faffafo« pTscana v gotovln' Leto IX, 191 Qub(Jaiii, četrtek «9. avgusta ffiSl Cena 2 D«i k. 4. — Tek ton ftt ■•kaplal •• m vraža]*. »fprosveto^in politiko PodrnZnld: Maribor, Aleksandrova ftt tj — Celje, Aleksandrova ccata . i Rafin pri peStnen ček. zavodu: L)ob> lana ftt n.&M - Praha čislo Wien,Nr. tas^u ^^ J Poskus obnovitve londonskega pakta? Grozna verzija o vzrokih, zakaj je bila ratifikacija nettunskih konvencij tako nujna. - Nekateri velesrbski politiki bi se baje radi otresli Hrvatov in Slovencev, - Tajna pogajanja z Italijani? Beograd, 15. avgusta n. Naši politični krogi, kakor tudi inozemstvo, ne morejo razumeti, zakaj so baš sedaj tako forsirali nettunske konvencije, in to v okrnjeni Narodni skupščini brez Hrvatov in v najbolj kritični situaciji naše države. Znano je, da g. Marinko-vič ni smatral za primerno, da obvesti šefe strank o svoji nameri, da predloži konvencije Narodni skupščini. To nenavadno postopanje g. Marinkoviča je izzvalo svojčas krvave demonstracije na vseh straneh in te demonstracije so dale potem povod za one težke spore in so v Narodni skupščini poostrile situacijo, dokler ni nastopil tragični 20. junij Nato je sledilo prav zagonetno postopanje g. Marinkoviča. Za časa krize, ki je bila otvorjena 4. julija, je g. Ma-rinkovič agitiral zakulisno z vso silo proti razpustu Narodne skupščine in za delo v okrvavljeni Narodni skupščini navajajoč kot argument, da se morajo nettunske konvencije čimprej ratificirati. Medtem pa je vsakomur jasno, da bi bil ravno g. Marinkovič, ako so v resnici obstojali veliki mednarodni razlogi za ratifikacijo, moral vztrajati na takoišniem razpustu Narodne skupščine po 20. juniju, tako da b* že koncem avgusta mogli imeti novo skupščino, v kateri bi bili Hrvati in v kateri bi se mogle, ako bi baš bila državna potreba, ratificirati tudi nettunske konvencije. Ako bi za njihovo ratifikacijo govorili samo mednarodni razlogi, tedaj bi to postopanje bilo sigurno najboljše. Od resne, običajno dobro informirane strani je dobil danes vaš dopisnik informacije, ki morda lahko razrešijo zago-netko, zakaj so bile nettunske konvencije ratificirane. V koliko je ta grozna verzija točna, se seveda momentano še ne da prekontrolirati. zato vam jo javljam z vso rezervo. Moj izvestitelj mi je rekel: Nikaka tajnost ni, da so mnogi srbi-janski politiki, ki smatrajo, da je naša država prevelika in da je njena koncepcija zgrešena. Brez Hrvatov in Slovencev bi se bila dala ustanoviti Velika Srbija, ki se po mnenju teh politikov sigurno ne bi morala boriti s tolikimi notranjimi težavami. Taka država ne bi baje imela tudi ne onih mednarodnih sporov, zlasti pa ne bi obstojala taka napetost od strani Italije. Ti politiki so mnenja, da so predvsem Slovenci in Hrvati krivi, da Italijia stalno vznemirja Jugoslavijo, in očividno ne vidijo, da obstoja tiranski pakt, ki bi moral odpreti oči Srbijancem, da Mussoliniju ne gre samo za hrvatske !n slovenske kraje, temveč za dominacijo nad Balkanom. Verzija ozkosrčnih srbijanskih politikov napram jugoslovenski koncepciji naše države je postala očitna, zlasti po 20. juniju. Ti politiki so, kakor je znano, raje predlagali amputacijo Hrvatske in Slovenije, kakor da bi pristali na raz- pust Narodne skupščine. Da se zasigu-rajo za slučaj amputacije, poskušajo sedaj ti politiki pridobiti naklonjenost Italije. Nettunske konvencije naj bi bile Mussoliniju dokaz, da je Srbija pripravljena približati se Italiji in to celo v času največje borbe s Hrvati. Način, kako se je izvršila ratifikacija, je pač jasen dokaz, da jih nI ratificirala Jugoslavija, nego samo Srbija. V gotovih krogih obstoja načrt, naj na osnovi te ratifikacije merodajni čini-telji stopijo v stike z Italijo zaradi nadaljnjih dogovorov. Kot predmet diskusije z Italijo se postavlja vprašanje: Ali je Italija voljna pristati na to, da se sedaj v celoti izvrši znani londonski pakt iz leta 1915, glasom katerega naj južna Dalmacija z Boko Kotorsko pripade Srbiji, a gornjo Dalmacijo naj zasede Italija? Ti politiki govorijo, da bi mogel Beograd, ako Italija ua ta predlog pristane nato mirne duše izvesti amputacijo hrvatskih in slovenskih krajev. V slučaju pa, da Italija predloga ne sprejme, bi bili pač v Beogradu prisiljeni izpremeniti dosedanji svoj pravec v notranji politiki. Iskal bi se namreč izhod iz položaja z nekakšnim kompromisom s KDK. Sedaj razumete, zakaj so v Beogradu vodili zadnje čase tako trdogiavo in nepomirljivo notranjo politiko . . Hrvatski škofi obsojajo politiko dr. Korošca Svetozar Pribičevič pri zagrebškemu nadškofu dr. Bau-erju. - Konferenca voditeljev KDK. - Smešni beograj* ski računi z razpadom koalicije Zagreb, 15. avgusta, n. Danes je ime lo vodstvo KDK krajšo konferenco, na kateri je rešilo več tekočih zadev. Doktor Maček seji ni prisostvoval, ker je odsoten iz Zagreba. Tekom dopoldneva in popoldneva pa je imel g. Pribičevič razen tega razgovore z uglednimi nepolitičnimi činitelji javnega življenja o akciji, pri kateri bo sodeloval ves prečanski narod. Soglasnost, ki vlada med vodstvom KDK in med narodom, vedno bolj jača njene vrste in sistematično se skoraj samo od sebe organizira borba ne samo med narodom v politično-strankarskem smislu, marveč v celokupnem javnem življenju prečanskih krajev. Predstavniki KDK ne taje svojega zadovoljstva nad tem, da dobivajo povsod polno podporo pri svojem delu in je že danes več kot iasno. da je popolnoma zaman vse prizadevanje beograjskih političnih krogov, povzročiti zmedo v vrstah KDK. Po konferenci se je Pribičevič dalj časa razgovarjal z novinarji. Izjavil jim je med drugim: «Iz beograjskega tiska je razvidno, da polagajo beograjski politični krogi zadnje nade na to, da bi se pojavila v KDK taka nesoglasja, ki bi dovedla do razpada koalicije. Iz tega se vidi vsa brezidejnost teh krogov, ki računajo samo z drobnarijami. Ti ljudje so celo tako naivni, da računajo ne samo z razpadom KDK, marveč tudi z razcepom HSS. To je popolnoma izmu- čeno in naravnost nemogoče.* Tudi ostali člani vodstva KDK so novinarjem naglasih, da o kakih nesoglasjih ne le ni niti govora, marveč da vlada med njimi tolika enodušnost, da vzbujajo vse take verzije samo posmeh in pomilovanje. Veliko pozornost je vzbudil današnji Pribičevičev obisk pri zagrebškem nadškofu dr. Bauerju. Svetozar Pribičevič se je popoldne ob 5. v spremstvu posl. Košutiča odpeljal z avtomobilom v Brezovico, kjer prebiva poleti nadškof dr. Bauer. Temu posetu pripisujejo v vseh političnih krogih veliko važnost. Znano ie, da vlada ne samo med hrvatskim narodom, marveč tudi med hrvatsko narodno duhovščino, zlasti v visokem kle-ru silno ogorčenje zaradi nolitike doktorja Korošca in slovenskih klerikalcev, ki streljajo Hrvatom, odnosno prečanom v borbi za enakopravnost in pravico v hrbet. Dr. Korošec si sedaj preko ijub-Lianskega škofa dr. Jegliča prizadeva, da bi vpregel v svoj politični voz vso katoliško cerkev v državi. Proti temu pa so se najodločneje izjavili vsi visoki cerkveni dostojanstveniki, zlasti pa sarajevski nadškof dr. Šarič in senjskl škof dr. Marušič. V poučenih krogih se zatrjuje, da namerava proti tej nameri dr. Korošca odločno nastopiti tudi najvišji dostojanstvenik rimsko - katoliške cerkvi v naši državi, zagrebški nadškof dr. Anton Bauer. Za konvencije je glasovalo samo 87 poslancev Senzacijonalna ugotovitev zagrebškega „Jutarnjega" Lista". - Ratifikacija je tudi pravno neveljavna. - Zakaj nista glasovala hrvatska ministra Zagreb, 15. avgusta, r. Današnji «Ju-tamji list« poroča, da je bilo pri glasovanju o nettunskih konvencijah novzočih v Narodni skupščini vsega samo 87 poslancev. 2e tekom debate, v glavnem pa pred glasovanjem so korporativno odšli zemljoradnik] in Nemci, od muslimanov so bili navzoči le štirje, radikal-skj centrumaši in pašlčevci pa se seje sploh niso udeelžili. «Jutarnii list» ugotavlja, da je trditev vlade, da ie glasovalo za konvencije 158 poslancev, neresnična In da skupščina pri glasovanju eploh ni imela kvoruma. Ratifikacija nettunskih konvencij je potemtakem tudi s pravnega stališča neveljavna. Beograd, 14. avgusta, č. V vladnih vrstah je povzročilo precejšnje razburjenje dejstvo, da glasovanju v Narodni skupščini o ratifikaciji nettunskih kon- vencij nista prisostvovala hrvatska ministra demokrat dr. Andjelinovič in klerikalec Štefan Barič. Zaradi tega ie minister dr. Andjelinovič podal novinarjem naslednjo izjavo: Nisem prisostvoval ponedeljkovi seji Narodne skupščine, ker je bilo prvotno določeno, da se bo glasovanje vršilo v torek zjutraj. Zato ni treba iz moje odsotnosti izvaiati nobenih zaključkov, ker sem se v vladi popolnoma solidariziral z ostalimi ministri. Minister Štefan Barič je izjavil: #K meni so prišli prav te dni neki politični prijatelji, s katerimi sem se zadržal, ker sem računal, da bo glasovanje o nettun skih konvencijah v torek zjutraj. Zato so komentarji o moji odsotnosti pri glasovanju docela neutemeljeni. V vseh vprašanjih je vlada solidarna.« Vukičeviceva ofenziva proti glavnemu odboru Beograjski poslanci so se razšli na počitnice. - Priprave režimskih radikalov za juriš na glavni odbor Beograd, 15. avgusta, p. Zaradi od-gcditve Narodne skupščine so poslanci deloma že sinoči, deloma tekom današnjega dne odpotovali na svoje domove, odnosno v svoja volilna okrožja. Nocoj ob 18. do 20. je vlada imela sejo, na kateri je razpravljala baje samo o resornih zadevah. V političnih krogih se računa s tem, da bo že prihodnje dni nastopilo popolno politično zatišje, ker bo tudi večina ministrov zapustila Beograd. Situacija bo sedaj prenešena deloma na Bled, kamor je nocoj odpotoval kralj in kjer bo, kakor se pričakuje, prišlo do prav zanimivih avdijenc. Beograjski listi poskušajo zadnje dni izkoriščati izjave prvakov KDK. Iz njihove pisave je razvidno, da pričakujejo razkol v KDK. V Beogradu se zlasti povdarja to, da Pribičevič ne bo mogel soglašati z izjavami, ki jih je podal dr. Maček o bodoči ureditvi naše države. Edini važnejši in zanimivejši politični dogodek današnjega dne je bila konferenca, ki se je vršila na poziv bivšega ministrskega predsednika Vukičeviča v kabinetu ministra za vere Cvetkoviča hi ki so ji prisostvovali vsi uglednejši režimski radikali in vsi radikalski č'aiii vlade izvzemši ministra Andro Staniča fn dr. Nika Subotica. Na konferenci so razpravljali o reorganizaciji radikalske stranke in o vprašanjih, ki so s tem v zvezi. Režimski radikali bi radi izvedli reorganizacijo na tak način, da bi dobili 1 stranko popolnoma v svoje roke in izločili vpliv sedanjega glavnega odbora, ki je neizprosen nasprotnik Vukičeviča in niegove družbe. V to svrho bodo vukičevičevci poskušali pridobivati po-edine organizacije na svojo stran ter od spodaj naskočiti pozicije glavnega odbora. Iz vrst glavnega odbora izjavljajo na te vesti, da gre zopet enkrat za omiljeno Vukičevičevo idejo kako bi razbil radikalsko stranko in potem skupno z dr. Marinkovičem in dr. Korošcem osnoval tako zvano četrto stranko. Beograjske intrige Beograd. 