SPOMNITE T M SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROM l 'r DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 39 CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, FEBRUARY 26, 1947 LETO XLIX-VOL. XLIX DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE ‘ZsO? (Došle preko Trst«) TITOVA PONUDBA STE- je zagrebški nadškof vladi sedaj PINCU. — Stepincova afera je bolj neprijeten, kot je bil, pred-našla drugačen odmev, kot je no so ga obsodili, mislila Titova vlada. Slabo je PAVELIČA IŠČEJO. — Zna-odmevalo v zunanjem svetu, ker ni vodjSPš^rvaških ustašev in šti-se je tako razkrilo partizansko ri leta poglavnik “neosvisne” hr-sodno postopanje. Slabo je od- vaške države, ki je bila seveda mevalo tudi doma, ker nihče ra-' neodvisna samo po Hitlerjevi mi-j zen najbolj navdušenih komuni-! losti, dr. Ante Pavelič je pobeg-stov ni hotel verjeti v nadškofo-' nil, ko je Nemčija, njegova za-1 vo krivdo. Na Hrvaškem je nad-1 ščitnica propadla. Jugoslovan-1 škof le pridobil na ugledu. j ska vlada ga zahteva, da bi ga1 Vse skupaj je prišlo v nerod- sodila. Pa ga ne morejo najti. I nem času, ko vladni krogi vedno' Eni pravijo, da se skriva v Av-I bolj vidijo, da bodo potrebovali! atriji, drugi trdijo, da je našel\ tuje pomoči, če bodo hoteli pre- zavetišče v Italiji. O tem parti- bresti gospodarsko krizo, v katero so zabredli. Zato bi hoteli, da se slučaj Stepinac pozabi in spravi s sveta. Radi tega je šel predsednik hrvaške vlade, Bakarič, k zapr- temu Stepincu in mu rekel, naj govarjati, kar je Pavelič počel s' £q| |^g|> Q(|{|j samo napravi zunanjo,formalnost in podpiše volgo za pomilo-ščenje. Takoj da bo osvobojen. Nadškof mu je odgovoril, da on ne prosi milosti, ampak zahteva samo pravo pravico. Ko Bakarič ni nič opravil pri Stepincu je šel k papeškemu zastopniku Hurleyju. Ta naj bi rekel Stepincu, da podpiše prošnjo za pomiloščenje. škof Hurley je odgovoril, da Stepinac že ve, kaj dela. Tudi on da bi ne prosil milosti, ampak zahteval pravico. zanski listi prelijejo veliko tinte. I Sumničijo Ameriko, da ga name-j noma skriva. Tako so prinašali; vesti, da se skriva v ameriški co-1 ni v Avstriji preoblečen kot frančiškan. Gotovo se ne da za-j V nedeljo večer je radijski komentator Pearson napovedal konec Titove vlade in njega samega. Pearson je napovedal, da ob koncu 1947 Tito ne bo več na čelu jugoslovanske vlade. Povedal je tudi, da takrat Tito ne bo več živ ... da pa ne bo umrl v potselji... Komentator Pearson vsako nedeljo napove par izrednih dogodkov, ki se bodo pripetili, prej ali slej. Seveda, vselej ne ugane, toda dostikrat pa. Kakih 85% njegovih prerokovanj se izpolni. Če se bo izpolnilo, kar je trdil o Titu, bomo le videli do konca leta. Japond se ugovarja- :^JE^ je, da st se kanili, ko SSESbS? so napadli Ameriko V Buffalo so zaprli pomočjo fašistov in nacistov, to-! da nasilja pod novimi okupatorji niso nič manjša kot so bila pod “ustaši!” Kam se bodo poskrili sedanji tirani, ko pride ura njihovega obračuna? J E LUŠI C POBEGNIL. — Drugo ime, ob katerem se razburjajo ju|goslovanski komunisti, je Jelušič, tudi znan “ustaš" kot so se imenovali Paveličevi Najbrže bodo morali zapreti vseh 98 javnih šol v mestu Buffalo, N. Y. — V mestu Buffalo, N. Y. bodo najbrže zaprli vseh 98 javnih šol, ker je odšlo učiteljstvo na stavko. Včeraj pristaši. Ta je bil v Avstriji. Ko i 80 79 g0l, v ostalih pa vla- je imel biti izročen jugoslovan- da prava infuzija in ne vedo skim oblastem, je naenkrat po- še_ ^ bi napraviu.' begnil. Tudi v tem slučaju napa-jo partizanski listi zapadne za- Tako govori poročilo iz Zagreba, iz katerega bi sledilo, da OBSODBE USTASEV. — V tem času so “ljudska” sodišča Ti-________(Dalje nt 8. stesal)____ napovedi pred napadom na Pearl Harbor, ampak šele po napadu, je bila pa krivda na japonskem poslaništvu v Washingtonu, ki je zavleklo razšifričane napovedi, je rekel zagovornik. lo pohaja v javne šole vsega paj 71,000 Učencev in vseh uči- ^ 0|) Albaniji fe zdaj teljev skupaj je 2,960. Na stavko je odšlo 2,500 učiteljev in Francija bo kaznovala policiste, ki so šli na stavko Pariz. — Ministrski predsednik Paul Ramadier je zahteval od parlamenta, naj sprejme postavo, ki bi prepovedala stavko policije, kakor se je to zgodilo zadnji teden. Povedal je skupščini, da bodo stavkujoči policisti kaznovani. "Zdaj nimamo nobene postave, ki bi omejila stavke,” je rekel Ramadier, “toda potrebno je, da vsaj v enem oziru zamašimo to luknjo.” Poročajo tudi, da so se pripeljali oboroženi komunisti pred tiskarno komunističnega lista Humanite, kjer so strojniki na stavki. Komunisti so se hoteli polastiti tiskarne, toda stavkarji so jih nagnali s tem, da so jih začeli oblivati s curki vode iz požarne cevi. Stavkarji so odstranili od tiskarskih strojev razne dele tako, da če izgubijo stavko, stroji vseeno ne bodo za tiskanje. Kot se govori, so hoteli uredniki, da bi se za časa stavke tiskal edino ta komunistični list, toda unija je to preprečila, ki je pozvala na stavko' strojnike iz vseh tiskaren. V splošnem je sedanja vlada, ki jo vodi socialist Ramadier, proti splošnemu zvišanju mezde, V JUGOSLAVIJI SO PROSLAVLJALI RUSKO ARMADO London, — Maršal Josip Brož (Tito) in ves vladni kabinet je bil navzoč pri ceremonijah v Belgrade ki so se vršile v proslavo ruske armade ob prliki 29-letni-ce njene ustanove. Radio iz Belgrada poroča, da so se vršile take slovesnosti po vse Jugoslavije v počast rdeči armadi. Zavezniki so v Nemčiji zatrti zaroto, da bi se udarilo na Rusijo Berlin. — Ameriške in angleške oblasti so v noči od nedelje na pondeljek polovile mnogo Nemcev, ki so imeli namen organizirati oborožen napad na Rusijo. Baje imajo pod ključem že do 1,000 Nemcev. trdi poročilo, so hoteli zarotniki prisiliti Airierikance in Angleže, da bi jim pri tem napadu na Rusijo pomagali. Prisiliti so jih hoteli z bacili črne kuge, katere bi bili raznesli, če ne bi hoteli pomagati v boju proti Rusiji. Oblasti skušajo od prijetih zvedeti za vse, ki so bili v tej S tem je zagovornik vojnih zločincev pričel braniti obtožence v Tokiu Tokio. London— Angleški narod, ki je sicer znan, da je slepo vdan svojemu kralju, ki je nekak simbol moči Velike Britanije, zdaj godrnja, ker mora prenašati mraz in pomanjkanje, dočim je _______Pred mednarodnim krali 3 svo->° družino v tem času sodiščem, ki sodi japonske vojne, leP° na gorkem v Južni Afriki, zločince, je odprl glavni žago-1 Ko so v glediščih kazali film-vornik obrambo zločincev s tem,1 ske slike o kraljevem potovanju, da je šla Japonska v vojno proti je začelo občinstvo žvižgati, ko Zed. državam in Angliji v samo-’ so slike kazale kraljevo družino obrambi. I v lahkih poletnih oblekah, dočim Pred sodiščem je general To jo1 Je vaa Anglija v zametih in ko in 26 tovarišev. Glavni zagovor- vlada pomanjkanje premoga in nik, dr. Ičiro Kijose, je izjavil J življenskih potrebščin, da so leta 1941 zmrznili “zunaj” J V angleških domovih in trgo-vse japonsko premoženje in s vinah je še vedno v veljavi od-tem odvzeli japonskemu narodu redba, da ne smejo rabiti elek-pravico do življenja. I trike 5 ur na dan, dočim so jo od- To je prvič, da je kak Japonec Prb industrijam po nekaterih izjavil javno, da je bila japonska' okrajih. vlada upravičena začeti z vbjno.l --o----- Zagovornik, je