Telefon št,. 74.	Posamna številka 10 Iu
/• psitl prejemal:
sa
••lo leto naprej 26 K — h Ml leta » 18 » — » •t trt » > 6 > 50 » ■eaec > 2 > 20 >
f apravnlitvu prejemaš:
1 » 70 »
.SLOVENEC
Naročnino la laterate aprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitni-jeve ulice st. 2.
Rokopisi se ne vraCajo, oefrankovana pisma no vsprejemajo.
uiSkih ulicah St. 2,1., 17.
^OTtfir*-	Političen list za slovenski narod.
Izhaja vaak dar ,izvzem«i nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 161.	V Ljubljani, v četrtek, 16. julija 1903.	Letnik XXXI.
Nemška gospodarska
pomoč ?
n.
Čisto napačno je mnenje, ki ga z nekako vsiljivostjo Sirijo nemški nacijonalci, da nafia dežela za to nima mnogo industrije, ker so tu nacijonalno-Blovenska nasprotstva. Konstatujemo le, da tako ponižnega in proti tujcu skoraj servilnoponižnega plemena no najdeš kmalu v Evropi kakor je ravno slovensko pleme. K večjemu Malorusi se morejo z nami kosati. Ko bi bila krotkost in marljivost in zadovoljnost z malim zaslužkom jedini pogoj za razvitek industrije, bi je v slovenskih deželah in Galiciji imeli največ v celi državi. Ali tu igrajo mnogi drugi faktorji svojo odločilno ulogo, ki pa nimajo s slovenskim nacijonalizmom prav nobene dotike.
Prvič je zgodovinski razvoj.
Češka dežela, pred nekaj stoletij najbolj razvita država v vseh panogah kulture, je tudi po bitki na Beli gori obdržala še stare tradicije in je ostala še vedno središče Evropi. Tu je bil prvi pogoj, da se je v ti deželi razvila mnogovrstna obrtnost, ki je še sedaj na vrhuneu v državi.
Ko je Dunaj počel osredotočevati pro* met v državi je samo ob sebi umevno, da se je i tu razvila raznovrstna industrija. Ta obrt se je v čeških deželah in na Nižje Avstrijskem s časom in potrebami razvijala. Ko so nastale železnice, se je domača obrt vedno bolj pogubljala, ker ji je tovarniška konkurenca vedno bolj izpodnašala tla. Industrija se nerada seli iz zavzetega mesta, ker ima investiranega v posestvih in tovarniških napravah na milijone nemobilnega kapitala. Ostane in se razširja na enkrat zavzetem mestu tako dolgo, dokler je dotični industriji zagotovljena eksistenca. Le ako vsled dragih prometnih sredstev, predragih motornih sil, predragih delavskih sil ali vsled zastarele
LISTEK.
Rimsko pismo.
Glede zdravnikov svetega očeta se vrši nadalje polemika mej zdravniki, časopisi in občinstvom. Splošno vlada mnenje, da bi bili zdravniki lahko boljši. Osobni zdravnik dr. Lapponi vživa sicer posebno zaupanje svetega očeta, a ta čutila Leona XIII. do Lapponija so taka, kakor n. pr. do njegovega zvestega tajnega kaplana Angelija ali dolgoletnega sluge centra; zaupanje se tiče bolj osobnosti dotičnika, kot njegovi zdravniški umetnosti in medicinski znanosti, — kajti Leon XIII. je bil redkokrat, skoro nikdar resno bolan in tako Lapponi tudi ni prišel v položaj, pokazati svojo znanost. Njegovo delovanje se je omejilo samo na higieno. Vsekakor je gotovo, da se je Lapponi pri diagnozi zmotil, kajti sveti oče ni imel vnetja pljuč, ampak vnetje prsne mrene in so pljuča vsled tega bila le nekoliko v sotrpljenju. Tudi lajik je lahko na prvi po-pled sprevidel, da bi sveti oče, ako bi imel pljučnico, ne mogel smrti kljubovati toliko Saša.
Nekateri listi se norčujejo iz Lapponija in Mazzonija, češ, da niti ne moreta sestaviti buletina, da bi logično se strinjal s prejšnjim buletinom, in da vsakemu, kdor ju vpraša o svetem očetu, povesta kaj druzega. Pred dnevi je Mazzoni ob 11. uri kar-
uravnave ne more več vzdržavati konkurence, preneha ali se pa preseli na kraj kjer ima naštete faktorje pod ugodnejimi pogoji na razpolago.
V industrijo je prišel z elektriko nov faktor. Električna gonilna moč je jako po ceni, ako se izvaja z vodno močjo. Vsled tega so postale vodne sile odločujoči činitelj za one nove industrije, katere potrebujejo gonilnih sil. Industrijsko bodočnost imajo vsekako one dežele, ki razpolagajo z mnogimi vodnimi silami. O tem je pred kakimi 10. leti zanimivo razpravljal v avstrijski državni zbornici duhoviti poslanec Neuvvirth. Tudi Kranjska, zlasti Gorenjska, ima mnogo še neporabljenih vodnih sil. Tu se s časom razvije še več industrije. Ali nič več in nič manj industrije ne bo na Gorenjskem, ako bo tudi „m a r-kovci" in » h a j 1 o v c i « morali dne 7. junija t. 1. sneti v s e n e m -ško zastavo na pročelju ka-zinskega vrta v Ljubljani. Poglejte na Koroško, na Tirolsko in Solno-graško! Koliko je še tam neporabljenih vodnih sil in primeroma malo industrije, vkljub temu, da v teh deželah dominira nemški element.
Ali naša dežela ima neko prednost pred naštetimi, in sicer to, da je bližje morja, katero z ozirom na eksport in import igra v industriji tudi veliko nalogo. Zato pa nikakor ne dvomimo, da se v naši deželi, ko bo dokončana nova železniška zveza, razvije več industrije, kakor je to relativno v Tirolab.
Željo imamo le eno, da ta industrija ne prinese tudi naše narodne smrti v lepi gorenjski in soški dolini!
Povdarjamo: nismo načelni nasprotniki industrijskim podjetjem, ako je ustanavlja tudi nedomačin, ali iz narodnih ozirov nam je mnogo ljubše, ako se vname v slovenskih krogih več podjetnosti in v narodnih slovenskih krogih več razuma za izredno
dinalu batolli dejal, da bo papež živel k večjemu tri dni, ob četrt na 12. je pa dejal kardinalu Gretoniju, da sveti oče lahko popolnoma ozdravi. To je izjavil, ne da bi mej tem stopil v bolniško sobo . . .
Ob takih zdravniških izjavah in dolgotrajnosti bolezni seve narašča negotovost in ž njo nervoznost in tako mora tudi kirurg Mazzoni, ki je sicer hitro spoznal Lapponi-jevo napako, vendar-le radi takih izjav pretrpeti marsikak dovtip na svojo zdravniško vedo. Seveda mnogi listi Mazzonija bolj čaBte, ker je pripoznan liberalec.
Dolgo časa sta bila Lapponi in Mazzoni neomejena gospodarja v bolniški sobi sv. očeta, a vedno več je bilo glasov, naj se pokliče tudi kako pravo kapaciteto, kajti ob tako odličnem bolniku morajo pasti VBi oziri na samoljubnost kakih posameznih zdravnikov. Najprvo so hoteli poklicati prof. dr. Baccelllija, ki je najupliv-nejši laški zdravnik in klinik in ima posebno slavno ime, odkar se je znana operacija Leona XIII. izvršila po njegovem sistemu. Ker je pa Baccelli laški minister, ni bil poklican, pač pa sta Lapponi in Mazzoni poklicala njegovega intimnega prijatelja prof. dr. Evgena R o s s o n i j a. Ni se poklicalo torej od mnogih predlaganega slavnega pro-lesorja Grocco v Florenci ali Ceccarellija v Neaplju. Oficijelno pravijo, da je bil poklican RosBoni radi tega, da je tretji zdravnik »R i m e c«. Ljudstvo pa pravi, da je bil
važno vprašanje, rekli bi vrhovno narodno vprašanje, ki tiči ravno v gospodarskih in obrtnih zadevah za našo Blovensko narodno eksistenco.
Če dohaja v deželo nedomač kapitalist in ustanovi industrijsko podjetje, moramo iz narodnih ozirov zahtevati eno, da namreč respektuje našo narodnost. To se sicer razume povsod drugod, samo pri nas je v novejšem času nemški industrijalec pijonir nemške misli in zatiralec avtohtonega slovenskega elementa. Tu je ona točka, kjer se bodo pota križala naša in modernih nemških industrijcev v deželi. Ako nemški kapital najde v deželi bogate obresti, potem gatoše nikakor ne opravičuje, da bi iz slovenskega delavca napravljal tudi narodnega helota. Nemški šovinizem pa v nekaterih svojih industrijskih podjetjih v deželi uganja na jbra m o tnej i narodni »Seelenkauf«, ki je nevreden in nečaBten velikega nemškega naroda.
