DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 23216. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celije, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajta.		Izhaja svako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo maša mesečno 10 Din, za ino-zemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50, Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Stev.	26.	Sreda, 30. marca 1932.	Leto Vil.
Kako naj se rešuje stanovanjski problem
Stanovanjski problem' se zopet spravlja v razpravo, kakor da bi bil postal aktualen šele v zadnjih mesecih. Gospodarska kriza in poslabše-vanje socijalnega položaja nameščencev in delavcev sta provocirala razpravljanje o stanovanjskem vprašanju, češ, sedaj je pa že treba govoriti
0 tem vprašanju, da bodo imeli ljudje vsaj nekoliko nade in tolažbe. Tak utis dobimo, če čitamo vse lepe besede sedaj, ko jih takrat, ko smo še imeli stanovanjsko zaščito in v gospodarstvu dobro konjunkturo, ni bilo slišati. Nasprotno pač: v Ljubljani so celo trdili, da je gradba stanovanjskih hiš iz javnih sredstev ruin gospodarstva, dasi je občina zgradila nekaj hiš, ki se bodo amortizirale domala v desetih letih. Če se morda uprava hiš, ki so zgrajene iz javnih sredstev, komplicira in ne funkcionira z aktivnim’ poslovanjem, je krivda na upravi, ne pa na problemu.
Stanovanjski problem, pravijo, je socijalni problem. Ta trditev povsem odgovarja resnici. Toda pri reševanju tega problema v današnjem' gospodarskem sistemu ne morejo prihajati v poštev koraki, ki zahtevajo širok in drag administrativni aparat. Splošna zahteva ne more biti dalje, da naj se stanovanjska akcija ozira na osebne razmere najemnikov ali hišnih posestnikov, marveč mora iti za tem, da spravi splošni življenski standard v sklad s stanovanjskimi najemninami. Stanovanjsko vprašanje ne sme tvoriti pomočka za utrjevanje slabega socijalnega položaja delovnih slojev, marveč mora stremeti za tem', da zniža oderuške cene stanovanjem in lokalom vsaj do sorazmerja kakor se poslabšuje socijalni položaj stanovanjskih najemnikov, zlasti, ker so današnje mezde in plače za petdeset odstotkov pod predvojno pariteto. Tu ni drugačnega izhoda. Cilj mora biti zaenkrat predvojna pariteta.
Dunajska občina, ki jo upravljajo socijalni demokrati, izvaja vzorno občinsko stanovanjsko politiko. In dasi je investirala v svojih 50.000 stanovanj ogromne zneske, oskrbela lična, prostorna in higijenska stanovanja, nima zaradi tega prav nobenih proračunskih težav, pač pa ogromen moralni in dejanski, uspeh, da je postala regulator višine stanovanjskih najemnin. Dunajska občina bo še zidala stanovanjske hiše z rezervami, ki jih ima v ta namen na razpolago, ki se jako nizko, vendar zadostno ren-tirajo. Cene stanovanj v dunajskih občinskih hišah so v razmerju z našimi stanovanjskimi cenami, kakor
1 : 2.
Stanovanjski problem tudi pri nas zaradi tega ne more biti varstvo najemnikov in hišnih posestnikov obenem, marveč izključno prilagoditev cen stanovanjem in lokalom splošnemu socUalnemu položaju poleg grad-be stanovanjskih hiš iz javnih sredstev.
Pred par leti se je pričelo pri nas stavbstvo pospeševati tudi s cenirni krediti zadrugam, družbami in posameznikom, češ, da se s temi javne korporacije ognejo riziku (ki ga pa ni). Vsa ta posojila, na račun sploš-nosti prihajajo v prid posameznikom, zakaj najemnine v hišah, ki so bile zgrajene s pomočjo iz javnih sredstev, so prav tako visoke kakor v hišah, ki so jih zgradili privatni špekulanti iz svojih ali izposojenih sredstev.
Sedal bo Tržič na vrsti?
Pred ustavitvijo predilnice v Tržiču.
Konec minulega tedna je prišla še iz Tržiča vest, da bo predilnica Glanzmann in Gassner najkasneje v petih tednih ustavila obratovanje, s čimer bo zopet prizadetih okoli 1200 delavcev in delavk. V soboto je bila v Ljubljani deputacija pri banski upravi, ki je intervenirala, da naj banska uprava posreduje, da tovarna ne bo ustavila obrata.
Tovarna sama pa pojasnjuje položaj naslednje:
Tovarna doslej še ni nikomur odpovedala službe in tudi ne kolektivne pogodbe. Razglasila je le, da bo morala najbrže v kratkem obrat ustaviti, ker ima doma samo še za dva tedna surovin in za tri tedne še v inozemstvu. Ko poide ta zaloga in ne more tovarna kupiti novih surovin, ker ne dobi deviz, bo morala obratovanje ustaviti. Tovarna ima naročila in kredit, toda po mednarodnih dogovorih bombaža ne dobi na dolg. Tovarna ima dovolj denarnih
sredstev. Ni v gospodarski krizi kakor nekatere druge industrije.
Ako se bo morala tovarna ustaviti, bo prizadetih okoli 1200 delavcev in delavk, s svojci vred okoli 4500 oseb. Kaj to pomeni za majhno mesto Tržič, je jasno.
Nove redukcije v Slovenj-gradcu.
Tovarna usnja Potočnik v Slo-venjgradcu je odpustila 14 delavcev. Zaposlenih jih je še šest. V tem okolišu se je tudi lesna industrija domala popolnoma ustavila. V zadnjih mesecih je bilo odpuščenih iz službe okoli 100 delavcev.
Tako narašča armada nezaposle-| nih dan za dnevom, ne da bi zasijali i odkod žarki upa. V pojavu se pa kaže velika socialna krivica, ki kriči po pravičnem sodniku.
Pred razpustom nacionalne socialistične stranke v Nemčiji.
Odločen nastop demokracije proti fašizmu.
Hitler je vložil tožbo na državni svet proti pruski vladi, češ, da je preganjanje fašistov neustavno. Vendar je notranji minister Groner bil obveščen, da fašisti pripravljajo prevzem državne oblasti in je obvestil o tem ministra Severinga, da ukrene potrebne protiukrepe. In pruski notranji minister je zaplenil orožje in arhive, iz katerih je razvidno, da so fašisti imeli tak namen. Hitlerjeva stranka zaradi tega pred državnim svetom tudi ni mogla vzdržati svoje obtožbe, marveč jo je s svojim molkom umaknila, ko je sodnik izjavil, da za obtožbo ni povoda.
V	nemški vladi so že večkrat mislili na razpust nemške nacionalne socialistične stranke, ker je nje organizacija, večinoma pod vodstvom bivših častnikov, zasebna Hitlerjeva vojska. Sedaj zahtevata Prusija in Bavarska razpust Hitlerjeve vojske, dočim je Hitler vložil še drugo pritožbo na državni sodni dvor, v kateri zahteva, da naj se odloči, če je nacionalno socialistična stranka legalna stranka ali ne. To zahteva Hitler zaradi tega, ker so oblasti prepovedale uradništvu, da bi pripadalo tej stranki.
Podunavska zveza in Nemčija.
Predvsem sporazum med Parizom in Berlinom.