15. avgusta, p. Nocojšnja že več dni sem prinaša «lična senzacijonalna , ki imajo prozoren namen ustvariti teren in razpoloženje za ostrejši nastop proti Hrvatom, odnosno proti KDK. Demokrati se najbolj boje akcije KDK, ker se zavedajo, da je njihova stranka v prečanskih krajih v popolnem razsulu. Zato zlasti demokrati najbolj for-siraio, naj vlada čim prej za nadaljnjo akcijo. Sedma obletnica smrti kralja Petra Beograd, 15. avgusta, p. Jutri se bo vršila v Beogradu spominska svečanost o priliki sedme obletnice smrti kralja Petra. Kralj odpotoval na Bled Beograd, 15. avgusta, p. Nocoj ob 6.10 je kralj v spremstvu maršala dvo^a Ace Pimi-trijeviea odpotoval na Bled, kjer bo ostal preko poletja na oddihu. Velik požar na gori sv. Mihaela Rim, 15. avgusta, s. Kakor poroča «Tri« buna», je na gori sv. Mihaela pri Gorici, za katero so se leta 1915. in 1916. vršili hus di boji, izbruhnil velik požar. Gasilske akcije so bile zelo otežkočene ker so pri« cele eksplodirati granate in druga muni« cija. Ministra na Radičevem pogrebu Zagreb, 15. avgusta. «Jutarnji list» ob= javlja izjavo :.ekega potnika, ki je prišel na pogreb Stjepana kadiča iz Siska, da sta se v resnici z istim vlakom vozila v Za» greb dva ministra, da sta si ogledala po« greb. Vozila se nista v posebnem vagonu, kakor običajno, temveč v navadnem vago>» nu I. razreda, v Zagrebu pa sta odšla s kolodvora pri stranskem izhodu. Uradno poročilo o žetvi v Sloveniji Beograd. 15. avgusta, p. Letošnja žetev v Sloveniji je glasom podatkov, ki jih ima poljedelsko ministrstvo, ugodna. Pšenica je obrodila dobro, ravno tako tudi rž in ječmen. Pač pa je ponekod, zlasti v severni okolici Ljubljane vladala del j časa velika suša, ki je uničila ali vsaj poškodovala pridelek krompirja in fižola. Stanje ostalih poljedelskih pridelkov je zadovoljivo. Letošnja letina bo v splošnem nekoliko boljša od lanske. Naš uvoz iz Avstrije Beograd, 15. avgusta p. V prvem četrtletju je »naSal naš uvoz iz Avstrije 318.5 milijonov dinanjev. Zakaj bo seja vodstva KDK v Ljubljani Posl. Večeslav Vilder o namerah in delu Kmečko-demokratske koalicije, ki zastopa vse prečanske kraje Ljubljana, 15. avgusta, kraj našega Prihodnjega sestanka. Mor- Nocoj je prispel v Ljubljano član vodstva KDK g. Večeslav Viiuer. Naš urednik ga je prosil, naj mu kaj pove o nadaljnji akciji in delu vodstva KDK, zia-sti z ozirom na prihodnji sestanek vodstva KDK v Ljubljani, ker bo slovensko javnost gotovo zanimalo, zakaj ie bila ravno Ljubljana določena kot kraj prihodnjega sestanka. Posl. Vilder je odgovoril: «Naš sklep, da se prihodnja seja vodstva KDK vrši 23. t. m. v Ljubljani, ni posledica kakega posebnega prevdarka ali razloga. Sklep odgovarja naš: široki idejni bazi, na kateri stoji KDK, ki združuje v svojem okvirju tako Slovence, kakor Srbe in Hrvate. Ljubljana ie ravno tako našs mesto, kakor Zagreb, enako kakor Split in Dubrovnik in toliko drugih mest v naši državi. To smo hoteli povdariti z določitvijo Ljubljane za Železnica Kočevje—Vrbovsko Karlova«, 15. avgusta, č. Ministrstvo ra promet je oddalo ljubljanski tvrdki Dukič in drug rekognosciranje terena za izdelavo podrobnega načrta železniške proge Kočev-je - Vrbovsko. Veliki župan primorsko-krajiške oblasti je izdal poziv na prebivalstvo, naj gre na roko nameščencem omenjene tvrdke, da bo delo čim lažje in" čim prej izvršeno. Nov nemški orjaški parnik Hamburg, 15. avgusta (be.) Danes j« bil splavljen veliki 46.000 tonski parnik »Evropa«, ki ga Je zgradil Bremenski Lloyd. Slavno sli ie prisostvoval tudi ameriški poslanik Schurman. Tudi Francija sledi Ameriki in Angliji Šangha), 15. avgusta (be.) Tukajšnji francoski generalni konzul je pričel z nankinško vlado pogajanja slede tešit1 v t taokinškega incidenta. Skeptični inozemski glasovi o ratifikaciji Rim, 15. avgusta s. »MessaggeTO« pozdravlja ratifikacijo nettunskih konvencij v jugoslovenskem parlamentu kot znak dobre volje, da bi se izboljšali odnošaji Jugoslavije do Italije. Vendar pa same besede začasnega zunanjega ministra ne bodo mogle spremeniti odnošajev med obema državama. Dosedaj so nettunske konvencije, ki jih je [talija že zdavnaj ratificirala, naletele na tako velike težkoče, da se ne more računati s tem, da bodo besedam sledila dejanja. Pariz, 15. avgusta g. Pariški jutranji listi pcvdarjajo pomen ratifikacije nettunskih konvencij, menijo pa, da ratifikacija na;brže ne bo izpremenila odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Mogoče se bodo sedaj notranje težkoče v Jugoslaviji še povečale. »Echo de Pariš« meni, da bo zlasti makedonsko vprašanje Evropo tudi še v bodoče vznemirjalo. Še le tedaj, ko bo dosežen sporazum in sodelovanje med Hrvatsko in Srbijo, se bo moglo zadovoljivo rešiti tudi makedonsko vprašanje. Velike demonstracije v Splitu Split, 15. avgusta č. Sinočne demonstracije proti nettunskim konvencijam so bile zelo burne. Udeležilo se jih je kakih 4 do 5 tisoč ljudi, večinoma delavci iz cementne tvornice in mornarji s trgovskih ladij. Policiji je prišlo na pomoč orožništvo, ki je nastopilo z nasajenimi bajoneti proti demonstrantom. nakar so se ti umaknili v predmestja. Na Trumbičevi obali so demonstranti pričeli obmetavati orožnike s kamenjem vendaT pa niso nikogar resneje ranili Demonstracije so trajale do 2. ponoči. Izvršenih je bilo okrog 150 aretacij. Mnogi aretirajte! so bili po zaslišanju takoj izpuščeni, okrog 80 pa jih je bilo še danes v zaporih, med njimi večinoma delavci. V času najfcumelših demonstracij ie prišel rr^no italijanski konzul iz neke italijanska liiiC i^cU cii*lL Ko so ga demonstranti da bo naša eksekutiva imela v bodoča svoje seje tudi v drugih mestih, v No-vem Sadu, Sarajevu itd. Ljubljana ie prišla prva na vrsto kot drugo največje mesto onega področja, kier obstoja KDK.» «Prva naloga našega vodstva bo sedaj ta, da razširi akcijski odbor, v katerega je bilo izvoljenih 27 narodnih' poslancev. To hočemo storiti na ta način, da bomo kooptirali približno 30 najuglednejših državljanov iz cele države. S tem bo akcijski odbor kompleten. Iz tega akcijskega odbora bomo konstituirali pet sekcij, tako da bo vsa akcija KDK postavljena na široko osnovo. Šele nato se bodo izbirala sredstva borbe v soglasju z razvojem politične situacije. Vse delo vodstva in akcijskega odbora na ta način ne bo negativne na/ rave, temveč strogo konstruktivno.* opazili, so smatrali to kot provokacijo tembolj, ker ie konzul na vzklike proti Mussoliniju in fašistom, pozval nekega policijskega uradnika, naj policija nastopi b"lj ostro proti demonstrantom. Prišlo je do ogorčenega prerekanja in prerivanja, vend. r pa S8 konzulu ni zgodilo ničesar. Tudi za nocoj se pripravljajo demonstracije in sicer ne samo v Splitu, ampak tudi v Solinu, Vranicu in Omišlju. Policija ja podvzela obširne ukrepe, da bi jih zadušila že v kali. Prekasno spoznanje zemljoradnikov Beograd, 15. avgusta p. Nocojšnje »Novosti« objavljajo daljše poročilo, v katerem dokazujejo, da mora biti edini program državne politike takojšnji razpust okrvavljene Narodne skupščine, razpis novih svobodnih volitev s primernimi garancijami ter temeljita reforma sedanjega sistema potom revizije ustave. »Novosti« ugotavljajo, da mora ta program prevzeti vsaka naša državna politika, ki hoče državi in narodu dobro in da v tem smislu gornje zahtev® niso zgolj last Hrvatov in KDK. List smatra. da je skrajni čas, da preneha izzivanje Hrvatov in prečanov in da se z mero-dajnega mesta uvede nov kurz. V političnih krogih, ki niso popolno slepi in gluho vdiniani hegemonističnemu režimu, v polni meri odobravajo to stališč« zemljoradnikov, ugotavljajo pa, da prihaja nekoliko post festum, ker so imeli zemlio-radniki po 20. juniju pač prilike dovoli, da svoje stališče na primeren način dokumentirajo, predvsem s tem, da se. ne vrnejo v okrvavljeno Narodno skupščino in na vsa zadnje še podprejo vlado z navidezno opozicijo in ii omogočijo na ta način sprejem nettunskih konvencij. Velika nesreča pri mlacvi Sremska Mitroviea, 15. avgusta. 6. Dne 14. t. m. popoldne je na Jasenovem poli« v bližini vasi Hrikovci eksplodiral parni kotel mlatilnega stroja. Pri tem sta bili dve osebi ubiti, 5 težko, 7 pa lahko ranjenih. Demarša Francije in Anglije zahteva aretacijo vseh voditeljev makedonskega odbora in priporoča bolgarski vladi, naj se sporazume z Jugoslavijo. - Važna izjava zunanjega ministra Burova Sofija, 15. avgusta d. V demarši, ki »ta jo izročila zunanjemu ministru Bu-rovu francoski in angleški poslanik, se izvaja, da je bila makedonska organizacija do sedaj tako močna, da ni mogla nobena vlada nastopiti proti njej brez posledic. Z ozirom na umor generala Proto-gerova in na razkol, ki je nastal po tem umoru, pa so se razmere v organizaciji zelo spremenile. Iz tega vzroka priporočajo velesile, naj se nastopi proti organizaciji z vsemi sredstvi državnih oblasti, preden se bo zopet oja-ena. Nota zahteva aretacijo vseh voditeljev. Na ta način bi organizacija postala neškodljiva. Ti voditelji so Ivan Mihajlov in člani osrednjega odbora ter pristaši Protogerova Šanganov in pop Hristov, dalje člani inozemskega zastopstva organizacije Tomalevski, Parličev in Baždarov. Dalje nasvetuje nota velesil, naj se bolgarska vlada sporazume z jugoslovensko glede obmejnih straž, da bi se preprečilo ilegalno prestopanje meje in onemogočilo vsako revolucionarno delovanje v Makedoniji. Ti koraki so v interesu miru In sporazuma na Balkanu potrebni, ker tvori'o pogoje za splošen mir. Kakor poročajo, je angleški poslanik Sperling, ko je izročil noto," nastopil precej ostro ter je opozoril Burova na to, da je Chamberlain pri pogajanjih o posojilu precej pritiskal na predsednika finančnega odbora Društva narodov in sicer na korist Bolgarije. Obstoji možnost, da bo Anglija