnateljevanja se na mariborski gimnaziji prvič omenja slovenščina, katere so se na njegovo pobudo oprijeli številni dijaki. Za najbolj marljive izmed njih je že leta 1794 določil iz verskega zaklada 20 štipendij po 15 gld. in zanje tudi iz svoje zapuščine določil študijski fond — 1. 1784 se je rodil t Žetincih blizu Radgone Andrej Gutman, kaplan in župnik na Štajerskem. Pod vtisom Vrazovega ilirskega gibanja se je poizkusil v verzih, je pa earadi svojega zadirč-nega značaja in satirične osti v svojih pesmih prišel v zamero pri predpostavljenih, bil službeno kaznovan ln upokojen Živel je nato v Ratten-u na Štajerskem, koder se je omejil na izdajanje slovenskih molitvenikov ter tu leta 1838 utonil — HBBBSBJSOBSlBBBBBBBBBBBBBaBS Niti deset dni ni več do 1. decembra, ko poteče ugodnost za prednaročilo Slovesni Requiem za padlimi notranjskimi borci V pelek, 24. novembra je bil ob obletnici junaškega odpora domobranske posadke v Grahovem v frančiškanski cerkvi slovesen Rcquieni za vse protikomunistične borce, ki so padli na Notranj-skoin. Nekaj minut pred osmo uro je prispel prezident div. general Leon Rupnik v spremstvu adjutanta podpolk. Kregarja. Osmrtnega opravila se jo udeležil tudi štab slovenskega domobranstva s poveljnikom podpolk. Krenerjem in polpolkov-nikoma Peterlinom in Vizjakoin. Sv. mašo je daroval ob asistenci notranjski. rojak mons. Matija Skrbeč. Pri sv. maši so bili navzoči številni Notranjci in sorodniki padlih junakov, sredi cerkve pa so so postavili po štirje zastopniki domobranskih čet. S to zadušnico so Notranjci dejavno počastili spomin padlih junakov. Danes niso primerni časi, da bi postavljali našim junakom vidne spomenike, toda ta Requiem je ponovno dokazal, da ima vsak Slovenec v srcu spomenik hvaležnega spomina tistim, ki so padli za našo sveto stvar. Pridite, rešujte življenja! V bolnišnico prihaja vedno večje število težkih poškodovancev. Mnogi od njih so potrebni nujne transfuzije krvL Pozivamo vse polnoletne ln popolnoma zdrave osebe — posebno ženske da si puste t splošni bolnišnici na I krg. oddelku preiskati kri. Pregledi se vrše vsak ponedeljek in vsak četrtek od 9 do 11. Cene krompirju KomUar za cone je Provodu v Ljubljani odobril sledeče najvišje cene ia domači krompir ls Stično tn St. Vldai Cena i« Prevod (sktadll«e pridelovalca odnosno nakladalno meato Prevoda) 100 kg 401) lir. Cena ia trgovca detajlista vključno vso javne dajatve brei embalaže 1 kg 4.50 liro. Cenik ■ najvišjimi conami mora biti na vpogled občinstvu na vldnom mestu v vsoti obratnih prostorih, kjer se prodaja blago, navedeno v ceniku. Vsnko neposredno ali posrodno «vl«anje cen je prepovedano. Kršitelji ee kaznujejo po zakonskih predpisih. 2);u>iUte novice. Krlžanska mofcka kongregaclja proslavi Jutri, v nedeljo, 26. novembra, god svojega drugega zavotulka. Zjutraj s« udeleže tli"1 kongreganlstl ob G.SO av. uiuSo s »kupnim obhajilom, ob 15 (ob trehl je P« slovesen shod a govorom In petimi litanijaml pri oltarju sv. JurlJa. Pri tum shodu je tudi durovanjo za namene družbe. PreUstoJnlitvo konvlkta Notre Dame v LJubljani jo darovalo stolni Vinoeueljevi konferenci v Ljubljnnl 500 Ur namesto v<>n-ca ua krsto e stolnega kunonika dr. Žerjava. ki Je v konviktu nad 20 let darovul sv. mnSo. Iskrena hvalul . Ogled slik V. Skrutiiyjn bo lopet v nedeljo, 26. t. m., od 8—16-80 v ateljeju drlav-noga gledališča, Hlehveisovii 13. nasproti vladne palače. Brezplačno. Uljakt koiigregaiilstl I. inoSke