dalje izjavil, da POLICIJA JE ZAČ AS- tfSSSZgZSZ NO DENAR ure in 26 minut, predno so japonski bombniki napadli Pearl Harbor. To je znamenje, je rekel DELAVCA Frank Ferri, star 69 let, stanujoč na 3224 W. S3 St., je zbo- zagovornik, da Japonci niso ho- ,e] in odpeljali 80 ga v me8tno teli napasti brez predsvarila. Da pa niso dobili v Beli hiši vojne bolnišnico v petek. V nedeljo sta prišla pa iz Filadelfije dva njegova bratranca, ki sta zahtevala od gospodarja, pri katerem je Ferri stanoval, naj jima izroči kovčeg, v katerem je imel bolnik denar in razne Thompson (0. pribi o nepravem postopanju vladnega odbora Namesto, da bi sodil nepristransko, je držal samo z CIO Washington, ingstone, podpredsednik Thompson Products Co. iz Clevelanda, 0. je pričal včeraj pred kongresnim odsekom, da je Narodni delavski odbor pokazal strankarstvo pri razsojevanju in tako “pravico,” ki bi delala vso čast nacijem v Nemčiji. ' Povedal je, kako se delavci pri njegovem podjetju trikrat zavrgli poskus zunanje unije, da bi organizirala delavce, ki imajo svojo unijo. In Narodni delavski odbor, namesto, da bi se izkazal popolnoma nepristranskega ter pustil delavcem samim odločitev zaradi pripadnosti unije, je pomagal uniji CIO. Dalje je Livingstone obtožil Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice J Aha, napravil ga je— Včeraj je bil sv. Matija. Čakali smo, kaj bo napravil z vremenom po reku: Sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi ., . In nam ga je napravil precej eno mero. Naslov išče— Kdo ve za naslov Mateja Drašlerja, ki se nahaja nekje v Argentini? Ako kdo ve zanj, ali če sam to čita, je prošen, da piše na naslov: Ana Markovič, 1376 E. 43 St. Cleveland, Ohio. Druga obletnica___ V sredo ob 9 bo darovana v cerkvi sv. Vida naša za pokojnega Jožefa Markovič v spomin 2. obletnice njpgove smrti. Na pogreb— Thomas Postotnik iz 6926 Hecker Ave in sin sta se od- ta vladhi odbor, da je podpiral Pe>iala v Brooklyn, N. Y. na napor znanih komunistov, da je P°8reb Postdtmikqve sestre, hotel zatreti svobodo govora in da se je spldh obnašal tako, da je izgubil vsako spoštovanje pri ljudeh, ki bi ga moral sicer imeti kot vladna agencija v svobodni družbi. Govornik je zatrjeval, da njegovo podjetje ne preganja delav- Mrs. Ane Pirnat. Pobiranje asesmenta— Danes je 26. dan v mesecu; društveni tajniki in tajnice bodo nocoj pobirali društveni asesment. Vsak društvenik naj gleda, bo imel plačan svoj asesment. S tem tudi olajša cev, ker živi ž njimi v najbolj- težavno delo tajnikov in tajnic, šemi zastopstvu, katerega si jej da jim ne bo treba stikati za Ms Višja šola Lafayette ni včeraj zaprla, radi česar so postavili učitelji okrog nje piketno stražo. Štirje mestni stražniki so pazili na red. Na tej šoli so hoteli učitelji začeti s poukom, toda šolarji so se drenjali po hodnikih in samo par jih je šlo v razrede. Unija učiteljev zahteva $1,025 na leto več plače vsem učiteljem. VonPapen je obsojen v 8 let ječe in vzeli so mu vse premoženje Nuernberg. — Nemško sodišče,Td sodi nekdanje nacije, je obsodilo von Papena, Hitlerjevega diplomata, na 8 let prisilnega dela. Vrhu tega mu je zaplenilo sodišče vse osebno premoženje razen 6,000 mark. Sodišče je očitalo bivšemu diplomatu, da je pomagal Hitlerju do moči in da je ostal z režimom nacijev do konca. Von Papen je bil pred mednarodnim tribunalom oproščen, njegovi tovariši Goering in drugi so bili pa skoro vsi obsojeni, v smrt ali zapor. zaroti in pa da bi dobili v roke je pa za to, da se znižajo cene ži- voditelja ali voditelje zarotni- vilom. Parižani ne vedo za nobene ukrepe vlade, ker ni nobenega časopisa v tisku. kov. Med prijetimi je mnogo bivših častnikov pri sturm tru-perjih. ------o------ Pivci pravijo, da je žganje predrago Chicago. — Od 1. januarja je “Prosveta” namerava priti v Cleveland Kot čitamo v "Prosveti,” je bil na zadnji letni seji gl. odbora' padla prodaja žganja v tem me- SNPJ sprejet sklep, ki nalaga eksekutivi, naj preišče možnosti o preselitvi “Prosvete” v Cleveland in naj o tem poroča na prihodnji seji glavnega odbora. stu za 26%, dočim poročajo iz Kalifornije, da je padla prodaja žganja že za 85%. Vzrok je, ker so pivci na stavki radi neosnova-no visoke cene žganju. Kar je res, je pa res, dobrega srca je Alton, IH. — Nek uzmovič je odnesel iz odvetniške pisarne se-številni stroj. Ko ga je nesel po stopnicah, je videl, kako je neka ženska padla. Odložil je stroj, dvignil žensko in ji pomagal do bližnjega zdravnika. Potem se je vrnil po sesštevalni stroj in ga odnesel. Kongresnik Feighan v bolnišnici Washington. — Kongresnik Michael A. Feighan je tako nesrečno padel na ledenih, tleh, da si je zlomil členek na nogi. Nahaja se v Doctor’s bolnišnici, kjer bo moral| ostati, kot pravijo, več tednov. pred koncilom New York. — Angleški zastopnik Cadogan je v imenu/ sivoje' vlade predložil koncilu združenih narodov pritožbo proti Albaniji, ki je nepostjiv-no pojožila mine v morje ob svojem obrežju. Na te mine sta zadela lanskega oktobra dva angleška rušilca, pri čemer je izgubilo življenje 44 angleških mornarjev. Ta pritožba je čakala na rešitev že od 10. januarja. Zdaj jo je žele vzel koncil v roke. Čakali so, da je prišel iz Albanije odposlanec Hysni Karpo, ki bo zagovarjal svojo vlado. Cadogan je razlagal pred koncilpm, kako sta vozila na 22. oktobra oba rušilca v bližini otoka Krfa, kjer je morje globoko in kjer v mirnem' času lahko vsak brodari. Nenadoma eo odprle albanske baterije z obrežja salvo strelov na rušil-Ko se je prvi rušilec hotel izogniti strelom, je zadel na mino, ki se je razletela. Drug rušilec ji je hitel na pomoč, pa pri tem tudi zadel na mino. Anglija dolži Albanijo, da je položila mine v svoje vode v mirnem času, .'kar je proti mednarodnim zakonom. Govorica je tudi bila, da jih je za Al banijo položila v morje Rusija. TOLOVAJISONA-PADLI DVA KATOLIŠKA DUHOVNIKA Benetke. — Na potu iz Trsta sta bila napadena od tolovajev dva katoliška duhovnika, oba vojaška kurata pri angleški armadi. To sta Rev. Augustine Roddy in Rev. Gerard Bankes. Rev. Roddy je dobil strele v trebuh in v rok* in se bori smrtjo, dočim je ostal Rev. Bankes nepoškodovan. -----o— iovfno zaenkrat v varstvo. V kovčegu je bilo za več kot $18,000 vrednostnih papirjev in bančnih knjižic. Ferri je še samski in je vedno dplal težaška dela v jeklarni. SPOMNITI a NAŠIH V TUJINI 8 KAKIM DAROM! Iz raznih naselbin strijo mir in zastopnost med delavstvom in delodajalci. Darovi za begunce Ely, Minn. — Dne 16. februarja je umrl na svojem domu Frank Peshel, rojen 22. maja 1881 v vasi Biaterc pri Črnomlju po domače Miholev France. V Ameriko je dospel pred 44 leti. Nekaj let je bil uposlen pri Oliver M. Co., zadnjih 20 let je bil pa grobar elyškem pokopališču. Leta 1908 se/je oženil v Ely. Poročne obrede je izvršil Rev. John Schiffrer. Nevesta je bila Ivanka Zunič rodom iz Vranovič pri Črnomlju, ki mu je umrla leta 1918. V zakonu sta imela 4 hčere, zdaj vse omožfne: Mrs. Anton Pavlišič v Ely Mrs. Bartlet Dewhurst v Biwabik Mrs. Del Melanger v St, Paul Mrs. Walter Geison v Chisholmu ter 8 vnukov. V Illinois in Iowa ima več sorodnikov. Bil je član društev sv. Cirila in Metoda št. 1 ABZ in sv. Jožefa št-112 KSKJ. Pogreb je vodil pogrebnik Stefan Banovec v cerkev sv. Antona, kjer je g. župnik Fr. Mihelčič opravil sv. mašo za pokoj duše umrlega sobrata. Bog mu podeli večni mir, oni mir, ki ga svet ne more dati. ročena v cerkvi Lurške Matere Božje v Evelethu Miss Jožefa Stepič in John Capan____Sever- no*Minnesoto je zopet zajel mrzel val 18. februarja. Toplomer je kazal 20 stopinj pod ničlo. Br... Nokomis, 111. — Dne 3. febr. je umrla Mrs. Milavec, rojena Cej, stara 64 let, doma iz Bukovja, Slovenija. Zapušča moža, poročeno hčer Mary Hribar, tri sinove in štiri vnuke. The International Institute, Youngstown, Ohio, nas naproša, naj bi skušali potom časopisa zvedeti za naslov neke j Marjete Mlakar. Zan jo vpra-išuje Frančiška Mlakar, kate-Ire naslov je: Slonejska (?) 