v primeru odklonilnega stališča Bolgarije pri pogajanjih za posojilo pritiskala na City v nasprotnem smislu. Tudi francoski opravnik poslov Ely je opozarjal na usluge, ki jih ie Francija napravila Bolgariji pri pogajanjih za posojilo. Burov ie obema zastopnikoma odgovoril, da je vlada še Pred intervencijo velesil razpravljala o primernih ukrepih proti makedonski revolucionarni organizaciji. Ta korak velesil je povzročil veliko razburjenje, ker ga smatrajo za poskus kršiti suvereniteto Bolgariie. Zelo hvaležni so politični krog) Itali}'. da Se ni udeležila te demarše. Sklican ie bil ministrski svet. na katerega so bil! pozvani vsi ministri, ki so na dopustu. Izgledi za korak Anglije in Franciie so precej majhni, ker bi mogel oster nastop proti makedonski organizaciji izzvati državPansko voino. Vsekakor se nresoja položaj vlade zelo resno. Ni izključeno, da bo k^—V velesil povzročil padec Ljapčeve vlade. Fašistični detektivi v inozemstvu Napad z revolverjem na fašističnega detektiva v Belgiji. Fašistična kriminalna kamisija tudi v Franciji! B^iseli, 15. avgusta d. V Lieseu jc bil Italijanski policijski detektiv Cestare s streli iz revolverja težko ranjen'. Njegovo stanje je brezupno. SociiaMstični list »Peuple« objavlja razkritja o delovanju tega detektiva ter poroča, da je Cestare skupno s fašističnimi policijskimi uradniki, ki so bili odposlani v Belgijo, z vsemi sredstvi podkupovanja ln pretenj dosegel pri italijanskem emigrantu Del Vecchio, da je pri belgijskem državnem pravdniku denunciral Italijana Bottinija, da je povzročitelj milanskega atentata na italijanskega kralja. V resnici pa Del Vecchio ni nikoli denunciral Bottinija. Na podlagi tega krivičnega pričevanja Je italijanska vlada zahtevala "lžfočftsv Bottinija, ki Je sedaj v tu- kajšnjih zaporih. Del Vecchio je imel razgovor s Cestarem ter Je bil v Liegeu aretiran, ker je osumljen atentata na Cestarea. Kakor poročajo iz Pariza, je italijansko notranje ministrstvo dodelilo raznim italijanskim konzulatom v Franciji uradnike, ki opravljajo službo kot kriminalni komisarji. Ti uradniki, ki imajo naslov podkonzulov, so pa odvisni od notranjega ministrstva. V svoji službi imajo agente provokaterje, ki delujejo v Italijanskih in franooskih protifašističnih krogih. Ker delovanje teh inozemskih kriminalnih komisarjev v Franciji ni v skladu s suvereniteto države, je liga za človeške pravice vprašala vlado, ali odgovarjajo te vesti dejstvom Vsepovsod Hike nesreče Požar na parniku, — Nad 500 oseb utonilo, — Letalska nesreča v Romuniji Loatfoo, 15. svgnsta (lo.) Na norveškem par-nfcu A ti navore, Id Je vsi tiran v tukajšnji Inki, Je izbruhnil velik požar. Ker Je bil parnik naložen z veliko mtKvJmo gorljivih tvarm, Je bilo gašenje zelo otežkočeno, akoravno le sodelovalo pri gaženju nad 20 požarnih bramb. Genova, 15. avgusta (be.) Na nemškem par-siku »Erde« 1e nastai velik požar, ki so za pogasiti šeJe po velikem trudil. Materijalna škoda je iek> velika. Šaagba], 15. avgusta (be > Na reki Jangtse 6e |e potofuH kitajski parnik Suhsuituog. Utonilo je več stotin potnikov. flfankov. 15. avgusta (lo.) Pri katastrofi kitajskega painika »Šuhsutung« je utonilo po zadnjih „VoliIna akcija" bivšega grškega kralja Bukarešta, 15. avgusta, g. Dva delegata krščanske monarhistične stranke, ki se mu« dita že več dni v Bukarešti, hočeta doseči, da bi bivši grški kralj Jurij, ki je v Bu« karešti, z manifestom na narod, posegel v volilno borbo v Grčiji. Bivši kralj Jurij je aicer delegata zelo ljubeznivo sprejel, ven* dar pa na zahtevo delegatov ni pristal, ker noče vezati vprašanje kralja na volilno borbo. To vprašanje naj se reši z ljudskim glasovanjem, ki nc bo odvisno od volilne borbe ali pa s sklepom svobodno izvolje« nega parlamenta. Kralj Jurij tudi noče s svojo intervencijo povečati ostrost volilne borbe. V romunskih krogih menijo, da tu« di Romunija iz vzrokov korektnosti do Gr* čije ne bi mogla dopustiti kake akcije kra« tja Jurija na romunskem ozemlju. Turški zunanji minister v Budimpešti Budimpešta, 15. avgusta, g. Zunanji mi« nister Teutik Ruždi beg je v spremstvu svoje žene, svojega zastopnika Kemala Azi« ga bega, turškega poslanika na Dunaju in turškega opravnika poslov v Pragi dospel aemkaj. Na kolodvoru so ga pričakovali zunanji minister Valko, zastopnik ministr« skega predsednika, turški poslanik v Bu« dimpeŠti in madžarski poslanik v Angori. Ministrski predsednik grof Bethlen bo pre« kinil svoj dopust ter bo prišel za štiri dni v Budimpešto. Litva ni pristala na konferenco Kavno, 15. avgusta, d. Vlada je izročila poljskemu poslaništvu v Rigi svoj odgovor na poljski predlog, naj so vrši plenarna konferenca poljskih in litovskih delegatov 30. L m. v Ženevi. Poljski poslanik bo odgovor poslal v Varšavo. Kakor se izve, je Litva formalno odklonila poljski predlog, in sicer zaradi tega, ker zaradi kratkega Časa ne obstoja nobena možnost, da bi se dosegli pred zasedanjem Društva narodov praktični uspehi. Direktor dr. Zaunius Je izjavil, da > hotela Poljska napraviti iz teh pogajanj farso, v to pa se Litva ne more spuščati. poročilih nad 500 oseb. Newyork 15. avgusta (be.) Pri eksploziji v tvornici medicinskih aparatov v Hammondu je umrlo 12 oseb. Bukarešta, 15. avgusta s. Pri Coostanci le vojaško letalo pri pristajanju trčilo ob brzojavni drog. Pri tem je eksplodiral motor. Pilota, enega najboljših letalskih časrtnikov romunskega letalstva, so potegnili popolnoma zgorelega izpod letala. Madrid, 15. avgusta s. S noči Je na kraljevem posestvu E1 Tardo izbruhnil velik požar. Po šestorni gasilni akciji se Je posrečilo požar !o-kaHzirati. Človeških žrtev ni. Matertjehia škoda je zek> velika. Dalekosežnost angleško-francoskega sporazuma London, 15. avgusta, (lo.) V angleško« francoskem pomorskem sporazumu ni taj« nih klavzul. Vsebina sporazuma je bila v polnem obsegu sporočena interesiranim ve* Iesilam z namenom, da se zagotovi njih pristanek in čuje njih mnenje ter eventuel« ni predlogi. Ako bodo vse glavne pomor* ske velesile sprejele angleško*francoski po« morski sporazum bo ta tvoril dragoceno podlago za obnovo dela pripravljalnega od* bora za razorožitveno konferenco Zaradi komplicirane vsebine sporazuma, bo njego* va vsebina toliko časa ostala tajna, doki ler ne bo znano stališče interesiranih držav bo sporazuma. «T i m e s» pišejo, da bo ame* riški dTžavni tajnik Kellog, po podpisu protivojnega pakta v Parizu razpravljal s predsednikom Coolidgeom o angleško« francoskih predlogih, o katerih je sedaj ameriški državni urad dovoljno informi* ran. Washington, 15. avgusta, (be.) Državni tajnik Kellog odpotuje 18. avgusta v Pariz, kjer bo podpisal protivojni pakt. Revizija poljske ustave gotova stvar Varšava, 15. avgusta, g. Maršal Pilsudski se bo na svojem potovanju v Romunijo najprej ustavil na posestva senatorja Skupio-nievskega v Dealu, nakar bo odšel v kopališče Herkulesbad. V svrho priprav za to potovanje se mudi sedaj v Bukarešti šef njegovega vojaškega urada polkovnik Beck. Pred svojim odhodom bo imel Pilsudski več posvetovanj z ministrskim predsednikom Bartlom in z zunanjim ministrom 7,a-leskim. Po informacijah iz Aeurega vira, bo z ministrskim predsednikom razpravljal o izpremembi ustave, z zunanjim ministrom pa o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih, zlasti o odnošajih Poljske do sovjetske Rusije in do Litve. Kar se tiče izpremembe ustave, je sedaj gotovo, da bo vlada ' izdelala lastne načrte ter ne bo, kakor se je dosedaj trdilo, čakala na predloge nadstran-karskega bloka glede sodelovanja z vlado. Vsi načrti za izpremembo ustave bodo izgo-tovljeni do srede oktobra, ko se sestane parlament Slavnostni koncert na Bledu pod osebnim pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije se bo vršil v četrtek, dne 16. t m. ob pol 9, zvečer v dvorani Zdraviliškega doma. Sedemdesetletnica predsednika dr. Hainischa d Dunaj, 15. avgusta Danes Je praznoval predsednik av- ftrijske zvezne republike dr. Mihael Hainisch svoj 70. rojstni dan brez vsakega oficijelnega sijaja in sicer v svoji vili v Eichbergu pri Olognitzu. Državnega predsednika je posetil zvezni kancelar dr. Seipel, ki mu je izročil čestitke zvezne vlade, sicer pa se ie udeležila slavnosti izključno le tod-bina jubilanta. Časopisje priobčuje o priliki 701etni-ce predsednika obširne članke, v katerih jjoveličuje jubilantove zasluge na vodstvu avstrijske republike, kateri predseduje od ustanovitve do danes. Listi poveličujejo nadalje jubilantov pravi, človečanski demokratizem in njegovo delo na znanstvenem polju kot gospodarski veščalk, socijalni reformator, agrarni teoretik in praktični poljedelec. »Neue Freie Presse« priobčuje izjave vseh diplomatskih zastopnikov tujih držav na Dunaju, ki se izražajo zelo po-voijno o odnošajih Avstrije s sosednimi in drugimi državami. Upravnik poslov jugoslovenskega poslaništva dr. Gjuro Kolombatovič je izjavil, da je predsednik dr. Hainisch z izrednim taktom bistveno pripomogel, da se je Avstrija rešila iz težkih in zamotanih povojnih razmer in uredila svoje gospodarstvo. Jubilant je s svojo politiko dal lep vzgled plemenitega izpolnjevanja državniških dolžnosti. Poslanik je posebno povdaril dobre odnošaje med avstrijsko republiko in jugoslovensko državo. Češkoslovaški poslanik Hugon Vav-rečka spominja na prijateljske zveze jubilanta s predsednikom, s katerim je še v stari Avstriji tako v političnih kakor v socijalnih vprašanjih harmoni-ral. Bolgarski poslanik dr. St. Jančev se zahvaljuje jubilantu, ker je prevzel predsedstvo avstrijskega pomožnega odbora za žrtve velikega potresa v Bolgariji, kar je le posledica tradicionalnega prijateljstva med avstrijskim in bolgarskim narodom. Predsednik dr. Hainisch je bil rojen 15. avgusta 1858. v Aue pri Olognitzu na Nižjeavstrijskem, kjer je bil njegov oče vodja tamošnje predilnice. Njegova mati je bila energična pobornica za boljšo in temeljitejšo vzgojo ženske mladine. L. 1876. je dr. Hainisch dovršil na Dunaju gimnazijo in odšei ra lipsko univerzo, odkoder se je vrnil na Dunaj, kjer je bil 1. 1882. promoviran za doktorja prava. L. 1888. je bil pozvan v naučno ministrstvo. Dve leti pozneje je zapustil državno službo ter I se posvetil izključno znanstvenemu in sociialnemu delu. Med vojno je pridno pomagal v komisiji za socijalno delo. * Praga, 15. avgusta s. Predsednik republike je poslal avstrijskemu zveznemu predsedniku dr. Hainischu k njegovemu 70. rojstnemu dnevu naslednjo brzojavko: »K Vašemu rojstnemu dnevu najprisrčnejše čestitke Vam in Vaši državi. V starem prijateljstvu Ma-saryk.