Cehoslov. nemško glasilo stranke »Sozialdemokrat« pravi, da je ključ do srednjeevropskega gospodarskega problema v enotnosti naziranja v Parizu in Berlinu. Tardieujevega predloga v Nemčiji niso simpatično sprejeli. Nikakor ne gre, da se Nemčijo izključi iz srednje Evrope, ker so nje interesi preveč vezani z njo ne le politično, ampak tudi gospodarsko. List poudarja tudi, da je istega mnenja čehoslovaški zunanji minister dr. Be-neš, ki pravi, da je za tako zvezo potreben pristanek poleg Pariza tudi Rima in Berlina. Istega mnenja je tudi internacionala. Evropa potrebuje francoske sile kapitala, da se bo mogla sanirati.
Razoro2itvena konferenca.
Čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš priznava, da je imela razoro-žitvena konferenca že mbralen uspeh in Društvo narodov dobro šolo v ja-ponsko-kitajskem konfliktu. — Tudi nekaj!
To so dovolj glasni argumenti, ki zahtevajo ureditev stanovanjskega problema z zgoraj navedenih vidikov, če obstoja namen, da se prepreči ve-rižništvo in njega protekcionizem.
Neizpremenjena kriza
Jesenice, Hrastnik itd.
Na Jesenicah se položaj ni izpre-menil, dasi se vrše intervencije, morda pregovarjanje in posredovanje pri družbi. Kriza je postavila jeseniško delavstvo pred najtežji problem, napram kateremu stoji družba pravzaprav hladno. Upati je vendar, da bo kmalu konec tega trdega udarca po delavstvu.
V	steklarski industriji, kjer so se skladišča že izpraznila, se tupatam govori o obnovitvi obrata, toda le proti tretjinskemu znižanju mezd. Steklarska industrija je v naši državi monopolizirana v rokah enih gospodarjev, zato so tako trdi. Vedo pa naj, da ob tej trdoti lahko izgube trg, kar bo škodovalo industriji in delavstvu.
K vsemu temu, kar smo že povedali o »krizi« v industriji pri nas, moramo ponovno poudariti, da so si skoro vse večje dobro fundirane industrije v letih prvovrstne konjunkture napravile ogromne rezerve z valorizacijo in investicijami. S tem so skrile ogromne dobičke in povečale produkcijsko zmožnost podjetij ob manjših stroških. O vseh teh rezervah sedaj molče in zahtevajo, da naj nosi krizo samo delavstvo. To je krivično. Tudi rezerve, ki se napravljajo v boljših časih, morajo služiti delavstvu in splošnosti.
Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije za reducirance.
Intervencije v Ljubljani in v Beogradu.
Ko se je izvršil odpust 290 železniških nastavljencev, je USŽJ nemudoma izvedel intervencije v Ljubljani in Beogradu, da se te redukcije prekličejo. V Beogradu se je deputacija pod vodstvom s. Jernejčiča zglasila v ministrstvu prometa in v parlamentu, v Ljubljani pa je intervenirala posebna deputacija pod vodstvom s. Stankota pri banski upravi in še tretja deputacija je vročila posebno spomenico ravnatelju ljubljanske železniške direkcije g. Borkotu.
Stališče USŽJ v zadevi odpustov je v teh spomenicah obrazloženo, kakor sledi:
Kje je treba takoj popraviti redukcijo?
1. Pri vseh 30 strokovnikih-zva-ničnikih v kurilnicah, ki imajo že vsi po 10 in več let službe, so že vsi po 4 do 5 let nastavljeni ter je pretežna večina pri nastavitvi izgubila na prejemkih. Imeli so velike izdatke za dokumente, za šolanje. Ako je sedaj za nje na razpolago kredit na delavskih partijah, naj se sklene takoj predlagati potreben virman iz tega kredita na partijo za nastavljenske plače in se tako zasigura, da ostanejo v kategoriji nastavljencev.
2. Pri vseh 260 nastavljencih voznega odelenja, ki imajo nekateri tudi po 15 in več let službe. Tudi pri njih govore za popravo redukcije isti razlogi kot zgoraj in naj se enako predlaga virman iz kredita za delavske plače na kredit nastavljencev.
V kolikor bi oni znesek, ki ga sedaj namerava železniška uprava potrošiti za teh 290 nastavljencev, ki jih bo uvrstila v stalež delavcev, ne zadostoval za celo leto, naj uprava doseže prihranek z upokojitvami do-služenih nastavljencev, dnevničarjev, ki so že bili upokojeni in s tem, da tekom budžetnega leta ne bo zasedala praznih mest vse dotlej, dokler ne bo za teh 290 nastavljencev na razpolago zadosten kredit za celo budžetno leto.
Kaj se da ukreniti pri dnevničarjih in delavcih?
Pri dnevničarjih je podčrtati, da ne bi bili reducirani, ako bi ostali v staležu kot fizični delavci, ker bi bili že davno stalni. Najmanj, kar bi morala uprava upoštevati, je:
a) da prekliče redukcijo vseh onih dnevničarjev, ki so že vživali stalnost kot delavci po odredbah delavskega pravilnika, t. j., ki imajo nad tri leta železniške službe;
b) da prekliče redukcijo vseh oženjenih dnevničarjev.
Isto naj velja za oženjene delavce in za one slučaje, kjer sta bila doslej reducirana dva iz ene in iste družine. Tam rfaj se redukcija vsaj enega prekliče.
Kako naj se potem izvrši redukcija?
V kolikor je redukcija iz budžet-nih razlogov potrebna, naj se reducira točno po službenih letih, in sicer le samce, ki nimajo skrbeti za družine ali nepreskrbljene starše. Pri tej redukciji pa naj se upošteva premoženjske razmere, ker bodo oni, ki imajo posestva, lažje čakali na službo. Reducirance naj se v tem slučaju pošlje na brezplačni dopust, ker je sigurno, da bodo tekom leta zopet potrebni železniški upravi za dopol-
Razvoj gospodarske krize v Jugoslaviji
nitev izpraznjenih mest. Ostale principe redukcije smo navedli v tej vlogi sami.
Za ljudi, ki bodo na brezplačnem dopustu, naj se organizira podporna akcija, iz katere bi se vsem prizadetim plačevala članarina za bolniški fond, pogrebne zavode in eventuelno pokojninski fond ter dajale, v kolikor bi sredstva še dopuščala, podpore za prehrano.
Proporcionalni volilni red v Španiji.
Parlamentarna volilna komisija za splošno volilno pravico je sprejela v soboto na svoji seji načrt volilnega zakona, ki določa proporcionalno volilno pravico. Dežela bo razdeljena v okrožja, od katerih vsako voli 5 do 6 poslancev. Vsak kandidat, ki dobi 20.000 glasov, se bo smatral za izvoljenega. Aktivno in pasivno volilno pravico bodo imeli možje in žene, ki so dopolnili 23. leto starosti. Stranke,' ki hočejo kandidirati, se morajo konstituirati kakor navadna društva. Individualnih kandidatur v smislu zakona ne bo. Odbor predloži načrt volilnega zakona konstituanti že te dni.
Vojna med Rusijo in Japonsko grozi.
Japonci umikajo čete izpred Šanghaja ter jih prevažajo v Mandžurijo, kjer imajo velik nered. Obenem je Rusija zbrala ob mandžurski meji okoli 100.000 mož vojske. Na Japonskem pridobiva na moči fašistični na-cijonalizem, ki ima tudi parolo Azijo Azijatom, to je, napoved bojkota proti naseljencem iz raznih držav. Rusi pa hočejo varovati svoje interese v Mandžuriji ter je verjetno, da pride v doglednem času z Japonsko v oster spor.