So v deželi podjetja, katerih lastniki so Nemci. Ti so prišli v deželi v kratki dobi dJ znamenitega bogastva. Anikdo Be ne iz-podtika nad njimi, ker so Nemci. Vživajo vse spoštovanje med Slovenci, ker od svojih uslužbencev ne zahtevajo nič drugega, kakor pošteno delo, v narodnem oziru pa ne pritiskajo na-nje. Ali sedaj, ko so v službi vse-nemške misli že gospodarske in šolske in kulturne zadeve, je takih nemških mož v deželi malo, zelo malo. Gosp. G a s b n e r , ki je predaval v trg. zbornici, je a d r e s o popolnomazgrešil. On je apeliral na Slovence, da se ne prenese narodnostni boj na gospodarsko polje, kjer so interesi Slovencev in Nemcev »identisch«. — Naj vpraša na Jesenicah, v Ko-
poklican Rossoni radi tega, da ima njegov prijatelj minister Bacoelli in po njem laška vlada vedno avtentična poročila o pravem položaju sv. očeta. Tudi ni nikaka tajnost, da je dr. Rossoni prostozidar. To je sicer žalostno, a resnično.
Ko je Rossoni izrekel svoje zdravniško mnenje, postali so napadi na prejšnja dva zdravnika še hujši. Ugledni napolitanski klinik prcf. dr. Cardarelli izjavlja, da sta zdravnika Lapponi in Mazzoni okrajšala življenje sv. očeta, prof. Paolucci pravi, da je diagnoza še vedno napačna, neki turinski profesor pa priobčuje opis razvoja bolezni in pravi, da bi si od Lapponija in Mazzonija ne pustil porezati niti kurjih očes. Z ozirom na to se govori, da bodeta o bolezni izdala Lapponi in Mazzoni tiskano poročilo. Mnogo morata pač tudi pretrpeti radi ljubosumnosti svojih zdravniških kolegov.
Zanimivo je bilo, kako so te dni časnikarji obsuli v Damazovem dvoru dr. Ro-asonija. Hočeš, nočeš, moral je praviti časnikarjem o vtiskih, katere je dobil pri sv. očetu. Izjavil se je nekako takole:
»Mislil sem, da bom videl popolnoma onemoglega Btarčka, kateremu so pošle vse moči in kateremu je vgasnilo delovanje duha, ali ki nima vsled razvoja bolezni nobenega intellektualnega delovanja. A ko sem se približal njegovi bolniški postelji,
čevju in tudi v Tržiču, kdo spaja gospodarsko premoč tudi z narodno odvisnostjo. To bo nemški nacijonalni »Parteizwecke«, ki jih uganjajo nemški industrijalci na Jesenicah in deloma tudi v Tržiču in drugod.
Da taka propaganda mora roditi odpor in nasprotstva, pri čemer trpita več ali manj oba sprta dela, je na dlani. Nevreden pa je tisti narod, da eksistuje, ki brezznačajno pusti teptati in zaničevati svojo narodno čast.
Pri Nemcih v deželi so Bselbstbuchtige Nationalzwecke" in ako g. G a s s n e r nekoliko pogleda okolu sebe, bo nam prav dal. Sicer mu pa drugi pot pokažemo mi sami na dejstvih, kaka animoznost vlada ponekod pri nemških industrijskih podjetjih proti slovenski narodnosti.
Bolezen sv. očefa.
O bolezni svetega očeta smo prejeli tekom današnjega dopoludneva naslednja poročila, ki pričajo o čudovitem boju 931et-nega starčka s smrtjo.
Kol i n , 16. julija. Rimski dopisnik »Koln. Zeitung« pravi, da bo skoro gotovo smrtni boj papežev trajal še v«č d m. Upanja na ozdravljenje ni. JakoBti telesa se zdravniki vedno bolj čudijo. Posebno kritičen postaja položaj, ker ledvice ne delujejo in je hrana nezadostna.
Rim, 16 julija. Po noči je sveti oče dr. Lapponiju dejal, da mu je boljše in da bo zaspal, nato pa je pristavil: »Pojdite spat in ubogajte me!« Lapponi je odgovoril: »Sedaj, sveti oče, morate Vi mene ubogati.* zdravniki bo včeraj s fino iglo Pravazove brizgalnice, ne da bi izvršili noro operacijo, odstranili svetemu očetu zopet 100 gramov tekočine iz oprsja, zdravniki so mu dejali da mu vbrizgnejo zdravilne tekočine. Da bi svojo okolico pomiril, sveti oče nalašč napravi često tako, kakor bi Bpal. Zavživati hoče le tekočo hrano.
videl sem, da sem se varal. Kljub poročilom raznih listov, kljub izjavam svojih tovarišev, nisem nikdar mislil, da bi papež pri svoji teški bolezni in 94 svojih letih, ohranil še toliko duševnih moči, tako čudovito obvladoval svojega duha. Takoj, ko sem vstopil k bolnikovi postelji, sem se začudil. Leon XIII. mi je podal, dasi nekoliko z naporom, svojo roko, potem pa je prodirajoče uprl v me svoje živahne, izrazovite oči, ko je ob-jednem poskušal svoji ustni raztegniti v na-smehljaj. In nato je pričel z neštevilnimi vprašanji!
Ali je bil to bolnik, ki se je boril b smrtjo? To je bil mož, katerega moč volje je ostala nerazrušena, mož, ki je ostal popolnoma gospodar nad seboj. Mislite si 94 letnega bolnika, ki hoče spoznati svojega zdravnika, ki ga vprašuje, kaj misli o klinični znanosti, o njegovem življenju, o posameznostih njegovih študij — mislite si takega »umirajočega" in potem mi povejte, ako se nisem opravičeno čudil.
Ko me je papež vse to izprašal, ko je hotel vedeti, ako sem zasledoval patologične študije nekega bolnika iz I. 1826, dobil je zaupanje v me in jaz sem lahko pričel s preiskavo, Na vsako moje vprašanje je sv. oče takoj rad odgovoril.
Položaj sv. očeta je nenavadno resen. Sv. oče so viteški bori s smrtjo, a njegovo orožje je preslabo — let ima preveč. Tudi najboljše jeklo se z leti obrabi. Afekcija led-
T u r i n , 16. julija. Na tisoče ljudstva se je vdeležilo procesije za svet. oJeta. V cerkvi, kjer počivajo stariši Leona XIII, je izpostavljeno Najsvetejše.
Rim, 16. julija. Nekateri govore, da se bo morda konklave vršil v vatikanskem seminaru.
Rim, 16. julija. Včeraj je sv. oče 10 minut govoril s kardinali Nakrat je zopet čutil slabosti in je padel nazaj v blazine. Zdravniki so ga injicirali z digitalis in mu drgnili roke in senca z aromatiko. Od časa do časa je papež začudeno pogledal okolu sebe, spoznal pa ni nikogar. Vrat in prsa so zopet otekla. V Vatikanu vsako uro pričakujejo papeževe smrti. Moči papeža počasi zapuščajo.
Rim, 16. julija. LiBti pišejo sedaj glede novega papeža samo o možnosti, da postane novi papež kardinal G o t t i ali pa Vinu-telli. Konklava se bo udeležilo okolu 60 kardinalov. Avstralski kardinal Mcran radi starosti ne bo potoval v Rim.
V-*"
Kardinal Rampolla
Berolin, 16 jul. Berolinski »Lokal-anzeiger« pravi, da se pri sv. očetu kažejo pojavi zastrupljene vode oziroma krvi. Na nogah se prikazujejo otekline. Z umetnimi sredstvi lajšaio Leonu XIII. bolečine.
Rim, 16. julija. Ob 7. uri včeraj zvečer so zdravniki izdali naslednji bu letin: Tekom dneva nismo konstatirali v splošnem položaiu bolnika nobenih posebnih pojavov. Propad moči se ni povečal. Dihanje, žila in temperatura so ostali skoro nespremenieni. Dibanie "30, žila 84, temperatura 36 4 Ro8soni, Mazzoni, Lapponi.*
Milan, 16. jul. Zdravnik je obole lemu kardinalu Ferrari vsako delo prepovedal.
Rim, 16. jul. bvicarska garda, ki oskrbuje stražo pri vatikanskih vratih, je silno utrujena. Zadnje dni spe gardisti le po dve uri na dan. Tudi ostalo vatikansko urad ništvo je silno utrujeno.
Čehi in vlada.
Razni listi so poročali, da pripravlja pl. Korber že za avgust nove češko - nemške spravne konference. Napram temu pa izjavljajo glasila češkega kluba, da se češki poslanci teh konferenc nikakor ne udeleže, dokler ne dobe popolnega zadoščenja. Za to je pa še manj nade vsled Rezkove demisije.
Listi namreč poročajo, da je minister Rezek svoji prošnji za odBtop priložil spomenico, v kateri je namigaval, da takoj umakne proš njo, če se zagotovi ustanovitev češkega vseučilišča na Moravskem. Vladar je pa po Kor-berjevem predlogu sprejel demisijo ter s tem nekako odklonil češko zahtevo. To je glavni povod, da se Čehi ne odzovejo Korber je-vemu povabilu, pač pa skličejo v avgustu posvet vseh strank, da se doseže eložni nastop vseh čeških zastopnikov v borbi za narodna prava.
