SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja:	I Za celo leto predplačan 15 gld., za pol letaj 8 gld., za četrt leta 4 tWM «a jeden Naročnino in oznanila (inserate)||vsprejema upravnlStvo in ekBpedlolja|jv
mesec 1 gld. 40 kr.	^	„Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. *
V administraciji prejeman velja:	©	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Za celo^leto 12gld.,za pol leta 6 gld , za četrt leta 8gld.,ta jeden mesec 1 »ld.	*	Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Pogamne Številke po 7 kr.	|	Izhaja vsak dan, izvzemfli nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 24.
V Ljubljani, v torek 29. januvarija 1895.
Letnik XXIII
Protestantska delavska društva.
Ko je škof Reteler že 1. 1848. povdarjal pravice delavskega stanu, je protestantska Nemčija že popolnoma spala v tem obziru. Se-le v najnovejšem času so se jeli tudi pastorji gibati posnemajoč pri tem katoliške duhovnike. Prva protestantska delavska društva so navstala v renski pokrajini in na Vest-falskem, toda nastopila so skorej brez vspeba. Zanimiva je izjava nekega potnega pridigarja, ki ga je poslala južno - zapadno -nemška protestantska konferenca. Ta mož je rekel pričetkom t. m. pri nekem shodu v Darmstadtu to le:
„1. Prva evangeljska delavska društva v renski pokrajini in na Vestfalskem so bila početkom samo nasprotstva zavednih protestantskih in krščansko mislečih delavcev proti katoliško-socijalnim društvom in proti agitaciji „brezdomovinskih in veri sovražnih socijalnih demokratov. Politično so bila konservativna, v g o s p o d a r 8 k e m obziru pa nasproti socijalističuimzahtevampopolnoma negativna.
2.	Društva, ki so se ustanovila od 1. 1888., oziroma od 1. 1890. (vzlasti v Erfurtu, Hamburgu, Prankfurtu ob M., Baden in Wurtembergu) popuščajo boj proti Rimu, zbirajo delavce, ki še niso v socijalno-demokratični zvezi, ne ostajajo samo negativna glede gospodarskih zahtev in sestavljajo poseben gospodarski načrt. V tem obziru se „mladiu bojujejo s „starimi", ki še vedno tišče pred vsem sovraštvo proti katoličanstvu.
3.	Prihodnost evangeljskih delavskih društev bo zavisna od njihovega gospodarskega načrta. Ce bodo svoj načrt imeli le kot priložnost za predavanje in razgovore, ne bo njihov pomen mnogo večji, nego navadnih mladeniških društev ; če jim bo pa
načrt temelj socijalno-političnega delovanja, utegnejo postati podlaga krepke evangeljsko-socijalne stranke.
4. Na deželi je sicer mnogo težje ustanoviti delavska društva, nego po mestih, vender jih čas nujno zahteva."
Te točke so jako znamenite, ker nam z jedae strani pojasnujejo moč katoliške cerkve in neplodnost protestantstva; z druge nam pa kažejo, kje je vodilna sila pri dru&tvih in česa je torej najbolj treba. Protestantstvo nima druge moči, nego v protestovanju, r sovraštvu do katoliške cerkve. S tega stališča se mora razlagati vse njegovo javno delovanje. Do višjega smotra, do vzvišenejšega pojmovanja verske družbe se samo v sebi ne more popeti, dasi se posamni udje njegovi po svoji vlastni naravi časih upirajo temu neplodnemu duhu. V katoliški cerkvi je to ravno narobe. Cerkev ima najsplošnejši namen in zanj deluje. Ta namen je skupni večni blagor človeštva. Kedor si napolni srce z navdušenjem do tega namena, kedor še more brat-nega očesa pojmovati veličastnost človeštvu skupne večne sreče, ta je sam po sebi navdahnen najlepše in hkrati v objektivni resnici človeške narave in božjega razodetja temeljujoči vseobsežni ljubezni. Ta ljubezen se mora pokazati tudi v dejanjih za namen se mora delovati, a tudi žrtvovati in trpeti. Za človeštvo in njegov pravi blagor vnete može-junake, more roditi le čisto, vse obsegajoče katoliško načelo. Kako pa deluje za konečno stalno srečo človeštva, ta ima gotovo za časno blagostanje svojih soljudij toplo srce, tembolj ker je delovanje za večni namen v mnogih obzirih združeno s pogoji zdravega in srečnega zemskega obstanka. Sele katoliško načelo vzbuja v srcu vernega človeka — pravo sočutje de bližnjega, pravo pojmovanje bo-lestij, ki ga tlačijo. Jokaj z jokajočimi, trpi s trgi ................. -i ii =
pečimi, sam v sebi čuti krivico, ki jo trpe drugi, bodi z berači in za berače sam berač, z zatiranci sam zatiran, s priprostimi in neukimi sam priprost, se glase katoliškega načela zakoni. Kar je pri protestantskem in vsakem drugem nekatoliškem vrhovnem načelu izjema, je katoličanom pravilo. Drugod se z ozirom na načelo izjemno lahko posamniki otresejo svojih napačnih pojmov in prično pravo delovanje človeštvu v korist, pri katoličanih so glede na načelo vsi v to zavezani. Zalibog, da vzrajata duh časa in slabost človeške narave le prepogostoma nedoslednost mej načeli in delovanjem. Da, tako daleč smo že prišli, da se katoliška načela imenujejo iu tudi smatrajo za strankarska, dasi so po svojem bistvu vsesplošnega, svetovnega, čas in prostor premagujočega pomena in bi prenehala biti katoliška, če bi se jim vzel ta znak.