Stavka rudarjev v Mostecu (Briixu) na Čehoslovaškem. Dne 24.
m. m. je bila v Humboldtovem rovu
v	Mostecu odpovedana služba velikemu številu rudarjev. Zaradi nenadne odpovedi je delavstvo stopilo pri tem rovu v stavko. Humboldtovemu rovu se je pridružilo še delavstvo treh drugih premogovnikov iste družbe, tako, da stavka sedaj 2540 pre-mogarskih delavcev. Družba mora pričeti obratovati, če noče ogrožati sama sebe. — Započeta stavka v mo-steskem revirju sc je do sobote znatno razširila. V stavko je stopilo že delavstvo 31 rovov in znaša število stavkujočih nad 14.000 delavcev.
Ali si 2e dobil novega narožnika za „Delav-sko politiko", smatraj to za svojo dolžnost!
Moderne metode proučevanja gospodarskih procesov, zlasti gospodarskih kriz, bazirajo na takozvanih »gospodarskih barometrih«. To so tekoči statistični podatki o gospodarstvu. Ker Jugoslavija še nima »kon-junkturnega instituta«, ki bi sistematično proučeval razvoj narodnega gospodarstva, skuša Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani ta nedostatek nadomestiti z lastno statistiko o številu zavarovanih delavcev in o višini delavskih plač.
100-000
85ooo
75-000
m
7 o.ooo
7 oooo
1926
TRtsec
Slika 1. se nanaša na članstvo OUZD-a. Od januarja 1926 do junija 1930 je število delavcev rapidno naraščalo, vsako leto za približno 6000 oseb. Na sliki je razvidna tudi veličina sezijske zaposlitve naših delavcev. V juliju 1930 se je začela kriza z otvoritvijo takozvanega ruskega lesnega »durrtpinga«. Že v avgustu - istega leta je padlo članstvo OUZD-a izpod stanja 1929.
V	prvi polovici 1931 je kriza počasi napredovala. V drugi polovici 1931 je pa začela kriza — radi pomanjkanja gotovine — rapidno naraščati. V juniju je padlo članstvo pod niveau 1929, v oktobru pod niveau 1928 in v decembru že pod niveau 1927. Redukcije delavcev se nadaljujejo tudi v letu 1932. Iz zadnjih mesečnih poročil OUZD-a je razvidno, da se bliža članstvo stanju leta 1926, t. j. stanju ob koncu naše deflacijske krize.
1, SOD
2,800
Z,boo
Z.H00
1,2 00
2,000
2,0 oo
1.800
,6oo
ftlesec
Slika 2. se nanaša na celokupno dnevno zavarovano mezdo vseh članov OUZD-a. Celokupni dnevni zavarovani zaslužek je znašal meseca junija 1930, t. j. tik pred krizo, skoraj Din 2,800.000. V decembru 1931 je padel skoraj na Din 2,000.000. V februarju 1932 pa znaša glasom zadnjega mesečnega poročila OUZD-a celokupna dnevna zavarovana mezda samo še Din 1,800.000. Izgubo od enega milijona dinarjev dnevnega delavskega zaslužka moramo pripisovati deloma seziji, pretežno pa gospodarski krizi.
27 Din
26 -
26 -
W---------
1930
23 -
*) uvedba, novega mezdnega razreda št- *y/a Din ‘ta-
*•) spojitev prvih ? mezdnih razredov p ene-
Slika 3. se nanaša na povprečno dnevno zavarovano mezdo, katera odgovarja — kakor znano — faktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca. Tudi povprečna zavarovana mezda je začela padati v juliju 1930, t. j. v začetku krize, vendar ne tako hitro kot članstvo. Stvarno padanje delav- | skih plač je brez dvoma nekoliko večje. — ! Vzemimo slučaj, da je podjetnik, ki je plačal delavca pred krizo po Din 30.— dnevno, prijavil istega OUZD-u »pomotoma« samo z Din 25.— dnevnega zaslužka. Tekom krize je pa podjetnik reduciral plačo od Din 30.— na Din 25.— dnevno. Takih krajšanj delavskih plač OUZD ne more upoštevati v statistiki, ker niso razvidna iz podatkov, ki jih ima urad na razpolago, in tako v statistiki izkazana povprečna zavarovana mezda boli Počasi pada nego faktični zaslužek delavca.
Grozovit ciklon v Ameriki.
V	južnih državah Zedinjenih držav je nastal silen tornado ali ciklon, ki je povzročil okoli 300 mrtvih, 2500 ranjenih in nad 7000 oseb je brez strehe. Vihar je divjal preko več dežel in je v širini 130 metrov vse porušil. Nekega moža je pograbil vrtinec in ga dvignil v višavo ter treščil med veje nekega drevesa. V drugem primeru je vrtinec iztrga! materi otroka iz rok, ga odnesel in treščil slučajno v vodnjak, kjer je utonil. Povzročena škoda znaša okoli dva milijona dolarjev (120 milijonov dinarjev).
Doma in po svetu.
Proti znižanju obrestne mere. —
Dne 24. t. m. je imela industrijska zveza sejo v Ljubljani, na kateri je razpravljala o gospodarskem položaju in o svojih predlogih, ki jih je stavila vladi. Glede zakona o obrestni meri, ki se namerava izdati, pra-
vi	ta odbor, da bi tak zakon v državi, zlasti v dravski banovini imel slabe posledice. — Iz poročila posnemamo samo to.
Propaganda za mir, Radikalna parlamentarna skupina je imela sejo pod predsedstvom' Herriota, ki je sprejela predlog glede organizacije miru v sporazumu z Društvom narodov. Denarna sredstva za propagando miru se naj zbirajo s polod-stotnim znižanjem vojnih proračunov, kar bi znašalo samo v Franciji 27 milijonov frankov. Ti odstotki vojnih proračunov naj bi se odstopili Društvu narodov, če sprejme ta francoski predlog vsaj toliko držav, da bi propaganda za mir bila uspešna in stvari koristna.
Obletnica fašistične organizacije v Italiji, Dne 23. t. m. je bila 13. obletnica ustanovitve fašistične stranke. Nova organizacija je takrat zavzela geslo borbe proti tedanjemu režimu. Organizacija je bila ustanovljena 23. marca 1919 v Milanu. Mussolini je ob tej priliki izdal posebno spomenico.
Kaznilniška pobuna v Rtimuniji. Uprava kaznilnice v Thighini, kjer se nahajajo Ublitični kaznjenci, ponajveč komunistični agitatorji iz Besarabije, je doznala, da nameravajo jetniki na dan obletnice pariške komune vprizoriti demonstracijsko vstajo. Da to preprečijo, so odredili prevoz glavnega kolovodje, nekega Muzirja, v neko drugo kaznilnico. Ko so jetniki za to zvedeli, so vprizorili nepopisen kraval z ropotom, vpitjem in petjem revolucijonarnih pesmi. Jetniška straža je izstrelila nekaj salv, kar pa jetnikov ni oplašilo in večjemu številu, med njimi je bilo več žensk, se je posrečilo zlomiti vrata celic in ti so potem še ostale jetnike osvobodili in so se potem skupno oborožili z vsem, kar jim je prišlo v roke. 9 stražniki so se potem, po kori-, dorjih in po dvorišču 1 juto spoprijemali in šele močnemu oddelku žandarmerije, ki je prihitela na pomoč, se je posrečilo kaznjence ukrotiti. Več stražnikov je težko ranjenih.
Madžarska in podunavska zveza. Madžarski zunanji minister Valko je izjavil, da Madžarska sprejema francoski načrt o podunavski zvezi držav, ki mora biti le »gospodarskega« značaja.