Kdo bo Kallayev naslednik?
Zemske ostanke pokojnega skupnega finančnega ministra Kallaya še-le danes popoludne polože v Budimpešti k večnemu počitku in vendar se že marljivo razpravlja vprašanje o njegovem nasledniku. Prvi Be imenuje, kot smo že včeraj omenili, sedanji ogrski ministerski predsednik Khuen-Hedervary. O njem se sedaj pripoveduje, da se je v svojem preroškem duhu videl na sedežu ministra skupnih financ, kajti dejal je: »Ogrski ministerski predsednik se vedno lahko dvigne na mesto državnega finančnega ministra, skupni minister se pa ne more ponižati do ogrskega ministerskega predsednika.« O Khuenu pišejo madjarski vladni listi, da j« najsposobnejši za bosanskega upravitelja, ker popolnoma dobro pozna bosanske odnošaje in brvatsko-srbski jezik ter ga tudi njegov politični značaj vsposoblja za tako mesto. On ima baje trdno roko in zna postopati s srbskim narodom, kar je pokazal že kot hrvatski ban. Khuen bi bil še celo boljši skupni finančni minister in bosanski upravitelj, nego je bil Kallay. Tudi za parlamentarni položaj na Ogrskem bi bilo bolje, ako Khuen opusti ministersko predsedništvo (aha!) in postane Kallayev naslednik, ker mu na Ogrskem nobena stranka prav ne zaupa. Torej za Mad-jare Khuen ni dober, pač pa bi ga radi privoščili Slovanom, da bi po svoji znani hrvatski metodi zatiral tudi bosanske Hrvate in Srbe, kakor jih je zatiral na Hrvatskem.
Drugi kandidat je poslanec H i e r o -n y m i, ki je bajci že mnogo študiral bosanske razmere ter se o istih do dobra poučil.
V dunajskih parlamentarnih krogih se nasprotno govori o ogrskem finančnem ministru LukacBU. »Deutscbe8 Volksblatt« pa ve poročati, da se to kočljivo vprašanje reši še le pozneje, ker ne bo lahko najti primernega moža. Interimistično bo vodil ta portfelj zunanji minister grof Golu c ho w-s k i; ker je pa ta sedaj na dopustu, bodo, če se prej ne povrne, opravljali te posje sekcijski načelniki, in sicer: Dobra finance, Ho rovi t z Bosna, Matauschek istotako Bosna in Thallvezy arhiv. Pravega naslednika torej še nikakor nimajo, a Madjari so že sedaj prepričani, da bo Kallsyev naslednik — Mad|ar. Saj so vsi navedeni kan didatje pristni Madjari in zdi se, kakor bi si Avstrija niti ne upala kandidirati na Kallay-evo mesto kakega svojih mož. Kaj sta okupirani deželi že rea postali vazalski deželi madjarskih mogočnjukov ?
Obstrukcija na Ogrskem.
Barabasova stranka se je v zelo kratkem času pomnožila na 36 članov ; 27 izmej njih Be je udeležilo včerajšnjega drugega posvetovanja na domu imenovanega poslanca, 9 njih je pa pismeno naznanilo svoj pristop. Soglasuo so zborovalci sklenili, da nadalju-
vic je nevarna mladeniču, kaj še-le 94 letnemu starčku. In poleg tega oslabelost srca! Mogoče bi z zopetno operacijo in zopetnim odstranjenjem v oprsju nabrane tekočine se mu položaj olajšal in cirkulacija krvi pomnožila, a veliko pomislekov in vzrokov je proti temu.
Ko smo vprašali Rossonija, ali je zadnja ura av. očeta blizu, odgovoril je Ro-ssoni: .Zdravniki nismo preroki. Konstato-vali smo položaj bolnikov, skušamo pomagati naravi in naši poskusi imajo še precej vspeha. ov. oče je nevarno bolan in star je 94 let — to so dejstva. Ostalo ni v naših rokah."
Nato nas je profesor zapustil in stopil v voz, ki ga je čakal.
Da, čudovito se sv. oče bori 8 smrtjo. Resnično je vzrok tej krepki naravi svetega očeta to, kar je sv. oče pred leti deja!: Vse svoje življenje sem imel in imam samo eno sredstvo: zmernost. V vseh stvareh jo pustim vladati, ker ona je kraljica vseh čednosti, ona ne obvladuje samo te, ampak tudi strasti. Naj bi ta lepi vzgled zmernosti posnemal svet — koliko srečnejši bi bil!
Semtertje sme sedaj vsak dan par kardinalov v bolniško sobo sv. očeta, da Be osebno prepriča o položaju, /.dravnika Mazzoni in Lapponi sta hotela sploh vsak obisk
preprečiti, tako da so kardinali še le od slug mogli izvedeti, kako je sv. očetu.
Kje se bo v slučaju papeževe smrti vršil konklave, še ni gotovo. Nekateri predlagajo za lo veliko in prostorno palačo zakristije sv. Petra. In kdo bo novi papež ? To posebno skrbi liberalne liste. Njihove kombinacije so često naravnost brezmiselne. Ali ozrimo se na prerokovanje Machijevo, ki pravi, da bo imel naslednik Leona XIII. pri devek »Žareči ogenj«. Grba kardinalov Oreglia in G o 11 i imata goreči altar, a tudi grb kard. Svampa ima gorečo bakljo. V grbu kard. Manaras je roka, iz katere šviga velik plamen. Vidi se, da tudi to prerokovanje ne pomaga politikom - prerokom iz hipne zadrege. Kdo bo pravi »žareči ogenj?«
Nekateri liberalni listi pa- so napravili še posebno »senzacijo«, ki bo izvestno prešla tudi v dunajske liberalne liste. »Razkrili« bo Btrašno »skrivnost«: Sv. oče je popolnoma zdrav, le nala£č pravijo, da je bolan. Tako so se jezuitje zmenili s kardinalom Rampollo. S tem so klerikalci hoteli preprečiti potovanje laškega kralja v Pariz in da ne pride predsednik francoske republike Loubet Viktorju Eoaa-nuelu III. vračat obisk. Tako je, pravijo ži-doviči in spravljajo denar, ki ga jim neumno občinstvo, ki kupuje liberalne liste, daje za to »senzacijo«.
jejo boj proti vladi, dokler jim ne ustreza v narodnostnih zahtevah. Ta sklep je stranka takoj naznanila Košutu in predsedniku grofu Apponyju in ga pričela izvrševati takoj v včerajšnji seji. Poslanec Barabas je namreč takoj po otvoritvi seje oddal naslednjo izjavo:
Sedem in pol meseca tekočega leta imo porabili v to, da priborimo armadi ogrski madjarski jezik ter veljavo ogrski zastavi. Nov ministerski predsednik že 15 dni vodi kabinet in sadaj smo pri razpravi o programu nove vlade. V teh razmerah pa mora trpeti dežela. Vsakomur je jasno, da se mora tem razmeram storiti konec in da narod mora priti do svojih pravic. Boja ne smemo opustiti, dokler ne dosežemo svojega namena. Naša patriotiška dolžnost je, da izrabimo sedanji neugoden položaj Khuenove vlade. Trideset let je večina vodila deželo za nos. Govornik priznava, da zahteva ex lex velikih žrtev, toda brez žrtev se dandanes ničesar ne doseže. Revolucije ne potrebujemo, zadostuje nam parlamentarni odpor, s tem orožjem moramo zmagati. — Nato pa govornik nadaljuje : »Naš kralj — Bog mu daj doživeti visoko starost — je star mož. Mi zaupamo v njegovo modrost in spoštovanje pred upravo, toda izrabiti moramo čas, dokler je kralj še na prestolu. Vsak Oger ve, da bo pomenila smrt našega ljubljenega kralja največjo katastrofo za Ogrsko. Narod more biti le tedaj močen, če je narodna armada. S strahom absolutizma naj se nas ne straši, ker se ga ne bojimo in ker nihče noče absolutizma. Boja sedaj ne moremo opustiti in mir dežele je odvisen edino le od nadaljnih vladnih korakov. Vsi kom-petentni krogi morajo priznati pravico naroda. Ministerski predsednik je izjavil, da hoče nadaljevati Szellovo politiko. Szell je proglasil za podlago svoji vladi zakon in pravico. Teh besed pa iz Khuenovih ust še nismo čuli; to pa zahtevamo in hočemo, da nam grof Khuen jaBno in določno izjavi, hoče li ustreči našim narodnostnim zahtevam.«
To je program Barabasove stranke, ki ga odobruiejo vsi njeni člani. In teh bo kmalu 60, Košut je pa izgubil že vso moč. Boj so torej napovedali Khuenovi vladi in ga pričeli izvrševati na celi črti, a v resnici velja boj naši državni polovici, ki zahteva skupnoBt in enakost v armadi. In boj proti Avstriji je na Ogrskem silno popularen, vkljub temu pa pri nas ničesar ne store.