meMnnske Solo na Prulah Imate seslnnke v trnovskem župulSču vsako nedeljo ob 14. Udeležite se v fiim vodjem Številu. Učlteljstvo 1. mrSmie meščanske »ole na Viču jo ob smrti pokoj. gdč. Jožefe 1'reku-hove darovalo Viuconcljovl konferenci nn Viču 400 lir, Bog povrnil »rufttvu slepih so darovali v počastitev spomina blngopok. ge. Milene Pirjevee, sestro go. MuSe 'Gromove, njeno sorojnkinjo in znanke 310 lir: namesto cvetja nn grob svojega strioa AniK'a Anton« pa Terezija Bajda in AntIJ Ivnn 300 lir. Plemenitim dnrovulrem izreka odbor tudi v Imenu pod. piranoov najtoplejšo ziihvulo. Hodna letna »kupSčlna Pokrajinskega sindikata delojomaleov gostinsko široke Pokrajinske delavske »vezo se bo vrSila v Ponedeljek, 27. novembra 1844, ob 17 v prostorih oddelka Industrijskih delojemiilecv, Miklošičeva ensla 221-, soba 5. Vabimo vso dlane In članice, da so redne skupščino udoleie. Formlcot pnstile za deilnl«l»«IJo ust in sr'a dobite v lekarnah (lilte «e strojepisja I Novi tedaj! prlfe-njnjo 27. ln 38. novembrn. Praktično znanje, koristno vsukomnr sedaj In » bodočv v zasebnem sli javnem pokllen Pouk dopol-dno. popoldne alt l»r»Cer dngovo no In po tel jI ohlukovaleev. Ddnina imerna. Vplso vanje dnovno Prospekti: Trgovsko učlll»*e »Chrlstofov učni tavod«. Domobranska li. Pužkovemu Vinfotu v spomin ob obletnici Padel med prvinji kot žrtev rdečega terorja v kamn. okraju flSlouenočasi padajo proti zemlji, lomijo sončno svetlobo v mavrične barve in povzročajo tudi še prav posebne pojave. Tako smo v sredo popoldne lahko mM* opazili poleg sonca tudi stranski sonci v vodoravni črti od sonca na lovi in na desni. Ti stranski sonci sta imeli inavričasl sij. Obstali sta na nebu menda dokaj časa. Isti pojav je bilo dobro videti v Ribnici na Dolenjskem. Tam so bili ciro-strati videti najprej bolj desno od sonca, dočim je bilo levo od sonca še čisto jasno modro nelK). Zato jo bilo najprej videti le eno stransko sonce in sicer desno. Medtem ko je bilo plat zvona in so letala risala velike repe po nebu, se je tudi levo ocl sonca začelo nebo preprezali in nastalo je še desno stransko sonce. Ciro-strati «o se vedno bolj gostili in z njimi je pojav stranskih sonc vedno bolj izgubljal na lepoti. V Ribnici na Veliki Mlaki je bila tudi posnela fotografija, ki prikazuje obe stranski sonci, potem ko so se ciro-strati začeli že gostiti. Pravo s":iee pa je fotograf, da blišč sonca ne bi posnetka pokvaril, skril za drog električne napeljave. ipr "»tri1 Prav na levi vidimo levo sonce, za /.a reči mi oblaki in za drogom je bilo skrito pravo sonce. Na desni pn vidimo desno sonce, ki je imelo navzven še žareč rep. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Poštne znnmkc in drobiž Omenjeno je že bilo, kako 6o si ljubljanski peki pomagali pri prodaji kruha ob pomanjkanju drobiža, ko so za svojo pekarno uvedli lastne bone po 20, 30 in 50 stotink. Denarni promet v pekarnah je bil na ta način znatno olajšan, kajti stranke so pri prihodnjem nakupu kruha vnovčile njim od pekarne dane bone. Trgovci s špecerijskim blagom si pomagajo navadno na ta način, da stranki drobiž po 50 stotink nadomeste z Maggyje-vo kocko za juho. Mnogi trgovci, ki morajo računati tudi r. drobižem, pa so se eačeli posluževati poštnih znamk. S temi nadomeščajo sedaj drobiž in znamke dajejo strankam namesto pravega drobiža, zalo je nakup poitnih znamk v Ljubljani primerno velik. Sodbe zaradi slabega mleka Pred posebnim sodiščem za javno varnost je bilo v četrtek 15 razprav zaradi nezadostne dobave mleka Prevodu in zaradi slabega mleka. Ker sta po izvidu Higienskega zavoda dva posestnika iz okolice dobavila Prevodu po vzetem vzorcu mleko, ki mu je bila prilita voda, sta bila obsojena na primerne denarne kazni. Prvi posestnik Jože je bil obsojen na 600 lir denarne kazni, ker je bilo vzorcu od 20. maia do 20?