Pogreb senatorja Habrmana. Minuli petek so se izvršile v Pragi pogrebne svečanosti pokojnega Habr-mana. Ob 9. uri dopoldne so položili truplo na oder v delavskem domu;
Izkoristite
ugoden nakup ostankov v TEKSTIL-BAZARJU v Mariboru / Ostanki, meter po Din 6-—, 7*—, 8-—, 9-— in 10'—.
Angelo Cerkvenik:
ROSA.	16
(Povest.)
Pa sploh: ta nauk je rana krščanstva .. . Da, na tem nauku je krščanstvo propadlo, ker mu je res uspelo resnično ljubezen pohoditi. Kako človek samega sebe ljubi... Saj se praktično sploh ne ljubi. Ljubezen mora biti vendar nekaj do popolnosti lepega. Ljubezen mora biti brezmejna in neizmerna; ljubiti koga kakor samega sebe! Strašno! Individualno ljubezen postaviti za merilo! Saj to je propad idealizma, padec v nižave. Ne, ne ...
Moralna mora biti?
Kaj je morala? Kdo jo je ustvaril? Kdo diktiral? Kaj je danes moralno, kar ni bilo včeraj nemoralno, kaj ne bo jutri nemoralno, kar je danes najvišja od posvetne in cerkvene oblasti sankcionirana kot edino zveličavna morala? Ah...
Nestrpno, bolno je bilo vse v njej. Čemu to razglabljanje? Vse se da opravičiti in razumeti, vse se da zagovarjati, vsemu oporekati. Vse je le — relativno. A človek mora biti velik zaradi samega sebe! Da, velika* moram biti radi sebe same, da se bom mogla spoštovati in ljubiti. Srečo si morem naposled izklesati le iz zavesti, da sem res spoštovanja in ljubezni vredna!
Sklep moram izvršiti!
X.
—	Bojo, je dejala, sklenila sem odpotovati
—	mogoče za pol leta, mogoče za vse leto!
— Odpotovati?
V	njegovem glasu je bilo nekaj brezizraznega, apatičnega, skoraj mrtvega.
— Da, Bojo, če ti je prav, seveda. Saj vidiš, da tako ne more več iti, da je takšno življenje do skrajnosti mučno in ubijajoče. Mogoče bova v enem letu vsak zase dodobra obračunala s seboj in svojimi čuvstvi, nagoni, upi. Kar se nama danes zdi nemogoče, nama bo, morebiti čez leto in dan samo ob sebi umljivo.
— Težko mi bo, Rosa, a tako mi je tudi težko.
Ni lagal. Rosa ga je dobro razumela in ga ni niti za kratek hip obsodila. Razumela je, česar ogromna večina niti pojmiti ne more: da so v življenju sile, ki jim je nemogoče upreti se, kakor ni mogoče upreti se orkanu, ciklonu, povodnji, potresu.
— Šla bom. Če bi kdaj prišel trenutek, ko bi rabil moje pomoči, Bojo, ti bo Rosa vedno na razpolago. Saj vem: kar sem ti zdaj povedala, zveni tako vsakdanje in skoraj otročje, a morala sem ti povedati, ker te poznam in vem, da bi v primeru potrebe cincal.	#
— Težko bi mi bilo, klicati te.
— Bojo, ali ne veš, da mi je srčna potreba pomagati ti?
— Razumem, Rosa.
— Pa še to: če boš imel včasih časa in volje, mi boš pisal kakšno besedico. Ne mnogo, le dvoje, troje stavkov. Ko bom sama, mi bo včasih otožno in tvoja beseda mi bo potrebna. Saj samo sem-tertja, Bojo, samo poredkoma.
— Pogostokrat ti bom pisal in mnogo.
— Če mi boš res pisal, mi piši iskreno, kolikor sploh moreš iskreno pisati.
Bojo je molčal. Mislil je na bližnjo bodočnost in si ni mogel upodobiti svojega bodočega samotarskega življenja.
— Kako boš živel?
— Ne vem.
— Če bi Tanja prišla v Ljubljano?
Stresel se je. Oči so se mu zaprle.
— Če bi Tanja prišla? O, Rosa, zakaj me izkušaš?	^
— Vse bi ti oprostila! Če moreš med tem, ko me ne bo, živeti tako, da popolnoma pozabiš name, stori to! Ko se vrnem, se boš spomnil, da si moj mož. Tedaj bova zopet govorila. Danes, jutri se bova pomenila še o malenkostih, o denarju in podobnih	zadevah,	potem	pa bom odpotovala. Če bi te	pa tistih	dvoje,	troje	besedi,
ki bi mi jih semtertje pisal, preveč spominjalo na cerkvene in posvetne vezi, ki naju spajajo, tedaj opusti tudi tiste vrstice!
Tisti večer je pisala v svoj dnevnik:
»Prekoračila sem Rubikon.
Zdi se mi, da je Bojo brez duše. Ljubezen dveh žensk ga je ubila. Prešibak je, da bi prenesel tolikšno breme ljubezni. Kako motno me je gledal danes! V njegovem glasu je bilo nekaj, kar mi je vzbujalo grozo. Kakor da je govoril stoletni starec na smrtni	postelji,	ki se ob	cvetoči
spomladi poslavlja	od omamnih majnic,	ciklam,
prvih gartrož . . .
Ali je sploh kaj mislil?
— Težko mi bo, Rosa ... a tako mi je tudi
težko ...
Odpovedna doba za delavce.
Po novem obrtnem zakonu je najmanjša 14 dnevna odpovedna doba.
(Iz predavanja dr. Avg. Reismana na izobraževalnem tečaju Strok, komisije v Mariboru.)
ob pol 4. uri popoldne so rakev dvignili ter jo odpeljali po mestu pred ministrstvo za socijalno skrb, kjer se je senatni predsednik dr. Soukup poslovil v imenu stranke od pokojnega sodruga. Iz Prage so odpeljali pokojnikovo truplo z avtom v Plzenj. V Plznju je ležal ves dan na odru, kjer so šele proti večeru vpepclili njegove zemske ostanke. Predsednik češkoslovaške republike T. Masaryk je položil kot zadnji pozdrav pokojnemu s. Habrmanu na krsto šopek rdečih nageljev z napisom: »Habrmanu — Masaryk«. Pogreba pa se je udeležil tudi sin predsednika republike Jan Masaryk, poslanik v Londonu.
Pobožni demonstranti. Splošna stavka na Poljskem je zavzela v nekih mestih precej resne oblike. Na več krajih je prišlo do krvavih spopadov s policijo in poroča se o velikem številu mrtvih in ranjenih. V večjih industrijskih okrožjih počiva delo popolnoma. Časopisi ne izhajajo. Stavka se smatra kot protest proti režimu Pilsudskega. Iz Krakova poročajo o slučaju, ki je menda edinstven v modernem revolucionarnem gibanju: demonstranti so priredili velik obhod po mestu, ki ga je policija hotela razgnati. Šla je z golimi sabljami nad demonstrante, ki so se branili s palicami in kamenjem. Naenkrat se pojavi na bojišču duhovnik s svetim zakramentom v roki, ki je šel prevideti nekega umirajočega. Mahoma so ljudje obstali. Demonstranti so popadli na kolena in policija je zavzela stojo »mirno«. Ko je duhovnik podelil z zakramentom svoj blagoslov in se odstranil, so se nasprotniki navdušeno dalje pretepavali. Škoda,, da niso že poprej vedeli za to učinkovito sredstvo. Na ta način bi se vsaka revolucija brez žrtev že v kali zadušila.