« Usoda polarnih raziskovalcev London, 15. avgusta, g. V lopi severo* zaoad o od Hudsonovega zaliva so našli trupla raziskovalca Hornbva in njegovih dveh nečakov, ki so pred dvema letoma odšli, da proučijo ozemlje zapadno od Hudsonovega zaliva. Od takrat so jih po« grešali. Preiskava je dognala, da so Horn« by in njegova nečaka umrli od gladu. Kodanj, 15. avgusta, g. Vodja ruske re« sevalne ekspedicije prof. Samojlovič je dospel v Oslo, kjer se bo udeležil med« narodnega kongresa zgodovinarjev. V raz« govoru z novinarji je prof. Samojlovič iz« javil, da se bodo poizvedovanja po Amund senu nadaljevala. Ekspedicija bo že pri« hodnji teden odpotovala s Spitzbergov. Šahovski turnir v Kissingenu Kissingen, 15. avgusta. Danes je bila od« igrana tretja runda mednarodnega šahov« skega turnirja. Spielmann je po hudi borbi izgubil napram Marshallu, Tartakover pa je zmagal na Euvvejem. Partije Capablan« ca*Rubinstein, Yates*Reti, Tarrasch*Mieses in BogoljubovsNiemcovič so se končale re« mis. — Po tretjem kolu so na vodstvu Bogoljubov, Capablanca, Marshall m Ru« binstein, ki imajo vsi po 2 točki, za njimi so Euwe, Niemcovič, Tarrasch 1 in pol, Tartakover 1 (1), Mieses, Rčti, Yate« 1, Spielmann pol (1). Lowenstein zastrupljen Paril, 15. avgusta d. Iz Boulogne-sur-Mer poročajo, da Je sodni zdravnik Paul iz Partea pri preiskavi droba bankirja L6wenstem« ugotovil, da ie bil Lfivenstein zastrupljen. Natančno poročilo o tem še ni bilo objavljeno. Iz Radiceve bolezni Zagreb, 15. avgusta, č. objavlja članek ge. Marije Radičeve. v katerem opisuje potek Radičeve bolezni ter omenja, da je imel med boleznijo neprestane halucinacije o nameravanih in poskušenih atentatih in da ga je to vedno znova vznemirjalo in » «iah&aio zdravje. Šport Zaključek plavalnega prvenstva Slovenije ASK Primorje prvak r plavanju hi waierpolu Včeraj so m na plavalnem prostoru LSK ob Ljubljanici a tremi vaterpolo tekmami saključila plavalna tekmovanja za prven« •tvo LPP. Tudi topo* je bilo zanimanje občinstva, zlasti za odločilno waterpolo tekmo med Primorje L in Ilirija I., zelo veliko. Čeprav se v vaterpolu dosežene točke itejejo k skupni klasifikaciji ter v če« rajSnje tekme , niso mogle več vplivati na končni placement, je bila tekma med Pri« morjem I. in Ilirija I. važna zaradi tega, ker si je zmagovalec pridobil pravico, da sme nastopiti v tekmovanju za državno prvenstvo v vaterpolu. Letošnje plavalno prvenstvo in prvenstvo v vaterpolu si je priboril s 445 točkami ASK Primorje. Včerajšnji rezultati v vaterpolu eo bili naslednji: Primorie I. : Primorje IT. 6 : 0 (2 : 0). Ilirija I. : Primorje TI. 3 : 0 (0 : 0), Primorje I. : Ilirija I. 4 : 0 (0 : 0). Moštvo LSK včeraj ni nastopilo ter je zaradi tega izgubilo tekme proti Ilirija I., Primorje I. in II. par forfait. Placement v waterpolu je naslednji: 1. Primorje I., 2. Ilirija I., 3. Primorje IT., 4. LSK, 5. Primorje III., 6. Ilirija II. Končno stanje v plavalnem prvenstvu z vaterpolom je naslednje: 1. Primorje 445 točk; 2. Iliri ia 381 točk; 3. LSK 62 točk. Izbirne tekme za se«tavo reprezentance LNP LNP je na včerajšnji praznik priredil na igrišču Primorja tri izbirne tekme za se* stavo nogometne reorezentance LNP, ki bo nastopila proti subotiški reprezentanci v boju za zlati pokal JNS. Tekme so trajale vsaka po 45 minut in so bili rezultati na* slednji: Primorje : Hermes 1:0 Moštvi sta si bili v splošnem precej ena« kovredni, vendar pa je bil Hermes po svoji navadi pred golom zelo neodločen, dočim je ravno odločnost primorjanskega napa* da dosegla zasluženo zmago. En Igralec Hermesa je bil zaradi ugovarjanja sodni* ku izključen. Ilirija : Slovan 3:1 Sigurna zmaga Ilirije. Na obeh straneh se je igralo precej ostro, vendarle v mejah fairnesse. Primorje : Ilirija 2:0 V finale sta prišla torej Ilirija ln Pri* morje. Zasluga za zmago Primorja gre v prvi \rsti krilski vrsti, Tri vsekakor zaslu* ži, da ho postavljen: v reprezentanco. Tu* di napad je bil zlasti pred golom boljši kot ilirijanski. Začetkoma je bila Ilirija v premoči, kljub temu je Primorje zabilo en gol. V drugi polovici igre pa je bilo Primorje močnejše. Prvi dve tekmi je dobro sodil g. Pevalek, finalno pa brezhibno g. Držaj. Mariborska teama A : B 6:4 (2:1) Tudi v Mariboru se je vršila izbirna tek« ma med dvema mariborskima moštvoma. Zmagal je team A s 6 : 4 (2 : 1). Gole so zabili Pavlin 3, Kirbiš 2, Hreščak, Konič, Klipstatter, Bertoncelj in Polak po enega. Včerajšnji nogomet na Dunaju. Tek« ma za srednjeevropski pokal. Admira : Slavija (Praga) 3 : 1 (1 : 0). Revanžna tek* ma se vrši prihodnjo nedeljo v Pragi. Pri* jateljski: Nicholson : \VAC 3:3 (2:2), Admira rez. : Amateure (Celovec) 3 : 2 (2 : 2). Plenarna odborov a seja SK Ilirije se vrši v petek 17. t. m. (ne v četrtek!) ob 20.30 v klubovem lokalu. Gg. načelnike sek« cij se naproša, da izdelajo predpisana po« ročila in predloge. — Tajnik. Nogomet v Trbovljah. SK Trbovlje je v nedeljo porazil SK Triglav iz Ljubljane s 7 : 0. Publika je bila pri tekmi zelo ne« disciplinirana. Službeno Iz LNP. Redna seja poslov« nega odbora se vrši v tekočem tednu radi praznika v četrtek, 16. t. m. ob 20. uri v kavarni «Evropa». — Tajnik. Znaki umetnika Pokojni dramski umetnik Nace Boršt« nik je pričel svojo karijero na cerkljan« skem diletantskem odru. Nekoč je igral vlogo pijanca tako izvrstno, da je preka« nil celo svojega tekmovalca, zares pijane« ga starega Tominčeta iz Cerkljan. Ker ta med igro ni hotel mirovati, so ga poslu« šalci hoteli iztirati iz dvorane. «Kaj, mene boste izganjali, ki nikomur nič nočem! Načeta dol' vrzite, glejte ga, ali ni bolj pijan, kakor jaz. Njega poženi« te! Ven pejd', Nace, pa ljudem dej mir!» so se hudovali Tominčetov oče. A nič ni pomagalo! Med strašnim krohotom so tek« meca pognali iz sobe, dočim se je Nace še dalje mučil na odru z nerodnimi dile« tanti. Neki igralec je pozabil zapustiti pozor« nico, Nace pa je imel nalogo, da ga vleče nazaj. Ker oni ni šel z odra, ga je Borštnik tiščal za kuliso, obenem ga je pa vlekel nazaj. Seveda je bilo to težko izvršiti, a z njemu prirojeno spretnostjo se je le po« prečila podvojena vloga. L diletanti je sploh križ. Neko gospo« dično je moral Nace direktno učiti stopi« eati. Naučil jo je tega tako dobro, da je med igro še za kulisami dalje cepetala, kar je Načeta tako zdražilo, da je med igranjem zavpil: «Zlodej tok' jenjaj, saj nisi več na odru!» ... Je res križ z ljudmi... Ko si je Borštnik nabral po svetu že ne« broj lavorik, je še vedno rad zahajal v Cer« kije. (Stanoval je pri meni.) Nekoč je kam« niški Koželj slikal na cerkljansko mrtvaš« nico csodni dan». Borštnik si je delo dalj časa ogledoval. Slučajno je zopet oprav« Ijal dimnikarske posle stari Tominče, ki je med tem že zvedel, zakaj da je bil Nace takrat na odru pijan. Ko Borštnik odide, vpraša slikar Tominčeta, kdo neki je ta gospod. Revež ni znal ime&Oati njegove« ga poklica, zato ga je kar opisal, češ: «Ta Ea po svetu komedije zbija...» Borštnik, i je te be'rde še zajel, se je na glas za« smejal in prijateljskih družbah prav rad sam t« dv teatralično razložil. Borštnik j- bil res umetnik, fin človek, jako družabtvi. Ko mu je nekoč neki go« sood * Cerkljah omenil, da se mu nič ne pozna, da bf bfl igralec, mu |e moja ima rekla, da je «tako dober igralec, da odo igralca skrije.® Na to oceno Je bil p ono« sen do svojega zadnjega dne. Bila mu je ljubša od vseh kritik. Mimo Borštnikove« fa rojstnega doma bo 19. avgusta cd) 3. url orakala ogromna povorka jugoslovenskih gasilcev k rojstnemu domu Franceta Bar« leta, ustanovitelja Jugoslovenske gasilske zveze, kjer se bo slovesno odkrila spomin« ska plošča, __L 1» Fašistično ubijanje nase inteligence Trst. 10. avgnsitia Na sestanku fašističnih zaupnikov hi krajevnih političnih tajnikov iz kraškega m notranjskega področja se Je podrobno razpravljalo o položaju v teh področjih. Ugotovil se ie napredek in določile so se smernice za nadaljnje delovanje. Prav posebna navodila je podal orovincijalni tajnik Co-bolli-Gigli za postopanje fašističnih strankinih organov v sežanskem področju z ozirom na dogodke zadnjih dni in dogodke, ki bd se v bodoče mogli pripetiti. »Cuječnost stranke se bo izvajala v še neprekidnejši in metodičnejši obliki, inteai-zificirani v, interesu samega drugorodnega prebivalstva, ki v ogromni večini kaže čustva vdanosti in zvestobe napram režimu.« Ta komunike je sicer navidezno zelo nedolžen in moglo bi se misliti, da za sklepi, ki so bili storjeni na sestanku, ne tiči nič posebnega, ali komentar, ki ga je komunikeju dodal »Piccolo« napoveduje ostre čase. »PlcooJo« pravi, da bo tržaško meščanstvo, še bolj pa kraško drugorodno prebivalstvo gotovo sprejelo ta komunike z največjim zadoščenjem, ker napoveduje za-tretje »zločinskega delovanja nekaterih pridaničev. trdovratno sovražnih redu, ki ga je ustvaril fašizem, in krepki afirmaciji italijanske nacijonalne misli, katero moti in ograia drugorodno prebivalstvo v njegovem mirnem delu in njegovi izvesti in zaupajoči disciplini.« Listi trdi, da so odtlej, kar so se nekateri mladi inteligenčniki, pripadajoči »ostankom prevratnega, protiitalijanskega slovan-stva«, drznili v Škocjanu oskruniti italijansko nacijonaino zastavo in na kar najtežji način žaliti kralja, režim in Mussolinija, sledila z majhnimi premori čisto metodično razna rokovnjaška hudodelstva, kakor požig štirih šol Ln otroških vrtcev, umor miličnika Cerkvenika in požig liktorskega gozda, ne da bi se navajala manjša taka dejanja, ki pa imajo vsa ororinacijonalno in protifašistično obeležje. Iz vsega tega se da z gotovostjo sklepati, da obstoji neke vrste zločinska družba, ki jo je nekdo, ki ima interes na tem. organiziral, jo vzdržuje denarno in ji daje potuho. da izvršuje zločine v politične namene. Ta družba ali tolpa, po vzorcu balkanskih komitov. Ima nalogo, da s svojimi rokovnjaštvi, naperjenimi proti režimskim institucijam, vznemirja drugorodno prebivalstvo in ga % grožnjami in terorjem odvrača od tega, da bi se brezpogojno oklenilo nove italijanske domovine in fašistične države. To tolpo po-•žigalcev in morilcev je treba izslediti in jo zatreti brez usmiljenja, izkoreniniti jo je treba z vsemi sredstvi, ki jih nudi zakon v obrambo države in državljanov, prav tako, kakor je fašistični režim znal zatrati sici-lijansko mafijo in sardinsko brigantstvo. NI je strogosti, ki bi bila prestroga proti tem zločincem, ki ogražajo red, kakor ga j« vzpostavil fašizem, in nacijonaino družbo, in postopati je treba proti njim še tem strožje, ker imajo njihova zločinska dejanja političen značaj in političen cilj ter pomenijo žalitev italijanske domovine.