Pomurski VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 8. DEC. 1960 Leto XII. — Štev. 49 Cena 10 din ŠE SMELEJE K NOVIM NALOGAM Nedavna konferenca ZKS je v plodnih diskusijah, na osnovi programa ZKJ, sklepov kongresov, kot na osnovi lastnih izkušenj in prakse kritično obdelala nešteta aktualna vprašanja. Posamezni delegati so v razpravi nanizali celo vrato vzrokov, zaradi katerih se pojavljajo nekatere pomanjkljivosti v Zvezi komunistov, idejni in drugi problemi v samoupravljanju, v gospodarjenju in v urejanju odnosov med ljudmi in do ljudi. Živahne in ustvarjalne razprave o oseh komisijah so ugotavljale, da so pomanjkljivosti in slabosti v veliki meri subjektivnega značaja, plod slabega dela nekaterih vodstev in posameznih komunistov in da zaradi lega politično-ekonomskih pogojev ne izkoristimo o celoti. Iz podobnih razlogov ponekod tudi ni jasne orientacije, ki je predpogoj za usmerjevalno in organizirano delo. Pozitivna plat konference je bila o tem, da so mnogi delegati sproščeno in odkrito povedali, kaj ni o redu, kaj storiti in kaj delati, da bi bilo naše dela o bodoče lažje in uspešnejše. Toda konferenca bo dosegla svoj cilj, če bomo o bodoče z enako resnostjo, pogumno in odkrito razčiščevali nezdrave pojave in slabosti o občinskih forumih, osnovnih organizacijah Z K, o aktivih komunistov, v kolektivih in na terenu, kjer delajo komunisti, če bomo tu na osnovi borbe mnenj, vedno in povsod uveljavljali progresivna načela. Uspeh konference je brez dvoma v tem, da je jasneje formulirala in konkretneje postavila naloge za bodoče delo. Te naloge niso naloge enkratne akcije, temveč dolgoročne naloge, ki pa se jih moramo lotiti takoj na vseh področjih družbenega življenja. Prav je, da so komunisti o svojem delu smelejši, da se ne ustrašijo naporov in da v konkretni nalogi upoštevajo realne možnosti in socialistične ekonomske zakonitosti. Vzbujanje vse večje družbene zaoesti državljanov in njihovo prizadevno delo pa nam lahko materialne pogoje silno povečuje. Vsak naš član mora postati tvoren in ustvarjalen delavec v organih delavskega in družbenega upravljanja, na krepitvi socialističnih odnosov, socialistične ekonomike, socialistične kulture in morale. Vse naše delo naj bo usmerjeno o skrb za človeka. S svojim delom moramo uresničevati progresivne težnje in hotenje oseh delovnih ljudi, ki verujejo in zaupajo v socialistično uredi- ditev in ki se zavedajo, da je to s težavami priborjena, a naj prikladnejša ter edina oblika za dosego popolne človekove enakopravnosti in boljšega življenja. Enotni o stališčih in ustvarjalnem delu bomo s sodelovanjem vseh državljanov sprejete sklepe, ki so konkretizacija nalog in obvez, katere nam postavljata statut in program ZKJ, v bodoče še uspešneje izvajali. (Iz zaključne besede sekretarja OK ZKS, Ivana Rosa, na konferenci) OBŠIRNI ZAKLJUČKI OKRAJNE KONFERENCE ZKS Ivan Ros ponovno izvoljen za sekretarja OK ZKS Kakor smo ze poročali, je bila dne 25. in 26. novembra v Slatina Radencih okrajna konferenca ZKS. V živahni razpravi v treh komisijah: ideološko-organizacijski, v komisiji za družbeno upravljanje in v komisiji za delavsko samoupravljanje in gospodarstvo, kot na skupni seji vseh delegatov po podanih poročilih predsednikov komisij, je sodelovala polovica delegatov, kakor tudi gostje, med njimi član IK CK ZKS Janez Hribar. Na osnovi poročila okrajnega komiteja, referata sekretarja OK ZKS ter vsestransko poglobljene -razprave je sprejela konferenca obširne sklepe o nalogah komunistov pri nadaljnjem utrjevanju socialističnih odnosov v naši komunalni skupnosti. V soboto je prejelo delovno predsedstvo konference več pozdravnih brzojavk pomurskih delovnih kolektivov kakor tudi delegatov okrajnih konferenc v Ljubljani in Kra- nju, delegati v Radencih pa so poslali pozdrave generalnemu sekretarju ZKJ Josipu Brozu-Titu in sekretarju CK ZKS Mihi Marinku. V pozdravni brzojavki sekretarju CK ZKS Mihi Marinki je med drugim rečeno: » ... komunisti Pomurja po iz- črpnih in konkretnih razpravah v treh komisijah zaključujemo, da smo v Pomurju v obdobju med dvema konferencama v razvijanju proizvajalnih sil, uveljavljanju delavskega in družbenega upravljanja ter komunalnega sistema, prav tako pa tudi glede razširitve in pomladitve vrst članov ZK dosegli vidne rezultate. Ob pregledu našega dosedanjega dela pa nas preveva tudi prepričanje o neogibnosti in še intenzivnejšega nadaljevanja tega razvoja in dela, predvsem pa o neogibno-sti nadaljnje razširitve vrst organizacij ZK in ideološke poglobitve naše dejavnosti, kajti le tako bomo skupno s SZDL in drugimi družbeno-političnimi organi predstavljali tisto subjektivno silo, ki bi lahko bistveno vplivala na nadaljnji go- spodarski in sploh družbeno-politični razvoj našega področja.« Pred zaključkom konference so delegati izvolili nov 37-članski okrajni komite. Ta je imel takoj po končani konferenco prvo sejo, na kateri je bil za sekretarja okrajnega komiteja ponovno izvoljen Ivan Ros. Konferenco so prvi pozdravili pionirji, za njimi pa še več delegacij. ZADNJA PRIZADEVANJA za izpolnitev letnih planov Na seji Občinskega ljudskega odbora v Murski Soboti, minuli petek, sta zbora na ločenih sejah sklepala tudi o novih odlokih o agrotehničnem minimumu za spomladanske posevke. Na skupni seji pa so odborniki poslušali analizo gospodarjenja gospodarskih organizacije v minulih treh tromesečjih. Podatki kažejo, da bo večina gospodarskih organizacij proizvodne plane izpolnila, nekatere jih bodo celo presegle. V povprečju so go- spodarske organizacije izpolnile predvideno proizvodnjo v 9 mesecih z 82 odst., kar je za 34,2 odst. več kot v istem razdobju lani. Industrija je plan v tem obdobju izpolnila s 76 odstotki. Podatki o gospodarjenju kažejo, da bodo industrijska podjetja do konca leta presegla planirani bruto proizvod za približno 13 odst. Tudi gradbeništvo z ozirom na hitro stanovanjsko izgradnjo znatno presega planirano vrednost proizvodnje. Tako je podjetje Sograd v Murski Soboti preseglo v 9-mesečnem obdobju planirano letno vrednost bruto proizvoda s 36 milijoni. Seveda gre to preseganje, ki je značilno tudi za nekatera sorodna podjetja, deloma tudi na račun povečanja števila zaposlenih. Obrtna podjetja so izpolnila planirani bruto proizvod doslej že z 86,5 odstotka, trgovska s 79 odst. in gostinska podjetja s 70,2 odst. V trgovini je na dosežene uspehe vplivalo zlasti prizadevanje kolektivov, v gostinstvu pa večja potrošnja, deloma pa zvišanje cen. Na seji so ugodno ocenili tudi izpolnjevanje planov kmetijskih zadrug. Te bodo, kakor so poudarili, predvidoma presegle do konca leta planirani promet kar za 15 odst. -ko JOSIPU BROZU-TITU, generalnemu sekretarju ZKJ Beograd Delegati murskosoboškega okraja, zbrani na konferenci ZKS v Slatina Radencih Ti pošiljamo borbene pozdrave, ki jih preveva neomajna privrženost slavnim proletarskim tradicijam in programu ZKJ. Ob kritični presoji našega dosedanjega dela ter pravkar sprejetih nalogah se v polni meri zavedamo tega, da nam bosta program ZKJ in Tvoje vodstvo še naprej zanesljiv kažipot pri graditvi socialistične skupnosti naših narodov, Zategadelj Ti enodušno obljubljamo, da bomo vložili vse svoje sile za napredek in blaginjo delovnega ljudstva. Delegati konference ZKS za okraj Murska Sobota NA GORIČKEM LETOS VEČ GRADENJ Delovni kolektiv Obrtnega gradbenega podjetja »Remont« Gornji Petrovci zaposluje sedaj že okrog 90 ljudi. Gradbena dela na vseh gradbiščih potekajo nemoteno, čeprav včasih primanjkuje gradbeni material. Podjetje je v tem letu dogradilo stanovanjski blok v Gornjih Petrovcih. garaže kmetijske zadruge G. Petrovci in agroservisno delavnico prav tako v Gornjih Petrovcih. Večje gradbišče ima podjetje v Šalovcih, kjer gradi moderen goveji hlev. V G. Petrovcih so pričeli graditi že drugi stano- vanjski blok. Delovna disciplina v podjetju se je precej izboljšala kakor tudi storilnost. Do konca leta bo podjetje realiziralo svoj letni plan. Prleški študentski klub ob Dnevu republike RAZGOVOR V JERUZALEMU Člani Prleškega študentskega kluba, ki smo se 28. novembra zjutraj zbrali v Ljutomeru, smo bili veseli lepega sončnega vremena, saj je sonce v Ljubljani v zadnjem času le redko prodrlo izza oblakov in megle. Najprej smo se ustavili v Radomerščaku ob rojstni hiši ustanovitelja slavistike dr. Frana Miklošiča, kjer nas je slavist Viktor Vrbnjak seznanil z življenjsko potjo in z delom velikega rojaka, sedanji lastniki hiše pa so nas po-gostUi z letošnjim moštom. Viktor Vrbnjak je spet povzel besedo pri rojstni hiši Stanka Vraza v Cerovcu. Popoldne smo namenili srečanju s predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij okraja in obeh občin na desnem bregu Mure. Tako sta razgovoru v Jeruzalemu prisostvovala med drugimi tudi predsednik OSS Murska Sobota Joško Slavič in organizacijski sekretar OK ZKS Ivan Grimšič. V zdravici ob začetku razgovora je predsednik Prleškega študentskega kluba Franček Klobasa poudaril rezultate sodelovanja z občinskimi in okrajnimi političnimi forumi v preteklem letu. Po- leg proučevanja problematike domače pokrajine, lahko navedemo dve zelo uspeli akciji prleških študentov v februarskih počitnicah na domačem terenu, to je predvajanje kratkih filmov predvsem v krajih, ki še nimajo rednih kino predstav in predavanja s skioptičnimi slikami o vrtnarstvu. Goste je seznanil tudi z rezultati nedavne skupščine Prleškega študentskega kluba v Ljubljani, največ pozornosti pa je posvetil delu prleških študentov v tekočem letu. Tu je na prvem mestu omenil zbornik Prlekije ob 20-letnici ljudske vstaje, ki bo izšel v prvi polovici prihodnjega leta, vseboval pa bo aktualne prispevke znanstvenikov in strokovnjakov, domačih političnih delavcev in študentov o Prlekiji. V pripravah je tudi snemanje barvnega turistično-kulturnega filma o Prlekiji. Obeh teh akcij si seveda ne moremo predstavljati brez podpore občin, okraja in pomurskih delovnih kolektivov. Tovariši Tone Truden, Marija Levar in Joško Slavič so izrazili veselje, da smo se enkrat srečali tudi doma, v enem izmed centrov Prlekije. Spregovorili so o gospodarskem napredku in opozorili na še vedno pereč kadrovski problem, ki ga bodo lahko rešili le tako, da bodo študentje čimprej končali študij in se kot strokovnjaki vrnili domov. Srečanje v Jeruzalemu je pokazalo, da sodelovanje PSK z aktivi LMS ni bilo dovolj sistematično. Zaradi tega so se dogovorili, da bosta oba občinska komiteja kooptirala po enega predstavnika študentov, klub pa seznanila s svojim delom. Omeniti je potrebno, da so se razgovora v Jeruzalemu udeležili še predstavniki študentov iz Prlekije na mariborskih višjih šolah. Razmisliti bo treba o tem, kako bi tudi te študente vključili v delo Prleškega študentskega kluba. Franček Lasbaher Deset let delavskega samoupravljanja v podjetja Panonija GLAVNA SKRB - REKONSTRUKCIJA Kolektiv podjetja Panonija v Murski Soboti je 26. novembra praznoval 10. obletnico delavskega samoupravljanja. Svečanost so popestrili z bogatim kulturnim programom, katerega so izvajali razen članov kolektiva tudi pionirji iz šole v Moščancih, nad katero ima podjetje patronat. Prvi delavski svet v Panoniji je bil izvoljen leta 1932. Med pomembne sklepe prvega delavskega sveta sodi ta, da se podjetje razvija v industrijski obrat. Sedanji delavski svet. ki šteje 17 članov, se je močno zavzel za rekonstrukcijo podjetja, predvsem za zgraditev še ene obratne hale, s čimer bi bila omogočena sodobnejša organizacija dela v proizvodnji. Z gradnjo te hale so pričeli šele v letošnji jeseni, ker podjetju ni uspelo dobiti investicijskega posojila, lastnih sredstev pa so imeli premalo za začetek del. V desetih letih so v organih delavskega samoupravljanja zabeležili viden napredek. Število zaposlenih se je iz leta 1950, ko jih je bilo 40, zvišalo na 172. v zvezi s tem se je tudi vrednost proizvodnje zviša- la od 22 na 250 milijonov dinarjev letno. Zaradi hitrega naraščanja števila zaposlenih in s tem v zvezi tudi proizvodnje, je bilo nujno uvajati boljšo organizacijo dela v podjetju in leta 1959 so izdelali poseben elaborat za organizacijo dela. Z novo organizacijo dela so pričeli s prvim januarjem letos. Prav tako so organizirali oddelek za izdelavo novih artiklov, kar je omogočilo širšo kooperacijo, tako s Tovarno avtomobilov v Mariboru, Hidromontažo, Tovarno železniških vozil itd. Med drugim se je v podjetju že vsa leta kazalo pomanjkanje strokovnega kadra, kar je negativno vplivalo na proizvodnjo. Da bi izboljšali to stanje, je delavski svet podjetja razpravljal o možnostih izobraževanja delavcev na de- lovnem mestu. Navezali so stike z Zavodom za produktivnost pri OLO Murska Sobota in se dogovorili, da bodo takoj po dokončani gradnji proizvodne hale organizirali v podjetju center za izobraževanje delavcev. Ocena doseženega celotnega dohodka z nedavne seje delavskega sveta kaže, da bodo perspektivni plan za obdobje od leta 1957 do 1960, dosegli leto dni pred pretekom roka i.n ga do konca tega leta celo presegli za 7 odstotkov. Člani kolektiva in gostje na proslavi desetletnice delavskega samoupravljanja v Panoniji Občni zbor socialnih delavcev SOCIALNA SLUŽBA V PODJETJIH ŠE VEDNO ŠIBKA V soboto je bil v Murski Soboti občni zbor podružnice Društva socialnih delavcev Pomurja, na katerem so ugotovili viden napredek v razvoju socialne službe v komunah. Zlasti lep napredek so dosegli socialni delavci v ljutomerski občini, kjer je preventivna služba zavzela širok razmah. V razpravi je bilo ugotovljeno, da je socialna služba v gospodarskih organizacijah še vedno dokaj šibka. Temu problemu bo potrebno v bodoče posvetiti vso skrb. Načeli so tudi problem pomožnih šol. Na levem bregu Mure še vedno ni nobenega oddelka šole za duševno zaostale otroke, medtem, ko v občini Gor. Radgona in Ljutomer že deluje nekaj takih oddelkov, Med drugim so se zavzemali tudi za invalide, ki so voljni delati, da dobijo ustrezno zaposlitev. -rj- Na sliki - S posvetovanja predstavnikov podjetja, vodstev šol in staršev vajencev v CZP Pomurski tisk. Verjetno prvo tako srečanje pri nas, z obetajočim namenom: zbližati podjetje, šolo in učence v gospodarstvu v vzgojnih prizadevanjih na strokovnem in družbenem področju. Mnenja vseh navzočih: koristen in ploden razgovor. Pred praznikom najmlajših Še malo in naše cicibane bo razveselil dedek Mraz. Kol povsod drugod, se pripravljajo na pohod dedka Mraza tudi v Murski Soboti Sne- guljčica, pingvini in še marsikaj drugega bo imel dedek Mraz o svojem spremstvu, ko bo šel na pohod po soboških ulicah. Podrobneje o prazniku najmlajših bomo našim cicibanom, in seveda tudi staršem, sporočili o naslednji številki našega lista. Dvojni praznik TVD Partizan v Soboti REVIJA MLADOSTI IN USPEHOV Ob letošnjem Dnevu republike je bilo v Murski Soboti v ospredju zanimanja javnosti praznovanje 40-letnice telesno-vzgajnega delovanja v mestu. Za ta visoki jubilej in v počastitev Praznika republike je domače TVD Partizan priredilo v soboto, 26. novembra zvečer svečano akademijo, v nedeljo, 27. novembra dopoldne pa odprlo razstavo zgodovinskega gradiva o razvoju in uspehih telesno-vzgojnega dela od ustanovitve prvega društva leta 1920. Pred polno dvorano v Domu Partizan je na svečani akademiji častni predsednik društva Jože Velnar najprej govoril o pomenu dvojnega praznika in pri tem obudil spomin zlasti na nekatere važne dogodke, ki kažejo na napredno usmerjenost društva že v predaprilski Jugoslaviji, zlasti še tik pred drugo svetovno vojno, ko je že pretila nevarnost fašističnega napada na mašo državo, saj je znano, da je velika večina prvoborcev in tistih, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo v zloglasnih koncentracijskih taboriščih, izšla iz društvenih vrst. Predsednik društva Janez Ovsenjak je izročil najzaslužnejšim društvenim veteranom in najktivnejšim sedanjim članom častne plakete in diplome, pri tem pa je pohvalil zla- sti prizadevanja in delo vadniškega kadra, ki je v povojnem obdobju zabeležil vidne uspehe pri vzgoji mladega naraščaja. Še posebnega priznanja je bil tokrat deležen načelnik društva Franc Flegar za svoje večletno strokovno delo v društvu in sploh na področju telesne vzgoje v Pomurju. V programu akademije so nastopili vsi društveni oddelki in dobili za svoje izvajanje zasluženo priznanje navzočega občinstva. Domači oddelki so prav vešče izvedli nekatere proste in orodne prvine. Kot gost je tokrat nastopila tudi vrsta znanih orodnih telovadcev iz Celja, v kateri so bili kar štirje bratje Šrot. Med gosti je izstopal zlasti državni’ reprezentant Tine Šrot, ki je posebno v vaji na konju prikazal nekaj vrhunskih mojstrovin. Ob prisotnosti številnih domačinov in gostov iz Celja je veteran društva Miro Štubel po izčrpnem in spodbudnem nagovoru naslednji dan odprl v Domu Partizan pestro razstavo zgodovinskega gradiva, ki je v številnih slikah, grafikonih, pokalih itd. prikazalo razvoj, rast in uspehe telesne vzgoje v štiridesetletnem obdobju. Razstava je bila odprta ves pretekli teden. NORŠINCI — Mladi zadružniki v Noršincih so imeli letos na njivi v izmeri enega hektarja zasejano laško ljulko. Vsa dela od setve do žetve so opravili sami. za izknpiček pa so si kupili televizor. Prihodnje leto bodo na isti parceli zasejali hibridno koruzo. Računa jo, da bi že prihodnje leto kupili kinoprojektor. Jani Tudi v soboški Osnovni šoli II enolončnice Dočim je prejemalo v lanskem letu v šolski mlečni kuhinji malice le 82 odst. učencev, jih dobiva sedaj, ko so mesečni prispevek otrok zvišali na 200 dinarjev, že 92 odst. Po prizadevanju odbora mlečne kuhinje in otrok samih ter ob pomoči občinskega odbora RK so uvedli tudi enolončnice. Podmladkarji RK na šoli so se letos obrnili s prošnjo za sadje do podmladkarjev na Goričkem, kjer je bila bogata sadna letina. Ti so se prošnji takoj odzvaili. V Petrovem, Mačkovcih, Kuzmi, pri Gradu, v Pečarovcih in Bodoncih so zbrali preko 2300 kg jabolk. Soboški učenci bi se jim radi oddolžili, zato jih bodo povabili na izlet v Mursko Soboto. Kot goste jih bodo sprejeli v svoji mlečni kuhinji, po potrebi pa jim bodo nudili tudi