Verski nemiri v Španiji. Ob priliki velikonočnih procesij je v raznih španskih krajih prišlo do izgredov. Pri tradicionalni procesiji na veliki četrtek v Sevilli je prišlo med udeleženci procesije in občinstvom, ki je proti procesiji demostriralo, do krvavih spopadov. Udeleženci procesije so streljali s samokresi in večje število demonstrantov je bilo ranjenih.
Gibanje lappovcev (finskih fašistov), ki so pripravljali državni udar in grozili z državljansko vojno, kar pa se jim ni posrečilo in so njih voditelji sedaj zaprti, je finska vlada končno vendar prepovedala in jih postavila izven zakona.
Stalin obolel. Ruski diktator Stalin je baje obolel. Iz Berlina in Varšave so pozvali dva specialista za notranje bolezni v Rusijo. Koliko je resnice na teh vesteh, pokažejo nadaljnji dogodki. Verjetno je, da je duševno izčrpan, zanesljivo pa to poročilo ni, ker so iz Rusije že večkrat prihajala taka poročila.
Japonska grozi z izstopom iz Društva narodov, ker Kitajci nočejo sprejeti pogojev za premirje, ki jih oni diktirajo, temveč apelirajo na posredovanje Društva narodov in zahtevajo, da morajo Japonci zapustiti Šanghaj in Mandžurijo.
Upor Kitajcev v Mandžuriji se vedno bolj širi in so v mnogih krajih uporniki premagali japonske posadke. Župana glavnega mesta Muk-dena so Japonci aretirali in ga obtožujejo, da daje vstašem potuho.
Težka železniška nesreča v Napoliju. Na
podzemski železnici v Napoliju, ki veže pod mestom glavni kolodvor s severnim kolodvorom. se je pripetila 18. t. m. težka nesreča. V podzemlju sta trčila v polnem djru skupaj dva osebna vlaka s tako silo, da so se vagoni kar drug v drugega zarili. Pri tem je bila pretrgana tudi električna napeljava in v tunelu je nastala' popolna tema, iz katere se je samo slišalo obupno vpitje in javkanje ponesrečenih. Čez par trenutkov so začeli prvi vagoni, ki so se vneli od ognja v lokomotivah, goreti in v njih svitu in pri svitu bakelj so se začela reševalna dela, ki so se morala boriti z velikimi težavami, ker so bili mnogi ponesrečenci tako stisnjeni med tramovi, da se dolgo ni moglo priti do njih. Dosedaj so našteli 7 mrtvih in 27 težko poškodovanih. Treh mrtvili še niso mogli spoznati. Nesrečo je povzročil baje strojevodja enega izmed vlakov, ki ni hotel počakati na postaji nasprotnega vla. ka, misleč, da se mu bo posrečilo pripeljati še do prihodnje postaje, kjer ga je hotel počakati. Srečala sta se pa že med postajama enotirne železnice, na nekem ovinku, kjer nista mogla drug drugega vna- i prej videti.
Spori glede odpovedne dobe so zavzemali zadnja leta, posebno v bivši mariborski oblasti, često zelo ostre oblike. Ponovno se je pri pravdah za plačilo odpovedne dobe izkazalo, da so se službodajalci sklicevali na svoj delovni red, nabit v tovarni, ki je imel določilo, da podjetje ne priznava nobene odpovedne dobe. Podjetniki so se sklicevali na bivšo Inšpekcijo dela v Mariboru, ki je takšne delovne rede odobrila in so bili radi tega podjetniki prepričani, da je delovni red zato veljaven. Dostikrat so morali delavci takšne delovne rede pri vstopu v službo ali pozneje tudi podpisati, da se z njimi strinjajo.
Vsi ti delovni redi pa so bili neveljavni, ker Inšpekcija dela predvsem! sploh ni bila upravičena karkoli odobravati glede odpovedne dobe, ker je spadalo to v pravno področje, katerega inšpektor dela, inženjer, sploh ni poznal. To odobravanje pa je bilo tudi protizakonito.
Prejšnji obrtni red je sicer res določal, da velja v obrtih in podjetjih za pomožno osobje 14 dnevna odpovedna doba, ki pa se lahko med strankama pogodi tudi drugače. To zakonito določilo torej ni bilo prisilnega značaja in sta se poprej podjetnik in delavec lahko pogodila, da se lahko službeno razmerje vsak hip razreši brez odpovedi.
Toda med vojno je izšla novela k občemu državljanskemu zakonu, ki je določala, da velja za uslužbence, če so bili vsaj že tri mesece v službi, najmanj 8 dnevna odpovedna doba, ki se ni mogla spremeniti v škodo delojemalca.
Z novim zakonom o obrtih,
ki je od 9. marca t. 1. že v veljavi, pa velja za pomožno osobje v obrtih in podjetjih, brez izjeme odpovedna doba službenega razmerja, neglede na čas trajanja,
najmanj 14 dni.
To določilo § 234 zakona o obrtih pa je omenjeno v § 251 o. z. izrecno kot tako, ki se ne more s službeno pogodbo niti ukinjati, niti utesnjevati. Delovni red ali službena pogodba, ki bi vsebovala za delojemalce manjši odpovedni rok, kot 14 dni, bi bila torej neveljavna in bi lahko odpuščeni delavec pred sodiščem vsekdar uveljavil plačilo naj-manje 14 dnevne odpovedne dobe, četudi bi bil podpisal drugačno službeno pogodbo ali delovni red in se s tem izrecno odrekel 14-dnevnemu odpovednemu roku.
Pismo iz Francije.
Udine, koncem februarja 1932.
Dopis, ki ste ga priobčili v eni izmed lanskoletnih številk »Delavske Politike« iz našega kraja, je vzbudil med tukajšnjimi slovenskimi delavci splošno zanimanje. Le eden je bilv radi tega članka silno razburjen. Čeprav Slovenec (!), m,i je grozil, da bo šel k direktorju in dia me bo ovadil, ker dd sem očrnil tovarno. Mož, ki se razume na ta posel, hodi vsako nedeljo v cerkev, kjer se udeleži spodobno in pobožno sv. maše. So ljudje, ki kot Slovenci tudi v inozemstvu ne morejo zatajiti svoje nravi.
Od lanskega božiča dalje se položaj za nas delavce pri tukajšnjih fužinah vedno poslabšuje. Doslej je bilo odpuščenih že okoli 400 delavcev, nam ostalim pa so znižali celokupne prejemke za 5 odst., poleg tega pa delamo samo še po 4 do 5 dni v tednu. Cene živilom niso padle, dela ne primanjkuje, pač pa tovarna poizkuša z manjšim številom delavstva, ob skrajšanem! delavniku in nižjih mezdah napraviti isto storitev. Kolikor je tu brezposelnih ino-zemcev, nihče ne dobiva kakšne javne pomoči. Ako za njo zaprosi, ga pošiljajo iz enega urada v drugega; vsi taki živijo od prostovoljne pomoči zaposlenih tovarišev. Pri redakcijah tovarna ni gledala na narodnost, Francozi so prav tako padli na cesto kot Slovenci in drugi.
Občina, v kateri živimo, 'ima socialističnega župana in socialistično večino. Ta občinska uprava je že marsikaterega delavca podprla v najhujši bedi. Poleg tega občina ne-
Ta odpovedni rok sedaj tudi ni vezan na nobeno dobo službovanja. Četudi bi bil delavec šele en dan v službi, ima že pravico do 14 dnevne odpovedne dobe. Ravno tako pa mora službodajalec delavcu poprej 14-dnevno odpovedati, ali pa mu plačati za 14 dni, če je delavca sprejel v službo, pa ga potem ni hotel prevzeti.