« List izvaja dalje, da je popolnoma prav, da fašizem kar najstrožje nadzira to področje. kajti »krivci morejo biti tudi med tistimi, katerih vsakdanje delo ne vzbuja suma in ne daje povoda za preiskave«, pa naj njihova sokrivda obstoji tudi v tem, da vedo za zločinsko delovanje pravih hudodelcev, pa ga zakrivajo, ker imajo koristi od tega. ali pa iz strahu. V interesu države in fašizma je, pa tudi v interesu dru-gorodnega prebivalstva, da se zatre ta zločinska zalega, ki dela sramoto vsemu področju s svojimi barbarstvi. To pomeni, da se bodo preganjanja naših ljudi še podvojila, potrojila in da hočejo popolnoma zatreti še zadnje ostanke naše narodne inteligence v Trstu in vsej tržaški pokrajini! . Gospodarstvo = Koliko žita mora Slovenija povpreCn« uvažati. Prof. Miloševič, šef statističnega oddelka kmetijskega ministrstva, je sestavfi statistiko o pasivnosti, odnosno aktivnosti posameznih oblasti glede žita. Med posameznimi pasivnimi oblastmi znaša povpreS-ni primanjkljaj žita na osebo, upoštevajoS višino lastnega pridelka: v dubrovniški oblasti 246.2 kg, v zetski 197.2 kg, v ljub-ljanski 196.5 kg, v užiški 192.7 kg, v moetar« ski 190.6 kg, v skopljanski 122.4 kg, v splitski 119.7 kg, v mariborski 133.3 kg itd. Slovenija mora torej po tej statistiki povprei« no uvažati na leto okrog 18.000 vagunot žita. Če računamo povprečno vrednost vagona 30.000 Din, tedaj znaša vrednost teh 18.000 vagonov, ki jih moramo uvažati, ogromno vsoto 540 milijonov Din. Čeprav ni dvoma, da je Slovenija glede žita močno pasivna, vendar se nam zdijo gornje številke, izračunane na podlagi statistike prof. Miloševiča, previsoke. K stvari se bomo ša povrnili. = Razočaranje Italije pri iskanja petre« leja v Albaniji. Na podlagi z Albanijo d ose« ženega sporazuma ima, kakor znano, Italija v Albaniji pravico iskati petrolej na območju, ki obsega 164.038 hektarjev. Za vrtanje petrolejskih vrelcev je pred tremi leti italijanska vlada določila prvi kredit v višini 30 milijonov lir (okrog 90 milijonov Din). Dosedaj so vrtali na desetih različnih mestih ter so dosegli globine 1266 metrov. Ia uradnih poročil je razvidno, da dosedanji rezultati nikakor niso ugodni. Edino v coni pri Penkovi obstojajo baje možnosti, da bodo prišli do petroleja, toda uspeh je tudi tu dvomljiv. Ker je prvotni kredit v višini 80 milijonov lir porabljen, bo vlada najbrž dala nov kredit od 20 milijonov lir. Visoko število konkurzov v Italiji. Pe pravkar objavljeni statistiki se je povprečno mesečno število konkurzov v Italiji 1 prvem polletju tek. leta dvignilo" na 1113. napram 944 v prvem polletju 1927. in 715 v prvem polletju 1926. V marcu tekočega! leta je bilo objavljenih 1258 konkurzov, kar pomeni največje v povojni dobi registrirana število. Domače vesti • Osebne vesti s poŠte. Strokovne Izpite za uradnike III. kategorije so napravili pri ravnateljstvu: Anka Hudales, Mira Kle-menčič, Vlada Mikuž, Hedvika Ebber, Angela Karnovšek, Krista Raznožnik, Vlado Beer, Anton Schweiger, Ljudmila Bajec, Kristina MirtiC, Ida Jelovšek. Ljudmila Schweiger, Slava Juh, Danica Serajnik, Evgen Cuderman, Alojzij Urbančič, Marta Burger in Ivan Tratnik. Za vodstvo pogodbenih pošt so napravili izpit: Stana Prah, Pavla Rabič, Franda Vučak, Ferdo Kofol, Tinca Prežel j, Marija lic. Angela Grašič, Franja Novak in Katarina Hedjed • Novi državljanski zakon. Kakor javljajo iz notranjega ministrstva se posebna komisija bavi sedaj s sestavo pravilnika o izvrševanju državljanskega zakona, ki ga je nedavno odobrila Narodna skupščina. Ta zakon bo v kratkem objavljen v »Službenih Ncvinah«, istočasno pa tudi pravilnik o izvrševanju tega zakona. • Občinske volitve v Splitu. Na predlog velikega župana so v Splitu razpisane nove volitve za mestni občinski svet. Volitve se bodo vršile 18. novembra. • Minister Cvetkovič ie nabiral prispevke za »Jedlnstvo«. Informacijo zagrebških »No vosti«, da je Dragiša Cvetkovič, minister ver, nabiral v radikalskem poslanskem klubu prispevke za Ristovičevo »Jedinstvo« ln da je na nabiralni poli bil vpisan tudi dr. Vlada Andrič, minister poljedelstva in vod, s prispevkom 1000 Din, je minister Cvetko-kovič, formalno demantiral, istotako tudi dr Andrič. »V položaju smo — Izjavljajo »Novosti«. — da na tak njihov demanti izjavimo, da so naše informacije popolnoma točne in da vztrajamo pri naši trditvi, da Je Dragiša Cvetkovič v radikalskem klubu nosil nabiralno polo, šel od poslanca do poslanca in zahteval prispevek za »Jedinstvo« in se celo prepiral z onimi, ki takih prispevkov niso hoteli dati. Čudimo se drznosti Dragiše Cvetkoviča, da si upa te noto-ričnl faktura demantirati, in ga poživljamo, da proti našemu listu vloži tožbo za vse trditve, zlasti tudi to, da se je na nabiralni poli nahajalo tudi Jme dr. Vlade Andriča s 1000 dinarji. Dr. Vlado Andriča poživljamo, da svoj demanti, da ni podpisal nabiralne pole Cvetkovičeve, pojasni in obračuna s Cvetkovičem, ki ga je zapisal v polo s prispevkom 1000 Din. • Gradba pravoslavne cerkve v Splitu. V Splitu bodo v kratkem pričeli z gradbo pravoslavne cerkve Med mestno občino in gradbenim odborom se vodijo pogajanja za odstop primernega stavbišča za projektirano novo cerkev. • Smrtna kosa. V visoki starosti 93 let Je preminula včeraj po kratkem trpljenju v Ljubljani ga. Viktorija Harhgova, roj. Blažičeva. Pogreb bo v petek 17. t m. ob pol 3. popoldne. Po kratkem mučnem trpljenju je umrla v deželni bolnici ga. Marija Zanoškarjeva, soproga mizarskega jx>-močnika. Pogreb bo v petek 17. t. m. ob pol 6. i>opoldne. — Pokojnicama blag spomin, žalujočim naše sožalje! • Inozemskim nemškim rentnlkOm In upokojencem v vednost; Oni upokojenci in retrmiki iz Nemčije, ki so svoj čas predložili svoje dokumente okrožnemu tajništvu SDS v Laškem, se obveščajo, da jih je podpisana organizacija prijavila dne 13. t. m. s potrebnimi podatki kr. rudarskemu glavarstvu v Ljubljani One pa, ki so jim bili dokumenti od našega konzula v Dus-seldorfu vrnjeni, ter one, katerim so se dokumenti iz tajništva vrnili, smo prijavili samo imenoma (ker nismo imeli podatkov) tn naj zaradi tega čim prej, najkasneje do 20. t. m. javijo rudarskemu glavarstvu v Ljubljani naslednje podatke: ime upokojenca, sedanje bivališče, Ime rudnika, pri katerem je bil zaposlen, čas zaposlenosti, nosilca zavarovanja (Bratovska skladnica), delanezmožnost v odstotkih, a pod opombo naj se navede znesek določene rente, odn pokojnine in številka tozadevnega odloka bratovske skladnice. Sreska organizacija SDS, Laško. • Treznostna predavanja. Društvo za gojitev treznosti Je priredilo v zadnjih mesecih 53 treznostnih predavanj, katerih se Je udeležilo do 30.000 ljudi. Razen tega je or-pomagalo organizirati 3 higijenske razstave: v Murski Soboti. Dolnji Lendavi in Ljutomeru. ki so nad vse dobro uspele. Društvo stoji na stališču absolutne zdržnosti opojnih pijač za mladino, odrasle pa hoče pridobiti ln vzgojiti resnično zmernost. Podobna društva se bodo ustanovila še v tem letu na sedežih vseh okrajnih glavarjev v mariborski oblasti in v okrajih Laško in Brežice teT bodo tvorila posebno Treznost-no zvezo. Ker je društvo dobrodelno in nepolitično ter stoji na stališču treznosti je upad, da bodo sestanki za ustanovitev društev dobro uspeli. Pripravljalni sestanki se bodo vršili: 17. t. m. v Mariboru v Narodnem domu za okraj Maribor desni ln levi fareg; 20. t. m. v Prevaljah, 21. t. m. v Slo-venjgradcu, 23. t. m. v Slovenskih Konjicah, 27 t. m. v Brežicah, 38, t. m. v Celju, 29. t. m. v Šmarju. Začetek sestanka bo vselej ob 20. uri. Vljudno prosimo, da se povabilu odzovejo vsi uradi, zastopniki učiteljeva, društev in posameznih stanov. V ostalih okrajih mariborske oblasti se bodo društva ustanovila v septembru in oktobru. Vsi ki bodo dobili te dni vabila za ustanovitev društva, so vljudno naprošeni, naj po-skrbe, da bo pri treznostnem sestanku obilna udeležba. • Organizacijsko gibanje. »Dobrota«, ob-smrtno podporno društvo poštnih nameščencev, naznanja svojim članom, da Je v 2. četrtletju tekočega leta pristopilo 103 rednih In 31 Izrednih članov, skupaj 134 članov. Izstopili so v tietn času 3 člani, 2 od teh sta umrla, 1 član pa je bil Izključen oo a 7 pravil Dne 31. Junija 1928 Je Štelo društvo 2302 redn^ člana ln 321 izrednih x'anov, skupaj 2623. — Umrli so: fvan Sdoišek v Mariboru ln Andrej (Drevenšek v £tuju. Njih preostalim je izplačalo društvo po 5000 Din podpore. — S 1. julijem t. 1. je društvo zaključilo sprejemanje nad 45 let starih članov v skupino B. V to skupino se je vpisalo čez 1150 članov. Obsmrtna podpora iz te skupine znaša že sedaj 5750 Din, skupaj s podporo iz skupine A pa 10.750 Din. Vse tako kaže, da naraste število članov v skupini B najmanj na 1500. V tem primeru bo znašala skupna podpora iz obeh skupin 12.500 Din Prvo podporo iz skupine A in B v znesku 10.500 Din je izplačalo društvo dne 5 julija uslužbencu D Ocepku v Mariboru po smrti njegove soproge, ki je bila članica »Dobrote« od 1. julija 1925. NOGAVICE hupi v Tovarniški zalogi nogavic in pletenin Ljubljana. Miklošičeva eesta št 14 nasproti hotela IJnion. 17fi-a * Prostovoljno gasilno In reševalno društvo v Cerkljah pri Kranju naznanja vsem udeležencem slavnosti odkritja spominske plošče tov. g. Barletu, da bo v nedeljo avto-zveza v Cerklje: iz Kranja (13 km) od vlaka ob 12.38; iz Kamnika (15 km) pa od vlaka 9,14. Nazaj bo zveza z vlaki, ki odhajajo iz Kranja ob 20.30 in 21.48 iz Kamnika pa ob 20.07. One pa, ki se žele peljati direktno iz LJubljane (30 km) z avtobusi, prosi društvo, naj sporoče to takoj na gornji naslov. a Ljubljančan Fran Avgustinčič smrtno ponesrečil. V noči od ponedeljka na torek j? v Zagrebu, Ulica Račkega št. 3, padel skozi okno Fran Avgustinčič, 29 let star, čevljarski pomočnik iz Ljubljane. Nezavestnega so Avgustinčiča prepeljali v Za-kladno bolnico, kjer mu je zdravnik nudil pomoč, ki pa Je ostala brez uspeha. Avgustinčič je kmalu podlegel poškodbi. Telo se lepša, koža pos'ane enakomerno zagorela, 1'šaj in izpuščaji izginejo, ano se pri solnčenin mažete z original alm NIGEROL oijem za solnčenje in masažo, ki se dobiva v vseh lekarnah 'n drogerijah Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5 • Sodni svetnik kaznovan zaradi ekscesa. V ponedeljek ponoči se Je v Zagrebu dogodil eksces, ki bi bil lahko imel težke posledice. Mijo Kovačič, sodni svetnik iz Tuzle, je v pijanosti v gostilni Rednjanec vzklikal »Živela Velika Srbija!