ž prilite vode. Drugi posestnik France pa na 240 lir denarne kazni, ker je mleko vsebovalo do 11% vode, kakor je to ugotovil Higienski zavod. Oba obtoženca sta zatrjevala sodniku, de ni mogoče, da bi bila voda prilita mleku, da si raje pustita glavo odrezati, kakor pa priznati, da bi bila voda v mleku. Merežkovskij D.: »Napoleon« Prevedel dr. Anton Mrak. 348 str. L 140. Javornik M.: »Pero in čas« Izbor iz let 1931—1941, 328 strani. L 130. Obe knjigi sta elegantno opremljeni. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Obsojen zaradi tatvine tračnic Pred kazenskim sodnikom-poedincem na okrožnem sodišču je bila kratka razprava o tatvini dveh, 1574 lir vrednih tračnic, ki sta bili letos maja ukradeni nekemu posestniku v Rovtah, okraj Logatec. Ta posestnik si je tračnici prilastil aprila leta 1941 ob polomu Jugoslavije. Maja letos pa mu jih je ukradel posestnikov sin Pavel M. in jih dalje prodal nekemu žirovskemu mesarju za malenkostno vsoto 290 lir. Zaradi prestopka tatvine obtoženi Pavel je dejanje priznal in bil obsojen na 4 mesece zapora, to nepogojno. Zaradi nakupa ukradenih tračnic obtoženi mesar je bil od obtožbe oproščen. Mnogo kazni je izrekla'uprava policije zaradi kršitve zatemnitvenih predpisov in zaradi hoje po cestah za časa letalskega alarma. Zaradi malomarne zatemnitve je bilo kaznovanih v prvi polovici novembra 63 oseb. Zaradi hoje med alarmom pa od 22. okt. do 15. novembra 02 oseb. POIZVEDOVANJA Večja vsot* denarja. V veži Konzumnega društva na Kongresnem trgu jo nokdo našel večjo vsoto denarja. Lastnik lahko denar dvigne v trgovini. Izgubljena damska ura. V četrtek, 16. t. m., okoli 14.30 je bila na poti proti D. M. v Polju in nato proti mlinu na Fužinah izgubljena Sestoglata, kromasta zapestna damska ura. Najditolj naj jo vrne na državno tožilstvo, soba 83 Dramsko gledališče Sobota, ii. novembra, ob 16.30: .Triglavska roža«. Mladinska prodstava. Cene od 32 lir navzdol. Nedelja, 26. novembra, ob 16.» »Življenje je lepo«. Izven, Cone od 40 lir navzdol. Ponedeljek, 27. novembra:'Zaprto. Operno gledallšCe Sobota, 25 novembra, 0b 11.30; »Cllvla«. Rod Sobota. Nedelja, 21. novembra, oh 16.30: »Mignon«. Izven. Ceno od 60 lir navzdol. Ponedeljek, 27. novembra: Zaprto. •CdSainlSlia muntna Jadransko prlmopje- RADIO L3UBL3ANA Dnevni spored zn 2i. november: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji koncert, vmes 7,30 Poročila v slovenščini — D Poročilu v nemščini — 12 Napoved sporeda, nato opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini, poročila o položaju in poročila ^v slovenščini — 12.45 Zvoke iz operet izvaja radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijanca, sodelujeta Janja Baukart-Strle, sopran, in tenor Anton Koren — 14 Poročila v nemščini — 11.10 Vaška godba in pevski duet Anton lvozlovčnr in Anton Muliič, na harmoniki spremlja Avgust Stanko — 15 Prenos osrednjega nemškega sporeda — 17 poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Prenos osrednjega nemškega sporeda — 18.30 Pregled športnih dogodkov v nemščini in slovenščini — 18.45 Gospodinjsko