prenočišče. Če bo uspelo šolskemu odboru zagotoviti v novem petletnem planu investicijska sredstva za preureditev jedilnice na šoli, bo mlečna kuhinja, na osnovni šoili II v Murski Soboti veliko pridobila. V soboto so v Murski Soboti svečano razdelili okrajne nagrade enoletne akcije, v kateri je sodelovalo 61 pionirskih odredov s 1159 člani, 21 podmladkov RK, 57 vaških aktivov LMS, 17 aktivov mladih zadružnikov in 5 aktivov mladih proizvajalcev. Nagrajenci so si po sprejemu o soboški kino dvorani med drugim ogledali tudi tiskarno ČZP »Pomurski tisk«, kjer jih je »ujel« naš fotoreporter. LJUTOMERSKA ZADRUGA BO PLAN ZNATNO PRESEGLA V četrtek je v Ljutomeru zasedal zadružni svet kmetijske zadruge »Kmetovalec«. Na seji so poročali o odkupu ter gospodarjenju v tretjem tromesečju. Ugotovili so, da je zadruga odkupila letošnjo jesen 50 vagonov sadja, 9 vagonov mošta ter veliko ostalih kmetijskih pridelkov. Tako je zadruga 'zabeležila do konca tretjega tromesečja 137 milijonov dinarjev prometa ter ustvarila 7 milijonov čistega dohodka. Računajo, da bo plan do konca leta znatno presegla. Na seji so sklenili, da bo zadruga odstopila zadružni dom na Cvenu vaški skupnosti. Nadalje so predlagali, naj bi začela odkupovati prašiče po normah jugoslovanskih standardov. Zadruga se bo razen s pitanjem telet ukvarjala tudi z rejo molznic, ter si tako zagotovila potrebno mleko za pitališče. -ko MARKIŠAVCI — Na nedavnem obenem zboru mladinske organizaciie v Markišavcih so sklenili da bodo v kratkem pripravili nekaj predavani Pred kratkim so se pričeli učiti vloge za igro, ki jo bodo uprizorili še ta mesec. Zakaj samo v dveh občinah Smo o času, ko je vprašanje kmetijsko-gospodarskih šol povsod, zlasti pa v našem okraju, spet aktualno. Zal opažamo, da se je število teh šol v lanskem letu zmanjšalo in da tudi letos ne kaže mnogo bolje. Glavni vzrok za to bo najbrž v tem, ker o teh šolah zdaj lahko odločajo občinski ljudski odbori, ki pa, kot vse kaze, zarije niso preveč navdušeni. To je toliko bolj čudno, če se spomnimo na izrazito kmečki značaj vseh naših komun. Razumljivo je, da se pri vodstvu in ustanavljanju šol pojavljajo težave, kot so pomanjkanje učnega kadra, finančno vprašanje in podobno; toda nihče ne more trditi, da sta ljutomerska in radgonska občina o tem oziru kaj na boljšem kot ostale občine našega okraja; in vendar so v teh dveh občinah kmetijsko-gospo-darske šole delovale lani, pa tudi letos so že začele s poukom. Koliko so posamezni občinski ljudski odbori zainteresirani za kmetijsko-gospodarske šole, je razvidno že iz tega, koliko sredstev so predvideli zanje. Tako so o ta namen odobrili v Radgoni 1 milijon 200.000, v Murski Soboti 1,100.000 in v Ljutomeru 1 milijon dinarjev, medtem ko v Beltincih. Lendavi in PetrovciŠalovci do sedaj o tem še niso razpravljali. O problemih kmetijsko-gospodarskih šol so govorili tudi na seji Komisije za strokovno šolstvo OLO. Sklenili so, da bo okrajni svet za šolstvo opozoril občinske ljudske odbore na važnost teh šol in predlagal, da se pri občinskih snetih za šolstvo formirajo za te šole posebne komisije. Lahko torej pričakujemo, da se bodo sedanjim 13 kmetijsko-gospodarskim šolam ( 7 ljutomerskih in 6 o radgonski občini) kmalu pridružile še nove. Vsebma dela kmetijsko-gospodarskih šol mora biti v skladu s splošno socializacijo naše vasi. Programi šol naj zajemajo življenje komune in naj bodo z ozirom na njene potrebe specializirani po posameznih kmetijskih panogah. Delo šole se naj ne bi omejilo le na zimsko sezono: preko zime bi pouk lahko bil v glavnem teoretičen, spomladi pa hi se naj nadaljeval tudi praktično. Pri pouku se bo treba v večji meri posluževati modernih tehničnih sredstev, predvsem poučnih filmov. Prav bi bilo. če bi se po končani šoli hkrati z izdajo spričeval udeležencem priznala tudi kvalifikacija. V tem pogle■ du namreč ni enakopravnosti z industrijo, kjer lahko delavec v dvestournem tečaju dobi naziv pvlkvalificiranega delavca. Vodstvo kmetijisko-posredarskih šol bo treba polagoma prepuščati tudi kmetijskim strokovnjakom, tako da ne bo vse slonelo na učiteljišču. Prosvetli delavci bi naj vodili le pedagoški del pouka. OBISK NA DUNAJU »Tridnevni obisk sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča na Dunaju, pomeni po obisku zunanjega ministra dr. B. Kretskega marca letos v Beogradu nov korak k ugodnemu razvoju sosedskih odnosov med Jugoslavijo in Avstri-jo«, je med drugim zapisalo avstrijsko časopisje med nedavnim obiskom našega sekretarja za zunanje zadeve na Dunaju. Že od marca letos beležimo znatne uspehe v sodelovanju s sosednjo Avstrijo. Avstrijski kancler dr. Raab je ob priliki obiska Koče Popoviča izjavil, da se je blagovna izmenjava med obema državama letos povečala za tretjino. Regulirana so bila nekatera finančno-imovinska vprašanja, ki izvirajo iz obdobja po drugi svetovni vojni, kot najboljši dokaz tesnejšega sodelovanja pa sodi vsekakor sporazum o maloobmejnem prometu, ki smo ga pričeli izvajati v drugi polovici letošnjega leta. pri čemer pa je moč pričakovati po izjavah med razgovori na Dunaju, še večjo obojestransko prizadevnost za porotno ureditev tega vprašanja. Razgovori na Dunaju so odpeli medsebojnemu sodelovanju nove perspektive, saj je bila poudarjnea potreba po še večjem medsebojnem, sodelovanju tako na gospodarskem kot kulturnem področju. Av-strijski zunanji minister dr. B. Kreisky je ob odhodu Koče Po-poviča med drugim naglasil, da iz leta v leto narašča število avstrijskih izletnikov v Ju- goslaviji, kar pomeni zadovoljiv napredek medsebojnega sodelovanja tudi v turističnem pogledu. Skupna izjava, ki so jo po končanih razgovorili objavili na Dunaju, navala ugotovitev, da se obe državi strinjata o številnih stališčih tudi glede mednarodne politike. Oba ministra sta zadovoljstvom u-gotovila, da je bil v dosedanjih dvostranskih odnosih, slonečih na nevmešavanju v notranje zadeve, dosežen uspeh tudi glede izpolnjevanja obveznosti iz člena 25 državne pogodbe, po kateri je avstrijska vlada sprožila imetje jugoslovanskih nosilcev pravic, ki je bilo med drugo svetovno vojno na podlagi raznih transakcij preneseno v Avstrijo in ki obsega paket delnic in depozite jugoslovanskih denarnih zavodov. V okviru tega je bilo urejeno tudi vprašanje vrnitve prispevkov za socialno zavarovanje Jugoslovanov, ki so bili med vojno na prisilnem delu o Avstriji. O manjšinskem vprašanju so v sporočilu navedli, da bodo avstrijske oblasti omogočile vsestransko zadovoljivo ureditev, tako da bi manjšine lahko postale element izboljšanja sosedstvenih odnosov. Pozitivno oceno tridnevnih razgovorov, dosedanjih odnosov in nadaljnji korak k zbliževanju, pomeni tudi privolitev kanclerja dr. Raaba, da v kratkem obišče Jugoslavijo. KONGOŠKA TRAGEDIJA Kongoški ministrski predsednik Lumumba je pred dnevi zapustil naskrivaj svojo rezidenco. o katero so ga vojaki polkovnika Mobutuja vklenili in nadzirali vse tiste, ki so se mu hoteli približati. Poveljstvo OZN je stavbo sicer za-stražilo za vsak primer, toda nasilje, ki so ga pokazali Mobutujevi žandarji v primeru ganskega veleposlaništva ni tudi njemu obetalo nič dobrega. Toda Lumumba so čez dva ali tri dni ujeli Mobutujevi vojaki. ki so mu nekje pripravili zasedo, in ga vklenjenega od-peljali v Leopoldville, nato pa v Thuspille, središče predsedniku Kasavubuin in »svetu komisarjev« zvestega prebivalstva. Očitno bi tudi zavreti Lumumba pomenil v Leopold-uillu nevarnost za tiste, ki jih plačujejo in vzdržujejo tuje, kolonialne sile. Pri vsem tem dogodku, ki je vzbudil veliko zanimanje po svetu in v krogih OZN, sta značilni dve stvari: — Po vsem sodeč je Mobutu vedel za Lumumbov skriven odhod in mu je pripravil zasedo — po instrukcijah belgilskih častnikov ki jih ima med svojimi četami. Novico je lahko izvedel le — od krogov OZNI — Čete OZN so mirno gledale, kako so Mobutujevi vojaki pretepali od skupščine izvoljenega vladnega predstavnika in ga mučili, pa niso niti mignile s prstom. Kakor že v času znanega »Mobutujevega udara, ki je brez dvoma delo tujine, se tudi tokrat »niso hoteli vmešavati v kongoške notranje za-deve in so dopustile, da je Mobutu pripravil svoj načrt. Sicer je posebni odposlanec glavnega tajnika OZN Dajal pred nedavnim v svojem poročilu podrobno opisal spletke nekdanjih kolonialnih sil v tej kongoški tragediji, toda odnos sil OZN se ni spremenil. Narobe! V istem času celo beremo poročila o maltretiranju številnih diplomatskih predstavnikov, med njimi tudi jugoslovanskih. Človek se nehote vprašuje, kakšen smisel ima še misija OZN v Kongu, če mirno gleda kršitev zakonitosti na vsakem koraku. In da bi bila tragedija še večja: za čete OZN je naprosil prav premier Lumumba po zakoniti poti, ob podpori velike večine kongoškega narlamenta z željo, da bi obvarovale zakonitost! Sedaj pa podpirajo tiste, ki so se nezakoni-to. s pomočjo tujega denarja, uprli zakoniti oblasti. Zares, neverjeten svet! ZAČETEK ZIMSKEGA ŠKROPLJENJA Člani sveta za kmetijstvo in gozdarstvo ObLO Petrovci-Šalovci so na nedavni seji razpravljali o izvedbi zimskega škropljenja sadnega drevja. Vse kmetijske zadruge morajo do 1. decembra sestaviti ekipe škropilcev in pričeti škropljenjem. Na seji so razpravljali tudi o stanju posevkov visokorodne pšenice, ki je, kot so ugotovili, zadovoljivo. Predlagali so, da bi pričeli kmetovalci z dognojevanjem po navodilih Kmetijske strokovne službe. Razpravljali so tudi o zemljiščih, ki naj bi jih zajel odlok o pridelovanju koruze in krompirja. V ta namen bo svet zbral predloge posameznih kmetijskih zadrug z območja občine. Zemljišča bo dokončno določila posebna strokovna komisija na terenu samem. V. Ž. Za Dan republike so bili naši najmlajši osnovnošolčki sprejeti v pionirsko organizacijo. 'Na sliki: nasmejani cicibani — zdaj že pionirji — osemletne šole na Kapeli. Poprave-' V zadnji številki Pomurskega vestnika, stran 7, glasi pravilen podpis pod sliko namesto: ►►Akademijska sestava pionirk Marije Gyorköš, ki je na okrajnem prvenstvu osvojila 1. mesto itd.« takole: Akademijska sestava pionirk in mladink Dragice Berlot, ki je na republiškem tekmovanju akademijskih sestav Partizana Slo venije osvojila 1. mesto. Sodelovala je tudi na fesfvalu telesne kulture v Murski Soboti.« VREMENSKA NAPOVED za čas od 8. do 18. dec. Okrog 8. dec. močne padavine z ohladitvijo, nato razjasnitev. a v splošnem bo še nestalno vreme in suha razdobja ne bodo daljša od 1 dni. Nastop mraza in sneg pričakujemo oko-li 8 dec. a najkasneje okrog 16. decembra. Dr. V. M. POMURSKI VESTNIK, 8. DEC. 1960 OKRAJNA KONFERENCA ZKS V RADENCIH 25. IN 26. NOVEMBRA Vloga ZK v družbenem življenju V komisiji za organizacijska in idejno-vzgojna vprašanja je v razpravi sodelovalo 30 delegatov. Izredno živahno in tudi kritično so analizirali načine dela osnovnih organizacij ZK in ideološko izobraževanje komunistov ter njihova prizadevanja v organih družbenega in delavskega samoupravljanja, političnih in družbenih organizacijah. Pri tem so delegati ugotavljali, da se je v času od zadnje okrajne konference ZK izredno okrepilo ideološko izobraževanje komunistov in to z raznimi političnimi šolami, tečaji in predavanji. To je omogočilo, da se je lahko čedalje več komunistov vključevalo v aktivno politično in družbeno delo. Vendar pa so delegati opozarjali tudi na nekatere organizacijske pomanjkljivosti dela osnovnih organizacij ter občinskih in okrajnega komiteja, ki so čestokrat zmanjševale vlogo Zveze komunistov in po-sameznih članov v našem družbenem življenju. Načini dela osnovnih organizacij namreč čestokrat niso taki, da bi se člani lahko usposabljali za delo v SZDL, sindikatih, LMS, društvih in samoupravnih organ ih, kar je neposredno zmanjševalo politični vpliv osnovnih organizacij na njihovem območju. Zaradi neenakomerne razdelitve dela je prihajalo do preobremenjenosti nekaterih članov in zapostavljanja drugih, nekateri pa so se začeli izmikati delu, pri tem pa se je tudi pozabljalo na mlajše člane, ki jih je potrebno smeleje vključevati v konkretno politično delo. Delegati so ugotavljali, da je Zveza komunistov v Pomurju kljub tem pomanjkljivostim izpolnila pretežni del nalog in uspešno reševala najrazličnejše družbene iih gospodarske probleme. Odločneje se je zavzemala za razvijanje socialističnih družbenih odnosov in prizadevala, da bi marksistično misel čimprej osvojilo vse večje število državljanov. Tudi v bodoče bo potrebno u-veljavljati take oblike in metode dela v osnovnih organizacijah, ki bodo mobilizirale vse člane in jim omogočale, da se bodo še bolj kot doslej v vseh organih in organizacijah ter društvih uveljavili kot družbeno odgovorni, ustvarjalni graditelji socializma. »Sestanek osnovne organizacije mora biti delovni posvet, pregled izpolnjenih nalog in priprava za konkretno delo članov v družbenem in političnem življenju,« so poudarjali delegati. Ostro so kritizirali tiste tovariše, ki so premalo občutljivi za posamezne družbene in politične probleme in se z nejasnimi ter presplošnimi stališči izmikajo konkretnemu ideološkemu boju. Komisija je tudi skrbno analizirala Sprejemanje novih članov v Zvezo komunistov in disciplinske ukrepe proti ličkaterim članom. Ugotavljala je, da pri sprejemanju osnovne organizacije ne upoštevajo vedno delo posameznikov v političnem in družbenem življenju ter, da še vedno sprejemajo premalo delavcev. Glede kaznovanja so delegati ugotavljali, da je še vedno naj pogostejša kazen izključitev, kar dokazuje, da ni dovolj hitrega reagiranja na napake posameznih tovarišev. Delegati so tudi obširno razpravljali o problemih šolstva in delu v aktivih komunistov. Poudarjali so, da je reforma šole globoka sprememba, ki se mona čutiti zlasti v idejnosti pouka in v oblikovanju takega človeka, kot ga potrebuje socialistična družba. Za to se morajo zavzemati predvsem aktivi komunistov prosvetnih delavcev. Delegati so nadalje ugotavljali, da delo aktivov zlasti na mestnih področjih še ni zadovoljivo. Ti aktivi se bodo morali v bodoče bolj posvetiti obnavanju vprašanj s svojih REFERAT SEKRETARJA OK ZKS TOVARIŠA IVANA ROSA NA OKRAJNI KONFERENCI Ne samo referat, ki ga bom podal na današnji konferenci, tudi vse delo konference moramo usmeriti tako. da bomo iz razprav posameznih problemov določili zelo jasne in konkretne naloge ZK za nadaljnje razvijanje delavskega in družbenega samoupravljanja, za nadaljnjo razvijanje socialističnih odnosov med ljudmi ter tako ustvarjali in ustvarili najsolidnejšo osnovo nadaljnjemu razvijanju socialističnega gospodarstva in socialistične družbe. Zveza komunistov je kadrovska partija. To pomeni, da mora imeti čedalje izrazitejšo violo idejnega vzgojitelja, ki pravilno in v celoti usmerja in organizira celotno družbeno živ- ljenje. Vloga partije postaja vse odgovornejša, kajti nadaljnji razvoj našega socialističnega sistema je v velikem obsegu odvisen od ravni zavesti državljanov in ne samo od materialnih pogojev in prav socialistična vzgoja je eno najvažnejših in najodgovornejših delovnih področij za komuniste. Zato Zveza komunistov ne le ne zmanjšuje svojo vlogo in odgovornosti za uspešen razvoj -socializma, marveč jo še veča. Če sama sebe še več ne proglaša za »vodilno« ampak »zavestno silo« to le pomeni, da si vodilno vlogo pridobiva s pravilnim delom! Na osnovi vsestranskega poznavanja družbenih zakonov s političnimi in organizacijskimi sredstvi aktivizira in mobilizira množice za borbo in ji šele ta borba in rezultati te borbe, dajejo značaj voditelja. Iz vsega tega sledi, da se ZK kot celota in vsak komunist posebej, mora za svojo vodilno vloga v gibanju delovnih množic neprestano boriti, aktivno braniti svojo politično linijo in jo spreminjati iz svojega subjektivnega prepričanja v široko politično zavest ljudstva, v materialno silo socialistične graditve. Tako delo pa zahteva od nas nenehno idejno-politično usposabljanje, pravilno vsebino in stil dela. Dosedanja vsebina dela partijskih- forumov in tudi metodska obravnava problemov ni vedno zasledovala navedenih ciljev. Delitev dela med . posameznimi političnimi forumi in drugimi organi v našem okraju še vedno ni izdelana. ZK se še vedno ukvarja z obravnavo problemov z gospodarskega in drugih področij z vidika, kot bi to morala delati SZDL in sindikati ter zlasti LO, zbori proizvajalcev, sveti, družbeni samoupravni in upravni organi. Prav, da tudi take probleme, kot do sedaj, sicer obravnavamo v komitejih, toda vedno iz različnih aspektov, predvsem z vidika nalog in dejavnosti komunistov, da jih tako usmerimo na uspešno delo v vseh političnih, družbenih in društvenih organizacijah. Imamo sicer maloštevilno partijo, tudi po sestava je mlada in idejno še ne razvita, pa je vendar procent komunistov v političnih in družbenih organizacijah in organih dovolj velik, da bi tu vpliv komunistov ne smel biti pogrešan. Zato je prav, da danes temelji-teje ocenimo, kje so vzroki, da se skoraj ene in iste stvari enako obravnavajo po različnih forumih in sprejemajo povsem enake sklepe, saj vse to povzroča hujše posledice, kot si jih morda predstavljamo. S tem, da hodimo često iz seje na seja pa tam na enak način obravnavamo ista vprašanja, ni časa za poglabljanje v dru- ge probleme in ne časa za delo. Taka dvotirnost nas po nepotrebnem zaposluje, veliko je obravnav, veliko se govori, premalo pa stori. In kar je najslabše, vsi smo kompetentni, a nihče odgovoren. Poglejmo vzroke za tako delo! Če hočemo delitev dela med forumi, moramo razdeliti delo med ljudi. Tu pa imamo opravka še vedno z ozkostjo, z nezaupanjem in tudi z oportunizmom. a zaradi tega često ne pritegujemo novih ljudi. Mlajšim kadrom zelo počasi izpraznjujemo mesta tudi v partijskih forumih. Kako težavno je tu včasih koga določiti, da dela v SZDL, ali da dela v sindikatih, v zadružnih forumih ali kje drugje. Takoj je tu bojazen, kaj bo rekel, ko je že toliko let član tega foruma, ko to zasluži in podobno. Formira se mišljenje, da jefunkcija le neko priznanje za nekaj, kar je za nami, da je to čast, namesto, kar je osnovno, da je to odgovornost in da je z vsemi funkcijami neposredno povezano poglobljeno