Zanimivo je tudi, da je Khuen po tem govoru zbornici zapretil z apelom na volivce, torej z razpustom; počakati hoče le še nekaj dni.
Iz brzojavk.
Mandat odložil je, kakor poroča »Czas«, češki poslanec H o 1 a n s k i. — Upor v portugalski armadi. V 5. polxu so zasledili veliko uporno gibanje. Nekaj podčastnikov so že izročili sodišču. Tudi v drugih portugalskih polkih se opaža nevarno gibanje, ki je naperjeno v prvi vrsti proti častnikom. — Prememba volivnega reda za saški deželni zbor. Pod predsedstvom kralja in ob prisotnosti prestolonaslednika je minister-ski svet sklenil, sostaviti komisijo za pre-membo deželnozborskega volivnega reda. — Zatvoritev k o n g r e g a c i j s k i h kapel. V Parizu so včeraj zatvarjali kapele neavtoriziranih kongregacij, čeravno
Ubogi »klerikalci«, ubogi laški kralj! Ni v mali zadregi Viktor Emanuel IL Tako-le je resničen njegov položaj: Ako bi odpotoval v Pariz ob sedanjih svetovnih dogodkih, tedaj bi se videlo, da je v svoji lastni stolici nepotreben, in če ostane, tedaj se bo videlo, da nima v Rimu pravzaprav nič opraviti. K novi brutaliteti ga pač ne bo zapeljala njegova vlada. Naravnost bedasto je pa mne.ije liberalcev, da je s tem, da ostane kralj v Rimu, pokazala Italija svojo plemenitost. Ako bi kralj demonstrativno zapustil Rim, ve, da bi sedaj ves olikani svet obsojal tako robatoBt in da bi laški katoliki framazonske demonstracije ob papeževi smrti ne trpeli mirno, strah, da se ne maščuje krivica, storjena papežem, drži kralja v Rimu, ne pa »plemenitost« laške vlade. (To naj si zapomni tudi »Narod«, ki s fra-tnasoni vred upije o »plemenitosti« laške vlade. Opomba ured.)
Liberalne hijene, posebno pa soc. dem. rimski list »Avanti« so razkričali silno velike številke o papeževem premoženju.
Razbobnali so v svet, da bo papež zapustil svojcem 20 milijonov frankov, v resnici ima pa samo 200.000 frankov zasebnega premoženja, ostalo pa ni njegova last.
niso služile javnim namenom. — Dogodki v vzhodni Aziji. Ameriški poslanik Conger v Pekinu preiskuje v Niuč-vangu sedanji ondotni položaj. Ruski poslanik Lessar se je vrnil nazaj v Pekin. Ruskemu poslaništvu vspeh pogovorov v Port Arturju še ni znan. — Potovanje laškega kralja v P a r i z se bo vršilo koncem oktobra ali pa začetkom novembra tega leta. — Pri dopolnilni de-želnozborski volitvi v okraju kmetskih občin Češki Brod na Češkem je izvoljen a g r a r e c Bog. Novak. — Kako bo ime prihodnje m u a v s t r i j s k e m u vladarju? Prestolonaslednik Fran Ferdinand je poslal vdovi ministra Kallaya sožalno brzoiavko, v kateri se je prvič podpisal samo Franc. Iz tega bo lahko sklepa, da bo kot vladar se tudi tako podpisal in kot F r a n c 11. zasedel avstrijski prestol. — Nemiri proti tujcem so bili v Perziji v mnogih mestih. Sedaj je mir. Vojaštvo v dotičnih mestih je pomnoženo. — Begizpoboljševalnice. Iz poboljševalnega zavoda v Teltovu pri Berolinu je ušlo 130 žensk, ker z oskrbo niso bile zadovoljne. Upornice so se peš podale v Berolin. — Provizorij v državnem finančnem ministerstvu. »Bud. Hirlap« javlja, da bo vse vesti o popolnitvi Kallayevega mesta prezgodnje ter da bo provizorij trajal več mesecev. — f Dr. Josip Stummer. V Hebu je umrl bivši notranji minister v Wittekovem kabinetu. Bil je zaupnik Nemcev pri češko-nem-ških spravnih dogovorih. — Pomnoži-tev ruske armade. Ruska vojna uprava je pozvala v armado in mornarico 320.000 mož.
Dnevne novice.
V Ljubljani. 16 julija.
Prosektura v Ljubljani pokopana vsled brezskrbnosti države sa kranjsko deželo, ali država noče da bi slovenski sin jedel domač kruh! Na drugem mestu poročamo, da država ni pripravljena prispevati primerno svoto za ustanovitev prosekture v Ljubljani, z drugo beBedo: naša država kranjski deželi ne privošči ničesar, saj vendar ve, da je naša dežela prerevna, da bi mogla vse sama zmoči. Tu pa hočemo naši javnosti odkriti še nekaj drugega. Pred kratkim je bil imenovan pro-sektorjem v Čmovici naš rojak gospod dr. Plečnik. Ta gospod se jo posvetil patol. anatomiji v prvi vrsti, ker je upal, da pride kdaj za prosektorja v Ljubljano. Izrazil se je, da hoče prevzeti službo prosektorja v Ljubljani, dasi je vedel, da dobi v tujini boljšo službo. Ker je pa zvedel, da je za nedogleden čas prosektura vsled apatije naše države do Kranjske p o -kopana, vsprejel je Blužbo prosektorja v Černovici. Gosp. dr. Plečniku se bode tam gmotno dobro godilo, vendar pa nas boli srce, ko vidimo, da si naši sinovi morajo iskati v tujini kruha, ko bi ga lahko imeli doma. Prosektura v Ljubljani se bode morala ustanoviti in najprimernejši čaa je bil ravno sedaj, ker se kaže dan na dan potreba tega zavoda in ob enem Brno imeli domačo moč. Državi pa kličemo ob tej priliki : Quoupque tandem . . . ?!
25 letnica tržaškega škofa. Tržaški škof presv. dr. Fran Nagi je praznoval predvčeraj 25 letnioo svojega mašništva.
Prva skupščina »Zveze slovenskih pevskih društev." Osnovalni odbor opozarja še enkrat na skupščino »Zveze slovenskih pevskih društev«, ki bode v nedeljo, 19. julija v Ljubljani dopoludne ob pol 10 uri v dvorani »Glasbene Matice", in vabi tudi vsa druga pevska društva, ki še niso javila svojega pristopa k »Zvezi«, dato čim prejestore in odpošljejo po enega zastopnika na skupščino. Pristop se po pravilih sklene na občnem zboru, kateri se v pevskih društvih navadno prav lahko in naglo skliče. Namen „Zveze« je tako lep in vzvišen, da je pričakovati najlepših vspehov na pevsko-umet-niškem polju. In teh uspehov bodo deležna vsa pevska društva. Namen je namreč: Združitev vseh v slovenskih krajih na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem, potem v Gradcu in na Dunaju že obstoječih in v bodoče osnovanih slovenskih izrecno pevskih in pa takih nepolitičnih društev, ki poleg druzega svojega namena goje tudi slovensko petje, a) v povzdigo F slovenskega narodnega in umetnega petja
in v povzdigo patrijotičnega čutab) v jed-notno in vzajemno postopanje pri doaezmju tega namena.
—	Nesramnost na vliku. Te dni
smo sporočili tudi mi, kako so izveatni subjekti z noži, vilami, sekirami in koli napadli slovensko družbo, ki se je vračala v Celje z veselice v Ostrižnem Brdu. Sedaj pa je celjska »Wacht« še tako predrzna, da zahteva od državnega pravdništva v Celju, naj subjektivno postopa proti »sčuvalcem« pri slovenskih listih, ker so ti poslednji zabeležili ono tolovajstvo. To je res nesramnost na višku. Ali čemu naj ae čudimo na Štajerskem vzpričo dogodkov v — Ljubljani?!
Imenovani so poštni oficijali gospodje Štefan Kitali« Avgust K u S t r i n , Jožef Čop v Pontablju višjimi poštnimi oficijali.
—	Poročil se bo 18. t. m. v Gabloncu rez. nadporočnik gosp. H K a p r e t z , sin bivšega dež. sod. svetn Ka v Ljubljani, s to-varnarievo hčerko g Ično F r i o i H o f f -m a n n.
—	Zblaznel je v Slovenski Bistrici Jožef J u s 11 n e k ter govoril, da bo ljudem zažgal hiše
—	Stalno umlrovljen je nadučitelj g. I v a n K o s i v Št. Lenartu pri Ormožu.
—	Na Bled je došlo v letošnji sezoni do 11. julija 531 tujcev
—	Stavka kolarjev v Zagrebu je končana. Mojstri so pomočnikom dovolili nekoliko zvišanje plače.
—	Celjski župan. Cesar je potrdil izvolitev Julija Rakuscha celjskim županom.
—	Straina nesreča na električni železnici v Gradcu. Včeraj opoludne je prišel pod voz električne železnice v Gradcu postrešček Barger. Voz ga je popolnoma razdrobil in mu odtrgal noge od telesa, možgani in čreva so ležali na progi. Bil je takoj mrtev.