Ako pa je bila določena plača po kosu, ali po poedinih storitvah, traja služba naj-manje toliko časa, da je mogel delavec to prevzeto delo izvršiti. Učinek odpovedi ne more nikdar in nikoli nastopiti pred dovr-šitvijo del, ki jih je delavec ob dani odpovedi že pričel.
Odpoved v času nosečnosti ali poroda.
Ženske, ki jih zaloti opravljanje-službe v nosečnosti ali porodu, pa se v tem času sploh ne morejo odpustiti iz službe, torej tudi ne s 14 dnevno odpovedjo. Ako bi delodajalec delavki v času 6 tednov pred porodom ali 6 tednov po porodu službo odpovedal, bi službeno razmerje kljub temu ne prenehalo pred 6. tedni po porodu. Tudi tej pravici se delavke niti s pogodbo ne morejo odreči.
; Čas za iskanje službe.
Ce delavec po službenih razmerah nima časa, da bi si po odpovedi iskal drugega mesta, ali biva v hišni skupnosti s službo-dajalcem, mu mora dati slednji na zahtevo primeren čas za iskanje nove službe. Tega časa mu ne sme pritrgati pri plači.
Minister za trgovino in industrijo pa lahko v sporazumu z ministrom za socijalno politiko in narodno zdravje za poedine kraje ali skupine z uredbo podrobno določi čas, ki ga mora dati službodajalec delavcu po odpovedi za iskanje nove službe.
Za obe strani enaka odpoved. (§ 235.)
Neveljaven je dogovor, ki bi določal neenake odpovedne roke. Obrtni zakon zahteva, da mora biti odpovedni rok vsekdar za obe stranki enak. Če bi se delavec in delodajalec kljub temu dogovorila, da velja za enega manjši, za drugega daljši odpovedni rok ali obratno, velja za oba daljši odpovedni rok.
Primer: Delodajalec bi si izgovoril, da lahko odpove delavcu službo že v 14 dneh, a delavec bi moral odpovedati, če bi hotel izstopiti, 3 tedensko. V tem slučaju velja potem za obadva le 3 tedenski odpovedni rok. Tudi delodajalec bi takšno službo odpovedal le na 3 tedne.
Vendar pa je dopusten najdaljši odpovedni rok 6 mesecev. Čeprav bi bil dogovorjen med strankama morda 8 mesečni od- i povedni rok, velja le 6 mesečni odpovedni rok.
Določila tega § 235 o. z. sicer zakon ne omenja izrecno kot prisilnega, vendar izhaja že iz vsebine teh zakonitih določil, da se tudi ta določba s pogodbo ne more spreminjati.
Pač pa velja daljša odpovedna doba, ako jo je imel kdo pogojeno že pred veljavo novega obrtnega zakona.
prestano gradi udobna in cena stanovanja.
Zaupniški sistem v tovarni pa ne funkcijoniira, kot marsikje ne. Krivda leži v temi, da delavci ne znajo braniti svojih pravic, tudi če bi jih lahko. Nevednost je naš najhujši sovražnik.
Maribor.
Davek na nezazidane parcele je protizakonit. Mariborska mestna občina je pred dvema letoma uvedla davek na nezazidane parcele. Ker so bile pa proti uvedbi tega davka vložene številne pritožbe, je te dni izdal državni svet rešitev, da je davek na parcele nezakonit, vsled česar mora mestna občina povrniti vse event. inkasiranc zneske prostovoljno, ker bi sicer lahko prizadete stranke vplačane zneske izterjale sodnim potom. S to odločbo je bil zadan tudi mestnemu proračunu hud udarec. Formalni pogrešek, ki ga je storilo mestno načelstvo pri uvedbi davka na nezazidane parcele, ker ni davka pustilo uzakoniti, je nerazumljiv, ko vendar zadnja leta načelujejo mariborski mestni občini sami juristi.
Za okrožnega inšpektorja v Mariboru je bil te dni imenovan g. Ačimovič, šef beograjske policije.
Poceni meso. Dne 30. marca 1932 se bo od 7. ure zjutraj naprej prodalo na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 400 kg svinjskega mesa s slanino po 7 Din kg, in sicer največ 2 kg na osebo.
Tatvina slik na razstavi ženskega^dru-štva. Ugotovitev mestne ogrevalnice: časopisje je poročalo o tatvini slik na razstavi ženskega društva v Cankarjevi šoli, kjer je nastanjena v kleteh tudi mestna ogrevalnica. Vodstvo ogrevalnice ugotavlja, da so visele slike ves čas, kar je otvorjena ogreval-
Nekaj določb iz novega taksnega zakona
Novi dopolnilni zakon o taksah stopi v veljavo dne 1. aprila ter obsega v glavnem naslednje določbe:
Uvede se obvezna raba potrdil za sprejemanje zakupnine za stanovanja in lokale; razen tega se z zakonom določijo obvezne pogodbe o zakupu stanovanj in lokalov. Potrdila in pp-godbe bodo monopolizirani obrazci z vtisnjeno takso in potrebnim besedilom, ki ga bodo pogodbeniki sami izpolnili, dobili pa jih bodo pri vseh prodajalcih tobaka in taksnih znamk.
Od 1. aprila dalje so vsi lastniki stavb dolžni izdajati potrdila na teh monopoliziranih obrazcih in napraviti pogodbe za nove zakupe. Prav tako se morajo za stare zakupe napraviti pogodbe najkasneje do 1. julija. Zakon določa za kršenje teh predpisov kazni za lastnike stanovanj.
Za pogodbe o zakupu hiš, stanovanj in lokalov se plača taksa na podlagi letne zakupnine, iil sicer od 2401 do 3600 Din 10 Din; nad 3600 Din do 6000 Din 20 Din; nad 6000 do 10.000 Din 30 Din ; nad 10.000 do 20.000 Din 50; nad 20.000 do 30.000 Din 100 Din; nad 30.000 do 50.000 Din 200 Din; nad to vsoto pa za vsakih nadaljnjih 100 Din še pol odstotka.
Za potrdila o prejeti zakupnini in najemnini za stanovanje* in lokale se plača do 1000 Din 2 Din, od 1000 do 2000 Din 5 Din, od 2000 do 3000 Din 10 Din, nad to vsoto pa za vsakih 100 Din 0.25 Din.
Lastniki stanovanj so dolžni izdati potrdila, drugače se kaznujejo z globo z 20 do 200 Din.
Vse oprostitve od taks po prejšnjem zakonu o taksah, ki so jih bila deležna razna humanitarna društva za zabavne prireditve, se z novim zakonom o taksah ukinejo in morajo od 1. aprila dalje plačati takso. Vstopnice za vse prireditve morajo biti državnega izdanja in se dobe pri pristojnih davčnih upravah; taksa in stroški za njih izdelavo se morajo plačati vnaprej.
Denarni zavodi se morajo posluževati monopoliziranih računov, ki se dobe v vsaki prodajalni tobaka in taksnih znamk z vtisnjeno takso za
1	Din.
Vsi motocikli s prikolico aii brez nje morajo plačati takso po svoji teži.
Lastniki morajo prijaviti svoja kolesa najdalje do 1. maja upravni oblasti, da se ugotovi teža in na podlagi tega taksa. Vsa ostala motorna vozila, ki pridejo v promet po 1. aprilu, se morajo v roku 10 dni prijaviti upravni oblasti in plačati zanje takse po teži.