20, Za odpomoč slovenskim be- Ljubljana, Jugoslavija, guncem so darovali v našem ura- Wa 17. obletnico— dusledeči: Iz Hibbing, Minn. ne-J Jutri ob sedmih bo darovana imenovan $25.00; Mrs. John De-, v cerkvi sv. Lovrenca maša za jak iz 1413 E. 55. St. $10; Frank pokojno ž 8 Clare Genevieve, Laprich iz Chisholm, Minn. ( roj. Gertrude Mauer v spomin $3.50; John V-idergar iz Fonta-| 17. obletnice njene smrti, na, Kalifornija $3; po $1: Anton Za 1S „i,ietnico_ Kutnar, 6224 Carl Ave. in dva j jutri 0b 8:30 bo darovana v, neimenovana. — Mrs. Marija Cerkvi sv. Vida maša za pokojne-Vidmar iz Saranac Rd. je daro-|ga Franka stermole ob priliki vala $10 za slovenske bogoslov- 75 obletnice njegove smrti, ce; za župnika Brgleza je pa da- & u s^_ rovala neimenovana $10. Članice te podružnice so pro- Najlepša zahvala vsem skupaj j da pridej() y gND na v imenu slovenskih revežev Pri-, 80 fa lačajo me3ečni a8es. poročamo se drugim, da bi ob , priliki kaj darovali. Truman vpraša kongres, da Zed. države sodelujejo za pomoč beguncem Washington. — Predsednik Truman je včeraj vprašal kon-. . , ... greš, naj pooblasti Zed. drža- Zaprli plin lndUStriJUIU ve, da bi sodelovale v mednarodni organizaciji za begunce. Važna seja bo— Skupna društva fare sv. Vida imajo jutri večer ob 8 važno sejo v šoli. Gotovo naj pridejo vsi zastopniki in zastopnice. V Clevelandu so zopet Zopetni mrzli val je primoral East Ohio Gas Co., da je V svoji poslanici na kongres je zmanjšala oddajo plina indu-Mr. Truman navedel, da se na- strijam. To je že tretjič to zi-haja v Nemčiji, Avstrijidn Ita- mo. V Clevelandu, Akronu, liji do 1,000,006 brezdomcev, | Cantonu, Nilesu, Youngstown-Na 15, feb. sta bila po- katerim je treba dati streho, ju in Woosterju je prizadetih “Skoro dve tretjini od teh je (radi tega 300 industrij, že zdaj pod varstvom in v oskr-j Plinarna je včeraj zjutraj bi Zed, držav. Zmaga zavez-j odvzela 50% plina, opoldne pa nikov nad osiščem je prinesla j še 25%. S tem je hotela pli-tudi praktično in moralno od-jnarna zagotoviti dovolj plina govornost za oskrbo žrtev osi-, za gretje in kuha v domovih. Včeraj je kazal toplomer v Clevelandu 12 nad ničlo. Danes ne bo tako mrzlo, čeprav šča,” je povedal kongresu. •0- predsednik Naročili *o 169,000 ame- bo nekaisne*8 riških zastav Severno od Clevelanda je bi- Filadelfija. — Pri neki tukaj-1*0 Pa včeraj *°rkeje. V Dulu-Chicago. — Tukaj je umrla' šnji firmi je vojni oddelek naro-jthu, Minnesota, so imeli na pri-Mary Skrbek, stara 73 let, doma čil 169,000 ameriških zastav. Z mer 18 nad ničlo. iz Dolenje vasi pri Rakitnici. Za-j njimi bodo ovili krste padlih ------o------- pušča hčer, brata in sestro, v sta-j ameriških vojakov, katere bodo daj brat. daj bistra, bfomni rem kraju pa več sorodnikov. | pripeljali za pokop domov. s* "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMB DEBBVIC. Editor) . |U7 St. Clair Avs. HEnAerson 0621 O''?"« * PublUhed dally except Saturdays, Sundays and Holidays_ * 1 « 5 8 •) M «) 9 io n 16 17 18 19 10 11 u «* m vj 16 17 il 19 NAROČNINA: Za Ameriko na leto »1.00; za Cleveland In Kanado po poiti za eno leto »8.00. Za Ameriko pol leta »4.00; za Cleveland ln Kanado po poiti pol leta »480. Za Ameriko tetrt teta »J.S0; za Cleveland In Kanado po poiti totrt leta •!». Za Clveeland in okolico po nzniialnlli: celo leto »7.00. pol leta »480. tetrt lets, «»80. Posamezna itevllka »tana 8 centov. SUBSCRIPTION RATES: United Statee »780 per year; Cleveland and Canada by mail »1.00 per year. S s M.OO m 0 Smths. Cleveland and Ca nada by maU M80 for « months. U 8. 12.50 for 3 months Cleveland and Ca-nada bv mall «3.75 for 3 meotta. Cleveland and suburbs by Carrier »7.00 per year. MOO for 0 months, »380 for 3 months, stale coples s cents each___________________ Entered ai .ocond-class matter January «th 1008, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3td 1879. ► 83 No. 39 Tues., Feb. 25, 1947 Partizanska pisma Zadnja številka “Saturday Evening Post” ima članek o tem, kako poprečen Rus, imenovan Ivan Ivanovič, misli o Ameriki. V začetku in na koncu poudarja pisatelj, kako čudno vpliva na mišljenje ruskega človeka dejstvo, da mora vedno brati samo vladne časopise, zmeraj poslušati uradno oddajo radia in neprestano stati pod vtisbm uradne propagande. Pisatelj pravi: “Ivan Ivanovič živi v, diktaturi in pride samo do cenzuriranih listčv in zanj skrbno odbranih r A*. A_____it.. „___AonvitrienNA X Samo toliko, da se ne pozabi, naj na tem mestu ponovimo, da je zgodovinsko dejstvo, ki ga nihče ne more spraviti iz sveta, da so partizani poklali celo vrsto slovenskih duhovnikov iri tisoče drugih, predno se je začel kak odpor proti njih divjaštvom. In po končani vojski so mučili in poklali čez 9,000 vrnjenih slovenskih fantov. Poklali so jih rodni bratje, slovenski partizani. Ti partizani sedaj vpijejo proti tem mrtvecem kot da jih nekaj straši. — ln dalje! Saj vemo, da tudi duhovnik more napraviti kaj narobe. Pa vendar! Ali verjame kak partizan, da je kar večina slovenskih duhovnikov “sleparska” in “hinavska”? Ali ni potem cel narod, iz katerega so izšli, strašno pokvarjen narod? Toda partizani v resnici hočejo reči, da je vera sleparska Ne pozabimo, kadar govorimo o partizanih, da je že Lenin sam komuniste učil: “Mi se moramo boriti proti veri.” Into delajo titovci na celi črti, včasih bolj odkrito, včasih bolj zahrtbno. Da zahrbtno! Partizani pri vsem preganjanju vere vendar hinavsko trdijo da je vera svobodna. Ta partizanka, o kateri pišemo, tudi sliši o svobodi vere. Ta svoboda je seveda nekako usmiljenje za neumne. Takole zapiše: “Naša punca pa hodi vedno v cerkev, ker je v času vojske bila daleč stran od vojske in ni poznala vloge farja.” Za take tepčke torej, ki še niso spoznali hudobije katoliškega duhovnika, za take je še svoboda vere. Piše pač kot sliši zasmehovati katoličane na mitingih. Še bolj značilno je sovraštvo proti Ameriki. Tudi to so-' vraštvo neprestano vtepajo komunisti svojim pristašem v glavo. Poslušajmo, kako piše o Amerikancih: "Pišeš (tako govori teti), da je bila tudi v Ameriki voiska. Res je bila, toda kakšna! Kaj je delala vsa vaša amerikanska vojska? Kaj j»i. j____^ 7A: tiitn /-Jn n fsiVi cH/urpV» nrav main ra7_ “Zakaj mi ne razumemo Rusije?1' Edgar Snow piše zanimivo !#§§' ^ “ “pravico do dela.” In Rusi so nasprotovali ameriški zahtevi r— .........