—	V Gradcu v bolnišnici je umrla gospa Eleonora Križan roi. Neuner. bvoječasno je oskrbovala pošto v V i t a n j i, letos pa je dobila poštno službo v kraju Wegsch»id na Gornjem Stajaru
—	Umrl je gosp. Jurij R u š n i k , lesni trgovec v Z r e č a h , star 30 let. sa-mičen. V oadovi pri Kimpelungu v Bukovim prevzel je veliko lesotrštvo, a prezgodnja smrt je tam prerezala nit življenja podvzetnemu in širjemu svetu trgovskemu osebno 7nanecr>u lesotržcu.
—	Šolstvo v Trstu. Meščansko šolo za deklice v ulici S. Giorgio je obiskovalo 314 učenk, liudsko šolo za deklice istotam (11 razredov) 573 učenk. Ljudsko šolo v ulici deh' Anaunziata (11 razredov) 605 učencev. Te zavode vodi ravnatelj Stolz. Skupno je torej v teh zavodih 149Ž otrok. Od teh jih je bilo vpisanih 318 za Nemce, 860 za Italijane in 307 za Slovane. Tudi o teh zavodih velja isto, kar smo pripomnili o državni nemški šoli v ulici Fontana.
—	Prvi poskus električne ras svetljave v Gorici je bil v soboto po po-lunoči. Poskus obnesel se je na nekaterih krajih prav dobro.
—	Mesto notarja v Gorici je razpisano vsled smrti notarja gospoda Josipa Kavčiča. Ob enem je razpisano še drugo mesto notarja, ki bo eventuelno izpražnjeno vsled preselitve dotičnega notarja v Gorico.
—	Ameriške slov. liste prosimo, da bi nam sporočili imena onih naših rojakov, ki so se ponesrečili pri zadnji strašni železniški nesreči v Ameriki, o kateri smo poročali dne 10. julija mej najnovejšimi do godki. Vsak dan dobivamo o tem vprašanja od rodbin izseljencv.
—	Seče pri Konjicah Nam se piše: Poslovil se je, umrl je mladi prijatelj in znanec, gospod IvanBezovnik, c. kr. poročnik. Minoli vtorek so se pri hiši žalosti zbrali sosedje iz okolice in veteranci z zastavo. Pod vodstvom enega duhovnika se je sprevod pomikal po državni cesti proti trgu, kjer so nas pričakali drugi duhovniki, uradniki in tržani. Po molitvah tu opravljenih se ie pevski zbor (slovenski) oglasil z žalo-stinko. Zlatem je zažalovala glasba veteranska Idočiro skoz trg se je od hiše do hiše nam pridruževalo večje število pogrebnikov. A pri odprtem grobu smo se po izvršenih obredih cerkvenih in veteranskovojaških s pevci vred tolažili, da bomo se z našim znancem že še videli tam, kjer lepše solnce sija, lepša zarja rumeni. — Imenovanec je, dovršivši l,udako šo!o v Konjicah, nauke nadaljeval v Celju v »znani« pripravnici in v štirih razredih gimnazijskih. Ko je tukaj začel opazovati vojake, dobil je voljo do vojaštva in to avojo željo razodel na dotič-nem kraji. Pa rekli so mu, da se naj le pridno uči, bo ie lahko postal tudi vojak. In res, iz Celja je šel v učilišče vojaško v Maribor. Dovršivši tukaj pred dVema letoma študije, podal se je primerne zahvale izrekat v božjepotno oerkev »Matere božje« na Brinjevigori. Meseca novembra lani je postal poročnik. Ali služba vojaška mu je nakopala bolezen. Vsled tega je prišel na
dopust k svojim starišem. Z vzgledno potrpežljivostjo prenašal je bolečine ter lepo za smrt pripravljen izdihnil, 20 let star, blago svojo dušo. Svetila mu večna luč!
—	Družba slov Igravcev igra v soboto in v nedeljo v Litiji pri g. Toneju. Predstavljale se bodo 3 jednodejanke, v nedeljo »Dobro došli — kdaj pojdete domov.* .Kdor se poslednji smeje*, in »Veselo novo-leto". V soboto pa „Zenski O telo.« Za predstave se kaže veliko zanimanje.
—	Predrzna tatvina. V smartnem pri Kranju je dozdaj nezi ani uzmovič v sredo zjutraj ob pol 6 uri izvršil predrzno tatvino v stanovanju ondotnega.kapelana g. V. Paulusa. Skoro gotovo si je v noči poprej skril v živi vrtni ograji lestvo in zjutraj skrit na vrtu čakal trenutka, da odide g. kapelan v cerkev. Potem je takoj po lestvi skozi odprto okno prišel v njegovo sobo in da popolnoma nemoteno svoj namen izvrši, je zapahnil duri od znotraj, prebrskal VBe predale, slasti one pri pisalni mizi in odnesel le kakih 20 kron denarja. Hranilnih knjižic ni odnesel in to je znamenje, da je precej prebrisan, ker bi ga iste bile gotovo izdale- Lestva kot »corpus delieti" se je potem našla zavržena v vrtni ograji.
Ljubljanske novice.
Društvo zdravnikov na Kranjskem
je imelo 15 t. m. ob 6. uri zvečer v dru štvenih prostorih svoje redno mesečno zborovanje, katerega se je, najbrže radi ravnokar pričetih ae počitnic, vdeležilo le pičlo število društvenih članov.
Poročila predsedstva.
Društveni predsednik gosp. svetnik d r. Kopriva poroča, da je v glavni tobačni tovarni v Hamburgu izpraznjeno mesto zdravnika III čin. razreda. Ravnateljstvo tovarne prosi člane društva o tem obvestiti, kar stori tem potom. Dalje je došel našemu društvu dopis od visoke c kr. deželne vlade, ki vabi k zglasitvi za vdeležbo higijenične razstave v Buenos Aires-u maja meseca prihodnjega leta. Glede šolske higijene je društvo dobilo na svoj dopis od c. kr. deželnega šolskega sveta vlogo, v katerej poroča, da se je do-poslala na vse okrožne šolske svete okrožnica z zahtevo, da isti vse higijenične nedo-statke šol poročajo deželnemu šol. svetu. To bi bil torej začasni efekt našega društva, ki se je začelo boriti za zbolišanje higijene po šolah. (Pri tej priliki prosimo okrajne šolske svete, da pošljejo v prid učeče se mladine deželnemu šolskemu svetu res temeljite referate, deželni šolski svet pa blagovoli na podlagi teh referatov odpraviti vsaj najbolj kričeče nedostatke po naših šolah ! [Op. poročevalčeva]). — Deželni odbor je društvu odpovedal društvene prostore v deželni bolnici, ker se bodo isti premenili v hišno lekarno. Društvo bo moralo dobiti drugje prostor, kjer bo shranilo svojo precej bogato knjižnico.
Prosektura v Ljubljani pokopana.
Kirurgični azistent g. dr. Ivan Jenko poroča: Znano je, da je lansko leto povodom ministerskih odredb, kako se varujmo jetike, naše društvo sestavilo primerno motivirano resolucijo, da se v Ljubljani vstanovi prosektura s kemično bakterijologičnim pre-skušališčem. Ker dežela sama nima zadostnih sredstev, da bi se ta ideja uživotvorila, naj bi država prispevala k napravi in vzdrževanju tega instituta primerno svoto. Dežela je bila pripravljena prispevati polovico, drugo polovico naj bi prispevala država. Ker se je pa država izrekla, da ne da nič (klici: škandal!), je prosektura v Ljubljani po krivdi države pokopana. (Zopet lep dokaz, kako država ljubeznivo skrbi za nas Kranjce! [Op. poročevalčeva]). Zatorej predlaga: Dru štveni odbor se pooblašča, da sestavi na vlado o tej stvari motiviran memorandum, ki naj pride v prihodnjem zborovanju v razgovor.
Gosp. predsednik meni, da bi bilo treba še počakati, ker še nimamo pri rokah ofici-jelnega odgovora, ali hoče država kaj prispevati ali ne. (Avstrijska vlada se drži gesla: Kdor molči, devetim odgovori, ^e hočemo čakati na odgovor vlade, ne storimo pa ničesar več, ne bomo v Ljubljani imeli nikdar prosekture. Op. poročevalca.) G. primarij dr. Sla j mer in g. sakundarij dr. Zajec odgovarjata g. predsedniku, da so se razne merodajne osebe izrazile, da je vlada lako-nično odgovorila, da za ljubljansko prosekturonedanič. (Klici: žalostno!) Zato podpirata predlog g. dr. Jenkota.
G. predsednik predlaga, da se predlog spremeni toliko, da se peticija ne odpošlje vladi, ki ima gluha ušesa in slepe oči, ampak na državni zbor. (Upamo, da se bodo naši poslanci za našo potrebno stvar krepko zavzeli, ko dobe izdelan in utemeljen memorandum v roke!) Ta predlog je bil sprejet jednoglasno.