Zakon o znižanju stanarin še ni gotov. Misli se na nekakšno maksimiranje cen za stanovanja in lokale z ozirom na — socijalne razmere, kar bi pomenilo mejo proti navijanju cen.___________________________________
nica (od 31. decembra 1931), na istem mestu in da do razstave ni zmanjkala niti ena slika. Dostop na razstavo je bil prost vsemu občinstvu — kdo naj se sumniči tatvine slik? Gotovo prej tisti, ki je pozna! njihovo vrednost, kakor pa preprosti siromašni po-setniki ogrevalnice, ki se zanimajo predvsem za to, da si utešijo svoj glad. Vodstvo ogrevalnice je od vsega početka prepovedalo obiskovalcem dostop izven določenega rajona. Nadzorstvo nad njimi se izvršuje potom dveh mestnih uslužbencev in rajonskega policijskega stražnika. Kdor se zaloti na prepovedanem; prostoru, temu se takoj odvzame izkaznica in se izključi iz ogrevalnice. Namigavanje na posetnike ogrevalnice v zvezi s tatvino slik, je brez podlage in se mora zavrniti, pač pa bi bila dolžnost vodstva razstave, da bi poskrbelo za čuvaja, kakor je to običaj pri vseh javnih razstavah.
Smrtna kosa. V petek, dne 25. t. m., je preminul v 61. letu starosti s. Franc Selinšek. Pokojni je bil po poklicu mlinar ter se je dolgo vrsto let agilno udejstvoval v delavskem gibanju.
Tlakovanje in kanalizacija Aleksandrove ceste, prostora pred kolodvorom in do Sodne ulice, je bilo oddano gradbenima tvrdkama ing. Jelenc & Šlajmer in Nassimbeni.
Radi tatvine dvokoles sta bila pred tuk. okrožnim sodiščem; minuli četrtek obsojena Ivan Ductnan na 13 mesecev robije in Aleksander Majhen na 7 mesecev strogega zapora.
Polnilna peresa dobite že za 18 dinarjev v papirnici Ljudske tiskarne. Oglejte si jihl
100 kg kave je enako 36 kubičnim metrom
plina.
Iz borbe braziljske vlade v Ameriki naj navedemo naslednje dišeče
šopke:
Mestna uprava Santos je sklenila, da pokuri en milijon vreč kave kot kurivo v svoji plinarni. Brazili-janski vladi je bil predložen načrt, da naj se prične delati iz kave gorilni plin. Po poizkusih so dognali, da da 100 kg kave 36 kubičnih metrov plina. — Financiranje sežiganja kave na debelo je zagotovljeno. Brazilj-ska banka je nacionalnemu svetu za produkcijo kave dovolila 600.000 kontov v ta namen. Od tega zneska je določenih 400.000 kontov za po-kup domačih zalog, 100.000 pa za pokup in plačilo nove žetve 1931-32 ter 100.000 kontov za podpiranje kupčije v inozemskih pristaniščih. Braziljski vladi je bil predložen načrt, po katerem naj se 400 milijonov
kavinih drevesc, zlasti, kjer se pojavlja kavovčev hrošč, uniči. Lastniki bodo za to škodo dobili odškodnino. Ker se ceni število kavinih drevesc na 1 '/4 milijarde, bo po uničenju 400 milijonov drevesc znatno nazadovala produkcija. Kraj, kjer uničujejo kavo, je nekaj kilometrov od Santosa oddaljeni Alemoa. Kavo dovažajo tja v svrho uničevanja teh velikih množin v dolgih tovornih vlakih po 450 vreč. Nagromadijo jo tam ob levi in desni strani proge na lx/4 kilometra dolgem prostoru, in sicer v širini osmih metrov. Kakor praksa v Braziliji dokazuje, zgori kava, ne da bi ji bilo treba primešati kako drugačno kurivo, razvija pri gorenju razmeroma malo dima in pušča le prav malo pepela. — Tako pač dela današnje gospodarstvo — ker ni — kupcev, ki bi hoteli uživati kavo.
Zalog.
Iz naše občinske politike. Vsa javnost pazljivo zasleduje dogodke v naši občinski politiki. Tudi občinski blagajni ni prizanesla kriza. Kako odpomoči krizi, je vprašanje, ki nanj skušajo odgovoriti odgovorni občinski predstavniki. Dalekovidnost je v občinski politiki tudi potrebna. Mogoče bi bilo sedaj manj skrbi, če bi se bilo vsa ta leta sem računalo z najhujšim. Sedaj je seveda prepozno za rekriminiranje in je treba pač iskati drugih potov, da se izvlečemo iz neprijetnega položaja. Čuje se, da se namerava prodati njivo, ki jo je zapustil neki grof pred približno sto leti takratni ljudski šoli
V	D. M. v Polju v trajno uživanje. Vendar pa v to ne verujemo, ker je menda omenjena njiva v zemljiški knjigi označena kot ne-prodajna, četudi bi se pri prodaji iste dosegel lep izkupiček. Nekateri so za to, da bi se njivo kljub temu prodalo in da bi se najprej krile neke menične obveznosti v znesku Din 128.000. Če bo šlo, bo šlo.
Ko že govorimo o občini, naj omenimo tudi najvažnejše, kar bo seveda v ogromno korist občine. To je sprememba v občinskem odboru. Že dalje časa se je šepetalo o skorajšnji rekonstrukciji občinskega odbora. Ker je treba soglasnosti v obč. upravi, so nekateri zunaj stoječi seveda delovali z vso paro na to, da do spremembe pride.
Pričakovati je, da bo novo izpopolnjeni odbor, kateri nedvomno zastopa vse Ustanove v občini, v največji meri posvetil paž-njo napredku občine in onim potrebnim občanom, kateri do sedaj niso prišli na svoj račun. Odbor se je izpopolnil tako-le: g. F. G., posestnik, gostilničar, vinski trgovec na debelo in avtobusni podjetnik; g. Jos. S., železničar, in gg. Rud. Ž. ter ing. R. iz vevške papirnice.
Pričakujemo sedaj, da bo novi odbor na kak način pomagal prizadetemu papirniškemu delavstvu. Saj ima občina v svojem proračunu tudi postavko za nezaposlene, zato tem sigurneje pričakujemo, da se bo vsled krize prizadeto delavstvo primerno podpiralo.	Prizadeti.
Razno.
Polom avstrijske »Kreditanstalt« morajo plačati avstrijski državljani v korist inozemskih kapitalistov. Za sanacijo »Kreditan-stak«, ki dela avstrijski vladi mnogo skrbi, se je porodilo že mnogo načrtov, a dosedaj se še ni iz njih nič ipravega izcimilo. Finančni minister dr. Kienbock se je v tej zadevi mudil zadnje dni tudi v Parizu, a o rezultatu pogajanj s francoskimi finančniki po svojem povratku previdno molči. Kljuib temu so iprodrie v javnost o tem trditve, da bi bila Francija /pripravljena pomagati Av-
Zelo po ceni!
Otroške nogavice par 3 50 Moške nogavice . par 3 50 Damsne nogavice par 6-50 Damske flor nogavice KV— M< ške srajce Kom. 25’— Moške spodnje hlače 15-—
Trdi ovratniki kom. 8-— Mehki ovratniki kom. 5‘— Samoveznice, svilene 7 — Otroške čevlje la.usnje črne, rujave . par 24 — Sandali za otroke par 22*—
kakor tudi vse vrste drugih predmetov po najnižjih brez-konkurenčnih cenah.