- po: “pravici do prostega pod- zgor&jšnjim paslovpnt~Jv ietoiiatra.” -Prav tako Američa-“ Kjjg'” ni tolmačimo pomen “demokra-svoje, Rusi pa zopet po« ZgOTMJMUJfln ■ "The Saturday Evening Post,” ter navaja vse mogoče razloge, zakaj mi in drugi svet v resnici Rusov ne more razumeti. Snowovo razlaganje je pač le razlaganj«, kako je s tem “nerazumevanjem” v resnici, je' n a j b r ž e neka diplomatska skrivnost, ki bo ostala nepojas-nena vsaj uradno. Zasebna mnenja o tem pa so različna. Snow pripisuje vzrok za nerazumevanje Rusov temu, da Rusi govore, pišejo in se izražajo v svojem marksističnem duhu, ki ima za razne izraze čisto drugo definicijo (opredeli tev in razlago), kakor pa jih imamo mi ,v Ameriki in pa drugi po 7. a pad ni Evropi. Tako pravi, da na sestanku narodov v San Francisco so ameriški zastopniki govorili o izrazu “človeške pravice,” pod katerimi se zahteva za vse ljudi svoboda govora, tiska in bogočastja, itd. Rusi pa so le povdarjali eije” po------- .... čisto po svoje. Kar imamo mi Američani n. pr. za demokratično, imajo sovjetski voditelji in besedniki za kapitalistično m fašistično. Dalje Rusi venomer povdarjajo, da je fašizem največji zaveznik kapitalizma in oba istovetijo. Mi Američani in drugi demokratični harodi zapada tolmačimo fašizem kot diktatorstvo in kot totalirari-zem in v tem ne vidimo nobene razlike med tOtalitarskim ko„-munizmom. V svojem grobem zapovedništvu in absolutizmu sta si prava brata. Definicijam drug drugega pa ugovarjamo eni kakor drugi. In Snow pravi, da to za to, ker sovjeti imajo in uporabljajo pri definiranju vsega čisto svoj lasten inarksitični besednjak, ki podaja raznim izrazom čisto drug pomen, kakor pa naš besednjak. In tu smo. Drug drugega ne ra- ruski zgodovini. Drugi pa je jezik socialne revolucije. Vsak sovjetski voditelj nastopa kakor nekaka dvojna osebnost: V prvi ulogi nastopa kakor praktičen političar, zaskrbljen z obstoječimi problemi, v drugi vlogi pa je marksist, trd komunist, pristaš teoretičnih doktrin'. Zato vidite sovjetske voditelje, da se tu in tam družijo z ka pitalističnimi državami, a > isti sapi okužajo ozračja s ko munizmom. Taka je njihna dualnost. Nikdar ne veš, kaj je na prvem mestu pri njih.' Končno je pa Snow mnenja, da popolnega razumevanja v krogu Združenih narodov ne moremo kar na hitro pričakovati. Navaja admirala Nimit-za, ki je po neki konferenci dejal : “Po vseh trdih besedah, ki so padale med voditelji raznih držav in -narodov ne smemo 0-bupati. Saj je vzelo našim kolonijam trinajst let, da so sestavili našo ustavo in to pri tem, da so govorili vsi en jezik.” / Mnogim Snowova razlaga ne bo ugajala, amjiak same prazne besede tč pa tudi niso. Temeljiti govori Monsignora Sheena Vsako Aedaljo-o peti uri po času osrednjega zapada nastopi sloveči radio govornik Mon-signor Sheen, ki govori o komunizmu. Mož je temeljit in kar pove, pove tako da drži. Zadnje dve nedelji je razlagal odkod je prišel in kako je nastal komunizem in na kake mo-droslovne temelje je komunizem postavil Marka, Žid, a rojen v Nemčiji in vzgojen v nemškem duhu. Tako ali še bolj temeljito pojasnita komunizem tudi pokojni Dr. J. E. Krek in naš najgloblji mislec in filozof Dr. Useničnik. Škoda, da ni po ameriških čitalnicah Dr. Krekovega “Socializma” in.pa Dr. Ušeničnikove ‘-Sociologije.” Obe knjigi sta za vsakega slovenskega izobraženca, kakor tudi povprečnega slovenskega človeka idva bogata informativna zaklada. Za mnoge je predzadnjo nedeljo povedal Monsignor Sheen pravo zanimivost, ki je v tem, ko je omenil, da nemštvo je dalo svetu s svojim Marksom komunizem pred dolgimi leti, v našem času pa nesrečnega Hitlerja in njegov nacizem. Nič več, kakor to je mimogrede med drugim povedal. Toda Slovani, ki so pred Germani toliko pretrpeli v toku stoletij so ob teh besedah lahko upravičeno stisnili zobe in sami pri sebi mislili: ‘ Vidiš svet, kdo ti vedno pošilja zla in kdo ti je pripravil na svet vse razne nesrečne “izme,” ki okužajo narode, kakor nevarne kuge! In že nekaj je zanimivo, da je svet že •koro zdaj pozabil vse grozovitosti, ki jih je uganjalo nemštvo nad miroljubnimi malimi narodi po Evropi. In enake načrte je imelo nemštvo tudi proti Ameriki, samo uspelo mu ni. Zdaj bi jih pa kmalu še pomilovali za to 1 Rojak se ponesrečil V noči med petkom in soboto 15. februarja je pri delu ubilo našega rojaka Antona Južina. Delal je okrog 30 let pri mestu. Pritisnil ga je nekako tovorni trpk in ga na mestu ubil. Bil je nad 60 let star, rodom od Ra domlj pri Kamniku na Gorenj -(kem. Pred par leti mu je u-mrla žena in odtedaj je živel s svojo hčerjo na 1845 W. 21st Place. Bil je član večih društev in zaveden faran cerkve sv. Štefana. Sorodnikom sožalje, pokojniku pa R. I. P. Za spremembo druga rihta na mizi Vedno isto jed nihče rad ne je in vsak se jo prenaje. Pa poglejmo to pot na dogodek, ki se je dogodil v pijonirskih časih naših rojakov tam na daljnem zapad-u. Župnijo je prišel ustanavljat mlad slovenski duhovnik. Večjih,skušenj v dušnem pastirstvu še ni imel. Prav tiste dni se je dogodila v bližnjem premogčkopu nezgoda. Pri delu je ubilo mladega hr-vatskega rudarja, kateri se je pred dobrimi šestimi meseci še le poročil z neko mlado hrvat-sko Katiko. Lepo sta živela in nezgoda je bil za njo res hud udarec. Mrtve je treba kajpada pokopati in tako so tudi tistega mladega hrvat.skega rudarja, ki mu je bilo ime Miško pokopali po katoliških obredih. Mladi gospod je imel pogrebne obrede. Do tu nič posebnega. Pri Hrvatih so imeli in imajo še danes navado, da pri pogrebih in tako tudi pri mrtvaškem odru silno objokavajo pokojne. So v tem nekaki poklicni žalo-valci, ali kakor jih hočete imenovati. Ob krsti, all pri odprtem grobu vpijejo in v dolgih izpovedih naštevajo vrline u-. mrlega in z nekim tužnim zategovanjem objokavajo. Tako je bilo tudi pri tem pogrebu. Ko ki jo je djžal pod pazduho, da ne bi padla. Tu lačne vdova plakati in med zategujočim piskanjem naštevati vrline svojega dobrega pokojnega Miška. Med drugim je glasno izjavljala: ■“Oj dragi moj Miško, kaj bom jaz zdaj sama brez tebe? Ti si mi bil tako dober! Kaj bom zdaj sama?” Itd. To je ponavljala kar cele pol ure. Bilo je mrzlo in vsi so že čakali, da bi jenjala, da bi duhovnik brž zagotovil svoje obrede in da bi šli domov. Duhovnik jepogledavalzdaj jokajočo vdovo, zdaj poleg nje stoječega brkatega Hrvata. Slednji je menda na duhovnikovih pogledih opazil, da. bi ta rad videl, da bi jenjala. V tistem trenot-ku vdova zopet ponovi: “Dragi moj Miško, kaj bom jaz brez tebe, šta bom imala sada * Ko j'e vdova ta stavek končala jo brhkati Hrvat Hune s, komolcem nazaj v trebuh, da je vdova kar zastokala, Hrvat pa se odreže z rezkim ukazom, da so mu kar -mustače zamigale na polnem obrazu: “Miuči Katika, pa boš imela mene!” Pri tej opazki bi bili kmalu vsi bušknili v smeh. Mladi duhovnik, ki se je preje resnega obraza pripravljal, da bo odpel pogrebne predpisane ža-lostinke, je komaj zadržaval smeh. Komaj je odpel kar je imel in opravil molitve. Dogodek pa mu je ostal v spominu in ga še danes rad pove. m 'M H . 