prizadevno delo, volja ter elan in končno, da jo pravilna politika kadrovanja prvi pogoj za uspešno delo in vzgojo mladega kadra. In ker je pač praksa zahtevala, da mora biti v vseh forumih določeno število-ljudi, so bili to najčešče eni in isti. Kreniti moramo energično v to, da ne bodo v različnih političnih forumih isti -ljudje, ne v različnih svetih isti, da se ne bomo več izživljali v obravnavah, ampak v delu z ljudmi, med ljudmi ob reševanju problemov in nalog. Osnovni vzrok, da se mnoge organizacije, tako SZDL in druge, ne morejo v delu osamosvojiti, je-v nepravilni delitvi dela in v neprimerni porazdelitvi kadrov. Tako dosedanje delo in prevelika toleranca nezdravih tendenc, sta imela za posledico, da se ZK ni dovolj poglabljala v reševanje notranjih partijskih vprašanj. Zveza komunistov — okrajni komite in občinski komiteji so recimo vprašanje kmetijstva obravnavali tako, da so postali odgovorni za kmetijsko proizvodnjo v operativnem smislu, vse do zbiranja statističnih podatkov. Zveza, komunistov je v polni meri odgovorna za kmetijsko proizvodnjo, toda ne v partijskih forumih, v drugih — v SZDL — v zadružnih forumih, v organih ljudske oblasti. Kot že povedano, je delitev dela med forumi ozko povezana z razbremenjevanjem kadrov. Ni časa, da v referatu o tem na široko razpravljamo, prav pa, da v komisijah. CK nas je na nujnost in važnost razbremenjevanja kadrov posebej in večkrat opozarjal. Naloga je zahtevala temeljito delo, vezana na rok zaradi kritične situacije in stalno delo in skrb, da se tovrstni problemi zopet ne nakopičijo. Mi smo to povedali naprej in zdelo se je, da nam je vsem jasno, kaj smo s tem hoteli. Pa so bili primeri, ko je občinski komite, ne bom ga imenoval (ker bi nekdo lahko smatral, da samo tam), za člana komiteja, kateri je imel 24 funkcij in so mu jih pustili 18, obrazložil — »važne so tri — ostale pa so nevažne. Ta član je bil in je danes predsednik ideološke komisije. Smatram, da bi bila že ta funkcija dovolj, saj zahteva celega človeka, ves njegov prosti čas. V Zvezi komunistov je to najodgovornejši sektor dela, ki terja od nas poglobljeno analitično delo, zahteva brezhibno organizacijo študija. Iz ideoloških komisij se mora čutiti skrb za delo idejnovzgojnih komisij pri SZDL — sindikatih - LMS — LU, pa ne tako, da zaradi koordinacije dela vse ljudi iz ideološke komisije imenuiemo še za člane vseh tistih forumov, ki imajo nalogo delati na področju idejno-vzgojnega dela. Taka koordinacija (povsod srečujemo podobne) nas le zavaja. Je na liniji ozkosti, po nepotrebnem obremenjuje kadre, jih dela neodgovorno odgovorne — v končni fazi jih dela naveličane - jih pasi-vizira. Taki dirigirani člani v delu teh forumov ne vnašajo vsebine, pobud, v njih ne delajo tvorno, ne aktivizirajo in usposabljajo novih mlajih kadrov, nasprotno, prej hromijo delo teh forumov in mrtvičijo posameznike. Namesto, da bi n. pr. v ideoloških komisijah proučevali idejno-vzgojno problematiko in z njo povezane probleme, analizirali delo posameznih izobraževalnih forumov, na osnovi dogriani te forume vsebinsko in organizacijsko usemrjali se udeleževali njih sej kot člani komiteja, kot predsedniki in člani partijske komisiie. hodijo na te sestanke takrat. kadar jih kot člane vabijo, če je to redkeje, je pač manj sedenja. saj mnogi na žalost hodijo na seje in sestanke še vedno ne-pripravljeni. S takimi ugotovitvami se prečesto srečujemo na različnih področjih dela prav zaradi tega, ker se kot pitanci plota še držimo zastarelih, že zdavnaj preživelih metod in oblik dela. birokratskih pojmovani. kompetenc, mehaničnega prenašania In pridigarstva čudnega pojmovanja, da je v sedanji hi- (Nadaljevanje na 4. strani) ZA NADALJNJO KREPITEV KOMUNALNE SAMOUPRAVE V komisiji za delo komunistov v družbenem upravljanja je 39 delegatov obširno obravnavalo delo komunistov v organih oblasti, ljudskih odborih, svetih in zborih proizvajalcev. Problemi, na katere so upozarjali pričajo, da se komunisti v našem okraju vedno bolj poglabljajo v vprašanja družbenega upravljanja v komunah in okraju. Delegati so glede dela oblastnih organov ugotavljali določen napredek, ki ga je čutiti zlasti v tem, da si ljudski odbori in njihovi sveti vse bolj načrtno prizadevajo razviti gospodarstvo v občimi kakor tudi ostala področja družbenega življenja, predvsem šolstvo, zdravstvo in komunalno dejavnost. Problemi tega področja pa so še ved.no nezadostno zavzemanje zborov proizvajalcev za reševanje odnosov v gospodarstvu in komuni. Ti organu še niso čvrsta vez med komuno in gospodarskimi organizacijama, ne poglabljajo se v ocenjevanje delitve dohodka in drugih pomembnih vprašanj iz proizvodnje. Skladno z vlogo okraja kot zvezo komun bi bilo potrebno v bodočnosti težišče dela okrajnega ljudskega odbora prenesti na problematiko komun. Nadalje je potrebno tudi z večjo odgovornostjo v samih komunali izboljšati dejavnost nekaterih javnih služb, ker se bo Tako v še večji meri uveljavil komunalni sistem. Slabosti dela ljudskih odborov često izvirajo iz nezadovoljivega sestava upravnih in družbenih organov. To se zlasti pozna pri delu svetov. Tj še niso dovolj povezani z organi samoupravljanja in zbori volivcev. premalo so iniciativni, ne odkrivajo problemov ter so še z a radii tega preveč odvisni od upravnega aparata. Več di-skutantov je govorilo o delu zborov volivcev. Ugotavljali so, da so ti Še največkrat sklicani takrat, ko to zahtevajo predpisi, ali pa želi občinski ljudski odbor informirati volivce o družbenem planu, proračunu in temu podobno. Ker je vsebina teh zborov premalo povezala s krajevno problematiko, tudi manj aktivirajo volivce. Zbori volivcev so vsebinsko veliko boljši, ko jih sklicujejo krajevni odbori sami in razpravljajo o problemih, ki jih volivci zahtevajo. Delegati so ugotavljali, da so krajevni odbori postali že pomembni činitelji pri reševanju komunalnih potreb in pri tem v veliki meri mobiliziram sredstva in pripravljenost državljanov. ki s prostovoljnim delom sodeluje jo pri raznih akcijah. V nasprotju s krajevnimi odbori pa se stanovanjske skupnosti še niso uveljavile in še vedno ne rešujeio najosnovnejši potreb državljanov. Vzrok za to je predvsem v premajhni povezanosti svetov stanovanjske skupnosti z volivci. O problemih družbenega upravljanja v zdravstvu so delegati zlasti opozarjali na nezadostno zavzemanje svetov in upravnih odborov zdravstvenih ustanov za reševanje vsebinskih,organizacijskih. kadrovskih in finančnih vprašani zdravstvenih služb. Delegati so tudi obširno razpravljali o družbenem upravljanju s sredstvi socialnega zavarovanja. Poudarjali so. da je ta sredstva potrebno prene- sti v komune ter tako bliže neposrednim proizvajalcem — zavarovancem. Izčrpno so tudi analizirali sodelovanje med učiteljskimi zbori in šolskimi odbori, med šolo in proizvodnimi organizacijami ter drugimi družbenimi činitelji, ki lahko vplivajo na boljše in hitrejše izvajanje reforme šolstva in povezovanje šole z življenjem v občini. Ob tej obširni analizi dela organov družbenega upravlja-raja so delegati ugotavljali, da so se komunisti doslej le preveč zadovoljevali s tem, da so naši organi bolj v formalnem smislu zadovoljevali ra zn i m zakonskim predpisom. Komunisti pa so premalo storili za proučevanje globljih problemov družbenega upravljanja, razvoja socialističnih sil, odnosov in nasprotij, ki v tem upravljanju nastopajo. Poudarjali so, da bo hitrejšemu napredku socialistične demokracije pripomoglo le doslednejše odpravljanje raznih popomankljivosti, ki so predvsem v premajhi povezanosti s proizvajalci, neodločnost pri od- pravljanju pomanjkljivosti, popuščanju negativnim težnjam, samovolji in nekritičnosti, ozkih krajevnih težnjah in temu podobno. Za boljše delo komunistov v upravljanju in organih družbenega upravljanja pa bo potrebno, da Zveza komunistov, zlasti pa okrajni in občinski komiteji, poverjeništva in aktivi uveljavijo svojo organizacijsko vlogo, pomagajo komunistom v idejnem pogledu, spremljajo njihovo delo in jih pravilno razporejajo na razna področja upravljanja. Kot ena izmed osnovnih nalog in tudi stalna vsebina dela organov upravljanja mora postati skrb za izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi. Pri tem pa se morajo komunisti s svojim osebnim zgledom uveljaviti kot nosilci-teh prizadevanj. Osnova njihovega dela pa mora biti skrb za ..upoštevanje in uveljavljanje pobud in predlogov proizvajalcev in državljanov ter krepitev njihove vloge v sistemu družbenega upravljanja v komuni. področij, razčiščevanju vseh •nejasnosti in se potem za izvajanje sklepov tudi enotno zavzemali. Komisija je tudi skrbno analizirala sistem štipendiranja tako v kadrovskem in materialnem pogledu. Delegati pa so v razpravi tudi poudarili, da je potrebno večjo skrb posvečati kadrovanju v razne poli-tičene šole, absolvente teh šol pa smotrneje zaposlovati tako v partijskem kakor tudi v političnem in družbenem delu. Komisija je v vsem svojem delu ugotavljala, da se je le z doglednim odpravljajem vseh organizacijskih slabosti in nadaljnim. razvijanjem vseh oblik študija komunistov možno odločneje in uspešneje zo-stavili, zaostali miselnosti, verskim predsodkom, pojavom malomeščanstva in: birokratizma. Za dosego teh ciljev pa so komunisti dolžni razviti aktivno delo v Socialistični zvezi. L judsk i m lad i n i, sindikatu or-ganih družebenega upravljanja v vsem družbenem in društvenem življenju. Socialistične odnose v proizvodnjo V komisiji za delavsko samoupravljanje so delegati poudarjali, da mora tudi v bodoče hiti ena izmed najvažnejših nalog Zveze komunistov pospeševanje proizvodnje in produktivnosti dela. ker drugače ne bo mogoče izboljšati življenjske ravni delovnih ljudi Pomurja in povečati materialnih osnov delavskega samoupravljanja. Ta načela je potrebno smeleje uveljavljati zlasti v kolektivih manjših gospodarskih organizacij, v katerih je opaziti, da za svoje neuspehe radi iščejo objektivna opravičila, v bistvu pa zanemarjajo reševanje problemov, kot so boljše izkoriščanje proizvodnih možnosti, popolnejša organizacija dela, povečanje storilnosti z ustreznim in spodbudnim načinom nagrajevanja, vzgoja kadrov in skrb za ustvarjanje socialističnih odnosov v proizvodnji. Zveza komunistov bo mora la v reševanju vseh teh problemov še bolj uveljaviti svojo vlogo v organih samoupravljanja, sindikatih, SZDL, strokovnih društvih in to zaradi nenehne krepitve Vloge subjektivnih sil in poglabljanja delavskega in družbenega samoupravljanja. Doslednejše bo potrebno odklanjati razne pojave nedemokratičnih postopkov. nerazumevanje potreb ko-lektivov birokratsko dogovarjanje samo z vodilnimi upravnimi kadri, kakor tudi pojave dvoličnosti in demagogije. Spoprijeti se bo morala z naivno, obrtniško miselnostjo v proizvodnji in se odločneje boriti za uveljavljanje smelejših načrtov rekonstrukcij in razvoja proizvajalnih sil. Delegati so ugotavljali, da izkušnje pri dosedanjem sistemu delitve dohodka omogočajo prehod na stimulativnejše ob-like nagrajevanje po delu. Toda te možnosti doslej še niso bile v celoti izkoriščene. Posebno nekatere panoge (obrt, trgovina, gostinstvo) v tem no-gledu občutno zaostajajo. Uveljavljanje teh oblik nagrajevanja je ovirala tudi miselnost, da gre pni tem le za pravično (Nadaljevanje na 6. strani) Delegati med odmorom POMURSKI VESTNIK, 8. DEC. 1960 3 NALOGE ZVEZE KOMUNISTOV V NADALJNJEM RAZVIJANJU (Nadaljevanje s 3 strani) tri, obsežni in zato često komplicirani dejavnosti nekaj važno, nekaj pa ni, in da smo kot mesarji, ki lepemu kosu mesa vsiljujemo še kosti, tako da članu ZK poleg važnega namečemo še celo vrsto nevažnega dela. Če je v izgradnji socializma res nekaj nevažnega, potem to pustimo, se s tem ne ukvarjajmo, ker ne spada v sklop našega dela. Če so pa nekatere funkcije zaradi dela, ki je s temi funkcijami povezano, odgovornejše, zahtevnejše in druge manj zahtevne in tako je, POTEM JE OB TAKEM STANJU PRAVILNI RAZPOREDITVI KADROV NUJNO DATI VEČJI POUDAREK IN VEČJO ODGOVORNOST KOT SMO TO DELALI DO SEDAJ. Le tako se bo vsak na svojem področju lahko lotil res poglobljenega dela, ki bo dajalo tudi praktične in koristne rezultate. V ilustracijo k navedenim problemom še samo to. Ko se človek udeležuje sej raznih svetov in komisij, ugotavlja, da se razpravlja o zelo važnih vprašanjih. Mnoge od teh zahtevajo kontinuirano delo za daljše obdobje. Pa vidiš tamkaj skoraj 50 odst. takih ljudi, ki so po svojih poklicnih in družbenih dejavnostih že toliko vezani, da je te ko pričakovati, da bodo lahko aktivni realizatorji sprejetih zaključkov, se moraš resno vprašati, kdo pa naj sedaj dela. Res je nujno, da so v forumih ljudje, ki posamezne probleme znajo pravilno ocenjevati, TODA TAKE SEJE SE SKLICUJEJO TUDI ZA TO, DA SE NA NJIH ISTOČASNO IN SE POSEBEJ VEDNO DOGOVORIMO, KAKO BOMO PROBLEME REŠEVALI IN DA JIH DEJANSKO TUDI REŠUJEMO. Če pa cela vrsta ljudi gleda na uro že med sejo, misli na svoje drugotne naloge in mora na prihodnji seji ob realizaciji sklepov po nojevsko potiskati glavo pod mizo — potem delo obleži vedno le na ramenih posameznikov in rezultati nikoli niso taki, kot bi lahko in morali biti. Se to: v delu naših kadrovskih komisij, tako okrajne kot občinskih, moramo ugotoviti veliko koristno opravljenega dela. V poročilu o tem govorimo. Kadrovski problemi so bili in so še tako pereči, da so zahtevali nujno reševanje. Prav, da so se jih lotile te komisije, ker se z njimi drugi forumi niso ukvarjali. V delu smo zasledili celo vrsto primerov odkritega zapostavljanja, pa tudi zaviranja pravilnih principov in sistematike v reševanju tega tako važnega vprašanja. Toda danes z dosedanjim sistemom nikakor ne moremo več nadaljevati. Ne samo zaradi tega, ker smo se obrnili navzven in močno zanemarili kadrovska vprašanja v ZK, enako tudi iz razloga, ker smo si tu prilastili delo in kompetence, ki sodijo v področje dela kadrovskih komisij pri LO, socialno-kadrovskih komisij, v podjetjih, v zavodih in ustanovah, v političnih in družbenih organizacijah. Tako je danes prizadevno analizirano kadrovsko stanje na posameznih področjih, ugotovljene so slabosti, tako da vemo, proti čemu se je treba boriti, in znane so potrebe, pogoji in principi, preko katerih bomo manjkajoči kader lahko najhitreje dobili. Toda ob dejstvu, da smo zanemarili delo pri reševanju notranjih partijskih kadrovskih problemov, da nismo zlasti mlajših kadrov sistematičneje zaposlovali po njihovi zainteresiranosti in znanju in jih tako usposabljali za prevzem vse odgovornejših in zahtevnej-š h nalog, da preobloženih z delom nismo razbremenjevali, da se nismo dovolj ukvarjali s politiko pravilne delitve dela, smotrne zaposlitve, nadaljnjega idejnega in strokovnega usposabljanja posameznih članov ZK — nismo v dovoljni meri uspeli v ZK izgraditi takega sistema in vsebine dela, ki bi nam nenehno formiral dovoljno število sposobnih kadrov za delo v organih oblasti in orga-nih družbenega samoupravilja-nja. In danes, ko se mora delo komisij pri komitejih preusmeril prav na reševanje teh vprašanj — niso dovoljno organizacijsko In kadrovsko usposobljeni fo-mmi za delo na kadrovskih problemih. ki so jih izlučile partijske komisije. Danes kadrovske kombije pri ZK postajajo celo ser-visi za iskanje in dodeljevanje kadrov. Kjerkoli kaj manjka, naj re-■ ši kadrovska komisija, njo se zadolžuje, od nje se zahteva. Teh nekaj ugotovitev, več jih je navedenih v poročilu, pa to niso še vse, konferenca naj jih temeljito obdela ZAHTEVA TAKOJŠNJO IN KATEGORICNO PREUSMERITEV SEDANJEGA SISTEMA IN VSEBINE DELA PARTIJSKIH KADROVSKIH KOMISIJ. Morda je prav še enkrat opozoriti konfe- renco, da ob obravnavi teh vprašanj temeljito oceni politiko štipendiranja in vprašanj o skrbi za ljudi, ki jih šolamo. Poročilo govori o teh problemih, zlasti v poglavju »Kadrovska problematika. Tu gre za upravičeno kritiko, ki zahteva energične ukrepe za odpravo pojavov, ki jih povzročajo ljudje na vodilnih položajih, ki načrtno zavirajo šolanje in sprejem v službo mladih strokovnjakov, gre za nerazumljiv odnos gospodarskih organizacij do teh problemov, ki ga kaže pregled na strani 90. Lendavska podjetja štipendira- jo 71 dijakov in študentov, murskosoboška le 52, na višjih in visokih šolah s področja Lendave 26, iz Murske Sobote 23, kar ne odgovarja niti dejanskim potrebam, niti materialnim možnostim. Dalje se postavlja že zelo resno vprašanje, ali je prav, da dajemo v vseh primerih toliko štipendij za srednje šole ali ne? Brez dvoma, da štipendije, ki jih dobivajo dijaki, ki se vozijo od doma, kot štipendije, ki predstavljajo socialno podporo brez perspektive, zahtevajo načelno korekturo v smer, da se tu lahko upoštevajo le individualni primeri, ki jih je družba dolžna tudi iz razrednega stališča podpreti, a ostali denar naj se v večji meri troši za kadre na višjih in visokih šolah, ki so nam že sedaj in nam bodo v perspektivi neobhodno potrebni. Tako moramo na današnji kon ferenci ugotoviti, da smo dajali več prednosti in pozornosti delu, ki bi ga morali člani ZK preudarno razporejeni na delu opravljati v SZDL, sindikatih, organih LO in družbenega upravljanja in smo zaradi tega močno zanemarjali organizacijsko-politično in idejno krepitev ZK, zanemarjali odkrivanje in proučevanje pojavov, ki nas ovirajo ali nas lahko ovirajo v nadaljnjem delu, se premalo posluževali pogumne in odkrite dokumentirane kritike, ki prav tako politično in idejno odkriva pojave in njihove vzroke, članstvo ZK pa krepi, bogati in usmerja, zato je prav, da povemo, kako delati in kaj zlasti storiti v prihodnjem obdobju. STARTNA TOČKA JE SEDANJE STANJE Članstvo v ZK smo v zadnjem času številčno dokaj okrepili, dvignilo se je za 612 ali 41 odst. v primerjavi s stanjem v začetku leta 1958 prepočasi, a vendar se zboljšuje socialni sestav. Delavcev je sedaj 26, prej 23 odst., uslužbencev 52, prej 61 odst., zmanjšalo še je število kmetov od 8,2 na 5.6 odst in močno dvignilo število ostalih od 7 na 14 odst., tu pa so všteti dijaki na s redni KSŠ, ki v pretežni večini izhajajo iz vrst delavcev in kmetov. Pri tem pa imamo celo vrsto podjetij in vasi, kjer nimamo