Drugi nauk iz protestantskega socijalnega politika besedij nas uči, da samo zatrjevanje načel oboje malo pomaga. Načela ne smejo biti samo zato, da se o njih pridiguje, predava, da se manj ali bolj znanstveno razgovarja o njih, marveč so zato, da se po njih dela. To velja pred vsem zaradi vseobsegajočega značaja v katoliških načelih. Katoliška načela niso samo kak modroslovsk sestav, marveč so akcijski program, katerega izvršitev je za blagor človeštva nujno potrebna. Uprav za naš čas, ko se v javnosti, hvala Bogu, tolikrat tako lepo povdarjajo katoliška načela, ko se na njihovem temelju snuje toliko raznih društev, je treba posebno povdarjati izraženo misel. Uprav za dobo, v kateri živimo imamo od Boga razsvetljenega vodnika v svetem očetu Leonu XIII. in v njegovih okrožnicah imamo po neizpremenljivih katoliških načelih prav za sedaj sestavljen program za delovanje katoliških društev in katoliških shodov, pa
LISTEK
Zlatomašnik fra Grga Martič.
Iz Zagreba, 28. jan.
V Kreševu, v starodavnem bosanskem samostanu, je proslavil dne 14. januvarija prav skromno svojo zlato mašo fra Grga Martič. Kdorkoli je prebral dela tega|znamenitega pesnika, posebno še njega „Osvetnike", spomnil se je gotovo na dan te slave, koliko je ta pesnik mukotrpue raje preživel od zgodnje mladosti pa do okupacije njegove domovine. Videl je proslavljeni pesnik vse grozne muke, ki jih je trpel nesrečni krščanski narod v Bosni, a kar ni videl, to je našel v narodnih pesmeh, saj so le-te opisale prav živo grozno dobo turškega gospodstva v tej zemlji.
Pa da zapusti potomstvu spomin na te žalostne čase, lotil se je večjega pesniškega dela, ki ga je prozval „Osvetnici". S tem delom je umni pesnik povzdignil narodno pesem do največje višine ter se i njim more prispodobi ti jedino Mažuraničev „Cen-gič aga". V hrvatskej književnosti zavzema tedaj Fra Grga Martič odlično mesto, pa je zatorej njegovo zlato mašo proslavil ves hrvatski narod.
Fra Grga Martič se je narodil dne 5. februvarija 1822 v Posušju kotara ljubuškega v Gornjej Hercegovini. Oče Grga in mati mu Jelena Kukulje-vič sta bila kmečkega rodu. Leta 1834 pride na-
darjeni mladenič v bosenski samostan v Kruševo, kjer dovrši pet razredov gimnazije ter stopi za tem sam v frančiškanski red. V Požegi dovrši šesti razred. V Zagrebu je dokončal filozofijo leta 1839 do 1840, a bogoslovne nauke v Stolnem Belemgradu leta 1844.
Ravno takrat je bil Ljudevit Gaj na vrhuncu svoje slave. Vsi odlični možje so se ga oklenili, a med ostalimi tudi Bošnjak Jukič, pa tudi pobratim mu Martič. Ze v Zagrebu je začel Martič pesme skladati, a Gajeva je zasluga, da se je po mladih frančiškanih narodna zavest začela širiti tudi po ju-naškej Bosni in viteškej Hercegovini.
Leta 1845 se povrne Martič v Bosno ter začne zbirati narodne pesme s F. Jukičem in M. Sunji-čem. Martič sam jih je nabral do 200. Zbirko je imel vrediti Jukič, ali še le po njegovej smrti leta 1858 izdal je o. Filip Kunič v Oseku jeden del zbirke pod naslovom „Narodne pjesme bosanske i hercegovačke". Ostalo zbirko pa so izročili pokojnemu književniku A. Brliču v Brodu. Le tej drago-cenej zbirki je napisal Martič (pod ptujim imenom Ljubomira) predgovor, v katerem živo opisuje pro-šlost naroda v Bosni in Hercegovini, potem životo-pis in prekrasno elegijo Jukiču.