5 Ji Prisrčna zahvala! Cleveland, O. — Tem potom se želim zahvaliti vam vsem, krščanske žene, ki ste se odzvale moji prošnji za božične kartice, katerih ste mi prinesle ali poslale iz države Ohio in drugih držav. Prejela sem jih iz Barber-tona kakor tudi iz New Yorka. Prejela sem več paketov po pošti ali po ekspresu. In jako veliko število sem jih prejela iz Clev* landa in okolice. Vseh skupaj sem prejela jx> številu 4,067, kar je že precej lepo število, bi rekla. Gotovo nam bodo častiti misijonarji tam v Bengaliji in drugod iz srca hvaležni. Mr. August Hollander mi jih je pa odposlal, ker nanj se vselej lahko zanesemo, da izvrši svoje delo vestno in točno ter pošteno. Mr. Hollander in Mr. Charley Hudina prav lepa hvala vama za vajin trud. Pripomniti moram, da je tudi mene precej sta- -lo to, pa le naj bo Vse za večjo čast božjo. Torej, še enkrat prav lepa hvala vsem za dobroto, ki ste mi prinesle ali poslale kartice. Saj a upam, da se bodo tudi častiti misijonarji vsem nam še posebej m zahvaili, kakor to store vsako le- prinesli krsto h grobu in jo to. Vsem skupaj bodi Bog do- postavili na tla, da bi duhovnik opravil zadnje obrede, je stopila mlada vdova naprej h krsti in poleg nje je stopil neki mladi močno brkati Hrvat, ber plapnik. Srčen pozdrav od vam hvaležne Tončke Jevnilk, 1199 E. 61 St. Cleveland 3, Ohio. ČE AL' PA NE “Jack,” mi je rekel Jakšič takrat na cesti nekje med Bledom in Lesci, “ali si poznal cesarja Jožetovega Franceta?” “Kako ga ne bil poznal,” sem mu priznal. “To se pravi, saj ni bil z Menišije doma, torej nisva skupaj preganjala krav po naši gmajni, bil pa sem tri da kakšna! Kaj je delala vsa vaša ameriMiisna vojsaar i\aj leta pn njem na zernadt Sla- "».st s ^ - “»■ »o*a s- teplo nas. Vaša munJcija je ubijala naše ljudi. Vodstvo vaše dižavc še danes špekulira in nas hoče imeti za svoje su-; žnje — Tako govore slovenski partizani o Ameriki. Tako.iepo nedeljo /ih uče na njih mitingih. j |,‘,‘Zf°? dft 1 ,b“m ■ “ Pa*i uau uujh uivt.poov.iim. jv lepo, če si Ti zadovoljna. Vendar Ti rečem, da ne more biti miru, če na tisoče delavcev štrajka in se bori za boren košček kruha. Pri nas ni tega. Nihče ne štrajka. lilH. Tli lldo HI i v i»yw »iv z*«. • ■ Tako govori iz partizanke vsa komunistična propagan- —? ’ celj “knogam.” ’ “Ni hudir,” sem se začudil, “pa je hodil notri sem na Bled “Ti si neumen! Kaj bo hodil sem; jaiz sem dal samo primero, da boš vedel, v kakšnih o-koliščinah šem zdajle jaz.” ‘Oho, to je pa druga stvar. Če moraš, pa moraš in ni druge pomoč n Saj vem, kako je ob takih prilikah. Le kam bi šel, c’a bi bil spoti. Aha, vidiš tisti-ie grm doli pod cesto v hosti?” “Kako bi ga ne videl, saj :mam še zdrava polkr.a,” mi zagotovi Jakšič. “Bom pa stopil tjeie dol. Ti pa tukaj počakaj in če bi se pojavila na cesti kakšna nevarnost, pa zažvižgaj.” Da bom, sem obljubil prijatelju in se komaj premagoval, da nisem naglas prasnil v smeh. Kako ne, ko sem pa vedel, da sem poslal Jakšiča naravnost v velik grm pr»vlh in pristnih starokrajskih 'kopriv. Ne bo dolgo in na Gorenjskem bo nastalo splošno praskanje med narodi, kadar bodo koprive enkrat pokazale rožičke in povedale, kaj da znajo. Razume se, da sem vneto molčal o tem in sam čakal, kdaj bo začel Jakšič po geslu: praskaj se tam, kjer te srbi.” “Grdo je bilo to od tebe, da boš vedel,” mi oponese France. “Saj priznam, da tisto ne spada k dobrim .delom, katere si nabiram na tem svetu, da jih bom odložil pred sv. Petrom, kadar bova imela obračun. Hotel sem samo, da boš na celi črti spoznal lepoto in pa moč naše slovenske zemlje, pr. da boš odnesel z (jbiska na Bledu spomine, ki bodo trajali vsaj nekaj dni, ali vsaj ur.” "Pa se je praskal, France?*’ bi rad vedel naš gl. blagajnik Grdina, ki se je menda spomnil na svoja mlada leta, v katerih je najbrže tudi katerikrat vasoval pri koprivah. “Če se je praskal, vprašate? Ne takoj in mene je že močno skrbelo, če so naše koprive izgubile svojo nekdanjo veljavo in moč. Ampak, ko sva se vozi- la na vlaku proti Ljubljani, se1 pa, da mi počasi plačuje nazaj je pa že začel premikati po se- j pri marjašu. Ce me kdo vjame dežu in ni bilo dolgo, ko sta | pri “petlu,” me on gotovo. Saj imeli obe njegovi roki dela čez | nič ne godrnjam, če plačam ti-glavo, da sta tolažili srbeč* de- j stih par nikljev, ampak da se le kože. ! mi pri tem na vsa usta reži, ti- ( “Kaj pa skačeš po klopi, kot s*;0 me Ra 8reJe- bi sedel na mravljišču?” sem ga nedolžno vprašal. “Na tistem kraju, to je pod cesto med; Bledom in Lesci, bi “Kaj vem kaj je, da me ne-j morali postaviti kak spomenik, (taj tako peče po telesu, da kar: ki bi govoril zanamcem.o juna-gorim,” mi je povedal in segel; škem činu nekega Amerikanca, enkrat s to, pa zopet z drugo ki se ni bal niti samih staro- roko po srbečem revirju. “Morda imaš tako spodnjo obleko, ki te žgače,” sem ga to; lažil in se mu natihoma režal. Seveda, če bi mu takrat povedal, kako in kaj, bi bilo prišlo med nama do kakih diplomatskih zaipletljajev in nesporazumov, zato sem previdno molčal. Pozneje enkrat sem mu pa vse povedal in Frncelj mi }e na licu mesta svečano obljubil, da mi bo vse pošteno in z lepimi obresti vrnil. Well, v koprive me ni poslal. Mislim krajskih kopriv,” je menil gospod Fronc, “Sur,' zdaj pa še vi pomagajte,” godrnja Jakšič, ki si prižiga novo cigaro. “Fina ideja,” naglo selkundi-ram jaz. “Na spomeniku naj bi bilo pa vklesano kaj primernega, kot na primer: “Tukaj počiva en del mogočnih Zed. držav.” No, in potem smo si še naprej ogledovali lep hribček na ameriških Brezjah, kot bomo brali jutri. ŽIVLJENJE TREH KRANJSKIH BUTOV FRANCOSKIH VOJAKOV JANEZ CIGLER Zdravnik pravi: “Gospod, ne upam se vas sam zdraviti; pošljite še po kakega bolj učenega zdravnika, kakor sem jaz, ali pa še po dva, da se posvetujemo, kako bi se vam pomagalo.” Gospod pošlje po dva učena cdravnika; ti ogledujejo bolnika, pa le zmajujejo z glavo, vendar vsi tolažijo bolnika, da si bod ovse prizadeli, da ga spet ozdravijo, resnice pa mu niso hoteli • povedati. Medtem, ko so bili zdravniki pri bolniku, je sedel Andrej v vedal, če bi se vam ne zameril.” Bolnik pravi: "Andrej, govori zdaj vpričo mojih staršev in povem ti, da vse rad storim, kar mi boš rekel, ker sem prepričan, da mi ti le dobro hočeš.’ KOLEDAR DRUfTVENIH PRIREDITEV -*»» MARCH 8.—Društvo Ribnica št. 12 SDZ prireditev, v avditoriju v “Ne prestrašite se, naravnost1 guD. vam povem, iz te bolezni ne bo- j 9._"Odbor štoterih” priredi-ste več vstali, ampak umrli bo- j tev v cerkveni dvorani sv. Vida ste, težko boste osmega dne do-10b treh popoldne, živeli, zato vam svetujem, da j 18,—“Odbor stoterih” prireje pripravite na dolgo pot v |dj paaijon v cerkveni dvorani večnost. To vem iz) tega, kar j na Holmes Avd., pričetek ob r_________f _ ( so se menili va#i zdravniki, ko treh popoldne. veži na klopi’v kotičku' ves ža-1 so šli od vas. Sedel sem v vež-1 APRIL loaten. Zdravnik ga ni videl nem kotičku, noben me ni vi-J n.—“Golden Gophers” spo-noben, ker se noben pi ozrl v del, zato sem vse «dobro slišal, | mladanaki ples v avditoriju kar so govorili o vaši bolezni.1 gND na St. Clair Ave. Tega se vam nihče ni upal spo- J 13,—Glasbena matica koncert ročiti in pa zdravniki so še ce- v avditoriju v SND-lo sklenili, vam ne povedati, da1 13,—“Odbor stoterih” prire- kmalu umrjete, da bi vas ne ditov s pokrivanjem številk ,v prestrašili. Jaz vam pa povem, I dvorani sv, Lovrenca v Newbur-zato da se pripravite, ker vam ' ghu ob treh popoldne, želim iz srca le vse dobro; zato j 19.—Loška dolina ples v av-želim, da bi vi po smrti bili uitoriju SND. bolj srečni, kakor ste bili naj 19.