niti članov niti osnovnih organizacij ZK. O tem problemu smo veliko razpravljali. Zadeve gredo počasi, ker stvari ne vidimo v njenem kompleksu. Najčešče v takih podjetjih ni razvito delo sindikatov, ni čutiti delavskega samoupravljanja, je nerešena cela vrsta osnovnih vprašanj, kot so nagrajevanje po delu, boljša organizacija dela, skrb za sposobne kadre, za izobraževanje kadrov, za rekonstrukcije in tehnične izboljšave, je tu največ izkrivljanja socialistične demokracije, odnosa do kadrov in do ljudi in podobno. Prav na takih področjih so največje težaye pri uvajanju donosnejše kmetijske proizvodnje, težave okrog šol. so tu nerešeni socialni in komunalni problemi, skratka vsa tista vprašanja, ki bi olajšala in izboljšala življenje delovnemu človeku in ki bi jih morale reševati subjektivne sile v sklonu vaških skupnosti. Takšno je stanje, analize, ki smo jih delali, so to pokazale. Zato se je torej potrebno lotiti reševanja teh vprašanj. Občinski komiteji, njihove komisije in člani ZK na delu v drugih političnih forumih, družbenih organih pri LO se morajo sistematično in dosledno lotiti reševanja konkretnih problemov in ob reševanju teh razvijati delavsko in družbeno samoupravlia-nic. delo sindikatov, SZDL, LMS in podobno. Taka vsebina in metoda dela je edino uspešna v odpravljanju slabosti, preko nje se kreni in razvija družbeni mehanizem, izvršuje prevzgoja državljanov in postavlja soliden temelj za kontinuirano delo v bodoče. Ostro se je treba torej v bodoče zoperstaviti mnenju in z njim povezanim težnjam. da je v takih podjetjih in področjih nujno ustanoviti no ZK na se tako razglablja in išče kdo izpolnjujr pogoje za Zvezo, namesto, da ob reševanju takih in sličnih, a vedno aktualnih problemov. ki pomenijo hitrejšo rast socialističnih družbeno ekonomskih odnosov med ljudi, v Zvezo komunistov pritegujemo vse tiste proizvajalce, ki najbolj težijo za napredkom, pa bi si v ZK najlaže razčiščevali eventuelno nejasna vprašanja in se v njej usposabljali za učinkovito delo. V takem našem delu ne rabimo kandidatskega staža v formalnem smislu — po statutu — imamo ga v praksi stalno na razpolago. V takem delu ni potrebno nobenih planskih številk za sprejemanje. Plan konkretnega dela in njegovo izvajanje nam bo istočasno dalo najprimernejše in najsigurnejšo osnovo za permanentno izvajanje kadrovske politike. Smatramo, da je v iznešenem tudi odgovor, ki se nam postavlja od tistih OO ZK, ki ničesar niso ali so zelo malo storile na sprejemanju mladih kadrov v ZK. Ker niso tako delale, niso mogle kadrovati in celo bolje da niso, ker bi novosprejeti doživljali v njih delu prečesto bridko razočaranje. Ko ocenjujemo delo OO ZK na vaseh po njih dejavnostih, moramo ugotoviti napredek, ki pa je minimalen, če upoštevamo kakšen bi lahko bil, če bi te organizacije ne bile vse preveč vase zaprte. Ce bi aktivnost posameznikov ne bila direktno usmerjena iz osnovne organizacije na problem, namesto preko obstoječih družbenih mehanizmov, na krepitev in razvijanje, na iskanje vsebine in metode dela teh mehanizmov. Tako delo bi in bo afirmiralo ZK na vasi, njeno članstvo bo na vasi imelo vpliv, kmečko prebivalstvo ga bo ocenjevalo po konstruktivnem delu za napredek vasi, skupnosti in s tem posameznika in ne po tem ali hodi v cerkev ali ne, ali pošilja otroke k verouku in k birmi ali ne, in podobno. Tako delo bi vneslo v sistem in vsebino dela v SZDL, v krajevne odbore, v zbore volivcev, mobiliziralo bo širok krog držav- ljanov za reševanje pametnih in koristnih zadev in manj bo časa in vse manj raznih možnosti uspešnega uveljavljanja konzervativnosti, drobnolastniških tendenc, strašenja s hudičem in peklom za ceno katerega, da se mu izogneš, je treba na tem svetu »crkavati«. Tako delo bo pomenilo mobilizacijo ljudi v smeri zavestnega vključevanja na reševanje aktualnih problemov in istočasno najuspešnejša borba zoper poedine nasprotnike napredka na vasi, ki jim je osnovni cilj materialna in idejna zaostalost preprostega prebivalstva, ker si le tako lahko obdržijo svoje izkoriščevalske pozicije. Žalostno, a vendar resnično in za njih dokaj neperspektivno je to, da le beda in zaostalost ljudi pomeni njihov obstoj, vsakega napredka in blagostanja pa se bojijo. Takšna je in drugačna ne more biti ta ugotovitev, zato ni razlogov za bojazen in strah, da bi v bodoče* ostreje ne posegali s celo vrsto prepričljive dokumentacije, ki nam Jo lahko nudi praksa in poglobljeni študij na reševanju te problematike. Vsak oportunizem ob reševanju teh problemov nas lahko le ovira, zato mu je potrebno napovedati neusmiljeni boj, dosledno pa z njim takoj opraviti v vrstah ZK. Proces tega dela pa nam bo neprestano vsiljeval ljudi, ki jih bomo lahko predlagali in volili v LO in njihovo družbene organe v SZ, v politične, družbene in društvene odbore in odpravljene bodo težave, kako številčno in kvalitetno krepiti subjektivne sile in zlasti ZK. Vseh slabosti v delu OO ZK na vaseh pa ne moremo naprtiti tem. Tako, kot smo delali mi s stvarmi, s katerimi smo se ukvarjali v partijskih forumih, so se na enak način ukvarjale več ali manj uspešno tudi OO ZK na vaseh. Odločni ukrepi, da menjamo organizacijske oblike in zlasti metode, oblike in vsebino dela v partijskih in drugih forumih bo vneslo takoj tudi zaželeno spremembo v delu na terenu. V kmetijski proizvodnji smo tudi na našem področju v zadnjem obdobju v ekonomskem smislu dosegli prav lepe rezultate. Povečali so se hektarski donosi, velik napredek je bil dosežen zlasti v ži- vinorejski proizvodnji. KZ se vse bolj krepijo v materialnem pogledu, v sredstvih za proizvodnjo in zadnje čase mnoge ustvarjajo lastno proizvodnjo. Preko raznih oblik kooperacije se tudi v privatnem sektorju uporabljajo sodobnejša proizvajalna sredstva, kvalitetnejša semena, umetna gnojila itd. Vse to smo obširno navedli v poročilu. Rezultati kažejo, da je bila preusmeritev, ki so nam jo nakazali višji politični in oblastni forumi, ne samo pravilna, ampak koristna, tako za skupnost Pomurja kot za slehernega kmečkega proizvajalca, ki se vključuje v napredno in donosnejšo kmetijsko proizvodnjo. ke tamkajšnje subjektivne sile, organizirane v vaški skupnosti, v KO, sekcijah SZDL, zborih volivcev, dotlej bodo na tem področju stalne težave. Mi danes v LO. v svetih in drugih družbenih samoupravnih organih ne rabimo ljudi, ki le glasujejo ali določajo neko politiko, ki nam je v načelu jasna, ampak ljudi, ki se v teh forumih sestajajo zato, da tamkaj povedo odkrito svoja mnenja, da se tako izkristalizirajo pri- nogradniški proizvodnji (plantažni nasadi). Navedene naloge pa niso le stvar KZ, v isti in še večji meri KG, ki so se v dosedanjem procesu že izgradila in ni več razlogov, da k temu ne bi pristopile. Prvim in drugim pa morajo nuditi sistematično pomoč politične organizacije tako pri razvijanju pozitivnega razpoloženja kot v borbi zoper negativne pojave. 3. Že ves čas nazaj ugotavljamo, da je v kmetijstvu na našem področju živinoreja v ekonomskem oziru že sedaj in prav tako v perspektivi najinteresantnejša panoga proizvodnje. Ta že danes zajema preko 80% vseh tržnih vi- Delovno predsedstvo konference Pozdrav gostom — Šopek rož članu CK ZKS dr. A. Vratuši. Referat tov. Ivana Rosa na konferenci ZKS PLOD KAKŠNEGA DELA SO DOSEŽENI REZULTATI IN KAKO SO SE VZPOREDNO KREPILI SOCIALISTIČNI ODNOSI NA VASEH? Konferenca mora predvsem to oceniti in dati jasen odgovor. Želim dati le nekaj misli za uvod v razpravo. 1. Brez dvoma, da je kmetijska proizvodnja in uvajanje socialističnih odnosov na vasi bila in je še danes zahtevna in dokaj komplicirana naloga. Prav je, da so se je z vso resnostjo lotili reševati forumi ZK, tako okrajni kot občinski komiteji. Toda to delo je teklo vse do nedavnega tako, da smo te forume in zlasti obstoječe aktive pri občinskih komitejih spremenili v neposredne akcijske organe, ki so dostikrat mimo ljudskih odbornikov, zborov proizvajalcev, svetov za kmetijstvo ZS, OO ZK, SZDL, individualno prepričevali privatnega proizvajalca o koristnosti uporabe sodobnih agrotehničnih ukrepov in ga pridobili, da se je vključil. Kritika takega dela vsiljuje sicer že spremembe, tako da so o teh nalogah vse več razpravljali v tistih forumih, ki so za to delo predvsem odgovorni. Toda razprave tu niso vedno najboljše, zato še vedno ni čutiti aktivnega in kontinuiranega dela teh organov. Ko smo v zadnjem obdobju direktivno zahtevali, da naj se partijski ko- miteji in aktivi ob njih ne ukvarjajo več s to problematiko kot individualni akcijski organi, opažamo vidno stagnacijo v aktivnem tolmačenju nujnih ukrepov na področju kmetijstva. Kaj nam to kaže? To dokazuje, da v dveletnem procesu, sicer zelo aktivnega dela, ki smo ga razvijali tudi preko raznih seminarjev in tečajev internatskega tipa, preko predavanj zadruž. svetom in kmetovalcem po vaseh, preko razprav, sejah LO, na svetih, nismo izgradili kadrovsko in vsebinsko takega družbenega mehanizma, ki bi te naloge ne le v kvantitetnem ampak tudi v kvalitetnem smislu sistematično in dosledno razvijal naprej. To je brez dvoma velik propust, ki je v veliki meri tudi plod dosedanjega sistema dela. Dokler ne bodo v sleherni vasi nalog s področja kmetijske proizvodnje vzele v ro- merna stališča in odgovorijo, kaj in kako delati, da bodo to, kar so sklenili, v praksi najlažje in najbolje izvedli. V takih forumih naj bodo ljudje, ki s svojim prizadevnim delom in kvalitetnimi napori širšega kroga ljudi, ki si ga znajo mobilizirati ob sebi, vodijo bitko za izvajanje vseh tistih nalog, ki na področju ali v kolektivu, ki ga zastopajo, pomenijo kvaliteten napredek. Bodoče razprave v partijskih forumih in v delu ZK kot celote morajo hiti usmerjene izključno za dosego tega cilja. VPRAŠANJE SOCIALISTIČNIH ODNOSOV, KI NAJ SE FORMIRAJO OB IZVAJANJU KMETIJSKE POLITIKE NA VASEH Bitka za večjo kmetijsko proizvodnjo se je bila do sedaj na široki fronti, na osnovi zelo različnih oblik vključevanja zasebnega proizvajalca. Ugotovimo lahko, da nam je tukaj študij E. Kardelja ►►Problemi socialistične politike na vasi« odkril serijo možnosti, ki se jih v praksi že ali se jih lahko poslužujemo. Smatramo pa, da danes ni več neke posebne potrebe, hlastanja po razmetanih in drobnih parcelah, ki nam jih kmet na veliko prigovarjanje da, če je pameten, celo ponudi v sodelovanje. Na takih razmetanih parcelah KZ ni v stanju razviti visoke, cenene, skratka rentabilne proizvodnje, s tako politiko si kmet s pomočjo družbe in njenih sredstev v določenem kolobarju iz leta v leto izboljšuje svoja zemljišča. Ce smo predragi, in poceni pri taki proizvodnji ne moremo biti, in če mu kaj spodleti, ker po svoje kal-kulira, pa zažene hrup in ustvarja politično nerazpoloženje. Osnovna dejavnost KZ in pomoč subjektivnih sil mora smeleje kreniti v organiziranje lastne proizvodnje, ki si ga KZ lahko omogoči preko odkupa in zakupa zemlje (zato sl mora že sedaj zagotoviti potrebna lastna finančna sredstva, da bo lahko najemala dodatne kredite) in smeleje mora kreniti v organiziranje vaškega kolobarja. Tu se privatni proizvajalec več ne vključuje s poedinimi kulturami in vsako leto drugimi površinami, ampak z določeno površino za več let, z vsemi kulturami, ki jih zahteva ekonomsko utemelien kmetijski kolobar na takem zemljišču. Le na takih površinah je podana osnova za organizirano, donosno in ceneno proizvodnjo, kar lahko in mora upoštevati KZ, da bo pravično stimuliran tudi privatni proizvajalec. Tega dosežka pa ni moč doseči na osnovi administrativnih ukrepov — odlokov LO, kar na žalost mnogi mislijo, ker le ti ne morejo zamenjati aktivnega poli-tično-ekonomskega prepričevanja, nikoli v polni meri zajamčiti ekonomskega uspeha, ki je najmočnejši mobilizacijski faktor za tak način proizvodnje. Administrativni ukrepi so lahko le pripomoček zavestnim silam, da disciplinirajo posameznika, ki s svojim zoperstavljanjem škoduje že formiranim interesom večine. Enakih principov kot v poljedelski proizvodnji, se moramo lotiti tudi v sadjarsko-vi- škov privatnega sektorja, ko je še zelo malo storjenega v izkoriščanju obstoječih površin za krmsko bazo. Velik interes za to panogo nam kaže prekoračitev naših planskih predvidevanj, zato moramo k pridobivanju krmske baze, ki nam bo omogočila še večjo kvantiteto in kvaliteto živine, smeleje pristopiti. Tu so odveč dosedanji apeli, tu je treba akcije. Objektivni pogoji bodo tu najlažje izkoriščeni, če bomo subjektivne izgradili. Dve stvari sta važni. Prva je v tem, da v to smer korigiramo dosedanje plane, bolje rečeno, v perspektivnih to upoštevamo. Mislim, da je prav, če podčrtamo, da ta preorientacija ne vsebuje le ozkih interesov neposrednih proizvajalcev v kmetijski proizvodnji, ona ima globoko materialno osnovo v nadaljnjem razvijanju že obstoječih proizvajalnih kapacitet in v izgradnji novih, v tem pa je lahko naš največji prispevek tudi širši skupnosti, tako glede izvoza kot notranjega kritja vse večjih potreb prebivalstva. In druga je v tem, da v okviru kmetijsko-gozdarske zbornice, ki jo bomo ustanovili, postavimo pravilno vsebino in smer dela zavoda za napredek kmetijstva in živinoreje, in da kadru, ki bo delal na tem področju, pomagamo, da bo razumel in z voljo opravljal te naloge. POLNA LASTNA CENA Problem, ki še vedno ni rešen, čeprav smo ga tolikokrat obravnavali: Vsi vemo, da je naša proizvodnja razmeroma še draga. Na njo vplivajo tudi določeni objektivni faktorji kot so visoke cene reprodukcijskega materiala, strojev, gradbenih storitev, pa morda še kaj. Plačevanje po učinku je tu že marsikaj izboljšalo, a pokazatelji cene proizvodov so še vedno taki, da z njimi ni nihče zadovoljen. Splošen zaključek, ki naj bi opravičeval tako stanje, »je neurejena metodologija obračunavanja«. S tem, da ta ni v redu se strinjamo. Toda, če naprtimo proizvodne stroške pravično na vse proizvode, je končni rezultat isti. Tu gre za pomembnejše zadeve, za probleme, ki jih bomo verjetno lahko rešili le s popolnejšim nagrajevanjem po učinku, ki bo potegnil za sabo še boljšo organizacijo dela, štednjo na materialu in času, vzpodbudil večjo potrebo po usposabljanju za vsako delovno mesto, dal smer proizvodnji in tistim investicijam, ki so v ekonomskem oziru najefektnejše. Smatramo, da odgovorni kadri in organi ta vprašanja morajo čimprej rešiti — rešili pa jih bodo, če tu pri iskanju rešitev in pri predlogih ne bo manjkalo organov delavskega samoupravljanja in slehernega proizvajalca. Če tega problema rešili ne bomo, bodo nastali težji ekonomski problemi, zaradi katerih bo fluktuacija delovne sile neizbežna. Polna lastna cena pa ni le problem kmetijskih organizacij. Ti problemi obstajajo tudi v drugih gospodarskih organizacijah, v javnih ustanovah in uradih. V slednjih storilnost često ni taka kot bi lahko in morala biti. Za iznešena stanja obstoja cela vrsta vzrokov, ki so v pretežni meri subjektivnega značaja. Ker neposredno prizadevajo proizvajalca v obliki njegovih dohodkov in potrošnika v cenah, jih v bodoče ne moremo več zanemarjati. ZK bo kot drugje tudi v reševanju tovrstnih problemov morala zastaviti ves svoj vpliv in z aktivnim delom v pristojnih forumih iskati in najti ustrezne rešitve. VPRAŠANJE PRENASELJE. NOSTI IN SEZONSTVA Prenaseljeni smo, v slovenskem merilu smo daleč spredaj in tudi v jugoslovanskem merilu na prvih mestih. Ob vsem tem pa o brezposelnosti vendar ne moremo govoriti. Vse, kar lahko dela in hoče delati, je zaposleno, saj često v domačih sezonskih delih, n. pr. gradbeništvu, ni mogoče dobiti nekvalificirane delovne sile. Vendar je ta zaposlitev — v mislih imam privatnega kmetijskega proizvajalca — silno neproduktivna, iz rok v usta. Povzroča nam težave v uvajanju napredne kmetijske proizvodnje, pritiska na socialne in zdravstvene fonde občin, in povzroča še celo vrsto drugih problemov. Ob tem se v glavnem pojavljata dve miselnosti, dve težnji. (Nadaljevanje na 5. strani) Gostje na konferenci POMURSKI VESTNIK, 8. DEC. 1960 4 SAMOUPRAVLJANJA TER SOCIALISTIČNIH ODNOSOV MED LJUDMI (Nadaljevanje s 4. strani) Hitra industrializacija, ki poraja tudi ozke lokalistične tendence, in kvalifikacija kadra, ki bi se lahko poiskal trajno zaposlitev drugje. Mislim, da si mi pred temi problemi ne smemo zatiskati oči, oni obstojajo in nujno jih bo reševati. Vprašanje je le, kako. O tem si moramo biti enotni. Hitra industrializacija je lahko kaj čuden pojem in nedosegljiv cilj, če ga ne pogledamo z realne plati. Izgradnja novih kapacitet je stvar premišljene študije, kaj in kje, in istočasno vprašanje finančnih sredstev, torej naše lokalne ekonomske moči, če hočemo startati tudi na sredstva iz naslova kreditov. Brez dvoma, da tu obstojajo še skrite rezerve, preko katerih lahko pridemo do večjih materialnih in finančnih sredstev. Na osnovi boljše organizacije dela, manjših tehničnih izboljšav, na osnovi pravilnega nagrajevanja dvigali storilnost in proizvodnjo, z vzpodbudno delitvijo sredstev med komuno in podjetji, jih lahko ustvarimo. Z ekonomskim in tudi drugačnim reševanjem tega, kar pritiska preko sociale in zdravstva na fonde občin jih lahko prihranimo in še več možnosti je, kako priti do sredstev. Medtem je vključevanje sredstev prebivalstva eden največjih in najučinkovitejših faktorjev, ki nam tu lahko pomagajo. Naj navedem pripravljenost ljudi s statističnimi podatki, v katerih ni zajeta cela vrrta dejavnosti prebivalstva. Od leta 1936 dalje se je v skladu z decentralizacijo in nespornih praktičnih ugotovitev, da se vrednost vsakega dinarja silno poveča, puščalo vse preveč sredstev iz naslova krajevnega samoprispevka KO ali dajalo kot dotacijo društvom, KO in gradbenim odborom, da s temi sredstvi gradijo domove, šole, vaške poti, mostove, pokopališča, izvajajo elektrifikacijo In še druga dela. Ko so od leta 1956 do danes razpolagali s 362 milijoni sredstev, vrednost izvršenih del pa znaša 593 milijoov, LO občin so v akcijah, ki jih je izvajalo prebivalstvo, vložili 145,330.000 dinarjev sredstev, vrednost opravljenih del pa znaša 612,100.000 dinarjev. K skupno vloženim 570 milijonom je torej v štirih letih prebivalstvo pridjalo 697 milijonov