Demonstracije
Bolnik mej operacijo od dolgega
časa zaspal.
G. prim. dr. Slajmer demonstrira mnogo 1 lepih in interesantnih kirurgičnih slučajev.
Največje zanimanje je vzbudil bolnik z ra-j kom v mastenici. Operiran je bil brez narkoze z anestezijo po vbrizganju tropacocaina v hrbtni mozeg. Ta način anesteziranja je star šele dve leti in le še deloma vdomačen. Primarij Slajmer pravi, da je ta način anesteziranja tako izboren, da se le čudi. da ni bolj razširjen. Omenjeni bolnik je bil operiran s tem načinom anestezije. Operacija je trajala okoli dve uri in dasi se je napravila velikanska rana, ni bolnik občutil cel čas nobene bolečine, vsled česar je revež od samega dolgega časa na operacijski mizi zaspal. Res redek slučaj, menda edini svoje vrste, v sicer resni operacijski dvorani. Zanimanje vzbujal je mlad fant z mrtvoudno levo roko. Ker se je domnevalo, da je iskati vzrok mrtvoudnosti v centru (v možganih), bil je trepaniran na glavi. Dasi ae ni dobilo ničesar, vendar je bila operacija odi-Čena z vspehom, ker je začel po operaciji gibati roko popolnoma lahko. (Epilepsia trau-matica vsled padoa v mladosti nastala, kasneje vsled pritiska na možgani leva roka mrtvoudna, po operaciji odstranjen pritisk, vsled česar je postala roka zopet rabljiva.)
Ob l/»8. uri zaključi predsednik zborovanje z zahvalo vsem društvenikom, ki so zborovanje poaetili.
Za slovensko surovost so nemški listi razkričali — izzivanje nemških plavičarjev v Ljubljani. Oči-vidno hočejo nemški listi te plavičarje še bolj nahujskati k izzivanjem. Kar se potem zgodi, naj pripišejo samim sebi! Po slovenski Ljubljani ni treba izzivati s pla-vicami, pa je! To naj si zapomnijo nemški prenapeteži enkrat za vselej I Včeraj so prišli nemški pobi Verhouz, Topolansky, Plautz itd. zopet s plavicami izzivat na Mestni trg. Nekateri so jim potrgali plavice, a imeli so ti pobje vse žepe polne plavic in jih zopet natikali. Verhouz je nekega Slovenca udaril z železno palico po glavi in ga ranil. Posegla je vmes mestna polic ja, ki je peljala izzivače na magistrat in prepovedala izzivanje s plavicami, ker je to izzivanje res nevarnost za demonstracije.
Brat Emanuel Sojer, zakristan frančiškanske cerkve v Ljubljani, je umrl daneB zjutraj v bolnici po kratki, mučni bolezni, previden z vsemi bv. zakramenti za umira joče. Bil je jako vzgleden brat, delaven, vesten in pobožen. Mir njegovi duši l Pogreb bo jutri popoldne ob 4. uri iz bolnioe. O tem se nam še poroča: 15. oktobra lanskega leta vgriznil ga je v frančiškanski cerkvi pes v desno roko in po preteku devetih mesecev ae je pokazala pri njem bolezen, katero zdravniki imenujejo lysaa = pasja steklina. Fratra je zdravil nadštabni zdravnik dr. Stare. Rana na prstu se je bila zacelila in Sojer ni opazil nobenih posledic pasjega griža. Včeraj zjutraj pa je bil fr&ter Sijer postal nekako otožen in je tožil, da ga trese mrzlica in da ne more delati. Prinesli bo mu vode. Ko je zagledal vodo, je zbežal in se skril. Včeraj ob 7. uri zvečer ao bolnega brata pre peljali v bolnico, kjer se je dopolu noči še precej dobro počutil. O polunoči je pa izbruhnila steklost do vrhunca, katerej je bolnik vkljub izdatni zdravniški pomoči pod legel danes ob pol 7. uri zjutraj. Govori se, da so lansko leto psa, ki ga je vgriznil, preiskali in konštatirali, da je zdrav. Opomnimo, da se steklost pri človeku kaj mnogokrat pojavi ravno deveti mesec po infekciji. Sojer je imel sestro, ki je letos 1. maja umrla kot usmiljenka v ljubljanski bolnioi za jetiko v nežni starosti 20 let. En brat je v tretjem letu ljubljanskega semenišča. Sojer je bil star 27 let, rojen je bil v Šiški, kjer živi še zdaj njegov oče kot cerkovnik in kiojač. Tolaži ga Beg pri bridki izgubi!
Kako se v Ljubljani časti Prešerna. Diploma dr. Prešerna je v nemških rokah. Dasi je bila nedavno tako velika veselica na Blavo Prešernovo, vendar prizadevanja gosp. profes. Alfonza Miillnerja pri merodajnih krogih, da bi se rešila iz nemških rok Prešernova diploma, niso imela vspeha. G. prof. je moral drugod potrkati, da reši Prešernovo diplomo iz nemških rok. Ali je res nekaterim samo za zunanje slavnosti na slavo Prešerna ?
Učiteljiščniki so imeli včeraj komers pri Lloydu.
Iz bolnice. Ana Jeram, 8 let stara ko-čarjeva hči v Malem vrhu št. 31 je 14. t. m. popoludne padla s kozolca in se na glavi težko poškodovala. Bila je pripeljana v deželno bolnico.
Tatvina Pavlini Fuginovi iz Zdol št. 60 občina Pleterje, je bila dne 14. t m. v de želni bolnici, kamor je prišla se zdravit, ukradena denarnica, v kateri je imela 3 K. Fuginova ae je bila v sobi, kjer bolniki jedo, razpravila in je pustila obleko in denarnico na mizi, na kar se je za nekaj časa odstranila. Vrnivši se ni našla denarnice več na mizi. V sobi je bilo takrat več žensk in si je ena prilastila denarnico z denarjem.
Matura na tukajšnjem ces. kr. ženskem učiteljišču se je sinoči zaključila in sicer s ! ' temle vspehom: Maturiralo je 39 gojenk,
ona je odstopila, petim se je dovolila preizkušnja iz ensga predmeta čez dva meaeca, druge so izvršile maturo in sicer o b e m z odliko: B u h Pavla, Janša Angela, Kastreuz Melita, Koschutnik Marija, L a m p e Pavla, Lukanc p 1. S a -venburška Marija, Stri č Marija, W e s t e r Anica.
Izseljence zavrnili. V Bremenu so vrnili 80 izseljencev v Ameriko, Slovencev in Hrvatov, nazaj in so se isti danes zjutraj pripeljali v Ljubljano. Izseljenci imajo vsled tega veliko škodo. Krivi so tega brezvestni agentje.
V Ameriko je odpotovalo danes ponoči z južnega kolodvora 10 oseb. Policaj na južnem kolodvoru je spet prijel jednega fanta, ki je hotel potegniti v Ameriko, ne da bi bil zadostil vojaški dolžnosti.
Upor kaznjenčev. Pri stavbi »Narodne tiskarne" se |e danes zjutraj prisiljenec Jan. Schacher - Mayer uprl pazniku, češ, da ne bode delal. Ker se je bilo bati, da bi še drugih prisiljencev ne nahujskal, poslali so po policaja, da ga je odpeljal v prisilno delavnico.
Na nemški deški soli »Schulvereina« v Ljubljani je bilo letoB 214 učencev. Zanimivo bi buo zvedeti, koliko je bilo mej njimi Slovencev.
Prijateljski sestanek abiturijentov se
vrši jutri zvečer ob */»9. Uri pri Auer-ju.
Vadnica na učiteljišču. V c. kr. vadnioo na učiteljišču se s prihodnjim šolskim letom v 2., 3 in 4. razred ne bodo vsprejemali novi učenci.
Poboj. Franc Čeme, posestnikov sin v Spodnjem Kašlju št. 240 je predvčerajšnjim zvečer sunil z nožem gostilničarja in posestnika Ivana Plevnika v Spodnjem Kašlju št. 8 v levo lice in ga težko ranil. Čarne se je v gOBtilni z drugimi fanti prepiral in se hotel tepsti, na kar je Plevmk fanta porinil iz gostilne. Mej tem ga je Čeme prijel in sunil z nožem.
Izgubljeno. Vera Gressl stanujoča v Gradišči št. 7 je izgubila včeraj popoludne na poti od doma po Kongresnem trgu do deželnega dvorca, zlato zapestnico z granatami. — Služkinja Frančiška Podrekar, stan. v Križevniških ulicah št. 7 je izgubila na poti od Dunajske ceste po Prešernovih in Woltovih ulicah čez Kongresni in Dvorni trg do Židovskih ulic denarnico, v kateri je je imela 7 kron.
Vincencijeva družba. Dne 19. julija 1903, bode v Marij anišču ob 6. uri zjutraj sveta maša za družbane svetega Vincancija Pavijana b skupnim obhajilom, popoldne ob 6 uri pa bode v Mariianišču občni zbor.