« »Zivio Puniša Račič!« kar je revoltiralo navzoče goste, ki so ga vrgli iz gostilne. Tudi na ulici ie došlo do spopada, ker je Kovačič še vedno vzklikal Veliki Srbiji in Punišu Račiču Pasanti so ga pretepli in izročili policiji, ki ga je spravila v policijski zapor. Zaradi ekscesa le bil Kovačič obsojen na globo 500 Din. Mati in dete sljeta radosti, ker je mesto odvratnega ribjega olja okusni «JEMALT» prava rešitev. Jemlje se s slastjo tudi poleti. • Tragična smrt mlade žene. V Novem Sadu je izvršila samomor soproga Špire Ko vačiča, upravnika sarajevske glavne carinarnice. Pred kratkim je bila odpotovala na Reko, potem je šla v Novi Sad in se ni hotela vrniti k svojemu možu. V ponedeljek zjutraj so jo našli mrtvo v njenem stanovanju. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je kmalu nato umrla. Zapustila je dve pismi eno za policijo, v katerem prosi, naj je ne poskušalo rešiti, drugo pa za profesorja Marka Le-majiča v Šibeniku. • Neznan samomorilec. Dne 4. julija so našli na železniški progi Zlobin-Plase razmesarjeno truplo neznanega moškega, starega približno 35 let. Identiteta mrtveca se doslej še ni mogla ugotoviti. Pri neznancu so našli pismo, pisano v slovenskem jeziku ter sliko mlade ženske. Fotografija je iz Amerike. • Padla v hudournik ln od strahu porodila. V selu Jasenici se je pretekli ponedeljek pripetil nenavaden dogodek. Seljakinja Lu-ca Čarapina je zagazila v vodo in jo je hudournik potegnil v globočino. Ker ie bila v blagoslovljenem stanju, je od strahu v vodi porodila. Seljaki so ji prihiteli na pomoč in ;o rešili. Dete je čez par ur umrlo, mati pa je ostala pri življenju. Za solnčenje najboljša So lan creme" v tubah. Dobi se v drogeriji A. Kane sinova, židovska ul. • v smrt, kjer Je izgubila pravdo- V Perastu v Boki Kotorski se je ustrelil tamkajšnji trgovec Ante Balaban, ker je izgubil pravdo z nekim trgovcem, o kateri je bil bil mnenja, da je od njenega izida odvisna njegova eksistenca. • Borba lovca s podivjanim volkom. V Hercegovini so se pojavili besni volkovi, kojih podivjanost pripisujejo veliki letošnji vročini. Tako je te dni napadel neki volk čredo ovac in jih začel trgati z veliko bes-nostjo. Pastirji so skušali volka pregnati, a besni volk je napade! tudi pastirje. Na srečo je bil v bližini lovec, ki Je volka ob-strelil. Volk Je napadel tudi lovca, ki Je pa nagloma oddal nanj tri strele, tako da je besna zverina mrtva obležala. ITO — zobna pasta najboljša! • Tovarna Jos. Reicb sprejema mehko to škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev • Pri želodčnih težkočah, slabem teku, tresenju v udih doseže uporaba naravne grenčice »Franz-Josef« pri vsaki starosti in spolu hipno oživljenje prebavljalnlh organov. Zdravniška poročila s tropičnih dežela hvalijo vodo »Franz-Josef« kot izborno sredstvo proti griži kakor tudi želodčnim boleznim. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah la Spcccrijskifc trgovinah. Popolnoma novo! — Prvič v Ljubljani! Prva burja v zakonu Prekrasna slika dveh mladoporočencev. — V glavni vlogi NORMA TALMADGE Predstave ob 4„ % 8. in V\ 10. Znižane letne cene! » KINO IDEAL. * Duh časa je prinesel, da za pranje dandanes ni treba rabiti nič drugega nego Radion. Tehniške visoke šole so pregledale R?dion in dognale, da je popolnoma neškodljiv perilu in da je dovolj, da je perilo pol ure kuhano v raztopini Radiona pa bo docela čisto. Iz Ui?M?a?!e u— Ljudski kino (Mat'ca) bo predvajal še danes velefilm »Variete« V glavnih vlogah Emil Jannings in L.va de Putti. Po ogromnem uspehu v velefilmu »Variete* je dobil slavni Emil Jannings an^ažma v Ameriki z mesečno plačo pol milijona dinarjev. Oglejte si danes film »Variete« in videli boste da iih zasluži. Predstave ob 4„ pol 8. in 9. uri. u— Policijske prijave. Poslovanje policije ie bilo včeraj v znamenju aretacij raznih brezposelnežev, ki se zbirajo okrog cirkuškega šotora: tamkaj v Tivoliju prenočuje namreč pod milim nebom sleherno noč večje število liudi oboiega spola, ki hrepene za nameščeniem v cirkusu. Pred-snočnjim so stražniki orijeli zopet več mladih fantov to pot Slovencev, Ljubljančanov in podeželanov. ki so hoteli s cirkuško družino odpotovati v inozemstvo. — Neprijetne trenotke ie doživela ponoči neka Marija M., ki sta io napadla dva m^ška. a sta na njene klice na pomoč zbežala v temo. — V ostalem so bili prijavljeni naslednji dogodki: 4 prestopki kallenja nočnega miru. 2 prestopki prekoračenja policijske ure. 5 prestopkov avtomobilskih predpisov in 14 prestoukov cestnega policijskega reda u— Najdeni deli koles Uradnik tobačne tovarne Srečko Viziak ie prijavil, da ie našel predvčerajšnjim za tovarniškim obzidjem dvoje koles brez gumijevih obročev ter še par drugih kosov, pripadajočih kolesu. Viziak ie najdene dele izročil policiji, ki domneva da ie spravljal v kot za obzidjem svoje ukradene predmete neki znan tat. u— Vlom v tiskarno. Predsnočnjim ponoči ie bil izvršen v tiskarno »Slovenija« v Wo!fovi ulici drzen vlom. Neznani storilec se ie pojavil za vodo. kier ie utrl šipo, odprl notranji zapah in nato zlezel v pisarniške prostore. Preiskal ie vse sobe. kjer pa ni našel ničesar posebnega, zaradi česar se ie končno odločil za 400 Din vreden numerator. ki ga ie videl na mizi, ter ga ie vzel s seboj. Tatvina ie bila že naslednjega dne prijavljena oblastvu ter so detektivi na sledu dolgoprstniku. u— Mehanik — avanturist. V včerajšnji številki smo poročali o drznem tatu in premetenem mehaniku Martinu Rotarju s Posavja. ki je krade! iz lokalov tvrdke Viktorja Bohinca kar na debelo. Rotar je imel doma popolnoma urejeno mehanično delavnico in se ie peča! tudi s tatvinami in predelavo koles. Imel oa ie premetenec tudi pomočnike in sta bila včeraj zjutraj v zvezi z njegovo afero aretirana še dva fanta. u— Drzna tatvina kolesa. Kolesarski tatovi so posta'i poslednji čas neverjetno predrzni Tak drzen »koiesar« se je pojavil včeraj ponoči v hiši št. 4. na Markso-vem trgu Vtihn*;ipil se je celo v I. nadstropje in ne da bi ga kdo opazil, ukradel z mostovža Dred stanovanjem uradniku Maksu Jeanu 1700 Din vredno kolo. Storilec je bržkone prof^sijonalec, ki je imel pri sebi vitrihe. h Maribora a— Pomanjkanje šolskih prostorov. V Mariboru primanjkuje meščanskih kakor tudi ljudsko=šolskib učnih prostorov. Za» radi pomanjkanja je najbolj prizadeto Magdalensko predmestje. Dekliška šola ima svoje razrede raztresene po vsem me* stu. To otežuje pouk Otroci ene rodbine se porazgubljajo po mestu in se zaradi te* ga le težko nadzorujejo. Bilo bi p<>trebno, da se vprašanje nove šole za peti okraj resno in nujno vzame v pretres. a— Vpisovanje v prvi letnik na drugem moškem učiteljišču v Mariboru se bo vr» šilo še 1. septembra t. 1. dopoldne v rav« nateljevi pisarni v zavodu. Sprejemni izpis ti za one prijavljence, ki imajo v glavnih predmetih predloženega zadnjega šolskega izpričevala manjši kakor dober red, se bo» do pi. vršili 3. sep*jmbra. a— Ciganska nadloga. Nekdaj se cigani sploh niso smeli nikjer utaboriti, ker jih je vsaka orožniška postaja takoj izgnala iz svojega okoliša. Zdaj pa imamo večkrat ciganske tabore in kjerkoli se ti pojavijo se prebivalstvo pritožuje zaradi drznih tat« vin in škode na njivah in vrtovih. Maribor« ska policija je sedaj zaprla zaradi tatvin nekega starejšega cigana, spadajočega k družini, ki je taborila še do nedavnega v Skorah blizu Hoč. V času tega ciganskega tabora so se okrog Hoč in Hotinje vasi dogijale predrzne tatvine svinj. Tatov, se» veda, niso izsledili in tudi cigani, ki so ga zaprli, se ne bo dala dokazati soudeležba. r iirtfMM > Najboljše, najtrajnejše, zato 13 „ Vsi me imajo radi pravi razumna Mica. „Moški so pazljivi in mi prinašajo darove, toda eden me je ugodno iznena-dil, ker prakfičn.o misli: Prinesel mi je RADION!" Varuje perilo! Kdo je našim Sokolom ugrabi! prvenstvo na Olimpijadi? Nekaj zanimivih podatkov hrvatskega športnega poročevalca o briljantnem nastopu naše sokolske vrste in o pristranosti sodnikov Časten in velik uspeh je dosegla naša sokolska vrsta na amsterdamski olimpijadi. A vendar v vsem svojem zadoščenju ne smemo mirno preko krivic, ki so nam bile storjene pred tem svetovnim forumom. Preden pa se spuščamo v podrobno obravnavo dogodkov na olimpijadi. naj v naslednjem podamo vsej naši iavnosti v presojo naslednje poročilo športnega poročevalca zagrebških cNovo?ti»: — Malo nas je bilo Jugoslovenov v Stadionu, ko se je ponosno in svečano dvigala na zmagovalno mesto velika zastava naše nemirne in nesrečne, a zato mile in svete domovine. Vsi smo nestrpno in z neprita-jenim ponosom pričakovali trenutek, da megafon javi prve rezultate telovadnega tekmovanja. A ko smo na najvišjem mestu na častnem jamboru videli našo lepo zastavo, ko smo ganjeni poslušali te zvoke naše himne, tedaj smo s hvaležnostjo občutili, da fionos, iskreno in globoko ganotje, to jto-membno in važno afirmacijo našega naroda in naše kulture na tem tekmovanju narodov, plemen in kontinentov, da vsfe to z zahvalo dolgujemo našemu Sokolstvu. * Izmed vseh jugoslovenskih tekmovalcev na letošnji olimpijadi so edini Sokoli znali dvigniti svoj in naš prapor na častno mesto. To pa po težki nepopustljivi naporni in često — indirektni borbi. Vendar so uspehi naše telovadne vrste na tej olimpijadi daleko boljši in pomembnejši, kakor v Parizu in. iskreno priznamo, boljši od onih, ki smo jih pričakovali. Dopisnik nato opisuje prvi nastop na krogih in na konju ter zaključuje: Prvi dan je končal za nas povoljno. Stanje je bilo po točkah: Švica 844.25. Češkoslovaška 821, Jugoslavija 816.25. Italija 804. Francija 792.25, USA 742.50, Finska 711.50, Luksemburg 644, Holandska 638.25. Madžarska 596.75 in Velika Britanija 579.75. Mi smo se torej takoj postavili med prve. Predvsem tudi pred Italijane, ki so na zadnji olimpijadi v Parizu bili zmagovalci, in pred Francoze, ki so sicer na krogih in konju vedno zelo močni. Ostale države so ostale daleč