lastnih sredstev, največ v obliki prostovoljnega dela in materiala in s tem izgradilo objekte, ki predstavljajo preko 1 milijardo 205 milijonov vrednosti. Tu ni všteta cela vrsta del, kot je izgradnja industrijskega objekta v Prosenjakovcih, gradnja tekstilne tovarne v Ljutomeru, rušenje objektov za pridobivanje materiala v Murski Soboti itd. Navedena dejstva in ugotovitve nam dajejo neslutene možnosti in za realizacijo raznih potreb, ki jih bo prebivalstvo vedno podprlo, če bomo k njemu pristopili z izdelanimi in utemeljenimi predlogi. V teh okvirih smo, in je v bodoče še bolj potrebno ustvarjati tudi pogoje, ki bodo prenaseljenim prebivalcem, zlasti mladini, omogočali kvalifikacijo in s tem stalno zaposlitev tudi iz- ven okraja. Da bi nam bilo jasno tudi vprašanje, kje in kaj graditi in da bi se v bodoče lažje upirali škodljivim lokalističnim tendencam pa velja povedati jasno in zelo kratko, da je treba tako proizvodnjo kot druge objekte (šole in podobno) gradiči tam, kjer jih nakazuje perspektiva in dopuščajo strogi ekonomski zakoni. NADALJNJA IZGRADNJA SISTEMA KZ IN VLOGA KMETIJSKIH STROKOVNJAKOV-ČLANOV ZK Razvoj kmetijskega zadružništva v njegovem ekonomskem pogledu je stalno zahtevali novo vsebino, nove oblike in tudi drugačno organizacijo dela. ZD in UO opravljajo danes pomembno vlogo. Od dela teh organov je odvisno, ali se ho kmetijska proizvodnja in izgradnja vseh vrst objektov do predelovalnih obratov za višje vrednotenje kmetijskih proizvodov, koristno in smotrno razvijala. Če nam je jasno, in jasno nam mora biti. da edino pod pojmom industrializacije kmetijske proizvodnje lahko dosegamo napredek in blaginjo na vasi, potem je storiti vse. da bo dejavnost vseh subjektivnih sil in akcijska usmertev ZS in UO KZ dosledno izvajana za dosego tega cilja. Taka perspektiva mora postati jasna vsem delavnim ljudem na vasi, potneba ljudi samih, dolžnost komunistov pa je, da neprestano od-krivajo njihove najgloblje interese. jih učijo odkrivati možnosti povezovanja individualnih in družbenih interesov, da se z vsemi silami borijo proti negativnem pojavom, ki tak proces zavirajo. Danes ponovno kot doslej govorimo o potrebi združevanja KZ v večje ekonomske enote, forsira pa se neka akcija pod pojmom likvidacija manjših KZ. Smatram, da je tako pojmovanje nevzdržno in da je vsaka akcija, ki bi naj bila celo vezana na rok, nepravilna in zato neosvojljiva. Tu lahko in mora iti le za proces nadaljnjega postopnega prenašanja določenih nalog m služb in vsega tistega, kar bi v ekonomskem pogledu predstavljalo napredek, na primeren center. Posamezne KZ se o tem že dogovarjajo. Naša naloga je tak proces pospeševati na osnovi dokazovanja, da je obstoječe probleme in še zlasti naloge perspektivnega pomena možno učinkovito reševati le v združevanju, to je v ekonomsko močnejših, kadrovsko sposobnejših ekonomskih enotah, ko obstoječe KZ ostanejo še naprej popolnoma samostojni obrati s svojimi obratnimi ZS in UO in soodločajo ter soupravljajo vse tisto, o čemer so se sporazumno dogovorili, da bodo iz čisto ekonomskih interesov za vse hitrejši razvoj svojega področja prenesle na tak center. ZK in vse subjektivne sile morajo biti v tem pogledu iniciator in močna o-pora v realizaciji konstruktivnih in naprednih teženj, pa tudi v razkrinkavanju nazadnjaških tendenc. Mislim, da moramo ostro obsoditi tudi vsako sektašenje. Ni daleč čas, ko bo v KZ prišlo lepo število kmetijskih tehnikov iz izredne dvoletne KSS. Vsi so člani ZK. Čaka jih važno, zahtevno in odgovorno delo. Dosedanje izkušnje, ko so nekateri že prišli, pa nam kažejo vrsto slabosti. Komaj je prišel In še rokavov, kot pravimo, ni zavihal, pa že komandira in vse dosedanje delo kritizira. Protivi se stanovati v vasi. Zahteva moped, da se vozi v službo, želi se zaposliti drugje in ne pri štipendistu, hoče takoj v višje šole in podobno. Pa tudi KZ no vedo, kaj naj dela. usmerjajo ga na neproizvodne dejavnosti ali ga uporabljajo za razna -skakanja od kmeta do kmeta. Vse kaže, da gre ob teh vprašanjih za globlje stvari, za probleme, ki jih moramo reševati takoj in z vso resnostjo. Kmetijski strokovnjaki in še zlasti tisti, ki so člani ZK, morajo in vsi pogoji so, da lahko postanejo jedro komun v nadaljnjem razvoju kmetijstva. Tu ne gre le za strokovno plat njihovega dela. Jasni jim morajo biti predvsem cilji, plod nji-vega dela pa plani za dosego teh ciljev. Zavedati se morajo, da je to, kar je do sedaj nastalo, nastajalo ob težkih naporih in prizadevanjih, da je treba začeto delo nadaljevati in kvalitetnejše izboljševati, da je nujno za reševanje predstoječih nalog mobilizirati ves za to pristojen družbeni mehanizem in slehernega proizvajalca. Končno pa se morajo zavedati, da jim dvoletna šola ni mogla dati vsega, da se bo potrebno za konkretno delo nenehno šele usposabljati. Zveza komunistov jih bo za uspešno delo najlaže usposabljala preko dela v aktivih komunistov, svoje mesto na morajo najti tudi v sekcijah SZDL, ki se bodo formirale za pomoč pri reševanju kmetijske politike na vasi. Ko govorimo o delu Zveze komunistov na vaseh, o razvijanju kmetijske proizvodnje in socialističnih odnosov na vasi, smatram. da le potrebno še posebej podčrtati: Prvič, da mora biti delo vseh partijskih forumov in osnovnih organizicacij izvajano tako, da bomo preko razvijanja družbenih mehanizmov, ki so pristojni za reševanje teh vprašani na osnovi idejnega razčiščevanja in reševanja problemov s tega področij, formirali in organizirali subjektivne sile znotraj teh gospodarskih organizacij. Da bo v sleherni kmetijski zadrugi in KG obstajala močna osnovna organizacija ZKS. ki ho vedela kaj hoče in kaj mora narediti. In drugič, da bo v upravljanju kmetijske za-druge prihajal do veljave kmetijski delavec — proizvajalec, iz vrst kmetov — zadružnikov pa de tisti, ki je napreden razvoj kmetijstva osvojil in se aktivno vključuje v njegovo realizacijo. Naloga današnje konference je. dokaj skrbno analizirati vzroke za slabo oceno dela terenskih (DO ZK v naših mestih in aktivov komunistov. Navedbe v poročilu so sicer skope veliko več bi se dalo in moralo povedati, pa vendar že te kažejo, da smo na področjih za reševanje vsakodnevnih skr- bi delovnega človeka in za urejanje socialističnih odnosov med ljudmi še vse premalo naredili. O stanovanjskih skupnostih in njih nalogah smo imeli vrsto zelo koristnih razprav, zbrana je kopica naj-različnejših dobrih, pa tudi neuresničljivih predlogov, proble- mi pa so v glavnem načeti ali se polževo rešujejo. Občutni so problemi v stanovanjski izgradnji in je ta cesto izpostavljena kritiki in kritikarstvu, pa še vedno ni izgledov, vla bi v doglednem času realizirali koristno težnjo zadružnih gradenj etažne lastnine, skratka mobilizacijo privatnih sredstev. finančnih, materialnih in fizičnih sil. Potrebni so nam nazni komunalni objekti, tu so šole in ob njih vzgojni in materialni problemi mladine, so potrebe zdravstva, kulture, prosvete, fizkulture, preskrbe, zunanja ureditev in izgled mesta, tu je cela vrsta na videz sicer drobnih, a vendar zelo aktualnih vprašanj, ki čakajo zelo hvaležnega dela. Ko govorimo o nalogah ZK in omenjamo naloge stanovanjskih skupnosti, ne delamo tega z namenom, da napravimo člane ZK za kuharje in perice, za prodajalce in vrtnarje ali da jih naženemo v neke delovne brigade s krampi n lopatami kot Kitajci na muhe. ampak da jasno in odkrito po-, vemo zlasti dve stvari. Prvič, da ti problemi niso le stvar občine. njenih sredstev, domena in delo njenega aparata in še posameznikov, ki so osamljeni mučijo v raznih forumih in organih in nam pridigajo sicer dobronamerno na raznih sejah in sestankih, ampak, da je to stvar celotne komunalne skupnosti, v katerih sicer volje ne manjka. manjka na zlasti subjektivnih sil. njihovega prizadevnega in sistematičnega dela. In drugič, kar velja zlasti še nam komunistom, da teh problemov ne kaže podcenjevati. pa jih vendar pretežna večina komunistov, ki so vključeni v terenske organizacije, podcenjuje. Tu se nam je sedal že pregloboko vsidrala miselnost v glavah mnogih komunistov vrst uslužbencev. zlasti okrajnih ustanov, saj je ta problem aktualen najbolj v Murski Soboti, da so za reše-vanje teh stvari odgovorni tam nekje na občini. v SZDL, v stanovanjski skupnosti, da je krivda v nerazumevanju delovnih kolektivov in še k »e drugič in na račun teh forumov in ustanov se iznašalo demagoške kritike. Takšni so torej problemi na mestnih terenih in zlasti v Murski Soboti, ko člani ZK, vključeni v OO ZK, še vedno iščejo vsebino dela, se v glavnem omejujejo na študij, ki nima niti globje teoretične vsebine, niti ne ak-cijskega značaja, rešujejo o-sebne probleme ali se izživlja-jo v brezplodnem besedičenju Morda bo kdo oporekal, da je to prehuda ocena, da posamez-ni delovni tovariši, ki so po statutarnih določilih člani teh OO ZK v javnem in družbenem živčjenju, veliko delajo pa je resnici na ljubo potrebno povedati to da so uspehi teh povsem zamegljeni z ne-gativnim delom organizacij kot celote in da bi bilo uui-po in koristno da brez užalje- novosti pomagajo napraviti naj- prej red v svoji hiši. Na raz polago imamo program zK. sklepe VI in VII kongresa. material IV kongresa in ma- terial s Plenumov. V tem ma- terialu ni težko najti, kakšne so v sedanjem razvoju naloge poverjeništev, stanovanjskih skupnosti pri občinskih komitejih in aktivov komunistov, ki se naj v teh organizirajo po svoji zainteresiranosti za to, da bi se laže usposabljali za delo prav na navedenih področjih m vzpodbudno usmerjevalno in ustvarjamo delovati v sekcijam SZDL in v ustreznih družbenih organizacijah. Na te stvari smo tolikokrat opozarjali, prišlo je celo tako daleč, tla smo uporabljali besede >na-gnati je treba Komuniste, da delajo v aktivih, in kaj naj rečemo danes?Mislim, da je to velika odgovornost pred to konkurenco in ne samo težko, nemogoče se nam bo opraviclju, zlasti vsem nam, ki smo na odgovornih položajih v Zvezi. Občinski Komiteji so v reševanju teh vprašanj brez-dvomno premalo naredili. Ste-di lahkoo zelo kratek zaključek. To, kar smo zanemarili, moramo s podvojenim delom hitro nadoknaditi. Mi bomo pred družbo v bodoče vse težje opravičevali, zakaj smo prepočasi, premalo iznajdljivi in ustvarjalni pri izgradnji in formiranju vsega tistega, kar predstavna Vsakodnevno poučno ljudi, zboljšuje njihovega standarda, s lem njihove produktivnosti, razvijanje no-vin medsebojnih odnosov v družim in v družbi, občutka zadovoljstva in podobno. Komunistom je tu naloženo obsežno prepričevalno delo med ljudmi, ki naj se organizirajo v stanovanjske skupnosti in s svojim delom in finančnimi sredstvi sodelujejo pri njenem razvoju. Neobhodno potrebno bo tudi tesno sodelovanje občinskih ljudskih odborov, vseh političnih in družbenih organizacij in delovnih kolektivov pri vsklajevanju iniciativ, predlogov in potreb na terenu, z možnostmi in sposobnostmi komun. Ko daje danes ZKS za pomurski okraj obračun svojega dela za obdobje zadnje konferen-ce, moramo predvsem ugotoviti, da je bilo to obdobje velikih uspehov in velikih naporov. Ugotoviti moramo, da so doseženi uspehi predvsem rezultat dalekovidue, principelne smotrne, na marksističo-sociaiistič-mh osnovah pravimo ocenjene ekonomske politike, ki jo for-mira, usmerja in vodi naše politično vodstvo — ZKJ. Ugotoviti moramo, da so doseženi uspehi plod naporov delovnega človeka, delavca—proizvajalca, plod njegove zavesti, ko prvič v zgodovini človeštva v okviru družbenega samoupravljanja sam upravlja, soodloča o gospodarstvu in ne le fizično in umsko troši svoje sile, za jutrišnji boljši dan. Predno bi se dotaknil neposrednih nalog ZK v nadaljnjem razvijanju delavskega samoupravljanja in z njim povezanih nalog na področju gospodarstva, smatram, da je potrebno poudariti naslednje: da bi mi nadaljnjega ekonomskega razvoja proizvajalnih sil, nadaljnjega razvoja na gospodarskih in negospodarskih področjih ne dosegli — če ne bi istočasno razvijali socialistično-družbenih ekonomskih odnosov med ljudmi, če bi torej na materialne naložbe in na tempo razvijanja proizvajalnih sil ne bilo istočasnega vpliva družbeno-ekonomskih odnosov, zavestnega organiziranega vpliva človeka preko samoupravnih organov. Zveza komunistov Jugoslavije in njen generalni sekretar tov. Tito nas stalno učita, da mi doseženih uspehov ne nakazujemo zato, da bi se s tem 1 valili, ampak, da iz dosedanjega dela potegnemo določene nauke in sklepe. Vse, kar je bilo v dosedanjem delu pozitivnega, vsi faktorji, vsebina, oblike in metode dela, ki se so po- kazali koristni in uspešni, bo treba v nadaljnjem delu še bolj krepiti in razvijati. Vse, kar je bilo negativnega, razni propusti in pomanjkljivosti, pa naj so te izhajale iz idejno politične dezorien-tacije ali iz nezadostnega pojmovanja potrebe o krepitvi subjektivnih sil, pa nas morajo opozoriti, kako v bodoče ne smemo delati. Današnja konferenca naj torej zelo kritično oceni, kako smo de- lali, kaj je bilo prav, kaj ni bilo, da bi tako v skladu s programom ZKJ, resolucijo VII. kongresa ZKJ in IV. kongresa Zveze komunistov Slovenije zelo jasno, zelo konkretno določili, kateri so v pomurskem okraju osnovni problemi, katere so prioritetne naloge, ki jih na osnovi demokratičnih metod mora sprovesti v življenje članstvo in organizacije Zveze komunistov v našem okraju. Perspektivni razvoi gospodarstva in vsakoletni plani so ključnega pomena družbe kot celote in slehernega področja ter gospodarske organizacije in njenega kolektiva še posebej. Ta je odvisen od neštetih faktorjev, ki lahko v nadaljnjem razvoju pomenijo močno gibalo, če so ekonomsko pravilno obdelani in smotrno postavljeni, ali pa nadaljni razvoj ovirajo, če jih prepustimo stihijskemu delovanju ali v praktičnem delu sploh ne uveljavlja-mo. Zato so naloge s tega področja in bodo tudi v bodoče morale biti osnovna postavka dela vroh subjektivnih sil. med katerimi morajo avantgardno vlogo odigrati člani Zveze komunistov. Dosedanje ugotovitve pa rezultirajo, da se delo na planiranju še vse preveč prepušča ozkemu krogu ljudi in o njem razpravljajo odbori sindikalnih podružnic in delavski sveti takrat, ko je potrebno le še potrditi to, kar ie več ali manj že odločeno. Premalo se k temu delu še vedno priteguje neposrednega proizvajalca, da bi na proizvodnih sestankih v okviru ekonomskih enot in posameznih obratov povedal svoia mnenja in dajal predloge za reševanje vseh tistih velikih in tudi majhnih problemov. ki ga ovirajo pri vsakodnevnem izpolnjevanju proizvodnih nalog. Res je da pri planiranju, zlasti za daljša časovna obdobja in tudi pri neposredni realizaciji planskih postavk moramo upoštevati in ceniti koristne predloge strokovnih služb in posameznih strokovnjakov, da lahko pri neposrednem proizvajalcu dobijo celo vrsto konstruktivnih predlogov in pobud, ki bodo največkrat utrdila njihova stališča, saj gre vendar za ene in iste cilje, a istočasno bo le taka razprava slehernega člana kolektiva tudi zavestno vključila v delo na realizaciji tega, kar si je v planu postavil kot svojo obvezo. Že v noročilu delegatom so tule nakazane slabosti in pomanklji-vosti dosedanjega dela. Splošna Ugotovitev poročila je, da je v večjih kolektivih iz leta v leto zaslediti vse večji napredek v delu subjektivnih faktorjev in s tem tudi v proizvodnji, v storilnosti in na osnovi nagrajevanja po učinku v bruto in osebnih dohodkih in da je znatno slabša situacija v manjših delovnih kolektivih. To pa ni pravilo, ker so izjeme in torej ne more biti kriterij za ocenjevanje. Boljši rezultati v proizvodnji na osnovi nagrajevanja po učinku so doseženi tam, kjer so se razvili že socialistični odnosi, kjer je razvito delavsko samoupravljanje, kjer se čuti delo sindikalnih podružnic in OO ZK. a slabši rezultati povsod tam, kjer družbeni mehanizem ni razvit pa ni subjektivnega faktorja, ali je preslab in neorganiziran, da bi se uprl samovolji posameznikov, tehnokratskim in birokratskim tendencam komandiranja in vsiljevanja, grožnjam, če ne celo odpustom in premeščanju na slabše delovno mesto tistih, ki se u-pajo upreti takim ali sličnim negativnim pojavom. Res je, da je takih pojavov vse manj, a tega, kar je ostalo, ni tako malo in po svoji družbeni škodljivosti zahteva vsakodnevno brezsentimentalno borbo za dokončno likvidacijo teh docela antisocialističnlh pojavov. Bilo tako ali drugače. Odgovornosti za stanje, ki vlada v posameznih gospodarskih organizacijah ne kaže naprtiti le tem kolektivom in zlasti ne posameznikom, ki osamljeni največkrat niso v stanju nakopičenih problemov uspešno reševati. Vzroke za taka stanja in tudi rešitve je iskati tudi drugje. V sistemu in vsebini dela, v pomanjkanju vsakodnevne pomoči politično-družbenega in upravnega mehanizma, začenši pri okraju in okrajnih ustanovah kot so zlasti zbornice in vse preko komun in njihovih organov. Pismo IK CK ZKJ je ogromno prispevalo k spoznavanju slabosti in pomanjkljivosti vzrokov za njih pojav in obstoj in predstavlja močno vzpodbudo komitejem in OO ZK za živahno borbo proti vrsti negativnih pojavov in za odpravo posledic, ki iz takih pojavov nastajajo. Tudi mi smo to pismo nekajkrat obdelali, konkretizirali na lokalne pojave, tudi ukrepi so sledili, marsikaj se je izboljšalo, vendar smo ga vse do sedaj uporabljali bolj akcijsko kot dragocen pripomoček k vsakodnevnemu delu. Napake in pomanjkljivosti in z njimi povezani problemi se namreč ne odkrivajo od časa do časa, z laterno ob belem dnevu, da nekaj ugotoviš, poiščeš krivca, ga mahneš po glavi in eventuelno obrazložiš, potem pa teren zapustiš. Tako delo pomeni le gašenje. Negativnim pojavom se lahko uspešno zoperstavimo le z izgrajenim sistemom in vsebino dela, z organiziranimi subjektivnimi silami, ki vedo, kaj hočejo in kaj morajo storiti. Naloga ZK je predvsem v tem, da vzgaja, da nudi pomoč slehernemu članu, da postane sposoben, samostojen družbeno politični delavec. Naloga OO ZK in aktivov komunistov je nenehno delo na krepitvi in usposabljanju družbenih in predstavniških organov, za njih samostojno delovanje, dobro delo teh organov pa je največkrat porok, da se negativne