prodavanje. Anica Lo-bar: Kolovrat v gospodinjstvu — 19 Fantje na vasi — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Aktualno predavanje Hansa Fritaschea — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Slovenska slikanica: Listopad v pesmi, besedi in prizorih, vodstvo prof. Jožo Peterlin — 22 Po. ročila v nemščini, napoved sporeda — 22.15 Glasba za koneo tedna. Tudi v II. letniku »SVETA« bo izšla vsak tnesee po ena zanimiva poljudno znanstvena knjiga! Naročite se še danes na Svet, ki širi človekovo duševno obzorje! MALI OGLASI \ | Kupimo 1 KABEL} zemeljski, trižilni, 50-80 IIP, 15 do 50 m dolžine, kupim. Martine«, Ljubljana — Trnovski pristan 20. CEVI ra ffcropljenje vrta, kupimo Tehnična pisarna. Rimska c. O. Teleioo 37-55» tk PISAI.NR STROJU dobro ohranjene, bol) U ena m k e kopi takoj po oapiijt dnevni ceni tvrdka »Cvereiii. t'reWnova al 44 OTROŠKE ŠKORNJE št. 30, kupim. Naslov v upravi »Slov.c pod št. 10305. (k RJUHE kapne, blazine, brisače in druge za gospodinjstvo uporabne predmete stalno kupuje in plača prav do-oro trgovina »OGI.ED« — Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). (k OREHOVE LUPINB vsako količino kupi po lir 30 za kg trgovina R. ViSnjevec — Florjanska nI. 37. IZjadiO RADIO APARATE in različni radio material, kakor žarnice, bloke. bannne itd., stalno knpnje tvrdka EVEREST, Preler. nova ul. 44. (i »SVET« ■ffiiiirtitittiiiitiiitiii siit iiiiiMiiiiiiiii>ciiii)iiiiiititiiriit»tniiitnnttiit'«itTitniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiittitiiiiiiiiiii(trii)Ki(iiMiiriiT)iii Kupimo LESNO OGLJE vsake količine — proti zelo dobremu plačilu »MERKUR«, Puharieva ulica 6 tn M MM illlMIll! Illlll IMIIMII lil LIM l!l hlll tMUHill IIMI IMIl II .............11M111111M1111 r 1 i IIIM! 111111111M11........IIIII1................IMIII1I Službe dobo FANTA 14—16 let itarega. ki zna ministrirati sprejme tako) v službo za cerkev in dom nprava pokopališča pn «* Križu, Ljubljana, (t | Poizvedbe | ZGUBIL SEM obleko (brez hlač) in vojaško bluzo z epo-letumi višjega nared. nika — od Dolenjske mitnice do remije. Najditelj se napr da odda proti nagradi v mlekarno Pred škofijo 2t. Zgubljeno j« bilo 22. nov., okrog 20. ure zvečer. ZGUBILA SEM v tramvaju na progi Vič od Stan in doma do pošte volnene rokavice. Pošten najditelj se naproša, da jih odda Tržaška cesta 22. Šuštar Angela. I Stanovanja oddalo ,EL KINO »SLOGA« filmu Posledice nedovoljene ljubezni i »ORNI TALAR« Lotte Koch. Kirsten Holberc, Havissler. Predstavo ub 1< In 18, Kichard rEL IiIXO »UKIOK« "" Ljubezen starih in mladih MAJHNA DEKLETA, VELIKE SKRBI Hannelore Sohrott, Geraldino Katt, Frltz Odemar, Hermanu flraun. Predstave ob II In 18. ,EL KINO »MATICA« Barvno » e1e d e1• »IMMENSEE« Kristina SMorbaurn Carl Kartdatz. Panl Kllofter. Predstave ob 1( In 18. v okviru Pollaktion je za delo pri KID na Jesenicah nujno potrebnih 200 pomožnih delavcev Prijave pri Delovnem uradu v Ljubljani. Umrl je in Bogu vdano zaspal, po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti naš ljubljeni stric, gospod Beno Finz Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 25. t. m. ob 2 pop. z Zal, kapele sv. Petra k sv. Križu. Ljubljana, 23. novembra 1944. Globoko žalujoči: Nii Rudolt in ostalo sorodstvo. Zahvala Za številne dokaze sočutja ob prerani smrti in pogrebu mojega nadvse ljubljenega moža, očeta, 6ina, brata, svaka in strica, gospoda Anton Zabreta izrekam tem potom svojo naj- p.isrfnejšo