Na južnem kolodvoru je včeraj ob 8. uri zjutraj sprevodnik Fran Strniša, 48 let star, stanujoč na Martinovi cesti št. 20, ko je šel po stopnjicah na voz, spodrsnil in padel. Poškodoval se je na desni nogi pod kolenom.
Beg prisiljencev. Dne 14 t. m. pobegnil je iz gramozne jame pri prisilni de-'avnici prisiljenec Franc Klausberger iz Sierminga v okraju Steyer.
Oberammergavske paslonske igre v Ljubljani. Kakor je razvidno iz današnjega oglasa, priredi g. Rih. J u n g v dvorani »Katoliškega doma« tri predstave, in sicer iutri v petek, v Bobcto in nedeljo zvečer ob 8. uri, v katerih bo v obliki elektr. projekcijskih slik v približno 100 podobah podal podobe Oberamergau-a ter slovite pasijonske igre, ter pokazal tudi nje predstavljavce v izvirnih kostumih. Posamezne slike bo pojasnjevalo temu primerno besedilo. Ker je to za Ljubljano povsem nekaj novega in ima ravnatelj Jung izključno pravico za prireditev teh predstav v naši monarhiji, je pričakovati obilne udeležbe. Cene prostorom so razvidne iz ocrlasa.
Književnost in umetnost
* O svetovnoznanem tenoristu Slovencu Navalu Pogačniku priobčil je v zadnji »Musick-Woche« znani kritik prof. Martin K r a u s e jako laskavo oceno. Naval je bil namreč vabljen sodelovati pri takozvanih cesarakih igrah (Kaiserspiele) v Wiesbadenu. Naval je sklenil z Conriedom, ravnateljem gledališča ^Metropolitan Opera House" vNewYorku pogodbo, vsled katere bo prihodnjih pet let od 15 febr. do 30. aprila gostoval vsako leto v New Vorku.
Dogodki na tfrvaf-skem.
Poslanes kanonik M a n t u n c i, proti kateremu je bil naperjen poakušeni dinamitni atentat, je izstopil iz vladne stranke ter odložil mandat, nato pa odpotoval iz Zagreba. Nadalje sta odpotovala vladna pristaša kanonik S \v i n d e r m a n n in titularni škof K r a-p a c. — Vojaštvo na Hrvatskem letos ne bo imelo vojaških vaj. O nemirih v Beduji Be še poroča, da je vojaštvo ustrelilo več
demonstrantov, mej temi je najmanj pet ubitih. — Tudi v Z 1 a t s r u so se pojavili novi nemiri. Tje je dofila stotniia 53. polka pod vodstvom stotnika Lerkoviča. Ves okraj se je uprl. Neko poročilo pravi, da so demonstrantje ubili tri židovske trgovce, drugo pa javlja da so jih samo muAili. V Bistrici so demonstrantje udrli v več trgovin. Surovi in predrzni nastop mad-jaronskih nasilnikov preseda neki oelo vojaškemu oblastvu. Pravijo, da mnogi mladi vladni funkcionarji prenaglo nastopajo proti demonstrantom s streljanjem. Okrajni predstojnik Makkay v Ludbregu je velel takoj ob prvih nemirih »postreliti vse p se.« Vsled tega je bil Makkay takoj premeščen v Slatino v Slavoniji.
Predsednik kluba narod, vladne stranke je sklical za danes v četrtek poslance k seji. Izjavil se ie, da se gre za jako važno stvar.
Teke m včerajšnjega dne se je v Zagrebu doznalo, da Be je tudi na Z r i n j s k e m trgu blizu godbenega paviljona našel mal zabojčtk dinamita s črno-rumeno zaži-galno vrvico.
Zadnje čase dogodile so se na delih že-leznične proge Sisek-Planina in na ogrskih državnih železnicah pogoste tatvine dinamita, o katerih tatvinah se je do sedaj previdno molčalo. Ker je množina ukradenega dinamita precej velika, se z gotovostjo lahko pričakuje iz Hrvatske š e v e likih iznenadenj.
Danes se je v Zagrebu pričela obravnava proti 26 demonstrantom iz Karlovca.
»Novi List« poroča, da je bila v Z 1 a • taruvelika skupščina volivcev, na kateri je bil soglasno proglašen kandidatom baron J u r a j R u k a v i n a. To je, pravi »Novi List«, najkrepkejsi protest proti znanemu enoglasnemu zaključku osrednjega odbora, ki je blamiral sebe in svojega kandidata Ku-mič č*. »Novi List« želi, da bi se opozicija iz te lekcije kai naučila za bodočnost.
Balkan.
Odločen nastop Avstro-ogrske in Husije proti turškim vojnim pripravam je imel na-* videzno vspeh. Na bolgarski in na turški strani so vojne priprave vstavljene. Bolgarski ministerski predsednik se jc izjavil, da bi vlasti nikakor ne dopustile da bi Turčija napadla Bolgarijo. To Turčija uvideva, zato je morala vgrizniti v — kislo jabolko
Avstrijski in ruski poslanik sta zahtevala odstranjenje 16 turških vojaških in civilnih uradnikov, ki so v okraju Skoplje zakrivili nasilnosti.
Vstaši pa ne mirujejo! Pri Petrovem selu nedaleč od Soluna je bila več ur trajajoča borba vstašev s turškimi vojaki, kate rih je mnogo padlo. V Tikvešu so imeli vstaši shod Predsedoval je Boris Sarafov, ki je dejal: „Solun je nevesta Bolgarske. Nevesta in ženin sta se videla na dan selun-skega atentata. Meseca julija bomo nevesto zasnubili, mesec pozneje pa bo svatba. Štirje naši bratje bodo Vam iz Soluna poročali kaj je storiti za snubitev in kaj za svatbo !«
Sultan je odpustil vse .ilave čete", ki so v Makedoniji oropale kristjane in je določil, da jih nadomesti z regularno vojaštvo.
Bazne stvari.
Majnovejie od rasnih strani.
Nesreča povodom narodnega praznika. V predmestju Rueil v Parizu so povodom narodnega praznika streljali iz možnarjev. Eden topičev je razpočil, vsled česar je bil en otrok ubit in 20 oseb več ali manje ranjenih. — Rekonstruk c i j a gosli. Glavni učitelj na višji dekliški šoli v Monakovem Oton E i 11 e je iznašel nov način rekonstrukcije gosli, ki bo okrajšal učencem dobo učenja uviranja na gosli.
—	Gore se podirajo. V Kalanda gorovju v Graubiindenu Be je udrlo kamenje z gora v dolino. Iz mnogih hiš so se izselili prebiv., ker se boje, da jih ne podsuje. — Več hiš podrlo se je v Kosrogu na Ogrskem vBled povodnji. — Komik zgi-n i 1. Bivši komik na graškem mestnem gledališču F e 1 i x je iz Badena nenadoma zginil. Nihče ne ve kam. — Nesreča v gledališču. V gledališču v „Mari-gny" v Parizu ae je na koncu neke igre vdrl oder, na katerem so bile Btatistinje. Padle so v globočino. Nekatere so nevarno ranjene. — 100 hiš pogorelo. V okraju Hilib je oožar vpepelil 100 hiš s stranskimi poslopji. Cerkev so rešili. Vihar je pospeševal požar.
—	Upokojen je profesor narodne ekonomije na dunajskem vseučilišču dr. Menger.
—	Princezinji Lujizije saški kralj na njeno prošnjo dovolil, da sme noBiti ime grofica Montignoso.
Avstrijski prestolonaslednik a svojo soprogo na božji poti. V Mari-
linem Celju je bilo prvo nedeljo t. m. več tisoč romarjev z Dunaj«, med njimi tudi naš orestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova soproga k n e -
ginja llohenberg. Oba sta bila pri skupni dopoldanski službi božji in pri skupnem sv. obhajilu. Pred knežjo dvojic^ nosili so goreče sveče, ko sta med drugimi romarji šla k obhajilu. Visoko dvovco so ro marji večinoma poznali. Nadvojvoda nosil je sivo civilno obleko, kneginja temnomodro sukneno obleko in slamnik. Po svojem pobožnem in svetega kraja dostojnem obnašanju vzbujala sta med romarii splošno pozornost. Kneginja je Marija Oljski cerkvi darovala dragoceno podobo Matere božje. Kneginja je letos tudi očitno šla za procesijo sv. Rešnieira Telesa.
Umrli no:
13.	julija. Marija Drašler, Šivilja, 62 let. Hrenove ulice 6, ostarelost. — Vladimir Rebol, ključarjev sin, 1 mes, Jenkove ulice 16, življenBka slabost.
14.	julija. Jožefa Seliškar, zasebnega uradnika hči, 16 mes., Žabjak 6, Catarrb. intestinalis.
V hiralnici:
14. julija. Terezija Zupančič, delavčeva žena, V6 let, jet ka.
V bolnišnici:
8. julija. Kranja Ostavk, lesarjeva žena, 45 let, jetika.
12.	julija. Marija Balota, posestnikova hči, 27 let, jetika.
13.	juliia. Ivan Juhart, delavec, 31 let, legar.
14.	julija Blaž Ahačič, posestnik, 62 let, vsled želodčnega raka.