tendence ne bodo uveljavljale. ZK in sindikati še niso povsod dovolj krepka opora delavskega razreda za uveljavljanje njegovih pravic. Kjer ni sistematičnega in doslednega dela in konkretne pomoči, da bi sleherni proizvajalec spoznal svoje dolžnosti in zlasti svoje kompetence kot samoupravljale^ se za nje preko raznih obstoječih oblik usposabljal in preko delavskega samoupravljanja uveljavljal, tam pač to delo upravlja nekdo drugi in često tako, kakor mu to narekujejo osebni interesi in ne interesi delavca proizvajalca, delovnega kolektiva in širše socialistične skupnosti. ►►Nekatere organe delavskega in družbenega samoupravljanja, zlasti na področju zdravstva, šolstva, prosvete in tudi v nekaterih delovnih kolektivih, hromi pri njihovem delu malomeščanska atmosfera popuščanja neprincipielnosti, nepravilnih osebnih obzirov, strah pred zamero, strah pred tem, da bo odšel. Treba se je pač sprijazniti z dejstvom, da se ne more vedno vsem ustreči. Žal smo še vedno v situaciji in tudi še določen čas bomo, ko bo treba marsikdaj komu povedati resnico v obraz, čeprav ni zanj prijetna. Marsikoga je treba klicati na odgovornost, marsikdaj je treba ta-korekoč s kirurškim nožem odstra-niti nekatere gnile tvorbe ali prerezati familiarne vozle. Marsikdaj Je treba v interesu napredka v pogledu organizacije, nagrajevanja, delitve dogodka, strokovnega, finančnega in drugega poslovanja, sprejeti sklepe in odločitve, ki so v nasprotju z osebnim položajem in ugodjem ali celo koristmi toga ali onega posameznika, te ali one grupe, tega ali onega kolektiva. Trenutni interes posameznika in interes kolektiva ni mogoče vedno vskladiti tako, da sta oba zadovoljna. Če sta si nasprotna in mnogokrat sta, ga je treba rešiti e-nergično in odprto, brez omahovanja in na osnovi objektivnih dejstev in konkretne analize. Samo taka principielna politika, katere nosilci bi morali biti predvsem komunisti v delavskem in družbenem samounravlianju in seveda tudi drugod, lahko računa tudi na podporo in razumevanje večjega dela naše javnosti. Brez- piincipielno popuščanje, taktiziranje, omahovanje in strah pred zamero, vse to pa spleta mreže, v kateri se prej ali slej znajdejo končno ribiči sami. Razumljivo je, da bi morali take mreže komunisti razpletati, ne pa jih še sami zavozlavati. Slednje sem dobesedno provzel iz materiala IV. kongresa ZKS, ker ugotavljam, da so napisane prav za nas. Že uvodoma smo navedli, da smo se v partijskih forumih do sedaj preveč zaposlili s konkretnim reševanjem gospodarskih, komunalnih, zdravstvenih in socialnih problemov in da je to enostransko vplivalo na delo Zveze komunistov kot celoto. Ob takem (Nadaljevanje na 6. strani) Delegati konference med branjem referata sekretarja. Pionirji pozdravljajo konferenco POMURSKI VESTNIK, 8. DEC. 1960 REFERAT SEKRETARJA OK ZKS NA OKRAJNI KONFERENCI (Nadaljevanje s 5. strani) delu smo imeli premalo časa se zanimati in poglabljati v politično stran funkcioniranja komunalne skupnosti in komune ter njenih organov samoupravljanja. V življenju komun ne zadostuje samo gospodarska in druga graditev, pa naj so ti ukrepi še tako pravilni, če se ta, za življenje tako važna vprašanja ne rešujejo s proizvajalci, z državljani, da postanejo stvar njih, njihovih hotenj, stvar njihove zavesti. Danes res ni nobenih nejasnosti več in tudi praktično delo ne bi smelo porajati nekih potreb za prepire med okrajem in komunami glede pristojnosti in odgovornosti. Okraj je skupnost komun, je v službi občin, njegovo delo mora bili usmerjeno na koordinacijsko delo komun, predvsem v reševanju problemov, ki so skupni komunam. Usposabljati mora občinske organe, tako organe uprave in še zlasti samoupravne organe, da bodo komune resnične osnovne skupnosti v sistemu politične oblasti. Nedvomno je, da bodo organi OLO, odborniki v okrajnem zboru in zboru proizvajalcev, v svetih in komisijah, pa tudi upravni organi morali vse bolj prizadevno delati v smer, da bo delo in da bodo razprave v teh organih razčiščevale posamezne probleme iz aspekta nakazovanja konkretnih nalog, ki jih je nujno in edino možno realizirati v pravilni in vsestranski dejavnosti občine in njenih organov, organov delavskega in družbenega samoupravljanja. Sedanja faza že razvite socialistične demokracije in komunalnega sistema Še posebej zahteva, da je politika reševanja obstoječih problemov in perspektivnih nalog pravilno formirana v ko-muni in od tu navzven v gospodarski organizacijah v ustanovah in vaseh. Da bi bila taka, mora biti dejavno podprta s sistemom in vsebino dela okraja kot skupnosti komun. Pa je še tu druga plat vprašanja. Danes so na okraju še vedno nakopičene stvari, ki jih je nujno reševati in jih okraj rešuje zato, ker občine v administrativnem smislu, v strokovnem in kadrovskem oziru tega ne delajo dovoli uspešno. Prav to delo pa hromi dejavnost okraja pri izvajanju njegove osnovne vloge, zato v bodoče tudi mimo teh dejstev ne moremo Občine morajo razumeti, tudi to drugo plat, ki jim narekuje, da se moralo tudi kadrovsko izpopolnjevati saj brez tega e-lementa ne bodo sposobne reševali svojih nalog. In vmes so še razne lokalistične tendenco razno skrivanje, ker ni korajže, da si odprto povemo, mnoge kritike so sila primitivnega znašaja in kažejo ozka brezperspektivnega poimovanja, iščejo se grešni kozli, ko čez lastni prag ne vidimo itd. Če že streljamo sem in tja, velja ob tem povedati, da je potreb-no zbrati pravilno tarčo ali na vzeti; tako punščico, ki bo okrog ogla priletela nazaj na start Bodimo v teh in vseh drugih ocenah realni objektivni; kot komunisti skromni, kritični in samokritični in v delu prizadevni saj so to tiste vrline ki nam bodo pomagale razščisščevati vsa, še tako na videz zamotana vprašanja in nas plemenitila v nadali-njem delu. Ko pretresamo, ocenjujemo in vzroke za obstoječe probleme na teh področjih dela, na je potrebne iti še globje. Ne zato, da bi problemom dodobra spoz-nali korenine, bolj zato, da bi pravilno določiti kako jih reševati, da bi lahko Zvezo komunistov na namero področju idejno-vzgojno us-posabljati in koristne usmerjali v praktično delo. Uspešno delo demokratičnega mehanizma samo-uprave komune, delavskega in družbenega samoupravljanja je odvisno od vsebine in sistema dela in v enaki meri od kadrovske sestave teh organov. Eno z drugim je močno povezano, to sta dve vprašanji enega in istega pomena. Vsebina in sistem dela se brez vplivne pristojne subjetivnih sil ne da izgraditi. Brezvsebinsko in nesistematično delo nam ne vzgaja kadrov. To je stara nesem na preizkušenih strunah, v po-ročilu delegatom smo morali ugotoviti, da delo zborov proizvajal-cev, občinskih odbornikov še ni zadovoljivo, enako delo svetov, da zlasti prvi ne predstavljajo čvrste vezi med komuno, gospodarsko organizacijo in vasjo. Statistični podatki, ki kažejo starostni in socialni sestav omenjenih organov ni zadovoljiv. Ta ni odraz živlie-nia in zato njih delo tudi iz teh razlogov ne zadošča življenjeskim potrebam družbe. V LO pa tudi v drugih organih vedrijo še vedno nekateri ljudje, ki kradejo samemu sebi čas in družbi denar. Na sejah glasujejo za vse ali pa nikoli ne povedo in ne pojasnilo, če se s čim ne strinjajo, in ki v oko-liu. ki jih je izvolilo, ničesar ne storijo za realizaciio sprejetih sklepov. Pa tudi take imamo, ki se jim socializem cedi iz ust, pritrjujejo ukrepom, dajejo tudi predlo- ge, kadar so recimo na občini, to-da živijo odrezani od problemov na vasi ali v gospodarskim organiv zacijah. Ne hodijo na sestanke SZDL, čeprav so v njih odborih, ne na seje KO, ne vzdržujejo stalnim kontaktov z delavskimi in družbenimi organi, ne razvijajo tu svojega ustvarjalnega dela, da bi bili tako veren tolmač obojestranskin interesov in jih usmerjali na enotne skupne interese. Ko se opozarja na tovrstne slabosti odgovorne funkcionarje, se dobi prece-sto odgovor, to je edini človek, na katerega se recimo v vasi lahko zanesemo. Resnici na ljubo je to graditev v oblakih. Taki ljudje predstavljajo obrabljeno šaro, ki jo je potrebno zagnati tja, kamor spada, te se je nekdo oddaljil od problemov in ljudi, nam ne le ničesar ne pomeni, naslanjanje na njega pomeni istočasno odrivanje ljudi, ki jih je on sam odrinil. Pred nami bodo skoraj volitve ljudskih odbornikov. Vsako leto volimo nove ljudi v razne forume. Mislim, da bi nas zadnje volitve in praksa treh let morala nekaj naučiti. Da ni vse, in često bore malo in celo škodljivo, če za ceno 99 odst. ter na ljubo neki demokraciji dopustimo, da so izvoljeni ljudje, ki k napredku ne morejo ali nočejo ničesar doprinesti. To so stvari SZDL in sindikatov, oni postavljajo kandidatne liste, in stvar komunistov, ki morajo vzgoji in pravilnemu kadrovanju v SZDL in sindikatih posvečati največjo skrb. Edino taka orientacija v bodočem delu nam bo krepila komuno kot skupnost proizvajalcev in potrošnikov, skupnost gospodarskih organizacij in družbenih ustanov, političnih in družbenih organizacij, to je vseh tistih institucij, preko katerih človek najde kritje svojih najširših potreb. Edino taka orientacija v bodočem delu nam bo krepila in razvila stanovanjske in vaške skupnosti v samostojno odločujoče organe. Tako delo narekuje zlasti občinskim komitejem ZKS nenehno delo in skrb za razvijanje učinkovitega dela SZDL, sindikatov in LMS. Na delo v te forume morajo napotiti svoje najboljše kadre. Danes bi res več ne smelo biti diskusije, ali je taka politika pravilna ali ne, kot ne razglabljanj, ali so tem in še drugim organizacijam potrebni prostori in sredstva za njih delo. Pri nas so še vedno odprta in nezadovoljivo rešena tudi vprašanja, ki se nanašajo na delo zborničnih organov. Če bi analizirali stanje globlje in iskali vzroke, bi prišli do istih ugotovitev, enakih propustov, kot povsod drugje. Kadrova- nje je v družbene organe tu enostransko, so tu eni in isti ljudje, zaposleni po vseh linijah lin delih. To bo nujno odpraviti in na drugi strani pogosteje, če ne redno, sklicevati aktive komunistov in z njimi razčiščevati obstoječe probleme, da jih bomo tako usposobili za konstruktivno delo v teh zelo važnih družbenih inštitucijah. Zbornice svojega poslanstva ne bodo uveljavljale vse dotlej, dokler se bodo kot podaljšek rok višjih gospodarskih organizacij in oblastvenih forumov bavile z raz- množevanjem suhoparnih okrožnic in navodil. One lahko praktično koristijo gospodarskim organizacijam, ki so jih izvolite, le, če bodo svojo dejavnost prenesite v komuno in kolektive, zaradi katerih obstojajo, jim nudili e strokovno pomoč in z njimi vzpodbudno razpravljale o konkretnih vprašanjih, ki često kričijo po reševanju. SLATINA RADENCI, 25.-26. NOV. 1960 Nemajhne težave se nam pojavljajo pri vsakodnevnem delu zaradi znatne pomanjkljivosti v organiziranju strokovne in tehnične pomoči delovnim kolektivom. Takšna pomoč je često nezadostna, od strani oblastvenih organov, še slabša pa često od strani zbornic in združenj, ki so organizirane predvsem za dajanje take pomoči. Te slabosti izhajajo iz problema pomanjkanja zadostnega števila sposobnih kadrov v teh organih in ustanovah in iz sistema ter vsebine njihovega dela. Reševanje kadrovskih vprašanj, borba za sistem in vsebino dela pa ni samo vprašanje komun in posameznih ustanov, ampak vprašanje celotne komunalne skupnosti, v kateri imajo zelo važno vlogo tudi delovni kolektivi — podjetja. Dokler bomo imeli opravka s težnjami vrbovanja kadra iz komune v gospodarske organizacije na osnovi različnih obljub in celo s preplačevanjem, ne bomo mogli pričakovati izdatnejše in kvalitetnejše pomoči in sistematičnega iz- grajevanja pristnih socialističnih odnosov med komuno, gospodarskimi organizacijami in ustanovami. Kratkovidna in ekonomsko, pa tudi družbeno-politično zelo škodljiva je politika vseh tistih delovnih kolektivov, ki skupaj s komuno ne najdejo enotnih stališč in principov ter sredstev za šolanje, štipendiranje in kakršnokoli izobraževanje kadrov, ki so v okviru komunalne skupnosti potrebni na raznih področjih dela. Tako kot komuna ne more mimo in preko potreb kadrov v podjetjih in usta- novah, tako tudi delovni kolektivi ne morejo ostati brezbrižni do kadrovskih potreb v komuni. Nadaljnje razvijanje in poglabljanje socialistične demokracije, sistema delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja, terja vse večje število idejno trdnih in razgledanih komunistov. Brez idejne jasnosti in enotnosti članstva Zveze komunistov ni akcijske enotnosti in učinkovitosti v delu. Zato je osvajanje in spoznavanje marksizma, programa Zveze komunistov Jugoslavije nenehna dolžnost vseh komunistov. Študij v Zvezi komunistov in idejno-vzgojno delo sploh pa mora biti vodeno tako, da bo služilo neposredni pripravi za akcijo in ravnanje v družbenem življenju. Vsebino, akcente, pa tudi metode študija naj določa politična potreba. Koliko bolj se bodo na določenem terenu organizatorji študija zavedali praktičnih smotrov poglabljanja v teoretična spoznanja, toliko manj bo študij zgolj informativen, toliko bolj bo mikaven, pa tudi uspešen, družbeno koristen. Danes nam je potreben lik komunista, ki zna ravnati vse bolj samostojno, ki ni le partijski vojak, ampak soustvarjalec socialističnih odnosov in socialistične kulture, takega pa lahko formira le konkreten, poglobljen, kolektivni in tudi individualni študij. Okrajna ideološka komisija bo morala v bodoče hitreje sprovajati navedena načela. Poglobiti se mora v proučevanje idejno-vzgojne problematike in z njo povezanih problemov in smeleje uvajati ta- ke oblike in vsebino študija, ki trenutno najbolj odgovarjajo potrebam družbenega življenja za njegovo uspešno nadaljnje razvijanje. V taKo delo bo morala uvajati in usposabljati občinske ideološke komisije. Potrebno skrb smo dolžni posvečati večernim partijskim šolam, kadrovanju v višje partijske šole in idejno-vzgojnemu delu komunistov v partijskih aktivih. V ZK je bilo v zadnjem obdobju sprejetih mnogo mladega članstva, tako po letih kot po idejni izobrazbi. Skrb za sistematično vzgojo teh pripada ideološkim komisijam. Ne v tem, da to delo same opravljajo, ampak da temu delu zasigurajo organizacijsko in vsebinsko plat. Ideologija Zveze komunistov o družbeni ureditvi, o ciljih njenega razvoja, morajo postati in polagoma že postajajo last vseh širših množic delovnih ljudi. Ta proces ni lahak in tudi ne avtomatičen. Terja in bo še terjal sistematičnih in trajnih izobraževalnih ter idejno-vzgojnih naporov, tako med delavci kot med izobraženci, zlasti v šolah. Zato je naloga ideoloških komisij in vseh članov ZK, da z velikim prizadevanjem pomagajo usmerjati, razvijati in tudi izvrševati idejno-vzgojno delo v Ljudskih univerzah, v SZDL, v sindikatih in v Ljudski mladini, družbenih in društvenih organizacijah. Tovarišice in tovariši delegati! Oprostite, če sem se v slojih izvajanjih tudi jaz držal načela, da naj nas doseženo delo in uspehi sami hvalijo pa ne zato, da bi nas uspavali, in sem tako bil bolj kritičen kot ne. To sem storil zato. ker stanje in zlasti bodoče delo zahteva od nas komunistov, da kritično presojamo položaj. Danes je tudi v Pomnriu že dosežen soliden start za lažji in uspešnejši nadaljni razvoj. Ustvarjena je materialna pod, lasa in ob njej se formira že taka zavest, ki bo, če jo bomo znali koristno uporabljati, ves nadaljnji razvoj v kvalitetnem in kvantitetnem smislu še hitreje pognala naprej. Za vse dosežene uspehe, za ves ta družbeni. politični in ekonomski razvoj gre zahvala neumornemu delu velikega števila članov ZK v našem okraju, našim delovnim ljudem in vsej jugoslovanski skupnosti in zlasti našemu vodstvu. Socialistične odnose v proizvodnjo (Nadaljevanje s 3. strani) delitev ustvarjenih materialnih dobrin, premalo pa upoštevalo, da se s tem odpravljajo tudi mezdni odnosi in miselnost, ki jih ohranja plača po času in ki predstavlja oviro za hitrejši razvoj socialističnih družbenih o d nosov. Komisija je poudarila, da so oblike nagrajevanja po delil dokaj uspelo uveljavili tisti kolektivi, kjer. so razviti družbeni odnosi, uveljavljeno delavsko samoupravljanje, kjer je čutiti vlogo sindikalnih podružnic in delovanje organizacije ZK, slabše pa tam, kjer .te družbene sile niso razvite ali pa slabo organizirane in tako pod vplivom samovolje posameznikov, tehnokratskih tendenc, komandiranja in vsiljevanja. Zato so delegati poudarjali, da morejo zaradi tega ko- munisti prizadevno delati na utrjevanju in nadaljnjem razvijanju pravde samoupravnih organov, metod in tudi vsebine njihovega dela. Odločneje pa se boriti proti samovolji, nehumanim odnosom in šikaniranju ljudi, kar se še vedno pojavlja v nekatenih manjših kolektivih. Zaradi odpravljanja vseh teh pojavov pa ,bi se naj tildi delavski sveti v posameznih občinah širše 'povezovali in izmenjavali izkušnje, kar bi pozitivno vplivalo na uveljavljanje organov samo-upravljanja ter na povezovanje interesov proizvajalcev z interesi komune. Mnogi delegati so ugotavljati. da v nekaterih gospodarskih 'Organizacijah še ne skrbijo dovolj za strokovno vzgojo čeprav to že očitno vpliva na slabo razvijanje proizvodnje. Še posebej pa so opozarjali, da se bo potrebno odločneje boriti zoper škodljiva naziranja, ki jih še zasledimo v nekaterih kolektivih, da jim strokovni kadri niso potrebni, kar često izvira iz primitivnega pojmovanja proizvodnje ali pa osebnih ambicij. S štipendiranjem in tesnim sodelovanjem med štipendisti in dajalci štipendij bo nujno vzgajati čim več takega strokovnega kadra, ki nam je za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj nujno potreben. Ob tem bo potrebno smeleje nadaljevati z izobraževanjem na delovnem mestu, saj izkušnje' kažejo, da so, biti s tem doslej doseženi lepi uspehi. Potrebno bo še ustanavljati, in razvijati izobraževalne centre, ki bodo omogočili zaposlenim delavcem, da bodo lahko hitreje osvajali dosežke tehnike in tudi laže in uspešneje odločali o vseli problemih svojih gospodarskih organizacij. Izredno živahno so delegati razpravliali o vprašanjih kmetijstva. Ugotavljati so, da obstajajo nesorazmerja v cenah kmetijskih pridelkov in industrijskih izdelkov. To neskladje pa se