za nami. V placementu posameznikov smo zabeležili prvi uspeh: Leon Štukelj je postal prvak na krogih. Od 60 dosegljivih točk jih je dosegel 57.75, drugi je bil Vacha s 57 50 in tretji LSfler s 56.50, oba ČSR. Torej absolutno sokolska in slovanska zmaga. Tem pomembnejša, ker so v Parizu odnesli prvenstvo na krogih Italijani in ga jim je zdaj naš štukelj odvzel. — Na konju z ročaji je Štukelj' imel nenavadno smolo. Pri predpisani vaji je 8 slučajno pogreško izgubil šest točk, ki so v končnem placementu bile odločilne. Iu sta prvih dvoje mest odnesla Švicarja HSnggi in Miez, tretje pa Finec Savelainen. Drugi dan se je vršilo tekmovanje na bradlji in drogu. Tu pa se nam je zoper-stavil najopasnejši in najmočnejši nasprotnik — žirija ... Na drogu so naše sodili: Švicar, Anglež in Italijan. Dasi je drog orodje, kar nam priznavajo vsi, smo vendar dosegli malo točk. A Primožič in Štukelj sta bila nedosegljiva! Torej razen dobrih, tokrat celo zelo dobrih nasprotnikov smo imeli tudi — ne ravno take sodnike! Po tekmovanju drugega dne j1e bilo stane naslednje: Švicarska je vodila 8 1702, Češkoslovaška 1662.25, Jugoslavija 1593.25, Italija 1584.50. Francija 1498.25, Finska 1492.50, Amerika 1476.50, Luksemburg 1270.05, Holandska 1241.50, Madžarska 1159.50, a poslednja Velika Britanija 8 1124 točkami Med posamezniki na drogu je bil prvi Švicar Miez, drugi Italijan Nevi. Ni8 čudnega, saj sta imela svoja sodnika! Na bradlji je bil prvak Čeboslovak Vacha • 56.50, drugi pa naš Tošo Primožič s 55.50. Ko sta štukelj in Primožič na drogu izvršila svojo vajo, je ves Stadion silno navdušeno ploskal in ju aklamiral, a ostali tekmovalci so našim čestitali na krasni izvedbi. In vendar! . . . Tretji, odločilni dan, so se mahinacij.e nekaterih članov žirije pokazale najočitneje, •številni protesti so pokvarili viteški in ab-' solutno gentlemanski duh, ki sicer vlada pri telovadnih tekmovanjih. Protestirali so Italijani, Švicarji in Čehoslovaki — a vodstvo naše vrste, čeprav težko prizadeto t neumestno strogostjo sodnikov, ni protestiralo. ker ni maralo kvariti vtisa in visokega dekora olimpijskih tekmovanj. Tekmovalo se je v skokih preko konja v širino in vzdolž in vsaka vrsta je izvedla svojo prosto vajo. Številni gledalci, vsi prisotni tekmovalci in strokovnjaki, so skrajno navdušeno z gromovitim aplavzom in odobravanjem pozdravili eksaktno in elegantno izvedbo naše težke, zanimive in najlepše proste vaje na letošnji olimpijadi. Naši Sokoli so jo izvedli z nepopisnim elanom, svežino in impulzom. Frapirali so vse gledale® in sugestivno osvojili vse prisotne — ra-' zen sodnikov, ki so nas tudi v tem prikrajšali. Toda v tem primeru {e bil moralni uspeh naše proste vaje mnogo odločilnejši in važnejši, kakor ravnanja sodnikov. Vsi amsterdamski večerni listi so najenergične-ie protestirali, ker je bila naša vrsta prikrajšana v oceni. Ugledni tico6ust, matih* ji* posiabu *a*OgLasto*od* cUUk -Jedra,' huR^uva*. rt. ZfOZ PrtJtriunjcuA JLali* oglasi*, kisluiijo o pcxf%xio^oJjva. in* roaijaL o* ncururv. obŽutsloa** uroka btsuia tfo par'. — Naf-manjši zn*sak Vin* 5**s Pristojbina, za, /i/roVitojs - vrobSjo, CdtoiMU račun* pa/U+ira-tulruc* CfttbtyriAa,st H&41. ■t dsrpts-truoAfa ul* oglasi* trgourkn&a. alt rnkLasuLiga motajan vsaka btstdas Din, "t • Hfaj* nanjh t/ustk Via, to-k Pristojbina* ta ftfro Din, Blagainičarko ■ dobrimi »pričevali, staro ©d 85—46 let, sprejmem takoj r prvovrstno hotelsko restavracijo. Hrana is stanovanje t t iS. plača po dogovoru Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod Šifro « Blaga jničarka*. 23794 r Korespondentinjk) aamostojno, za ilovenskl u nemSki jezik, * večletno prakso, sprejme veliko industrijsko podjetje t tekoj-injim nastopom — Obširne lastnoročno pisane ponndbe ▼ zgoraj omenjenih jezikih, s prepisi spričeval, fotografijo in navedbo plače na ©glasni oddelek »Jutra» poi «?erfektna 830» 25830 Šteparlco la boljša dela, pridno in dobro izvežbano, ki bi v prostem času pomagala tudi gospodinji pri hišnih delih, sprejmem takoj proti dobri plači, z vso oskrbo v hiši. Ponudbe na naslov: Leopoldina Tadl, čevljarstvo, Tržič 8. 25875 Gospodinjo aftr&vo, pošteno pridno in samostojno, ki »na dobro k u Lati in bi opravljala •v=a hišna dela teT obdelala vrt, sprejmem v trgovsko hišo. Predvsem mora biti celo snažna in stara od 25 do 35 let Plača dobra, po dogovoru. Nastop takoj. — Prednost imajo one. ki so po več let služile v finih hišah. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25476 Brivskega pomočnika solidnega in dobrega delavca išče samo za striženje bubi frizur salon G j u d Aleksander, Kongresni trg it. 6. 25943 Pletilja zmožna v vseh deHh, posebno pletenja nogavic, želi premeniti »lužbo v okolico Celja ali Ljubljane. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Stalna služba 100». 25930 Drva rakove m hrastove odpadke od parketov dostavlja do o i s k i tenl aa dom parna žaga V 8cagnetti » Ljub Ijani — ta gorenjskim ko odvorom. 8t Salame za turiste in najfinejše do inače, sir in pristno gnjat priporoča J Biuzolini, delikatesna trgovjna, Lingar-jeva ulica 25331 Knjigovodja In korespondent v slovenskem in nemškem jeziku, ki zna tudi računska dela, dobi službo za dve uri dnevno. Cenjene oferte z navedbo plače na oglasni oddelek «Jutra» pod •Pošten in zanesljiv«. 25953 Gospodično sprejmem kot vzgojiteljico dveh fantkov — v starosti 8 in 6 let. Znati mora tudi nemško. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Vzgojiteljica 940». 25940 Frizersko vajenko prijetne zunanjosti, inteligentno. ki ima veselje do dela in z znanjem nemščine išče salon Gjud Aleks., Kongresni trg 6. 25941 Damsko frizerko event. tudi mlajšo moč pprejme česalnl salon Gjud Aleks., Kongresni trg 6. 25912 Mojstra za žlčnike Vi je vešč tudi izdelovanja tebic za čevlje in tacks-eksera. sprejmemo takoj. Ponudbe pod »P 1107» na Interreklam d. d., Zajrreb, Marovska 28. 25955 Zastopnike »a nabiranje oglasov, ev. a plačo sprejme Novinski biro, Gosposvetska cesta 6. 25789 Zastopniki (ce) S prodajo preizkušenih sred štev sa pokončavanje vsakovrstnih mrčes, na privat-D9 stranke, tamorete trenotno (v višku jezijel tudi v resnloi do 200 Din tn več dnevno zaslužiti Samo resni reflektanti, ki Imajo voljo za vst rajno delo in razpo lagajo t malo kavcijo, na; se javijo na naslov: V Kovač. Sv. Pitra nasip 17 147 Francoščino Bspešno poučuje francoski akademik ter daje konrer-tacijo po 10 Din od ure. Pismene ponudite na oglas odelek »Jutra* pod šifro »Parfait*. 25553 tli Uradnik popolnoma verziran v manipulaciji mehkega in trdega les«, vešč knjlgovod-stv»j slovenske, nemške in italijanske korespondence in dragih pisarniških poslov, išče primerne službe — tudi na deieli Ponudbe pod »Zmotnost« na oglasni oddelek »Jutra*. 25546 VezIIJa u strojno vezenje, t daljšo prakso, želi primernega zaposlen}*. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Daljša praksa*. 25946 Trgovec »sled požara finaneljeftio j/kb-i., išče mesto poslo-asanta, skladiščil kaj sličnega. Re-,a boljšo in trajno - Cenjene ponudbe d značko »Pošten -•'!» na oglasni od-':-*». 25945 Avto dobro ohranjen, katerega bi rabil za potovanje, kupim Ponudbe na naslov: Stani slav Cuček. Ljubljana — Stari trg 28. 25921 Kolo posebno močno in zelo lahkega teka, malo rabljeno, po zelo nizki ceni proda Kračun, Poljčane. 25936 Vsakovrstno riatr- Snpuje po Oalvišjili Cerne — iuvelir Lfnbljana. VVoltovs alfe* Pohištvo želim prevzeti v komisijo, proti stalnim procentom — v kraju, kjer ni nobenega skladišča pohištva. Interesenti naj se obrnejo na na slov: Pavao Santruček, ta-petar i dekorater — Šisak 25883 Stare skrinje naprodaj. Vprašati je na pošti v Žirovnici. Ž5948 Parni kotel stoječ, od 15—20 m« kurilne ploskve in tri atmosfere pritiska, iščemo. Ponudbe na naslov: J. Magušar — Vrhnika 9. 25939 Nogavice kupi v Tovarniški zalogi nogavic in pletenin: Ljubljana, Miklošičeva c 14 — nasproti hotela «Union». 177 Pšenico in druge vrste žito bi kupovali za mlin ali veletrgovino. — Slane 1 drug. Osijek. 25759 Hrastove hlode irize in deske 27 mm tt o p n j e v vsaki množtni lv»n Šiška Ljubljana. Me telkova ulica 4. 174 Trboveljski cement traverze. »treSna lepenka okovje ta stavbe in po-ništvo, eevi, pumpe. kopalne banje, kloseti, vedno najceneje pri Fr Sfupici v Ljubljani. Gosposvetska 1 24897 Kompl. kolesa s transmlsljo za 2 para kamnov in za 2 valjarja 850—400 mm ter nekaj jermenov knpi Mihael Ivanuši, Brebrovnik, pošta Sv. Miklavž prj Ormožu 25855 Družabnlco s 50—60.000 Din gotovine, iščem za osnovanje trgovine t mešanim blagom. — Osebno sodelovanje zaže-ljeno, vendar nj pogoj — Cenjene ponudbe prosim na oglasni oddelek «Jutra» pod »V slogi je moč». 25949 Parno lokomobllo za parno žago, 50—70 HP, v dobrem stanju kupi Brada Manestar, Črikvenioa. 25760 Mizarski stroj rezalna in za rezanje čepov (Zapfenschneld- und Schlitzmaecbine), malo rab Ijen, skoTaj nov, kompleten, poceni prodam. Istotajn prodam mizarsko železno peč Poizve se v tovarni J J. Naglas. Trnovski pristan št. 8. 25282 Novejšo hišo t več stanovanji, vsemi pritiklinami in velikim vrtom kupim v okolici Ljubljane ali Maribora Plačam takoj, ozir prevzamem dolg Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25809 Stanovanje In gostilno 1obi takoj tisti, ki kupi ;>o) hiše — PojasniU lajt-Anton Maver, Abaeljev* c št 5 25367 Trgovino z mešanim blagom, z gostilno itd., pri farni cerkvj v vinogradnem kraju Štajerske. i obširnim poslop jem in krasnim 8 oralov velikim arondiranim po estvom s mlinftm na stalni voli. prodam ia 125 000 Din Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Brezkonkurenčno 34» 25SS4 Prostorno hišo lepo. ležečo ob okrajni cesti pri Slov Bistrici. 5 let staro (4 sobe. kuhinja ve ža in veranda) z lepim sa donosTjikom poleg hiše. njive, gozd in vinograd, ki obeta letos do 1200 1 vina orolam za 70.000 Din. — Hrastnik Simon, Slovenska Bistrica. 25937 V Kraniu na glavnem trgu (najpro raetnejša točka, industrijsko mesto) oddam v najem 6 večjih in maniš'b skladišč pripravnin za vsako obrt interesent je naj se javijo pri lastniku Francu Maj iiču 25656 Gostilno na račun oddam takoj 2 ženskama, s kavcijo ali brez — Anton Maver, Ahacljeva cesta 5. 25951 Trgovino z mešanim blagom, na pro. metni točki, najraje na Gorenjskem vzamem v najem Obširne ponudhe z navedbo mesečnega prometa na ogl oddelsk »Jutra». pod šifro »A 2 238». 