Telefonska In brzojavna poročila.
Bolezen sv. očeta.
Klin, 16. julija. (C. B.) Popolu-danski buletin se glasi: Sveti oče je minulo noč precej nemirno spal. Splošen položaj se ni spremenil, Dihanje nekoliko pospešeno. Žila 83, temperatura 36'3. dihanje 36.
Kini, 16. julija. Zdravniki sv. očeta soglasno izjavljajo, da je nujno potreben še en operativni vbodljaj v oprsje, ako hočejo življenje sv. očeta nekoliko časa podaljšati. Vprašanje je, ako bodo moči sv. očeta zadostne, da prestane tudi to tretjo operacijo. — Operativni vbodljaj zdravniki izvrše danes popoludne.
Rim, 16. julija. Sveti oče je prosil zdravnike, naj mu nič več ne injici-rajo.
llini, 16. juliji. Takoj po smrti sv. očeta bodo kardinali Gotti, Vanutelli in Machi odprli papeževo oporoko, ki se nahaja v njegovi bolniški sobi.
Petrograd, 16. jul. Tukajšnja poljska družba z iskrenimi simpatijami sledi bolezni sv. očeta. V slučaju smrti Leona XIII. bi tudi Poljaki želeli, da postane njegov naslednik kardinal Rampolla, do katerega imajo Poljaki največ zaupanja.
Petrograd, 16. julija. Vsi ruski listi slave Leona XIII., posebno pa ..Journal de St. Petersbourg", „Gra-ždanin" in „Novoje Vremja".
Rini, 16. julija. Monsignor Angeli pravi, da je sveti oče dobil spanec, podoben smrti. Sveti oče je v tem spanju podoben mrliču. Domneva se, da sveti oče ne bo preživel dneva.
Dunaj, 16. julija. „Die Woche" prinaša članek, v katerem pravi, da prej nego mažarski armadni jezik naj se vpelje v onostranski državni polovioi hrvaščina za armadni jezik, ker Mad-jarov je komaj 5 milijonov, hrvaščino pa razume 11 milijonov Srbov, Bunjev-cev, Hrvatov in Slovakov.
Dunaj. 16. julija. „Neue Freie Presse" potrjuje, da nameravajo od-poklicati ces. namestnika Goessa iz Trsta. Tudi novi tržaški župan še ni potrjen in ni izključeno da radi volilnih sleparij sedanje večine vlada razpusti obč. svet.
Budimpešta, 16. julija. Khuen He-dervary je bil danes soglasno izvoljen ogrskim državnim poslancem.
Praga, 16. julija. V Hennersdorfu je neki hlapec umoril 17-letno hčer gospodarja Pcelta pred očmi njenih sta-rišev. Zadal ji je z nožem 40 ran.
Berolin, 16. julija. Založnik in urednik tukajšnjega anarhističnega lista „Novo življenje" sta aretirana.
Petrograd, 16. julija. Policija je aretirala tolpo grških beračev, ki je na-
lašč pokvečila mnogo otrok, katerim je zadajala grozne rane in nekaterim otrokom odrezala tudi jezike, potem jih pa poslala beračit z napisi, da so jih tako grozno zdelali Turki.
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 306.2 m, srednji tračni tlak 746-0 ma
a i Cm .pa- 5 ' tOTanja	Stanje barometra. ▼ mm.	Tempe. ratura . po Celsijn	Vetrerl. 1	Nebo	II!
15 9 iveV	7*6-7	2u-2	~Sl7jug !	jasno	0-0
1(,l? jjutr. [2 popol.	737-3 735 6	1V6 28-5	sl. svzh. j sl. jjzah. |	del.*obl.	
Srednja včerajšnja temperatura 20 o', normale 19-8*.
Dunajska borza
dnč 16 julija.
Skupni državni dolg v notah.....100'45
Skupni državni dolg v srebru.....100-40
Avstrijska zlata renta 4% .....121-25
Avstrijska kronska renta 4%.....100*70
Avstrijska inv. renta 3'/, % .....S2 6b
Ogrska zlata renta 4%.......120 65
Ogrska kronska renta 4%......99-85
Ogrska inv. renta 3'/,%.......9196
Avstro-ogrske bančne delnice.....15 96
Kreditne delnice....................662 25
London vista......................239 25
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v.	117-30
20 mark ........................23-47
20 frankov..........19'04
italijanski bankovci........96-20
C. kr cekini..........1128
Listnica uredništva:
Nemško - naoljon&lnemn c. kr. sodnemu pristavo dr. Gustava Bostooku v Št. Lenartu v Slov. Goricah : Kako ste neki mogli postati c. kr. sodni pristav, ker še pravilnih popravkov ne znate delati. Namestu, da bi z očividnimi nameni okolu slovenskih zborovanj več ur postajali, se raje učite, da bodete več znali in se ne bodete tako blamirali, kakor ste se s popravkom, katerega ste nam poslali. Vaš nepiavilni popravek je romal v koš!
Preklic. ,311-'
Jaz Zofija Zabrložnik s Sv. Planine prekllčem s tem vse žalnve besede, Katere sem govorila o Heleni Muhovc kuharici v župnieču na Sv. Planini, k< t neresnične
Javna zahvala.
Na prošnjo tukajšnjega šolskega vodstva je podarilo veleslavno vodstvo kranjske hranilnice 150 kroa za uravnavo šolskega vrta na Raki. Za ta velikodušni dar se prav prisrčno zahvaljujeva
Janez Gorenec,
predsednik krajnega šolskega sveta.
Fran Lunder,
šolski voditelj. 928 1-1 Na Raki , 15. julija 1903.
Turjaški trg v Katol. domu le tri ucčerc,
v petek, 17. julija ob 8. uri zvečer
prva predstava
Obei*ammet*gau
in njegova pasionska igra
v blizu 100 barvnih električnih potnih slikah
po edino koncesionirani priredbi iz 1. 1900 s pojasno-valnim besedilom gospe taj. dvornega svetnika Toni pl. Schumacher.
I.	oddelek : Oberammergau in okolica,
II.	> Predstavljalo! v original-
nih kostumih,
III.	» Paaionska igra.
Ker ima le to podjetje pravico za predstave na Avstro-Ogrskem, je moči v vsakem mestu le enkrat videti natančni posnetek izvirne Oberammergauske pasionske igre.
Cene prostorom: 1. sedež 1 K, 2. sedež 60 vin., stojišča 40^vln. — Vstopnice se prodajajo v trafiki g. Sešarka v Selenburgovih ulicah.
VelespoStovanjem
It. Jung,
930 3 — 1	prireditelj in ravnatelj.
Napise in slikanje fjrbov
obrtnih ln trgovskih znakov na steklo, les in kositar oskrbuje in umetno izvršuje v lastni delavnici tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani Frančiškanske ulice.	624 18 11—11 Vnanja naročila proti povzetju.
Vabilo
na
izvanredni občni zbor
„Yzajemne zavarovalnice"
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani,
kateri se bode vršil
dne 18. avgusta 1908 ob 3 uri popoldne v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Prememba pravil.
2.	Slučajnosti.
Predsednik nadzorništva.
Občni zbor je sklepčen, siko zastopajo člani na njem 200 glasov. Ako ni pri rednem občnem zboru to število glasov zastopano, skliče se tekom 14 dni drugi obf.ni zbor. ki je pa sklepčen ne glede na število zastopanih glasov.
na prodaj
je v Trnovem v Ljubljani. Stavbinski prostor jako pripraven. — Cena nizka. —-Pojasnila daje Ljudovik Kotnik, Velike čolnarske ulice štev. 4. 921 3—2
to
eo
H-
0»
Za lesno trgovino
5« išče 869 6-3
komptoarisf.
Prednost ima oni, ki 'e zmi žen jelov les sprejemati in oddajuti Službo je nastopiti mes c-a septembra t I.
Naslov se iz^e v uf>ravn štvu »S ov.«
9-i 100 -11 '
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko ►00 podobami
ur. zlatega >n srebrnega blaga n godbenih reci
HANN5 KONRAD
Nik -rom ara «12 r,o tovarna za ure in izvozna trgovina
8ur7-3?eS?pf.am.T- Most it. 234, Češko.
Razpis.
919 3—2
Za zgradbo vodovoda za trg Vrhniko na 88.000 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne dražbe. Pismene, vsa dela zapopadujoče ponudbe z napovedbo popusta ali pa doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 10. avgusta ti. ob 10 uri dopoludne podpisanemu občinskemu uradu.
Ponudbe, ktere morajo biti kolekovane s kolekom za jedno krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Vrhniko."
Ponudbi mora biti tudi dodana izrečena izjava, da pripozna ponudnik stavbene pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbenih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na ogled pri občinskem uradu na Vrhniki
Občinski urad na Vrhniki
dnč 10. julija 1903.
Gabrijel Viktor JelovSek m. p.
župan.
liik »Katoiijk* Tiskan*« v Ljubljani,
Udajatelj in odfovtrai mrednik: Br. l|iaol| Žitslk.