zahvalo. Prav posebno se zahvaljujem našemu preč. in dobremu gospodu župniku Antonu Plevniku za tolažllne besede, gasilski četi za častno spremstvo in prevoz blagopokojnika k večnemu počitku, kakor tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev. .',„ Vsem in prav vsem kličem:-Bog plačaj! Mengeš, v novembru 1944. Globoko žalujoča žena Ivana Zabret z otročiči. BREZPLAČNO stanovanje in stalna služba sc odda tesarju, mizarju, les. roanipu-lantu ali pridnemu delavcu, ki bi bil obenem ko hišnika — z družino. - Trnovski pristan 20. 1 Prodamo 8 DAMSKI ČEVLJI nizki, štev. 38, rjavi, dobro ohranjeni — naprodaj. Naslov v npr. »Slov.« pod št. 10336. KRZNENA JOPA (sil) je naprodaj. Naslov v uiprovj »Slov.« pod št. 10337. H__Stroji__g 6TARE DELE od strojev tudi neuporabne, kupimo. — Tehnična pisarna na Rimski cesti 13. Telefon 37-55. (str Za spremstvo ob' pogrebu pokojnega župnika Janka SuSnlka za skrb v času bolezni, posebno za skrajno požrtvovalno nego preč. ss. misijonark, izrekamo naso iskreno zahvalo Enako hvala preč. g. Mušiču za nagrobni govor, preč. gg. duhovnikom - sobratom za pokop in molitve, katere prosimo še nadalje za nadzeme'.joko srečo pokojnika. SORODNIKI. GUNN AR GUNN ARSSON: NA BREGU ŽIVLJENJA Roman 67 Prišel je. Dozdevalo se je, ko da niti ne vidi župnika, ki je še zmeraj sedel na stolu, držeč roko svoje žene in je molil in molil... Zdravnik je storil svoje in potipal žilo, ki je manj in manj utripala. Nato je stresel z glavo in je nekaj pošepetal babici, ki je medtem umila in povila novorojeno dekletce. Nato je spet odšel. Ne da bi Seri Sturii dejal besedo al'i ga (»ogledal, je zapustil bolniško sobo. Na vsa vprašanja ljudi, ki so čakali na hodniku, je odgovoril le tako, da je brezupno odkimal z glavo. Gospe Ilelgi je uspelo, da se je otresla omedlelosti. Mahoma je odprla oči in je zganila z ustnicami. Sera .Sturla, ki je nenehoma gledal v njen bledi obraz, je to koj opazil. Sklonil sc je čeznjo in ji je položil uho na usta — in medlo, ko skozi sanje so prihajale besede k njemu, prihajale so I,olj od zavesti do zavesti ko od ust do ušes, zakaj njen glas je bil skoraj le še dih: »Umiram!... Vedela sem... ves ?n«... sama sem hotela... Ti imaš Blido... zbogom... moj ljubi...« Nato je zaprla oči in spet omahnila ... Seri Sturii so misli izginile... imel je občutek, ko da bi imel zatič v grlu. Tedaj je opazil, kako so se njene ustnice našobiie v poljub — prav slabotno — in pritisnil je svoja usta na njena. Čez obraz ji je hušknil smehljaj, ki gn je tako prevzel, da je na glas zaihtel. O čemer ga bolečina, o čemer ga huda omedlelost ni mogla prepričati, to mu je na nepojmljiv način povedal ta smehljaj: da je bilo končano... da ho kmalu končano... da je bila to smrt, ki se jc bližala. Z besedami, ki so tonile v joku in ihtenju, je začel iznova prositi Boga, ga rotiti za' milost. Brezumno je molil, strmeč v bledi obraz, držeč njeno uvelo roko. In ko se še zmeraj ni nič spremenilo, ko je še zmeraj nezavestna ležala, se je nehal obračati k Bogu in je govorii njej: »Ne smeš umreti — slišiš? — Ne smeš umreti... Jaz ne morem biti brez tebe... Ilelga — ljuba moja... ali me ne slišiš več?« Spet in spet je ponavljal iste stavke, dokler ni nenadoma obtičal pri eni misli: Saj misli ves čas samo nase... saj jc molil ves čas le zase ... In spet ga je obvladal jok, tisti težki, brezupni jok bridkosti in obupanosti, pomešan z grenkobo zaradi sebičnosti. Ko se je dolgo jokal, so mu slednjič usahnile solze. — Babica je ves čas delala, Sigrun, Finnurjcva žena, je bila prišla noter in ji je pomagala. Videl je, kako so ji bile oči rdeče od joka. Tudi luč so bili prižgali, česar doslej še ni bil opazil. »Ali se ne da ničesar več storiti?