EKSPORTNA HIŠA „LUNA“
Lastnik A. Prlsternlk / Maribor, Aleksandrova 19
JJ5
kupujte svoje potrebščine pri naših inseren-tih.
stripi ,pri ureditvi zadev »Kreditanstalta« le poid ipoigojeim, da Avstrija pristane na to, da se pri realizaciji pcudiunavske federacije Nemčija izključi. To je izzvalo seveda spor med avstrijskimi meščanskimi politiki, katerih del, zlasti velenemci, vidijo v tem izdajstvo nad idejo »Anschlussa« in vsenemštva. Na druigi strani ipa ibo pomenil ta aranžman popolnoma ‘gospodarsko podjarmljenje Avstrije Franciji za dolgo dobo lat. Avstrijska vlada naj foii se popolnoma odpovedala vsem svojim aktivam pri »Kreditanstaltu« v korist inozemskim delničarjem, ki ne marajo ničesar izgubiti. Vlada naj bi plačala zavodu 1680 milijonov šilingov, razdeljeno na 40 let. Vlada maj bi izdala za 400 milijonov šilingov obligacij, ki bi se obrestovale iz 2.5 do 3 odst. letno in bi z amortizacijo vred dosegle 4 odstotke letno. To bi stalo državo ledno 16 milijonov šilingov. Nadalje naj bi vlada razpisala notranje posojiillo v znesku 300 milijonov šilingov, rs katerim bi plačala menice »Kreditanstalta« pri Narodni banlki, kar bi pomenilo nadainijo letno obremenitev 24 milijonov, tako dla bi država morala plačevati za sanacijo .»Kreditanstalta« letino 40 milijonov šilingov za dobo 40 let raznim Rot-schildom in drugim inozemskim kapitalistom, ki so premoženje »Kreditanstalta« zavozili. Poleg tega naj bi se vlada in Narodna banka vsem akcijam »Kreditanstalta« odpovedali. Inozemski kapitalisti ne bi smeli izgubiti niti pare, zato pa naj avstrijsko ljudstvo 40 let plačuje svoje krvavo prislužene groše.
za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige.	-=
trg :
Papirnica Ljudske tiskarne
Maribor, Slomškov trg St. 6.
Vojne hujskače v ječo
Poljski minister za zunanje posle, Za-leski, je Društvu narodov predložil zanimiv in velepomemben predlog za moralno razorožitev:
Kazenski zakoniki vseh držav naj vsebujejo določbe, po katerih se vsaka oseba, ki bi v tej ali oni obliki hujskala na vojno, kaznuje z ječo. To določilo so dosedaj uvedle samo tri države: Brazilija, Rumunija in Poljska. Kaznuje naj se tudi vsakdo, ki bi razširjal po časopisju napačne ali tendenciozne vesti, ki bi zamogle mednarodni položaj ali svetovni mir ogrožati. Da take vesti ne ostanejo brez ugovorov, morajo imeti inozemske vlade pravico, da jih korigirajo s popravki, ki se morajo brezpogojno objaviti. Da se preprečijo zlorabe, naj bi taki popravki inozemskih vlad pasirali najprej zunanje ministrstvo.
Kot nadaljnje sredstvo, da se prepreči časopisno hujskanje na vojno, predlaga poljska spomenica mednarodno disciplinarna razsodišče za žurnaliste. To razsodišče lahko žurnalistom, ki zagrešijo vojno hujskanje, prepove izvrševanje- njihovega poklica v vseh deželah. Nadalje predlaga spomenica ustanovitev mednarodnega dopisnega urada-I udi vsakoletne mednarodne novinarske konference lahko prispevajo k moralni razorožitvi.
Važen j e poljski predlog o vzgoji mladine v pacifističnem duhu. Učiteljem mora biti prepovedano vzbujati v mladini zaničevanje in škodoželjnost napram kaki sosedni deželi ali narodu. Učne knjige za zgodovino in zemljepis,ie se morajo revidirati. Pomen in važnost Društva narodov naj se' že v šoli poučuje. Na juridičnih fakultetah naj bodo predavanja o Društvu narodov obvezna. Gledališče, kino in radio morajo biti v službi mirovnega gibanja. Nemške in poljske radio-oddajne postaje so že sklenile tozadeven prijateljski dogovor.
Število prebivalstva na Poljskem.
Po zadnjem ljudskem štetju ima poljska država 32,120.020 prebivalcev. V desetih letih se je prebivalstvo pomnožilo za 4,493.302 oseb, to je za 18.2%, kar je jako mnogo.
Kriza francoskih gledališč. Vsa pariška gledališča in kinematografi so sklenili začasno zapreti svoja podjetja, da tako opo-zore vlado in javnost na težko finančno krizo, s katero se imajo boriti.
za smeh.
Vljudnost.
Šef spremlja mlado prijazno gospodično do vrat trgovine.
Saj ni treba:, se brani gospodična. »Tudi sama bi našla poti«
»Verjamem«, odvrne šef. »Toda veste, zadnji čas so pri nas precej pokradli!«
Izgovor.
Lačen sem, dajte mi kaj vbogajme! prosi berač.
Lačen si? Zakaj pa ne delaš? Potem bi ne bil lačen.
Poizkušal sem, gospod, ampak, če delam, sem še bolj lačen, ker nianj zaslužim.
MALA NAZNANILA.
zastonj
Vsi letni naročniki dobe
14 karatno originalno amerikansko
zloto nalivno peto
ali pa KUrschnerJev rotnl leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled„Radio“ weli“. Naroča se Admlnlstratton der „Radio-welt" Wien 1, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
Šolske torbice, aktovke, kovček!, preobleke za kovčeke, damske torbice, denarnice, pasovi itd. Istotako tudi poceni popravila v novo otvor-jeni torbami
JOSIP KARLO,
MARIBOR, Kopališka ulica štev. 2
(Scherbaumov paviljon).
Razno manufakturno blago, perilo, obltke za moSke In dečke, pletenino etc. priporoča po jako nizki ceni tvrdka
KARL JANČIČ
Maribor, Aleksandrova c. 11
roKavi
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9.
Šivalne stroje, gramofone, otroSke vozičke, kolesa
popravlja JUSTIN GUSTINČIČ,
mehanična delavnica, Maribor, Tattenbachova ulica 14.
Pletenine, Srffl. il?,!
Jenski in kosmetloil predmeti, po-trebiCIne za otroke, nogavice, ro-kavice, roZna dela In krojaške po> trebičlne.
FRANC SKOF,
ita 23.
VABILO
na
rednMetn^bžnn^
Stavbene, konzumne in gostilniške zadruge
»Delavski dom” v Trbovljah r.z.to.i.
kateri se vrši v nedeljo, dne 10. aprila 1932 ob pol 9. uri dopoldne v dvorani ..Delavskega doma“ v Trbovljah
DNEVNI RED
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora;
2. Poročilo načelstva in računa;
3. Poročilo nadzorstva;
4. Sklepanje o prebitku;
5. Volitev enega člana v načelstvo, treh v nadzorstvo in enega namestnika;
6. Razni predlogi in nasveti.
Na občnem zboru imajo pravico do glasovanja le oni člani s polno vplačanim deležem (§ 3 zadružnih pravil). Če ne pride ob določeni uri zadostno število članov na občni zbor, se vrši isti pol ure pozneje z istim dnevnim redom, ki je sklepčen ob vsaki udeležbi (§ 14, odstavek 3 zadružnih pravil). — Vsak član naj prinese s seboj svojo deležno knjižico. — NAČELSTVO«
1
V
Tiska:	Ljudska	tiskarna,	d.	d.	v	Marib*ru,	predstavitelj	Josip	Ošlak	v	Mariboru.	—	Za	konzorcij	izdaja	in	urejuje	Viktor	Eržen	v	Mariboru.