Leta 1850 je postal fra Grga Martič župnikom v Sarajevu v prav burnem času Omer paše Latasa. Leta 1854 ga postavijo na župo Ponijevo pri Zepču, ali se povrne že za leto dni posredovanjem svojih
starešin in škofa Sunjiča v Sarajevo kot zastopnik katoliškega naroda in rodovniške države za vlade vezirja M. Churžid paše. Ko je kasneje nakanil tedanji provincijal Pašalič bosanske frančiškane upo-trebiti za neko misijo na Bolgarskem, izbral je za to službo Martiča. Le-ta misija se sicer ni posrečila, ali Martič je vendar prepotoval del Vlaške in Bolgarske ter napisal v „Katol. Listu" članke: „Ka-tolici u Vlaškoj, Bugarskoj i Hercegovini". Kmalu potem ga postavijo za profesorja mladeži v Kreševo, kjer napiše I. del „Osvetnika".
Leta 1860 ga prestavijo na župo pri Novem Sehru, kjer je nadaljeval druga dva dela BOsvet-nika". Tukaj se je naučil tudi francoski ter je pre-vel Racinovo Jfigenijo", speval naivno Chateaubrian-dovo pripovedko „Renč" tor počel prevoditi Vergili-jevo .Eoeido".
Prva dva dela sta dogotovljena ali neizdana, a dva dela BOsvetnika" sta se tiskala še le I. 1863. Poslednjega leta nahajamo Martiča zopet v Sarajevu kot župnika, državnega in narodnega zastopnika in člana vrhovnega vilajetskega sveta. Tukaj ostane do leta 1878. V tem času zlate svoje dobe ni mogel napisati nič razven jedne pesme škofu Strossmajerju prigodom petindvajsetletnice in posvečenja cerkev v Djakovem, ki je bila tiskana v „Glasniku Djakovač-komu, in IV. del „Osvetnika": „Viko iZelič*. Utemeljil je tudi katol. narodno šolo, ki je pa 1. 1879 Zgorela.	(Konec sledi.j
y

ž
tudi katoliških poslancev in katoliških mož. Kar uče sv. oče ne smemo samo mi učiti, marveč to moramo zahtevati, da se izvrši, iz tega si moramo z ozirom na razmere, v katerih živimo in delujemo, sestaviti vodila za vse javno delovanje. Državno in socijalno-politična načela papeževih okrožnic morajo prodreti mej ljudstvo in izmej ljudstva v javnost, do postavodajavnih zastopov, do vladajočih oseb. Svoje zahteve morajo znati izražati ljudje sami brez kakega nepoklicanega tolmača, še bolj pa brez kakega oholega političnega samodržca. Svoje razmere sami najbolje spoznavajo in če so količkaj organi-zovani, bodo znali tudi sklepati iz njih svoje zahteve. Skrbeti moramo samo za to, da se organizujejo po pravih načelih. Verske in narodne zahteve jim morajo biti jasne, a poleg njih morajo znati zahtevati tudi svoje gospodarske tirjatve, ki se menjajo po stanu in deloma tudi po krajih. Temu pa najbolj pomagajo krajevno omejena društva.
Brez dvojbe bomo imeli še mnogokrat priliko govoriti v ti zadevi in pojasnjevati marsikak čuden predsodek, ki dosedaj mnogokrat zelo škoduje. V današnjem članku omenjamo le jedno od vseh priznano dejstvo.
Tožba in ž njimi združenega zabavljanja proti današnjim razmeram imamo dovolj mej vsemi stanovi. V tem obzru »delujejo- obrtniki, kmetje, delavci, diurnisti, uradniki itd. Priprost človek žive narave in količkaj globljega uma v tem zabavljanju polagoma — shira. Vedne pritožbe, ki mn jih izsiljujejo slabi časi, mu po malem razjedo moško delavno silo. Skrb in strah mu popolni z nezado-volnostjo srce in z nezadovolnostjo se vseli nemir, z nemirom pa oživ^ vse raznovrstne strasti, ki so mu dotle spale v duši: upornost, neznačajnost, nepoštenost, jeza, maščevanje, pijančevanje, katerim je težko najti krotivca. Najboljši naravni pripomoček je ta, da se da priložnost takemu nesrečnežu, da se nauči pravno izražati svoje želje, in ker je po-samnik zato preslab in nesposoben — vdruštvih. Praktično urejena vzlasti politična društva vzbujajo upanje v potrtih srcih in ž njimi moško silo, prepričanje, značajno samozavest in ž njo veselje do dela. Vzbude nam mož, trdnih in neomajnih kot so načela, ki jih vodijo. In s tem je vse pridobljeno !