« je vprašal babico s pridušenim glasom. Pogledala ga je in odkimala, vendar se je še nadalje trudila, kakor je bil odredil zdravnik. Nato je za čas sedel ves strt in brez misli — iz notranjosti se mu je spet izvil jok, vendar se ni mogel nič več jokati. Le sedel je in trpel, ko da bi mu dušo cefrali na kosce. In še zmeraj je dr/,al roko svoje žene v svojih roknli. Slišal je, da je babica Sigrurti nekaj znšepetala, razumel je tudi besede, hotela je, da bi zdravnik spet prišel — da ne zmore več. je dodala. A preden je Sigrun odšla iz sobe, da bi poslala po zdravnika, je trznila medla roka, ki jo je držal. Za hip je bil bledi obraz svoje žene izpustil iz oči in, ko se je spet ozrl nanj, se je srečal z njenimi velikimi, rjavimi očmi, ki so bile na široko razprte, ko da bedi, da pa nič več ničesar ne razume. Čim pa se je srečala z njegovim pogledom, se je spremenil izraz oči — smehl'jale so se — začutil je nalahen pritisk njene roke in potem trzanje, ki je njeno telo nalahno pretreslo. Vzdih se ji je izvil iz prsi, nato je šinilo ko dih čez pogled — oči so sredi smehljaja osteklenele.' Potem ji je obraz omrtvel. Spodnja čeljust je zdrknila nizdol... Sera Sturla se je nezavesten zgrudil na tla. Zavedel se je, ko je zaslišal drsajoče stopinje in je opazil, da ga odnašajo. Odprl je oči in je videl, da 60 ga Finnur in še nekaj drugih oseb hoteli pravkar odnesti iz sobe. Prosil jih je, naj ga spustijo. Posadili so ga na tla in naslonil se je na stol. Bilo je, ko dn bi se zbudil iz cfolgega spanja — treba mu je bilo precej časa, preden se je povsem zavedel... Počasi in nekam previdno je sprejemal ti6to, kar s<\ je zgodilo, v svojo zavest, dokler se mu ni vse zjasnilo. Nato je s slabotnim glasom prosil, naj ga pustijo samega — in vsi so oklevaje odšli Čim je bil sam, je sedel nekaj časa nepremično, dokler se ie upal odstraniti ruto, ki je pokrivala obraz rajni-ce. Roke so ji bili sklenili vrh mo-litvenika na prsih. Z grozo je opazil, kako se je vse spremenilo... Saj kar ni mogel verjeti, kar se je zgodilo... in nerazumljivo je bilo, da bi mogel to preživeti, preživeti, da je videl umreti svojo ljubljeno... Ah, ko bi bil vendar z njo vred umrl! Da bi se ne bil nikdar zbudil iz omedlevicel Spet ga je obšlo globoko kesanje zaradi svojih misli, ki so se, kot je videl, pečale, samo z njim — z njegovo lastno bolečino, z njegovim trpljenjem. Ali je samo nase mislil?... Ali se je žalostil le zaradi gorja, ki ga je smrt njemu povzročila?... »Saj to ni nič več, kar so že tisoči pretrpeli,« s ije nenadoma dejal in nešteto krat ponovil. Oprijel se je te bolečine tisočev, ko da bi mu mogla lajšati njegovo trpljenje. »Saj to ni nič več, kar so že tisoči pretrpeli...« Potem pa je spoznal, da so mu bile te besede le prazen zvok v ustih, bolečina teh tisočev ga ni niti najmanj ganila, nobene tolažbe ni bilo v tem, da so drugi ljudje pretrpeli iste ali vsaj slične muke. V svojem srcu je bil prepoln samo tega edinega: da je bila ona mrtva in da je najboljši del njega samega ležal nemo in okamenelo tam pod mrliško rjuho... Joj, to čudovito življenje, si je mislil, ki se, medtem ko napolnjuje telo. dozdeva tako neizbrisno. .. pa jc tu lc vzdih — in je že po njem.