—Društvo Srca Jezusove-tem svetu.” • | ga št. 55 SDZ priredi plesno tisti kot, in on je slišal vse natanko, -kaj so zdravniki pogovarjali. Dejali so enoglasno: “Tega bolnika ne bomo dolge imeli, le obiskujmo ga t>ridno in dajajmo mu zdravila in upanje, bogat je, dobro bomo plačani. Osmega dne bo težko dočakal.” Komaj so zdravniki odšli, že zapoje zvonček, s katerim bdL nik kliče Andreja. Andrej priteče hitro k bolniku in vpraša, kaj mu ukaže. “Pojdi hitro, Andrej, segrej mi pšeničnih otrobov, zaveži jih v rute, ter mi jih gorke na život priveži, tako so zdravniki ukazali.” Andrej urno stori, kar mu je ukazano, in prinese sparjene otrobe. Le on, noben drug, mu je smel kaj postreči, ker je imel bolni gospod vse zaupanje v svojega zvestega Andreja. Zraven bolnikove, postelje sedita oče in mati in jokata, ker vidita, da je v nevarnosti bolnikovo življenje. Tudi Andrej se usede bdlni-ku k vznožju in čaka kakega povelja, da privzdigne bolnika ali pa mu kaj prinese. Bolnik govori s tihimi besedami tako-le svojim ------- I »V. uu r 444 4'1*4 P‘vu,,u Na te besede se začneta oče ^eselico v dvorani sv. Nikolaje I tcocutu v u.vuiom ivikuin, in mati bolnikova na glas joka- na j>. 8g gt. jn Superior Ave. ti. Bolnik ju lepo prosi, naj j 20.—Svetovidski oder priredi gresta v drugo sobo se raizjo- jgro v šolski dvorani sv. Vida. kat. Andrej sam ostene pri | 20,—Pevsko društvo Planina bolniku. “Dragi moj Andrej, j priredi pomladanski koncert v praviš, da bom moral zdaj SND v Mape Heights, umreti,praviš, da bi se priprav-1 26—Draštvo Marije Magda- Ijal; povej mi, kako pa se naj ione št. 16? KSKJ ples v avdi-pripravljam?” j loriju SND. 27. — Društvo Majka Bežja Bistriška št. 47 HBZ, proslava v avditoriju SND. MAJ 8. —Društvo Kristusa Kralja še. 226 KSKJ ples v avditoriju SND. 4.—Croation Cultural Club, koncert v avditoriju SND. 9. —Veterans of World Waf No- 2 Post 25, ples v avditoriju SND. 10. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, ples v avditoriju SND. 16.—28rd Ward Democratic Club, ples v avditoriju SND. ,18. — Slovenska dobrodelne' Zveza program v avditoriju SND. 25,—SDZ Bowlers, prireditev-v avditoriju SND. JUNIJ 29.—Društvo “Zvon” priredi piknik na prostori hSlovenske-ga doma na 6818 Denison Ave. 15,—Srebrni jubilej društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ v J. S. Domu na West Park. Julij 20,—Društvo Sv. Antona priredi piknik na prostorih Doma Oddelek Rdečega križa za Cleveland in okolico ima, jako obširen program za vojne veterane. Poseben namen tega programa je, da pomaga pohahlje-nim veteranom v njih bolezni ter pri učenju raznih del, ki so primerna zanje. Dve skupini Rdečega križa, ki sta izredno veliko pripomogli v olajšavo vetearnom sta Gray Lady Corps in Veteranska skupina darovalcev krvi. In ta kri, kate- dana vsak teden Crile in Marinc bolnišnicam. V Marine bolnišnici imajo na pobudo Rdečega križa poseben umetniški program. Tu veterani izdelujejo razne umetniško izdelane predmete iz usnja, plastike in iz raznega drugega materiala. V kampanji Rdečega križa za Cleveland in okolico imate tudi vi priliko, da gmotno pomagate k nadaljnemu izvrševanju tega DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trata! (Nadaljevanje > 1. atranl) “Kako? Glejte, izpovedati se morate in pa svete zakramente prejeti.” “I kako se hočem izpovedati,1 ko se še nikoli nisem izpovedo- va'? . . — | tovega kova obsodila več bivših Andrej pravi: Pošljite po _ PaveliSevih' pristašev na smrt. izpovednika, on vas bo poučil, Tako je bil ustreljen znani mini-kako se morete prav pripravi- ’ ster Lorkoviž. pred nekaj dnevi ti-” I je bil v Banja luki obsojen na Bolnik pravi: “Pokliči mi semrt tudi duhovnik dr. Nikola mamo!” j uilogrivič. Obdolžili so ga, da je *~'*4 J44«**4« 4444 aarovaicev Krvi. 111 ut &xif iuu.e- Zapadnih Slovencev na 6818 ro so darovali Clevelandčani je Depison Ave* ' programa. Kampanja se bo vršila od i. do 17. marca. Delali smo za druge DELO DOBIJO VEC POMOČNIC ZA (AFETERIJO SE SPREJME Delo je v čisti, zdravi okolici — ;1 n Morajo razumeti in govoriti angleško F i Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 39 let starosti naj se priglacijo. Dobra plača Hrana in unitorme zastonj Zglasite se v The Ohio Bell Telephone Company / soba 901 700 Prospect Ave. ZA PREKLADANJE 1 TOVORA ležmjtT to znam, da sem sam kriv svoje nesreče. Kaj ne, Andrej, ko bi bil tebe ubogal, pa bi bil zdrav, ko bi ne bil šel jahat.” ’ Andrej vzdihne in pravi: "Res je to, gospod, ampak tudi jaz bi vam zdaj rad nekaj po- * . . I AJllOgriViC. VJUUU121U BU g Mati naglo pride k bolnikovi ;odeioval pri nasilnem sjjeobra-, ““ran st je rekel pesnik: Za uk si prebrisane glave, pa čedne in trdne /, v , „ . , „ ! postave, išče te sreča, um ti je Cleveland, O. — f', dan, našel jo boš, če nisi zaspan. aKtes«' SEawES *• ”-«= SSrt-OiStf 1 Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway Plača 93 i/ac na uro , j čas in pol za nad 8 ar Zglasite se pri ' Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co. E. 9th & Broadway. ‘ (39) PROCES P R O T;I ALBANCEM V SKOPUU. - V glavnem mestu jugoslovanske Makedonije je bilo na zatožni klopi Obdolženi so bili, MALI OGLASI ______________m_mrr. , .. _ smo že sodnika, župana in guvernerja, pa sedaj smo vse zgubili, ker šev res ni med nami. Da smo pa varčni, pa nam kažeta naša1 ;zvoijenj nas nj veliko upošte-denarrta zavoda, to je, slovenska val slovenci w venko lahko do. North American banka m naša! ^ bi ne bUo med nami tiJ St- (Jlalr-.Savmg 4 L ste star« zavisti, da Slovenec ne Bolnik ji odgovori: “Ljuba 8memo pozabiti, da ne sme o mamica, moral vas bmo zapu- obravnavi nihče drugi poročati ititi zia vselej. Pripraviti se kot vladni listi. Ti pa pišejo kot moram zdaj na dolgo pot v je ukaz od zgoraj, večnost; vi pa me niste nikoli j SLUCAJ DR ANT0NA NI-učili, kako se je treba pripra- jjqlICA — Nikolič je bil urad-Nikoli me niste k .. - - - ... ->-j- JOHN ZUUOi INSURANCE AGENCY FRANCES ZURICH, oaent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVankoe Uti 18115 NEFF ROAD \ ALI STE PREHLAJENI? Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drog 15702 WATERLOO RD. viti nanjo. Nikoli me niste k njk hrvaške paVeHčeve vlade, izpovedi peljali, tudi me niko- J Ena manjš|h rib. Bil je izročen, li niste učili drugih svetih za- ker je jugoslovanska vlada zakramentov prejemati. Zakaj bteva]a nekega Nikoliča iz Bel-me niste marali poučiti v toli- J grada. Zamenjali so imena, pa ko potrebnih resnicah! Učit poaiaH tega Nikoliča iz Italije, ste me dali vseh drugih posvet-. Ro je bd jzrt>čen, so ga ubili >ko-nih učenosti, katere mi zdaj nič mUnisti v Dalmaciji med Kni-ne morejo pomagati, krščanski1 nom ;n Darnijem. Tako je bil nauk pa ste popolnoma zane- jzročen in ubit, čeprav ga ni nih-marili. Glejte, žalostno in ^ ge Zahteval. Taka je danes pra-grozno nesrečno bi moral jaz vjca na Balkanu, zdaj umreti, ko bi me ne opo- j LETALCI BEŽE. — Iz Jugo-minjal moj zvesti služabnik slavije je pobegnil Mato Rendu- Andrej. Mati, hitite mi po du-' ^ jugoslovanski avijatik. Na- uma organizacija ne pusijc hovnika, božjega namestnika, baja se sedaj v Parizu in izjav- denarja za bolnišnico na svoje .dobrega izpovednika! Prosite |jja da b; pobegnilo 60/ letal- mesto? Ali tudi tista organiza-ga lepo, naj pride k meni, da 1 teV; ie bi m0gli. Ruski oficirji( cija nd zaupa več Titovini? Ali me