25950 Trgovino dobro fdočo in na prometnem kraju vzamem » najem — pozneje event tudi kupim Ponudbe na oglas oddelek »Jutra» pod šifro »Dober promet — mesečno 00—80.000 Din». 25761 Brlvnlco dobro idočo, prodam radi bolezni Naslov pove oglas, oddelek *Jutra». 25899 Profesor, rodbina ■stanujoča v bližini šol — sprejme 2 dijaka ali dijakinji (nižješolce) v popolno oskrbo Pomoč pri učenju. Nemška, francoska in angleška konverzacija — Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod značko »Dobra vzgoja*. 25915 Stanovanje 2—8 sob. s kopalnico iščem ta september v centru me -ta — Ponndbe na oslasni oddelek »Jutra* yod šifro < Samec*. 25687 Krasno stanovanje v sredini mesta, obstoječe iz 4 sob in pritiklin. električna in plinska napeljava, oddam » septembrom družini brez otrok. Ponudb*- na oelasr.i oddelek »Jutra* pod • Krasno stanovanje 14«0». 25935 Zamenjam stanovanje lepo. v sredini mesta obstoječe tz 2 sob ;n pritiklin s stanovanjem 3 sob — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 25954 Vrthraiux Kdo se usmili osomletne^a tdravega dečka Na zahtevo, po mogočnosti plačilo Cenjene do pise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Obupana mati*. 25934 Sreča Dvignite pismo. 25956 Zažejjena boljša bodočnost št. 24.287 Dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra*. — S po- zdravom Mirko. 25944 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom oddam takoj Naslov pove oglasni oddelek »JutTa». 25904 Opremljeno sobo zračno, najraje bolj v sredin; mesta išče starejši gospod. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro •Soliden*. 25931 Opremljeno sobo legantno, blizu »Evrope« oddam boljšemu gospodu ali ilami. Naslov pove oglasni oddelek »Jutri*. 25932 Profesor, družina zame 1—2 dijaka v dobro oskrbo Naslov v oglasnem oddelku »Jntra* 25827 Stanko Pridem v torek ob $. uri zvečer Pri prosta. 25929 Katera gospodična bi imela veselje dopisovati z dobrim fantom (obrtnikom) v Kanadi — in odit' pozneje v Kanado Naslov oove oglasni oddelek Jutra 25933 V oglasnem oddelku «Jutra» ie dvigniti sledeča pisma: Agilni 10O. Auto 1000. Agil. na 100 Agilen 300. Ameri kanec II. Auto 333, Bilan ca, Bližina sv Jakoba. Čista. Čedna soba Cez teden 807, Cesta 2 cesarjev, Cen-trum, Cvet deklet. Centrala 41 Celje 200.000 Dober čuvaj. D;ipfziegelei. Dober učenec Do 300.000. Denar takoj. Do 150 000. Dobro ohranjena. Dobra in stalna služba. F.inil, Ekscelsior. F. B.. Foksterjeri. Gospodinja. Gostilna 83. Gostilna 90 Gradbenik. Gostilna 144. Gliick. Gospodična. Hišica takoj. Glasovir. Herman, International, Inže-njer. Jesen, Jesen 302. Izlet takoj. Izvežbani Kolar. Kemikalije. Krepak. Krasna lejra. Lokal, Valvazor-jev tre. Les in podnice. Lepi Mirko. Ljubljana 608. Lopa 333. Mesto. Marljiv 203, Mirna strank*. Mirna stranka največ 4 osebe. Mak, Mirna stranka v centru, Na morje. Nastop ta- Offi) JJ©iftGSt Izvirna pravljica s slikami za deco. Solftala tetks Metka. Odrešeni Dobromil je v svoji radosti takoj poprosil Jokico, da bi ga spremila k očetu kot ljuba nevestica in bodoča kraljica. Jokici je bil zaii princ kaj po godu, Skok in Cmok nista ugovarjala in Modroglav Je dejal, da takih ženinov ni na prebitek. In tako so še enkrat pristavili čarodejni lonec, pripravili pijačo iz bisera ter praznovali veselo zaroko. ff Radiotehnika" največje strokovno podjetje za radiotelefonijo Gale?a ulica 21 zagreb Telefon 34-79 Izšel je naš najnovejši cenik let. 1928 ter se na zah-evo razpošilja brezplačno. Iščemo zastopnika s strokovnim znanjem, ki lahko nudi potrebne garancije. 9707 Ve). Ob leleznlol, OArba v hiši. Pošten 100, Preizkušen šofer, Poiten ln zanesljiv, Poštena, Pridna in poštena. Prvovrstni ročni izdelki, Poštena 681, Postranski zaslužek. Pošten 119, Poštenost, Prijateljstvo 42. Padova. Plača takoj, Posojilnica, Pekovsk vajenec, Poznanje 44. Praz-na soba. Poseben vhod, Prvovrsten, Perfektna, Posebni vhod «06, Prodajalka 2000, Pot do sreč«. Preprosta sobica. Plačam vna prej, Poštena. Posredovalci izključeni, Pridni in tiha. Rentni račun. Razumevanje 90, Roman, Stalna moč. Strojnik 700. Solidnost. So-boslikar, 1. september. Sta novanje 600. Stabilen. Svoboda 84, Starejša, Skupno delovanje. Sigurni dohodek, Srečni prijateljici. Sirarna l, Solnčne dni. Svet. Steklenice. Stalna. Soba 98 Samostojna dama Srez Pre valje, Sigurna ugodnost. S.imec 201. Stanovanje 1000 Stalna moč. Simpatična 109 Strojnik-kuriač. Šofer 100. S:vilja. Specerija. Spererisl 1432. Šivilja 665. Takojše-n vstop. Tiha sreča. Trgovski lokal. Trg potnik 5, Takoj prilika. Takojšnja dobava. Takoj 282. Takoj 1930. Termin avgust. Ti «« boš ke ssl. Trgvski potnik 600. Točen in zanesljiv plačnik (Manost je sreča- Uradnik. Velik uspeh. Velik taslu-žek. Uspeh. Uradnica. Vila ali hiša. Uradnik stalno 807 Vila ori Tivoliju t600, Va. ran. Važno. ?.el«zo. Zanesljiv šofer 1000 Zanesljiv. Zdravnik. Zamenjam stanovanje, Zaloga. Zamenjam 15. Zračna soba 205. Za 1 leto naprej, Zanpno mesto. Znanje 31 i. Zanesljiv potnik. Zanesljiva. Zajra. Zi vahna trgovina. 50.000 va-sronov. št 152. 200, 23?9. 2000 101. X T. It 80. 120 Din St 12. 15.000, 100. 1500. 22700. 50 000. Gospod t Inteligentnim poklicem, v mestu, združenim z lepo pokojnino, i industrijo velike bodočnosti, z velikim lt«pim [K>sestvom, samec, blagega značaja, se želi poročiti s simpatično in dobrosrčno gospodično t večjim premoženjem, ki si želi vsestransko srečepolno življenje. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod značko »Avto-mobilist*. Tajnost se varuje. 25952 Trgovec z dobro vpeljano trgovino ;er premoženjem 1,000.000 Din. 33 let star, mirne narave, želj znanja v ivrho ženitve, s simpatično, veselo in marljivo gospodič no do 28 let staro Dota dobrodošla, vendar ni pogoj Samo resne ponudbe z natančnim opisom razmer in sliko, katero pod strogo tajnostjo vrnem, na oglas oddelek »Jutra* pod šifro •Jesenski cvet*. 25938 tTrr?';?7^ Vijoline gitare, eitre, strune tn po trebščine kupite najbolje pri M Mušič-n paviljon zs ' dramskim gledališčem Prepričajte se. 171 Za učenje kanarčkov proda orgije ta 200 Din Kračun. Poljčano. 25936 Fotografu pomočniku, ki bi želel postati samostojen — nudim ugodno priliko Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod • Kapital nepotreben*. 25947 SELITVE » mesta tn tu deteti-•trokovDo in naicenejk* ootom SI o v e n I a Transport Ljubljana, kliklošlčevs «e«ta 86 tVMon it «718 9' S Špika $plk 2.472 m — Zdravo l — Odkod pa Vi prijatelj? — S Špika. — Pa koliko »te potrebovali? — 5 ur. — Pa ni mogoče! Jat potrebujem 6-6 '/», četudi sem tre- niran io bil le 3 krat na njem. Tudi jaz sem preje potrebo val toliko časa, ali odkar jemljem redno Ovomaltine potrebujem samo 5 ur, a počutim se kot bi plezal samo 6 ure Iščem mizarskega mojstra ki noče stalno dobavljati okna im vrata. — Mesečno cca 60.000 Din. Plačam vnaprej 25 %. — Oni, ki so opremljeni s stroji in lahko nudijo bančno garancijo, naj pošljejo svoje oferte z n-avedbo referenc pod »Stavbni podjetnik 253» na Jugoslovensko Rudolf Mosse, a. d., Beograd. |e najbolj** isvor telesne energije! -izrežite in pošljite nam:- P. n. Dr. A. WANDER d. d. Zagreb trosim Vas, pošljite mi franko brezplačen vzorec .OVOMALTINE* Ime in predime -. Stanovanje: Kraj:. Objava. s Uprava Državnih Monopola održače na dan 3. septembra 1928. g. III. ofer-talnu licitaciju za nabavku fabrikacionih mašina t. j. tri pržonika, tri mašine za hladjen.ie, sejanje i mešanje duvana i tri elevatora za Fabrike Duvana u Nišu. Sarajevu i Mostaru. Uslovi. planovi kao 1 sva ostala oba-veštenja mogu se dobiti svakog radnog dana u kancelariii Industrijsko« Odelje-nja Uprave Držav. Monopola I. M. Br. 10965 od 3.-V1II 1928. god. «nmnnpg««mciaDeM»KOO(mTOinimrnwr»xiroDcr MALINE kupuje vsako množino „ALKO" 94 d. z o z. Ljubljana-Kolizej Trnmnmvmnnr ranrmnor mmer* rmxxmtxxgoonoooaxpoor> Darujte za pogorelce v Gornjem Jezeru! »ULLA« ie kot Uo kazano že desetlet« ja vodilna kot naj« stareiša in dokaz* liivo tudi najza' ne^liiveiša. 130 V globoki žalosti naznanjamo oretužno vest, da je naša srčno ljubljena soproga, mati, hčerka, teta in svakinja, gospa Marija Zanoškar soproga mizarskega pomočnika dne 15. t. m. po kratkem muke-polnem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 17. avgusta 1928 ob V% 6. uri pop. iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 15. avgusta 1928. Žalujoči sqprog Ivan Zancškar in sinček Ivan ter ostali sorodniki. Zahvala. Vsem, ki so kakorkoli sočustvovali z nami ob prezgodnji smrti našega ljubljenega in nepozabnega Slavka Jelenca učitelja v Štorah mu poklonili cvetja ln vencev ter vsem prijateljem in znancem, k! so ga častno spremili do rodne grude v tihi pokoj, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Najiskrenejša hvala gosp. šef-zdravniku dr. Neubauerju za požrtvovalno zdravniško pomoč za ves čas njegove bolezni Zahvaljujemo se tudi čč. duhovščini, ki ga je tolažila v njegovi dolgotrajni in mučni bolezni in ob smrtni uri ter ga spremila na njegovi zadnji poti. V dolžnost si štejemo zahvaliti se obema govornikoma za ganljive besede ob njegovem grobu, kakor tudi tržiškemu bralnemu društvu, ki so mu odpeli zadnji pozdrav in bratom Sokolom za častno spremstvo. Iskrena hvala tudi šolskemu upravitelju gosp. Rojcu in njegovemu sinu, ki sta se potrudila zbrati nekoliko šolske mladine, da je spremila Slavka k večnemu počitku. — Ponovno vsem zahvala. Križe-Tržič, dne 15. avgusta 1928. 2ALUJOCI OSTALI. t Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod Otomone « različnih rtoreib pe KL K« U) 58£ Oin otomanskt •jregrlnjala. modroce itd ;upite najboljf pri Rndolfr tvornica tapetni oohiitv*. Marijin tre »t « 47 | 89 / Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena, zlata mamica, stara mamica, prababica in teta, gospa Viktorija Haring roj. Blažič dne 15. avgusta 1.1. po kratkem, mučnem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, v starosti 93 let, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice se vrši v petek, dne 17. avgusta 1928 ob y2 3. uri popoldne iz hiše žalosti Turjaški trg št. 5 na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 15. avgusta 1928. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Urejuje Davorin Ravljen. Uriaja r.* Konzorcij »Jutra* AdoiJ RihotKa« L% Narodne udarne A S tot tlslaro«rj» tfrar< JeteiSek maersnu de> jeodgtrroret Aiojnj Nmak t U«»t»