še deloma povečuje tudi zaradi tega, ker kmetijske organizacije neenotno evidentirajo svoje proizvodne stroške in tudi na različne načine obračunavajo ustvarjeni dohodek. Ker te neenotnosti vplivajo na nagrajevanje po učinku dela. bo morala kmetijsko-go-zdarska zbornica ta vprašanja temeljito proučevati in pomagati kmetijskim gospodarstvom najti vsklajena stališča. Delegati so tudi ugotavljali, da sezonsko delo na kmetijskih gospodarstvih ovira razvoj nagrajevanja po učinku dela in s tem tudi gospodarski razvoj same organizacije. Zato bi pa naj te gospodarske organizacije ustanavljale tako proizvodnjo in obrate, ki bi omogočili, 'da bi bili delavci stalno zaposleni vse leto. Posebej so delegati razpravljali tudi o ohišnicali na kmetijskih gospodarstvih. Ugotavljali, so, da so to kot vir dodatnega pridobivanla dohodkov že preživele oblike in da je potrebno najti način, kako jih s primernim nagrajevanjem nadomeščati in odpravljati, ker ovirajo prizadevnost kmetijskih proizvajalcev za doseganje večjih, uspehov svojih gospodarskih organizacij. Zaradi čedalje večjem ponujanja zemljišč zasebnih kmetovalcev v najem kmetijskim zadrugam so delegati menili, da ne kaže več arondirati 10-hek-tarskih in tudi večjih kompleksov zemljišč, ampak ob nvh ustanavljati nova delovišča,. Komunisti v kmetijskih zadrugah moralo skupaj z zadružnimi sveti delati predvsem na organiziranju zadružnih ekonomij in s tem za krepitev družbenega sektorja v kmetijstvu. Pri tem pa morajo oblikovati take odnose med zaposlenimi in oblike delitve osebnih dohodkov, ki bodo pomenile dejanski napredek v primerjavi z odnosi na zasebnih kmetijskih gospodarstvih. V prihodnjih, letih bo posvetiti še večjo skrb razvoju živinoreje, zlasti na osnovi pridobivanja krmske baze. Delegati so kritizirali težnje v nekaterih občinah, da bi izravnavali osebne, prejemke delavcev posameznih gospodarskih organizacij in to po nekaki občinski ali celo okrajni uravnilovki. Te tendence so za uvajanje novega sistema delitve dohodka zelo nezdrave in tudi škodljive. Nadalje so razpravljali o (nagrajevanju po učinku v ustanovah in tudi o zaposlovanju in uveljavljanju žena proizvajalk ter mladine v organih delavskega in družbenega upravljanja ter političnih organizacijah. Po izredno obsežni in plodni razpravi, v kateri je sodelovalo preko 30 delegatov, je komi-silja poudarila mirnost, da se komunisti še odločneje zavzemajo za odpravljanje vseh po-manjkljivosti lin k odpravi teh pritegnejo najširše kroge proizvajalcev. Z delom v raznih samoupravnih organih si moram prizadevati, da bodo te usposobili na uspešno izvajanje vseh nadaljnji! nalog. NOVO IZVOLJENI OKRAJNI KOMITE ZKS M. SOBOTA V novi 37-članski komite so bili izvoljeni: Štefan ANTA-LIČ, predsednik OZZT Murska Sobota; Koloman BALAŽIČ, predsednik okrožnega sodišča: Karel BARBARIČ, načelnik oddelka za družbene službe OLO; Rudi ČAČINOVIČ, predsednik OLO Murska Sobota; Vlado FERENC, upravnik KZ Veržej; Stane FERLETIČ, kmet, Lendava; Ivan GRIMŠIČ, ■organizacijski sekretar okrajnega komiteja ZKS Murska Sobota; Martin HABJANIČ, delavec »Agroservisa«, Ljutomer; Ježe KOLARIČ, dijak izredne KSŠ Rakičan; Edo KRANJČEVIČ, sekretar občinskega komiteja ZKS Gornja Radgona; Janez KUČAN, oddelke vodja »Bliska«, Murska Sobota; Aleksander KUTOŠ, sekretar občinskega komiteja ZKS Beltinci; Marija LEVAR, predsednica občinskega odbora SZDL Gornja Radgona; Janko LIŠKA, ravnatelj gimnazije in učiteljišča Murska, Sobota, Drago LUGARIČ, sekretar občinskega komiteja ZKS Lendava; inž. Miran MEJAK, direktor »Nafte« Lendava; Jože NOVAK, cestar. OLO Murska Sobota; Štefan NOVAK, delavec »Nafte« Lendava; Zlato PAVLICA, pomočnik ravnatelja/ soboške bolnišnice; inž. Ivo PETRUŠA, obra-tovodja »Nafte« Lendava; Sida PODLESEK. sekretar okrajnega odbora SZDL Murska Sobota; Ludvik RAPOŠA, tajnik OLO Murska Sobota; Ivan ROS, sekretar okrajnega komite/a ZKS Murska Sobota; Henrik RIBIČ, načelnik oddelka TNZ Murska Sobota; Jože SLAVIČ, predsednik OSS Murska Sobota, Franc ŠKOBERNE, predsednik okrajnega odbora SZDL Murska Sobota; Franjo ŠONAJA. sekretar občinskega komiteja ZKS Murska Sobota; Štefan TOMPA. sekretar občinskega komiteja ZKS Ljutomer: Tone TRUDEN, predsednik ObLO Ljutomer; Lojze VALENČIČ, direktor okrajnega zavoda za socialno zavarovanje: Bogomir VERDEV. ravnatelj zdravilišča Slatina Radenci; Kristina VERTOT. delavka Tovarne perila »Mura« Murska Sobota; Jože VILD. direktor Časopisno-zaiožniškega podjetja »Pomurski tisk«; Martin VOGRINEC. delavec VG Ljutomer: Branko ZADRAVEC, predsednik ObLO Gornja Radgona: Julka ŽALEC, kmetica. Gornja Radgona: Štefan ŽEKŠ, delavec, Murska Sobota. V KRATKEM PO POMURJU GORNJA RADGONA — Tudi letos Je razpisala komisija za protialkoholno gibanje pri občinskem odbora RK v Radgoni nagrade za najboljše šolske naloge o boju proti alkoholizmu. Nagrajenih je bilo 33 nalog in to 10 iz G. Radgone. 7 iz Apač in 6 s Kapele. Denarne nagrade v znesku 16 tisoč dinarjev so podelili za Dan republike. Pri ocenjevanju nalog so dobili največ točk Albina Strah in Boris Beltram iz Radgone, Adolf Fifold iz Apač in Štefka Serec s Kapele. TOMAŽ PRI ORMOŽU Na območju Tomaža pri Ormožu je 6 osnovnih organizacij SZDL, ki so že vse končale z letnimi konferencami, na katerih so med drugim sprejeli večje Število no- vih članov. V prihodnje bodo na tomaSevskem terenu le 3 osnovne organizacije SZDL. Konferenca krajevne organizacije SZDL je bila v nedeljo 4. decembra. Člani kulturno-prosvetnega društva »Ivan Cankar« pri Tomažu so pred kratkim na letnem občnem zboru pregledali letošnje delo. Ugotovili so, da je bila najbolj aktivna kino sekcija. Dramska skupina je uprizorila igro »Dve nevesti«. Z igro so gostovali tudi pri Vidmu ob Ščavnici in v Žerovincih. Manj delaven je bil pevski zbor, pa tudi tamburaši so utihnili. V preteklem mesecu je bil pri Tomažu roditeljski sestanek, na katerem so največ razpravljali o učnih uspehih otrok, ki nimajo staršev in ki živijo pri tujih ljudeh kot pastirčki. Takih otrok je na območju tomaševske šole precej. MARTJANCI — Na letni konferenci SZDL v Martjancih, ki je bila pred nedavnim, so kritično ocenili delo kmetijske zadruge. Ugotovili so. da se ie stanje v zadrugi zadnje leto močno izboljšalo. Nezadovoljivo pa Je bilo delo organizacije RK in prosvetnega društva, do-čim so žene zadružnice kot pionirske zadruge precej aktivne; Delegati na konferenci so kritizirali rudi družbeno neaktivnost delavcev, zaposlenih v Murski Soboti.' Teh je v Martjancih okrog 50. Člani SZDL so novoizvoljenemu odbora predlagali, naj se zavzame za kmetijsko-gospodarsko šolo, prav tako pa naj prouči tudi vprašanje otroškega vrtca. 6 POMURSKI VESTNIK, 8. DEC. 1960 PRAVNEMU KOTIČKU NA POT Ko smo se v podružnici Društva pravnikov pripravljali na izdajo Mojega svetovalca prvi zvezek, srno ugotavljali, da, naši državljani izgubljajo mnogo časa, ko iščejo nasvete za bistvena in na žalost včasih tudi nepomembna vprašanja. Nekateri državljani imajo se vedno to grdo navado, da sami dobro vedo, kaj je pošteno in prav ali tega ne verujejo sebi, ker to ne odgovarja njihovim špekulacijam in zato hodijo iz dneva o dan od vrat do vrat in vedno znova začenjajo svojo povest, seveda vedno malo drugače in nočejo opazili in verjeti, da so na koncu že skoraj bedni iskalci svojim računom prilagojene >res-nice in pravice«. Ob analizi nekaterih vprašanj, ki se pojavljajo ob uradnih dnevih na sodiščih in v drugih ustanovah, smo ugotovili, da je precej istovrstnih in zelo življenjskih vprašanj in to iz raznih krajev našega okraja. Nekatera vprašanja so že začeli reševati in jih z vsakim dnevom uspešno rešujejo poravnalni sveti, ki sčasoma postajajo že sestavni del našega družbenega življenja in s tem tudi neposredni organi pri formiranju socialističnih, moralnih, humanih, skratka novih odnosov med ljudmi. Kljub temu pa ostajajo odprta še mnoga vprašanja in je z njimi večkrat težje prizadet naš delovni človek. Tu in tam ga srečamo z izgovorom: Nisem vedel, kam naj se obrnem, kaj in kako naj delam in podobno. Toda taki izgovori ne rešujejo situacije. Za hitrejši razvoj socialistične demokracije pa je nujno potrebno. da državljani vsak dan poznajo svoje dolžnosti in da so istočasno tudi poučeni, zakaj in kako jih morajo izvrševati. Napačno pa bi bilo misliti, da imajo naši državljani le dolžnosti in da morajo poznati le te; nasprotno, seznanjati se morajo tudi s svojimi pravicami in zahtevati, da se te. do katerih so upravičeni, tudi izvršujejo in s tem nenehno poganjajo naš družbeni mehanizem in se tu in tam spopadejo še s starimi okostenelimi odnosi ali pa celo z ostanki birokratizma. V podružnici Društva pravnikov smo prav tako ugotavljali, da pri ljudskih odborih še ni-mamo ustanovljenih prepotrebnih pravnih posvetovalnic in tiste, ki so pa bile pri sindikalnih svetih so zaspale ali dremljejo. Vse navedene ugotovitve so nas silile, da kot člani Društva pravnikov pomoremo delovnemu človeku, kateremu postaja čas v sistemu nagrajevanja po učinku vedno dragocenejši. Ta naša pripravljenost je dobrodošla, karti Izdajateljski svet in U-redništvo Pomurskega vestnika sta že nekaj časa. razpravljala, kako naj bi bil ta naš časnik pri vzgoji bralcev čimkonkret-nejši in blizu problemov, ki nastajajo ob premalo jasnih predpisih ali ob nedovolj strokovnem delovanju naših javnih služb. Sledil je kratek dogovor. Uredništvo Pomurskega vestnika uvaja pravni kotiček ali bolje rečeno stalnega svetovalca in člani podružnice Društva pravnikov bodo odgovarjali na vprašanja, ki jih bo dobivalo uredništvo ali pa na tista, s katerimi se člani pogostoma srečujejo pri svojem delu in so tako splošna, da so pomembna tudi za druge. Člani Društva pravnikov bodo lahko dajali pravilne in točne odgovore le tedaj, če bodo vprašanja iskrena in konkretna z resničnimi navedbami. nikakor pa ne bo mogoče odgovarjati na zbadljiva, neresnična. neresna in neutemeljena vprašanja. Na ta vpra-sanja bomo morda odgovarjali v kaki drugi rubriki Pomurskega vestnika in to na najbolj primeren način. Pri vprašanjih, ki jih bomo dobivali rn na katere bomo odgovarjali ne bomo navajali polnih imen spraševalcev odnosno piscev, v kolikor seveda ti ne bi tega posebej zahtevali. Vanek OTROŠKI DODATEK Vprašanje: Zaposlila sem se 1. 10. 1960. imam nezakonskega otroka, za katerega še ni priznano očetovstvo. Sem brez premoženja in ne živim na posestvu sorodnikov. Kdaj pridobim pravico do otroškega dodatka? Odgovor: Po določbah 3. odstavka 27. člena Uredbe o otroškem dodatku pridobijo matere, ki same preživljajo svoje otroke, pravico do otroškega dodatka od dneva, ko nastopijo delo, ne glede na trajanje prejšnje zaposlitve. Ker ste se zaposlili 1.10. 1960 in imate nezakonskega otroka, za katerega še ni priznano očetovstvo in ste brez premoženja, imate pravico do otroškega dodatka od 1. 10.1960 dalje. Vprašanje: 21. 5. 1960 mi je umrl oče, ki je posedoval nekaj zemljišča. Po očetu sem zakoniti dedič do 1/3, toda zemlje še ne koristim, ker še ni bilo zapuščinske razprave. Ali to, da sem dedič, vpliva na pravico do otroškega dodatka in od kdaj? Odgovor: Po določbah 38. člena Uredbe o otroškem dodatku vpliva na pravico do otroškega dodatka in sicer v sorazmernem delu premoženja iz zapuščinske mase, ki pripada po dednem pravu upravičencu do otroškega dodatka in sicer ne glede na to, ali upravičenec živi na tem posestvu ali ne in ne glede na to, ali izkorišča dedni del aild ne. Ker ste zakoniti; dedič po o-četu, ki je umrl 21. 5. 1960, vam to premoženje v piliva na pravico do otroškega dodatka od 1. 6. 1960 datlje. V kolikor pa se najpozneje do konca zapuščinske razprave odpoveste svojemu dednemu deležu (odpoved v korist tretje osebe ne velja), pa vam premoženje zapustnika ne vpliva na pravico do otroškega dodatka. Vprašanje: Po kupni pogodbi z dne 3. 4. 1960 sem kupil 52 arov obdelovalne zemlje, ki pa v zemljiški knjigi še ni preknjiže-na na moje ime. Zemljo obdelujem od sklenitve kupne pogodbe dalje. Ali mi ta zemlja vpliva na pravico do otroškega dodatka in od kdaj? Odgovor: Po določilih 2. odst. 40. čl. Uredbe o otroškem dodatku se v primeru, da upravičenec do dodatka pridobi premoženje, sprememba upošteva od prvega dne naslednjega meseca po pridobitvi premo-ženja. Kot dan pridobitve se upošteva datum preknjižbe v zemljiški knjigi ali čas, ko lastnik vzame zemljo v posest. Ker v vašem primeru lastništvo še ni preneseno na vas, zemljo pa koristite že od dneva sklenitve kupne pogodbe, vam kupljeno zemljišče vpliva na pravico do otroškega dodatka že od 1. maja 1960 dalje. Zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev Vprašanje: N. K. je kmečki zavarovanec, otrok se mu je zdravil v bolnišnici v Mariboru, bil je operiran na mandeljnih. Vprašuje, ali mu pripadajo potni stroški za avtobus, za prevoz v bolnišnico in iz bolnišnice. Odgovor: Po 10. členu Zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih, proizvajalcev (Uradni list FLRJ št. 38-191/59) se povrnejo stroški za prevoz z reševalnim vozilom, kadar je tak prevoz nujno potreben in to v treh •primerili: če je bolezen nalezljiva in je zdravljenje v bolnišnici obvezno, če je zavarovanec obolel za duševno boleznijo in je nevaren za življenje drugih, če gre za osebo, ki se je življenjsko nevarno poškodovala ali glede katere so nujni zdravniški posegi v bolnici. Po navedenem, vam potni stroški za prevoz z avtobusom v tem primeru ne pripadam. Vprašanje: T. F. kmečki zavarovanec sprašuje, kaj mu Je storiti, da ne bo plačeval prispevka za sina, ki je odšel septembra k vojakom, na odslužitev rednega vojaškega roka. Odgovor: Na podlagi 42. člena Zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev, je izdal Sekretariat Izvršnega sveta za delo v U-radnem listu LRS 8/60 navodila o obliki in načinu vodenja razvida za osebe, ki so zavarovane po Zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev. Po 4. točki oinenjenih navodil mora kmetijski proizvajalec vložiti pri pristojnem okrajnem zavodu za socialno zavarovanje prijavo o spremembi v zavarovanju kmetijskega proizvajalca, če nastopijo okoliščine, da kateri izmed članov družine pridobi ali ‘izgubi pravico iz tega zavarovanja. Prijavo spremembe te treba predložiti v 8 dneh, ko je nastala sprememba. Po navedenem bi morali v 8 dneh od dneva, ko je sin od-šel pri OZSZ v Murski Soboti vložiti prijavo spremembe v zavarovanju kmetijskega proizvajalca, s katero bi sina odjavili. Petek, 9. dec. — Valerija Sobota. 10. dec. — Smiljana Nedelja. 11. dec. — Danijel Ponedeljek, 12. dec. - Aljoša Torek, 13. dec. - Lucija Sreda, 14. dec. — Vojmir Četrtek, 15. dec. — Kristina RADIO MURSKA SOBOTA NEDELJA 12.00 Razgovor z volivci, lokalna poročila, obvestila; 12.20 Domači zbori in ansambli; 12.30 Med zabavno glasbo reklame; 12.40 Oddaja v madžarskem jeziku; 13.05 ►►Želeli ste, poslušajte«. PONEDELJEK 17.00 Športna poročila; 17.05 Oddaja za mladino, obvestila. TOREK 17.00 Lokalna poročila, oddaja Z mikrofonom in beležnico med državljani, obvestila in reklame; 17.30 Oddaja za prebivalstvo madžarske narodnosti. ČETRTEK 17.00 Lokalna poročila, obvestila in reklame; 17.20 Oddaja za prebivalstvo madžarske narodnosti; 17.30 ►►Želeli ste, poslušajte«. SOBOTA 17.00 Naš sobotni sprehod; 17.15 Obvestila in reklame; 17.30 ►►Želeli ste, poslušajte«. Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5.00 do 8.00 in od 15.00 do 23. ure. Ob nedeljah in praznikih pa od 5.00 do 23.00 ure. MURSKA SOBOTA - od 9.-11. dec. ameriški barvni kinemaskopski Ulm: Srečali se bomo v Las Vegasu«; od 12.-13. dec. italijanski film: ►►Siromašni ali lepi; od 14.—15. dec. italijanski film: ►►Lepe ali siromašne«. LENDAVA — od 9.—11. dec. ameriški film: »►bik, ki sedi«; od 13.—14. dec. ameriški film; »Pe-sek iv e Dzime«. SLATINA RADENCI — od 10.—11. dec. ameriški barvni Kinema-SKopski film: »Dirkači«; samo 15. dec. angleški film: -Kratko srečanje«. GORNJA RADGONA - od 10.-11. uee. mehišKi barvni film: ►►Serenada v Mehiki«; od 14.—15. dec. jugoslovanski film: Rafal v nebo«. LJUTOMER - od 10.-11. dec. ame-, rioki barvni kinemaskopski film: »►Drevo življenja«; od 14.-15. dec. mehiški mm: »Upor obešenih«. BELTINCI - od 10.-11. dec. jugoslovanski film: »Vrata ostanejo odprta«. VERŽEJ - od 10.-11. dec. angleški barvni film: »Pesem mrtvih ljubimcev«. VIDEM OB ŠČAVNICI - od 10.—11. dec. ameriški film: »Jokala bom jutri«. ČEPINCI - samo 11. dec. češki film: »»Dobri vojak Svejk«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - od 10.-11. dec. ameriški film: »Štirje jahači«; samo 14. dec. italijanski film: »Burja«. DVA SAMCA-KI sprejmem na sta-novarije. Murska Sobota, Lendavska 2. KMEČKI VOZ, koleselj in konjsko opremo, ugodno prodam. Beznec, Bodonci št. 60. M-1251 KUPIM nemški UKV radio v odličnem stanju. Viljem Kološvari, Ivanovci št. 53, p. Fokovci. M-1252 HIŠO Z VRTOM in travnikom, takoj vseljivo, prodam. Herbert Fabjan, Ljutomerska 5, Gornja Radgona. M-1253 NOVI RADIO APARAT znamke »TRIGLAV« 8-cevni UKV z gramofonom in ploščami ter tapeciran globok otroški voziček v dobrem stanju, ugodno prodam. Mikloš Kuzmiča št. 3, Murska Sobota. M-1267 ZAHVALA Zahvaljujemo se ljutomerski godbi na pihala za sodelovanje pri pogrebu JOŽETA NEDLA. Družina N e d 1 Upravni odbor KMETIJSKE ZADRUGE z o. j. Mačkovci razpisuje delovno mesto: ADMINISTRATOR J A(-ke) Pogoja: popolna srednješolska izobrazba ali nižja šolska izobrazba z najmanj 2 leti prakse v administrativnih poslih. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali najkasneje s 1. januarjem 1961. Pismene prošnje s potrebno dokumentacijo pošljite na upravo zadruge do 15. dec. 1960. OBRTNA DELAVNICA, MLIN, ŽAGA LUCOVA razpisuje delovno mesto SAMOSTOJNEGA RAČUNOVODJE Pogoj: končana srednja ekonomska šola z nekaj let prakse v knjigovodstvu. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Komisija za sprejem in odpust delavcev pri Trgovskem podjetju PREKMURSKI MAGAZIN v M. Soboti, Zvezna 4 razpisuje na podlagi določil ZDR 2 prosti delovni mesti za trgovske pomočnice v poslovalnicah v Beltincih Pogoji: kvalificiran trgovski delavec manufakturne ali mešane trgovske stroke. Nastop službe takoj ali najpozneje 1. januarja 1961. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Interesenti naj vložijo pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na upravo podjetja do 15. decembra 1960. PREKLIC Podpisani Franc Cipot iz Polane št. 15, preklicujem kot neresnične govorice, ki sem jih izrekel zoper predsednika krajevnega odbora Stefana Cipota, Polana št. 38 ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Franc Cipot. HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM v zelo dobrem stanju ob glavni cesti in 4 ha posestva z gozdom, ugodno prodam zaradi starosti. Leopold Dešnik, Križevci pri Ljutomeru 60. M-1260 OBVESTILO! Obveščam prebivalstvo, da naj ne kupujejo kakršnekoli stvari od Janeza Ritopera, Panovci št. 10, ker je ves inventar last Marije Novak, Panovci 10. Marija Novak, Panovci 10. HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in lepo rodovitno posestvo vseh kultur v izmeri 3 ha v bližini Maribora, ugodno prodam. Jože Skamlec, Dragučova 31, p. Pernica pri Mariboru. M-1261 MOŠKI KOŽNI PLASC, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-1263 LMS V GORNJIH MORAVCIH priredi v nedeljo, 11. dec. 1960 ob 14. url v prostorih gasilskega doma VESELOIGRO S SKEČI Po programu ljudsko rajanje! Vabljeni MOŠKO KOLO znamke »Steyer«, ugodno prodam. Franc Barbarič, Kupšinci 8, p. Murska Sobota. M-1264 KOMPLETNO SPALNICO, dobro ohranjeno, po zelo ugodni ceni prodam. Naslov v upravi lista. M-1265 NEMŠKO OVČARKO, 5 mesecev staro, prodam. Miha Šoštarič, Veržej. M-1279 GOSPODINJSKO POMOČNICO k 4-članski družini sprejmem. A-leksander Skraban, Vožarska pot 12, Ljubljana. M-1258 KUPIM HIŠO do 700.000 din v o-kolici Ljutomera. Naslov v upravi lista. M-1273 6 STOLOV s kožo tapeciranih, u-godno prodam. Vprašati vsak dan: Murska Sobota, Stefana Kovača 19 P4. M-1274 HIŠO z gospodarskim poslopjem in z vsem gospodarskim orodjem ter 5 ha zemlje vseh kultur prodam. Prodam tudi samo hišo brez zemlje oziroma zemljo po parcelah. Stefan Belec, Sulinci št. 17, p. Gornji Petrovci. M-1275 KMETIJSKO GOSPODARSTVO POHORJE-MARIBOR nudi sadjarjem iz svoje drevesnice v Pekrah SREDNJEDEBELNA SADNA DREVESCA sort: zlati delišes, šampanska re-nega, zlata parmena, Jonathan, koks oranžna reneta in kanada. Cena komadu 160 din. Ker je zaloga omejena, pohitite z naročili! NOVA ENODRUŽINSKA HIŠA z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje na zelo prometnem mestu na prodaj. Lizika Rožman, Gorišnica 31, p. Gorišnica pri Ptuju. -M-1276 PREKLIC Preklicujem vse neresnične besede, ki sem jih izrekel zoper Ignaca Hozjana iz Trnja. Marija Gabor, Crensovci 201. OTROŠKO KOŠARICO s podstavkom, peč za žagovino, 2 soda 50-litrska in večjo kad. ugodno prodam. Stefan Dervarič, Gregorčičeva 37, Murska Sobota. M-1266 Za pitanje prašičev samo »REDIN« ker pospešuje debelenje SGP ZIDAR Murska Sobota razpisuje naslednja delovna mesta: 1. OBRAČUNOVALCA OSEBNIH DOHODKOV 2. ADMINISTRATORJA V TEHNIČNEM ODDELKU Delovna mesta so primerna tudi za začetnike. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni prejemki po določbah Tarifnega pravilnika. Prijave vložite v upravo podjetja v Murski Soboti, Kopališka ul. 3, najpozneje do 15. dec. 1960. Obveščamo občinstvo, da smo z dnem 19. december 1960 preusmerili avtobus na progi Kobilje—Murska Sobota preko Vučje Gomile—Tešanovci. Avtobus obratuje po naslednjem voznem redu. Odh. 5.40 Kobilje 15.15 Prih. 6.10 Selo 14.45 6 22 Vučja gomila 14.33 6.29 Tešanovci 14.26 Prih. 6.45 Murska Sobota 14.10 Odh. Avtobus obratuje samo ob nedeljah. Prosimo vsa podjetja in kmetijske zadruge, da čimprej oddajo svoja naročila za zaključne račune 1960 (Bilance in Navodila za sestavo zaključnih računov). Naročila sprejemajo vse knjigarne: Knjigarna in papirnica Dobra knjiga. Murska Sobota Knjigama in papirnica Vesna. Lendava Knjigama in papirnica Ljutomer Knjigarna in papirnica Gornja Radgona Upravni odbor TOVARNE DEŽNIKOV IN PLETENIN LENDAVA razpisuje delovno mesto TAJNIKA PODJETJA Pogoji: 1. končana pravna fakulteta ali višja upravna šola; 2. popolna srednja šola ter 5 let prakse v upravni službi ali gospodarski organizaciji; 3. nepopolna srednja šola ter 10 let prakse v upravni službi ali gospodarski organizaciji. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Pismene ponudbe pošljite najkasneje do 22. decembra 1960 na upravni odbor podjetja. Komisija za razpis uslužbenskih mest pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje Murska Sobota razpisuje naslednja delovna mesta: 1. Vodje glavne pisarne pri zavodu 2. Referenta za prijave in odjave v oddelku za zdravstveno zavarovanje pri zavodu 3. Referenta za dajatve v oddelku za zdravstveno zavarovanje 4. Treh referentov za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev pri podružnicah v Lendavi, Ljutomeru in Gornji Radgoni 5. Šefa odseka za zdravstveno zavarovanje pri podružnici Gornja Radgona 6. Dve delovni mesti za vodenje katastra in predpis zasebnega sektorja pri podružnici Ljutomer in Gornja Radgona 7. Dveh referentov za dajatve in likvidacijo računov pri podružnici Lendava in Ljutomer 8. Vodje pisarne pri podružnici Lendava Pogoji: za delovna mesta pod točko 1, 2 in 8 srednja strokovna izobrazba, pisarniške stroke s prakso; za delovna mesta pod 3, 4, 5 in 7 srednja strokovna izobrazba - upravna stroka, z vsaj 3-letno prakso v upravnih zadevah; za delovno mesto pod 6, srednja strokovna izobrazba — finančna stroka z vsaj 3-letno prakso v finančnih poslih. S 50 dinarjev kolkovane prijave vložite pni tukajšnjem zavodu. Razpis velja 15 dni od objave. Komisija za sprejem in odpuščanje delavcev pri MLINSKEM PODJETJU Murska Sobota razpisuje delovno mesto BLAGOVNEGA KNJIGOVODJE(-kinje) Pogoj: srednješolska izobrazba ali nepopolna srednja šola z večletno prakso. Plača po dogovoru. Nastop službe 1. januarja 1961. Prošnje pošljite na upravo podjetja do 15. decembra' 1960. POMURSKI VESTNIK - List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Sobo Direktor in odgovorni urednik JOŽE VILD - Urejuje uredniški odbor - List pošiljamo samo po pre Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Uredništvo: Murska Sobota. Kocljeva ulica 7 - Telefon 138 - Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota. Kocljeva ulica 7 - Naročnina-letna 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev, za inozemstvo letna 1000 din - Tekoči račun pri Komunalni banki v Murski Soboti št. 605-70 Pika in kure Pika, kavka, ki jo je lani našel v gozdu Franc Belinger iz Ljutomera, se je hitro znašla« na domačem dvorišču. Najraje se druži s kurami, ki jih ve, če je treba, tudi braniti. Samo prijeti je treba katero njenih varovank, že našopiri perje in se zaleti v sitneža. Sicer pa se ji prav nič ne pozna, da ni zrasti a »na domačem gno-jišču«. SOKOLI V SLUŽBI REAKTIVNEGA LETALSTVA Z zakonom iz 1. 1844 je bil prepovedan v Franciji lov s sokoli, kmalu za tem pa tudi v mnogih drugih državah. Na ta način je takratni predsednik francoske vlade, ki je bil hkrati tudi zgodovinar, prepovedal ta šport in onemogočil način lova, ki je bil znan v Zahodni Evropi od petega stoletja po našem štetju. Danes je znano, da sokoli sploh niso škodljivi, kot so nekoč mislili, in da je število ptic, ki jih uničijo, mnogo manjše od števila ptic, ki poginejo od strelov lovskih pušk. Glavna korist od sokolov je v tem, ker povzročajo strah mnogim drugim pticam in škodljivcem. To so prvi uvideli piloti reaktivnih letal. Vrane in škor- ci, ki se hitro navadijo na hrup reaktorja, predstavljajo veliko nevarnost za vsako letališče, ker se ne dogaja redko, da naletijo te ptice v letu na odprtino reaktivnega letala, s čemer povzročajo resne okvare, pogosto pa privedejo v nevarnost tudi življenje posadke. Zanimivo pa je, da bežijo tako vrane kot škorci pred sokoli in po pravilu takoj zapustijo kraje, kjer se sokoli nastanijo. Najprej je uvedlo prakso, da goji sokole v bližini letališč. s katerih vzletajo reaktivna letala, angleško letalstvo, v zadnjem času pa so uvedli to koristno novost tudi na francoskih letališčih. V tem smislu so leta 1954 v Franciji ponovno z zakonom dovolili udoma-čenje in njihovo rejo za lov. Med nedavnim tekmovanjem lovskih sokolov na nekem letališču v Franciji so francoski sokolarji ugotovili, da maša brzina leta sokola, ki pikira na svojo žrtev, 280 kilometrov na uro. TUDI TO JE MIŠLJENJE O novem predsedniku ZDA Kennedyju misli francoska filmska igralka Martine Carrol takole: ►►Všeč mi je Kennedy,« je rekla, »zaradi svojih liberalnih idej. Njegova žena in on sta simpatičen par, ker sta mlada in lepa. Samo človek, ki je še mlad, lahko reši probleme sedanjosti, ker jih vidi takšne, kakršni so.« Igralka ni imela ničesar več dodati temu avtoritativnemu mišljenju. TELEFOTO NAMESTO PISMA Novi sistem prenašanja pisem in dopisnic, ki si ga je omislila znana ameriška tvrdka General Electric, bo popolnoma rešil probleme hitre dostave naslovnikom. Vsaka pošta bo povezana z ultrakratkimi dajalci in posebnimi sprejemnimi in odpremnimi aparati za brezžično pošiljanje pisem in dopisnic. V odpremni pošti je stroj, ki avtomatično, v vsega eni sekundi odpre pismo, ga posname na magnetskem traku skupno z naslovom na kuverti in spremenjenega v zvočni signal pošlje do druge pošte, ki je lahko oddaljena tudi več tisoč kilometrov. Na sprejemni pošti se tako dobljeni signali v posebni aparaturi prav tako snemajo na magnetski trak, nato pa pretvarjajo v slike — kot pri televiziji ali pri prenašanju fotografij na daljavo, snemajo na posebnem papirju, pakirajo v kuverte in odpremljajo na določene naslove. Na ta način lahko pismo v svojem originalnem videzu, ali pravzaprav verodostojna kopija poslanega pisma, v desetih minutah prepotuje velike daljave in ga dobi naslovnik prej, kot pride pošiljatelj od pošte do svoje hiše. Za dopisnice je postopek mnogo lažji, ker jih ni treba odpirati in zapirati kot pisma. Ta način prenosa pošte zahteva določene formularje za pisma in kuverte, dovoljuje pa da je lahko pismo napisano z roko ali pisalnim strojem. PES REŠIL GOSPODARJA PRED RAZJARJENIM MEDA EDOM Pred kratkim je odšel Avdo Rapkič iz Vlasenice pri Han Pijiesku z bratom Šefkom, snaho in tremi otroki v Djurkoviče, da bi potrgali koruzo na njivi, ki je bila na robu gozda. Čez nekaj časa je zašel Avdo malo globlje v gozd in namah se je znašel pred medvedko in medvedkom. Ko se je obrnil, da bi pobegnili, je opazil velikega medveda, ki se je pripravljal na naskok. Avdo je začel bežati, vendar ga je medved že po treh, štirih metrih dohitel in podrl na zemljo. Medved je zgrabil Avda za no- go in mahal z njim okrog sebe. Čevelj mu je ostal v ustih, Avdo pa je padel na zemljo. V paniki se je brž dvignil in nadaljeval z begom. Medved ga je še dalje preganjal, ga dohitel in zgrabil za leva meča. V tem trenutku je prihitel v gozd Šefko s psom Kusom. Šefko je zgrabil velik kamen in z vso močjo udaril z njim medveda po hrbtu. Kamen se je odbil od medvedovega hrbta kakor od gume, vendar medved ni izpustil žrtve. V poslednjem trenutku se je vmešal v bitko pes, preskočil Šefka, se vrgel medvedu na hrbet in mu zaril zobe v telo. Medved je izpustil Avda, se postavil na zadnje noge, s prednjimi pa je skušal stresti napadalca s sebe oziro- ma s hrbta. V tem trenutku sta prihitela psu Kusu na pomoč še dva majhna psa in med živalmi je nastala v gozdu bor- ba. Medved je začel preganjati Kusa, v tem času pa je Šefko izvlekel ranjenega brata Avda, ki je bil ves oblit s krvjo, iz gozda. Čeprav je bil dokaj težko ranjen od medvedjih zob in šap, je Avdo po krajšem bivanju v bolnišnici ozdravel. Vsi trije sicer nismo za enega medveda, toda prikupni smo vendarle POSLEDNJI MOHIKANCI Duhoviti in ustrežljivi pariški kočijaši so predstavljali nekoč slavo glavnega mesta Francije. Danes samo še štejejo zadnje dni. Najstarejši med njimi, Ribault, ima 75, najmlajši pa 51 let. Kočijaške-ga naraščaja ni. Edina ženska-kočijaš je popularna Rachel d'Orange, ki ima s tradicionalnim polcilindrom na glavi tudi še danes dovolj dela v Parzu. Rachel je bila v obdobju med dvema vojnama znana po svojih športnih podvigih, posebno pa se je mnogo o njej pisalo, ko je s fijakerjem naredila pot okrog Evrope. Med moškimi kočijaši je najbolj priljubljen »Hamlet« s svojo kobilo Bijou. On v največji meri prevaža Američane, igralce in umetnike, in je letos po- leti večkrat prevozil s turisti po 80 itn še več kilometrov na dan. V prejšnjem stoletju je bilo v Parizu več kot 10.000 kočij. Med okupacijo je topotalo po ulicah francoskega glavnega mesta 700 vprežnih konj. Poslednjih deset kočij predstavlja danes redkost in turistično atrakcijo Pariza. ŠOLA, V KATERI SE JE UČIL PETER PRERADOVIČ Pesnik Peter Preradovič se je rodil v podravski vasi Grabovnici, kjer mu je bil oče oficir tako imenovane Vojne krajine. Osnovno šolo je nekaj časa obiskoval Preradovič v Djurdjevcu, kjer je hodil leta 1828-29 v četrti razred. Ta zgradba stoji še danes. V njej je sedaj osemletna šola. NEVSAKDANJA POT TISOČAKA Uslužbenec okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Subotici, Dimitrije Perič, je bil neobičajno presenečen, ko je listal po dokumentih za invalidsko pokojnino Terezije Perlič in našel kuverto, v kateri je bil nezloženi tisočak. Čeprav ni na kuverti nič pisalo, je Dimitrije »prebral«, da je bankovec namenjen uslužbencu, da bi čim hitreje napisal in izdal rešitev o pokojnini. Uslužbenec ni mnogo pomišljal. Zložil je polo papirja in napisal poročilo o tej neobičajni najdbi, priložil tisočaka in predal vse skupaj svojemu šefu. Sef Je pohvalil uslužbenca in odločil, da se, skupno z odločbo o pokojnini, preda Tereziji Perlič tudi bankovec za tisoč dinarjev. V NIGERIJI govorijo 15 jezikov Prebivalstvo nove samostojne države Nigerije se sestoji iz številnih plemen. Ta plemena govorijo razne jezike. Radijski programi v Nigeriji so sestavljeni v 15 jezikih, ne upoštevajoč angleškega. Transportne podmornice na atomski pogon Po podatkih, ki so objavljeni v ameriškem časniku New-sweck«, gradijo v Sovjetski zvezi razen vojnih tudi atomske podmornice v trgovske namene. Te velike podmornice imajo prostornino več tisoč ton, premikajo pa se z brzino 30 vozlov pod morsko površino, kar je za skoraj dvakrat hitreje od najmodernejših trgovskih ladij. Ekonomičnost atomskega pogona in popolna neodvisnost od vremenskih neprilik daje tem podmornicam prednost pred ladjami, posebno za prevoz dragocenega blaga na večjih razdaljah. Drobne zanimivosti VRTILJAK ZA BIKE Center za umetno oplojevanje krav v Kninu ima več bikov oberintalske in montafonske pasme. Da bi ohranili kondicijo, so bikom potrebni pogosti sprehodi izven hleva. Spričo tega, da so zmeraj ►►razpoloženi« za borbo, je prišlo vodstvo centra na originalno idejo. Na neki poljani je naredilo za bike poseben vrtiljak, za čigar sleherni krak privežejo po enega bika. Med svojim obveznim dnevnim »►sprehodom« premikajo biki svoj vrtiljak in se gibljejo v krogu z brzino, ki jo sami želijo. LONDONSKA MEGLA Ves svet ve za londonsko meglo. Neki angleški list je objavil pred nedavnim natečaj za kratko zgodbo o tej megli. Prispela je tudi takšna zgodba: ►►Uradnik je poklical svojega šefa po telefonu: — Halo — hotel sem Vam samo povedati, da ne morem priti zaradi megle v urad, ker do včeraj nisem prispel domov.« STOLETNI HRASTI — ZAKLONIŠČA Trsteniški izletniški kraj Topo-ljak, na poti za Ljubostinjo, je znan po svojih stoletnih deblih, med katerimi je tudi več desetin topolov in hrastov, katerih starost ocenjujejo na do 500 let. Ta drevesa »»starčki« predstavljajo pravcato atrakcijo za turiste in izletnike, imajo pa tudi koristno stran. V prostranih duplinah njihovih debel si poiščejo mnogi izletniki, posebno dijaki, sigurno zaklonišče, ko jih med sprehodom preseneti dež ali neurje. V Topoljaku je odprlo lovsko društvo ►►Trstenik« restavracijo za obiskovalce in majhen zoološki vrt s srnami, zajci, ptiči in drugimi živalmi. Z ŽABAMI ZASLUŽIL 400.000 DINARJEV Triva Civrič, ugledni kmetovalec iz Sivca, v somborskem okraju, je znan kot lovec žab in bizamskih podgan. Civrič se ukvarja s to vrsto lova ponoči, po končanih rednih težaških delih. Marsikoga bo presenetilo, ko bo zvedel, da je ta nenavadni lovec dobil za žabe, ki jih je ulovil letos, 400.000 dinarjev. Vlovljene žabe prodaja Civrič krajevni kmetijski zadrugi, ki jih izvaža. NEOBRITI HEMINGWAY Sloviti ameriški književnik Ernest Hemingway je doživel pred kratkim majhno nevšečnost. V coctail-baru nekega hotela v Vancouvru so ga ljubeznivo zaprosili, naj zapusti hotel, ker je prišel neobrit in v pomečkani obleki, s katero je šel na lov na medvede. Osebje hotela namreč ni spoznalo dobitnika Nobelove nagrade za književnost. PES IN KLOBASA Pred mesarsko delavnico enega izmed Müllerjev na Dunaju sedi vsak večer pes in laja na mimoidoče. Prijateljem živali se pes smili in zato mu kupujejo klobase. Ugotovili so, da je lastnik psa tudi hkrati lastnik mesnice. ZAJCA UBIL S KAMNOM V Omišlju na Krku so pred dnevi turisti za zabavo poganjali zajca po zalivu, imenovanem >Voz«. Preganjali so ga s palicami in kamni tako dolgo, da se je zajec skril za neki večji kamen. Ko je videl, da se mu preganjalci spet bližajo, je skočil v višino. Pri tem ga je zadel kamen, da se je mrtev zgrudil na tla. Sporočilo potrošnikom! Zahteve potrošnikov po oblačilih so iz dneva v dan vedno bolj usmerje na iskanje kvalitetnih oblek,katerih pomanjkanje se na tržišču občuti.Da bi tem zahtevam v celoti zadovoljili, smo izdelali veliki asortiman moških oblek iz kvalitetne volnene"KAMM-GARN"tkanme, lastne proizvodnje, v novih modnih vzorcih in barvah. Zato vam priporočamo, da obiščete naše trgovine"VARTEKS OBLAČIL’,'ki so založene s kvalitetnimi"KAMMGARN"oblekami v najrazličnejših barvah, vzorcih in krojih, v vseh velikostih in za vsako postavo. Da bi kupce naših oblačil popolnoma zadovoljili v pogledu kakršnihkoli sprememb(krajšanje, daljšanje rokavov, hlač, i t.d.) smo v vseh naših trgovinah odprli tozadevne servise, ki so kupcem na razpolago popolnoma brezplačno. Trgovina"VARTEKS OBLAČIL" 8 POMURSKI VESTNIK, 8. DEC. 1960