pripravi, kolikor je mogoče. in politični'komisarji strogo pa-' morda jugoslovanska vladane Čutim, da se bliža konec mo-1 zjj0 na vsakega letalca, kaj po- mara denarja kapitalističnih jega življenja. Mati, mati/ka-1 ene, da ne bi kdo odšel z letalom Anjerikancev? ko ste spolnovali dolžnost svo-1 jega stanu!” MAKS 4 ONE a DAY MULTIPLE VITAMIN CAPSULES YOUR BUY WORD raso r" • to* 4* ,o» vitamin. Ihal •»- Pa.nl, la1 wS Ctavwtaal <• «A*> liarwmkal. Ucli Ol»AO«» Malllph «a»ln Copwh •* - M both Sa«r ana««« «**<•«•► min. vtkan taqalraaaah la haM »a« kava baaa aMblkM. Taka aaa vapailt avaP» MPriaf m* 1" til tK* no* doy- CONVfNIBKCt fay far »nly *"• «pwl* 4*. Thot't ECONOMY. OUARANTKi Yaw m*\rj bo* f, #•» loklng O uagla Oot^Doy (brpo4) Mol«, p.. Vkami. C^tU a.yv. pov at. aat antlrtlf "•»S*. ** at,, la .tk (°P Oaa*Oar IkPaaS) Mukk plv Vkatnla Capatlak. MILES IABORATOUK, WC Elkin rt. In 41s— mokrktlčne stranke. Ta da hoje vreči sedanjo komunistično vlado v Albaniji in pridružiti Albaniji tudi Albance, ki so v Jugoslaviji. Med tolikimi obravnavami v Jugoslaviji ni nič čudnega še ena proti Albancem. Značilna pa je ta, ker se vidi, da so tudi Albanci proti sedanjemu albanskemu rCžimu pod vodstvom komunistov. Tako se'tudi albansko pravo “ljudstvo” bori proti komunistični diktaturi. Pisali smo že, kako so morali Slovenci nabirati milijone za podporo albanskim komunistom. Nabrali so približno toliko za Albance, kot je nabrala neka ameriška slovenska organizacija za neko otroško bolnišnico v Ljubljani. Ali v Ameriki kaj slišite, zakaj tista organizacija ne pošlje tega Dvorana za bankete Se oddaja za ohceti in ples. K. P. Hall i 1624 E. 55. St. a M (s) da imata kak.h 15 m.l.jonovj rojaka. Zato pa na poli-premoženja in če računamo, daj tičnem ,ju Je nismo prlSH daje od tega najmanj polovico slo- ]g. pg dn]gič kaj - venskega,denarja, potem nekaj milijonov tudi premoremo. Toda, kaj je to v primeri proti o-gromnemu ameriškemu kapitalu? Pa poglejmo še malo naprej, kaj smo slovenski pionirji doprinesli z izobrazbo in učenjem? Mi, stari pionirji prav malo, a naši sinovi in hčere pa mislim, da niso zaostali za drugimi narodi. Saj imamo veliko učenih med nami, ki so. izšli iz našega naroda. Imamo duhovnike, advokate, zdravnike, zobozdravnike, učitelje, bolničarke in še dru- Frank Opaskar, st. bojazljivost Klančarja so večkrat napadli tatovi ter ga popolnoma o-ropali. Siromak je bil ves preplašen ter se že skoro ni upal več izpod strehe. Ljudje so mu svetovali, naj si nabavi samokres, ter ga nosi s seboj v žepu. “Ni varno,” je ugovarjal, “zakaj če bi me kdo napadel, bi mi ga lahko vzel iz Harmonika naprodaj Naprodaj je Slovenska harmonika Mervarjevega izdelka, je kot nova. Cena je $135. Vprašajte na J440 E. 93. St. -(40) ge profesioniste. Samo v ban-.aePa- ■ kirstvu pa nismo dosti napredo-j vali, ker smo pač delavski na -^ZASTONJ Rl ŽENO PRODAL rod. Radi tega se pa tudi naša; ---- mladina ni dosti učila o bankir- 5Jena/ “Brala sem, da div-stvu. S jaki prodajajo svoje žene. Ali Kljub temu pa brez skrbi tr- bi ti mogel storiti kaj takega?” dim, da je naša mladina nadar- Mož: “Nikogar draga ženka, jena in je vedno prva v šoli, kot Oddal bi te zastonj.” Novi fumezi za premo«, olje, gorko vodo ali poro. Resetting $15 — CiStenJe $5 premenjamo stare na olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — BN 0481 Govorimo sloveiuko I Hiša naprodaj Naprodaj je hiša, 4 sobe zgo-rej, 7 spodaj, parna gorkota, 3 garaže, nahaja se na 1003 E. 71. ‘St. Za podrobnosti pokličite EN 8755. —(40) Steel Venetian Blinds Cloth Window Shades Drapery Materials JOS. M. LOZAR EN 0448 — HE 8417 Te bolnikove besede so ma-. ter globoko zbodle v srce; nič ni vedela na to odgovoriti, ker je spoznala svojo zanikarnost vzgoji svojih otrok. Vsa objokana in v žalost vtapljena ukaže hitro napreči kočijo in se pelje db slavnega pridigarja in dobrega izpoved- ] nika Frančiška, korarja pri škofijski ali stolni cerkvi Mate-' re Božje. “Dragi duhovnik go- \ spod,” nagovori ga žalostna mati, “lepo vas prosim, pojdite obiskat mojega bolnega sina;' zelo vaš želi k sebi, da bi se z vami kaj pogovoril; grozno hii-1 do mu je, ne bo dolgo živel, tako nesrečno je s konjem vred padel v jarek.” Korar Frančišek pravi: “Že sem slišal o nesrečnem padcu; vašega sina. Žlahtna g o s p a, j prosim vas, malo potrpite in precej grem z vami vašega bolnika obiskat.” KADAR KUPUJETE ali prodajate, se obrnite za pošteno postrežbo na George Kasunic ,■ 7510 Lockyear Ave. HE 8056 Real Estate Broker (Tues. X) $25 nagrade damo! Družina 4 oseb potrebuje stanovanje 4 ali 5 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče BO 2527. (41) Lepa soba v najem V najem se odda moškemu ali ženski lepa soba. Vprašajte na 1083 Addison Rd. (41) Za 4 družine Naprodaj je zidana hiša za 4 družine na 72. ceBti. Parna gorkota, fire place v vsakem stanovanju. Vprašajte na 1315 ' ' -(41), E. 55.-St. i Za pojasnila in informacij« pilite na: V Turinu, Italija jt neka založniška družba dala predelati "jeep" avto v knjigarno, kar je stalo 500,000 lir ali $2,000.00. Stika nam kaže knjigarno na kolesih, ko je ista dospela v Rim. To je v nadomestilo za avtomobilske knjigarne, ki so bile med vojno ustavljene radi pomanjkanja gazolina. GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOIE 3SU3 NORTH CHICAGO 8TREET JOLIET, ILUN018 ihjTnnLririnjmrLnju^^ HjUggp" Britanska kralj George in kraljica Elizabeth se pripravljata za potovanje v Južno Afriko. Spemljali ju bosta tudi njiju hčerki princezi Elizabeth in Margaret. Naročite se na dnevnik “Ameriška Domovina” p . Začne v torek 25. februarja Nepretrgoma od 10:30 dop. Nizke cene LOWER HALL WMS*ZS£L. Prvi sovjetski film v slikah iz ruske folklore “STONE FLOWER” Krasen ljubezenski roman kamnoseka Danila za Katjo, filman v Uralskem gorovju, v narodnih nošah, pesmijo in plesi. DOBIL JE PRVO NAGRADO ZA SLIKE PRI MEDNARODNEM FILMSKEM FESTIVALU V CANNES, FRANCIJA Ko je bilo 60 stopinj pod ničlo. — Ko je bila posneta ta slika, ki nam predstavlja vojaško postojanko v Clear Creek Buttes, Alaska je toplomer kazal 60 stopinj F pod ničlo. Na tej postojanki vojaški izvedenci opazujejo in preishmjo vpliv hudega mraza na velike topove in druge aktivnosti, ki jih mora vršiti vojaštvo v izredno hudem mrazu. bi lezel; vrirtega te je za železnimi zakiopnicami čakal bral nilec. Kakor je bilo v srednjem viku treba mesto zavzeti ulico is, ulico, tako. si moral tu osisojiti dvorano za dvorano, stopnišče za stopniščem. Na vrhu ?e bil stolp pokrit z ogromno kamnito ploščo, na tero si prišel skozi ozek razgledni stolpček ob strani. Gradič na mostu pa je bil proti planoti zaprt po navpično v globel padajoči steni, s katero se je most enostavno končal; do planote je peljal, kakor že omenjeno, podvlžen mostiček. (Dalje prihodnjič) mTLnjTJLrmrLnjTTLJLrLn imrmjmnjmrum ~ M. IMP PLUMBING & HEATING (0. BOI LE RJI NA PLIN, BURNERJI NA PLIN , IN FURNEZl NA PLIN 15601 Waterloo Rd. KE7248 Vse potrebščine za grelne in monterske naprave, mrumrumimjioririjmim^ ★ ★ ★ ★“ ★ Posojila so napravljena na tak način, da se glavnico odplačuje v mesečnik obrokih. K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ P0S0JUJE DENAR članom in nečlanom na zemljišča in posestva po k% obresti brez kake provizije ali bonusa “Morate itd proti Tourgue-i,” je odgovoril kmetič. “Ali jih bom tam našla?” “Mogoče.” “Kako pravite?” “V Tourgue-i.” “Kaj je to?” “Nisem bil nikoli tam. Bo pač selo ali grad.” "Blizu od tukaj ” “Nak. Je daleč.” “Kako priti tja?” “Zdaj ste v Vantortes,” je rebel kmet, “pustite Ernee na levi in Coxelles na desni, potem pridete skozi Lorchamp in jo uberete čez Leroux.” In kmet je vzdignil roko ter pokazal proti zapadu. “Zmeraj naravnost v ti smeri, kjer zahaja solnce.” Kmet še ni dobro končal, ko je žena že odbrezela dalje. “Pazite,” je klical z njo kmet, “tam je bitka.” Ni se obrnila in hitela dalje. Strahotni stolp Kaj bolj groznega kot je Tourgue-a, si more človek komaj predsavljati. Kdor je pred kakimi štiridesetimi leti prehodil gozd Fougeres, je naenkrat uzrl pred sebej Tour-gue-o. Ne žive seveda, ampak mrtvo. To so bile razvaline nekdanjega gradu. Sam samcat se je dvigal visoki stolp na strmi skali ob robu gozda ko kakšen zločinec. Začeli so ga graditi že v devetem stoletju in ga končali v dvanajstem, po tretji križarski vojni, če si premagal strmino in stopil v stolp skozi veliko prestrelino, si našel vse prazno. Od tal do vriia nobene prečne stener-ne-strehe, ne stropov, ne podov. Ostanki obokov in kaminov, strelne line v različni višini, par vodoravnih tramov, kjer so bila preje nadstropja, poneče-dertih od nočnih tie. Sicer pa sam mogočen zid, petdeset čevljev defbel spodaj in dvanajst zgoraj; tuintam se je videla odprtina, kjer so nekoč bila vrata. Ponoči si slišal tu notri škovikati sove in skovir-čke, pod nogami je lezla pod robidovjem najrazmovrstaejša golazen, nad glavo pa so se skozi črno odprtino kakor skozi ogromen rov videle zvezde. Prestrelino, skozi katero se je prišlo v stolp, je bila povzročila mina, ki je morala, upoštevajoč strašno debelino zidu, vsebovati najmanj dva centa strelnega prahu. Skozi to prestrelino je napadalec vdrl v stolp. Ta stolp je bil prestal veliko obleg, bi je ves preluknjan od karteč, ki so pohajale iz različnih časov, začenši od kamnatih krogel štirinajstega stoletja do železnih osemnajstega. (Skozi dver v pritličju se je prišlo v grajsko temnico, ki je bila vsekana v skalo in se razprostirala globoko pod zemljo. Kakor se grajske temnice tistega časa je imela tudi ta dve nadstropji. V zgornjem precej velikem in obokanem prostoru si zapazil dve globoki navpični brazdi, ki sta bili vzporedno druga z drugo vrezani v obe nasprotni steni in sta tekli tudi od ene stene do drcfge preko obokanega stropa. To sta bili sledi koles. V starih fevdalnih časih so namreč tu razčveterjevali ljudi na bolj enostaven in veliko manj šu-men način kakor s konji. V dvorani sta bili montirahi dve veliki kolesi, ki sta segali do obeh nasprotnih sten in gori do stropa. Obsojenca so postavili med obe kolesi, privezali 'desno roko in nogo na eno kolo, levo roko in nogo na drugo, potem pa zavrteli be kolesi, vsako nasprotno stran. Tako so raztrgali človeka v štiri kose. Zato je bilo trdba veliko moči; odtod brazdi v kamniti steni. Še danes je videti tako dvorano v gradu Vianden. Pod tem prostorom šele je bila prava temnica, v katero je lega e vrjo, prevezano pod pazduhi. Skozi luknjo so mu metali hrano, ako se je to zdelo sploh potrebno. Zkozi njo je vel močan prepih, prostor sam je bolj sjičil rovu vodnjaka nego čemurkoli drugemu; na dnu je stala voda. Ledeni piš je bil smrt ujetnika, ki je čepel doli; aa onega zgoraj je pomenil življenje, ker bi se sicer zadušil. Moral pa je v popolnoma temnem prostoru paziti, da hi padel v luknjo, kajti iz te ni prišel več vun. Ako mu je bilo kaj na življenju, je bila luknja zanj neprestana smrtna nevarnost, ako pa se je življenja naveličal, je bila zanj rešitev. Tu je našel svoj grob. Na nasprotni strani od pre-streline je bil most, od> katerega so se ohranili še trije, pre- cej dobro ohranjeni loki. Danes od Tourgue-e ni ohranjen noben kamen. "Tour-gue” je okrajšava, pravzaprav se je imenovala ta trdnjava “Tour Gauvain” — Gauvainov stolp. Leta 1793, je bil to utrjeni grad Gauvainov, ki so tat krat obvladovali vhod v gozd Fougeres, ki je danes tudi že davno posekan. Pod skalo je tekla voda, ki je bila v juniju čisto izsušena, v januarju pa se izpremenila v deroč hudournik. V srednjehi vekiu je ta trdnjava bila skoro nepremagljiva. Most, ki so ga bili pozneje prizidali, je pomenil oslabitev. V srednjem veku ši prišel do gradu čez globel po majajoči se brvi, ki jo je bilo mogoče s par sekirinimi udarci presekati. Ko so Gauvaini bili še preprosti plemiči, jim je brv zadostovala, ko so postali marquisi, so brž dali Ograditi mogočen most. Plemiči sedemnajstega in osemnajstega stoletja niso bili več nedostopni in so posnemali kralja v Versaillesu. Od'mostu dalje, na zapadu, na nasprotni strani gozda, se je dvigala precej visoka planota, ki se je po. tem počasi izgubljala v ravnino. Most med trdnjavo in planoto je nosil na svojih visokih slopih po vsej svoji dolžimi in širini poslopje, gradič, kjer se je stanovalo mnogo udobnješe nego v stolpu. Ta gradič je imel visoka okna z malimi šipami iz češkega stekla, vmes so se dvigali stebri v višino treh nadstropij. Spodaj knjižnica, pod streho Žaklji ovsa. Vse skupaj je bilo okorno in obenem imen itno. Orjaški stolp, dvigajoč se visoko nad gradič na mostu, je bil v svoji mrki okornosti popolno nasprotje mostovnemu gradu, ki bi se bolj prilegal Parizu. Ta gradič je bil s strateškega stališča sploh napaka. Do-čim se stolp s strani gozda ni dal zavzeti, ga je bilo zdaj mo- jbsžz&s* m »m« «i dm> « podm -Ujetmfca so spustiii go-jk. ,g bfla Bicer nlžja od šest. nadstropnega stolpa, pa je peljal z nje v gradič nad globeljo poševno doli z gradiča spust-ljivi vzdižni most, ki gotovo ni bil nepremagljiva ovira. Knjižnica in shramba nad njo sta bili gradiču nevarni, ker ju je napadalec lahko zažgal. Vendar so se grajščaki zavarovali. V slučaju obsede se je most lahko ločil od stolpa po težkih nizkih železnih vratih, ki so bila vdelana v sredo sedem čevljev debelega zidu, tako da so vrata tvorila prav za prav nizek, pa defbel oblok z odprtino v sredi. Ta vrata so bila v drugem nadstropju stolpa v isti višini z biblioteko, ki je bila istotako v drugem nadstropju mostovnega gradiča. Nadstro-pja v stolpu samem so bila zvezana po polžastiih stopnicah, ki so bile vzidane v debeli zid, odprtine iz njih, oziroma vanje pa so bile čisto nizke ter poševne, tako da si je razbil glavo, kdor je butnil vanje, ne da ...................... VSEH VRST RADIJE, PRALNIKE IN Čistilce popravljamo Zastonj pridemo iskat in pripeljemo nazaj. Pokličite nas najprej Najboljše opremljena popravljanica na St. Clair A ve. MALZ ELECTRIC 6902 St. Clair Ave. EN 4808 -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride Mary Tomazin TRETJE OBLETNICE SMRTI NAD VSE LJUBLJENE SOPROGE IN SKRBNE MATERE bi je nas ta vedno zapustila in ne loHla od svojih dragih dne 25. februarja; 1944. Tri leta draga soproga in mati že več ne čuje se Tvoj glas, da bi nauke in nasvete nam dajala, kar si nam jih nekdaj. Zdaj počivaj v zemlji hladni, naj sladke bodo sanje v Bogu tam. da se vidimo v nebesih, izprosi predraga milost nam. Žalujoči ostali: JOSEPH TOMAZIN, soprog; HČERK SINOVI; ZEJTJE. SINAHA, VNUKA in VNUKINJA. Cleveland, O. 25. februarja 1947. LETO STRAHOTE 1793 VICTOR HUGO