Občili zbor katol. polit, društva.
(Govor predsednika kanonika Kluna.J (Konee.)
Pa tudi v verskem oziru je ponehalo njih nekdanje strastno oporekanje. To se je pokazalo pri zakonu glede nedeljskega počitka, katerega je imel pretresati obrtni odsek. Namen tega zakona po načelih katoliških ne sme biti samo na to obrnjen, da se pomočnikom ob nedeljah dovoljuje primeren počitek, ampak da imajo tudi priliko, ob nedeljah in zapovedanih praznikih zadostovati svoji verski dolžnosti in vdeleževati se sv. maše. V ta namen na-svetoval sem jaz v tem oziru neko premembo, ki določuje, da se mora pri obrtnih podvzetjih delo ustaviti o takem času, da imajo delavci priliko iti k k sv. maši. In vsi, tudi levičarski poslanci so pritrdili tej premembi. Levičarji zdaj niso več tisti strupeni nasprotniki cerkve in verskega življenja, ka-koršni so bili pred 20 leti; oni spregledujejo, da so ravno zaradi tega zgubili nekdanjo nadvlado, zato zdaj več ne nasprotujejo s tako silo krščanskim načelom in se še celo štulijo, kakor do bi se tudi oni poganjali za vero in priznavali potrebo verskega prepričanja. In dasi jim to morebiti ne gre iz srca, nam je vendar dokaz, da nam koalicija ne brani zastopati verskega stališča.
To dokazuje tudi kazenski odsek. Zastopniki konservativnega kluba, katerim se je v tej zadevi pridružil tudi poslanec dr. Ferjančič, ki je bil v ta odsek pred svojim izstopom priporočam od konservativnega kluba, so nasvetovali več prememb, v katerih naj se glede bogočastja, bogokletstva in krive prisege varujejo katoliška načela. In kazenski odsek pritrdil je večinoma dotičnim predlogom ter jih zbornici priporoča v sprejem.
Pa tudi v kulturnem in narodnem oziru nam koalicijska vlada ne dela zaprek, kakoršnih smo doživeli od prejšnjega ministerstva. Najočitnejši dokaz za to nam je kranjska gimnazija. Koliko smo si prizadevali pri ministru Gautschu, da bi bili zopet nazaj dobili kranjsko gimnazijo; ali vse zastonj! Minister je imel pač dosti lepih besed in obljub, ali storil ni ničesar. Sedanji učni minister Madejski pa
nam je brez odloga zopet dovolil popolno gimnazijo v Kranju ter se oziral na želje kranjskih meščanov. In to le storil tako hitro, da je bilo v par mesecih vse dognano in sta bila že z letošnjim šolskim letom odprta prva razreda nove višje gimnazije.
Tudi gledd gimnazije v Celju ugodilo nam je koalicijsko ministerstvo. Leto za letom smo zahtevali od prejšnje vlade, da naj za slovensko prebivalstvo na Spodnjem Štajerskem na gimnaziji v Celju napravi slovenske paralelke. Ali vse prejšnje so bile zastonj; učni minister Gautsch je sicer obetal, da hoče slovenske paralelke v Celju dovoliti, ako se potrdi dotični poskus s slovenskimi paralelkami v Mariboru. Ta poskušnja se je sicer dobro obnesla, ali slovenskih paralelk v Celju vendar ni bilo. Obrnili smo se do koalicijske vlade, in minister Madejski nam je obljubil, da hoče za slovensko prebivalstvo na Spodnjem Štajerskem v Celju vstanoviti novo slovenjsko spodnjo gimnazijo. Bes je za prvi priče-tek potrebni znesek postavil v državni proračun letošnjega leta. To je na noge spravilo celi nemčurski svet na Štajerskem in strah v pete zagnalo levičarjem. Celjsko vprašanje je sedaj najvažnejši politično vprašanje, ki ne zbuja duhov samo doma na Štajerskem, ampak po vseh avstrijskih deželah. Od vseh stranij* prihajajo levičarske peticije na državni zbor zoper vstanovitev slovenske spodnje gimnazije v Celju; ali ravno tako prihajajo od naših somišljenikov peticije za slovensko, ali prav za prav utrakvistično spodnjo Gimnazijo v Celju. In če levičarji pouzroču-jejo take peticije ne samo po Štajerskem, ampak tudi drugod, gotovo ne bode škodovalo, ako tudi mi posnemamo njihov vzgled, in v imenu našega društva državnemu zboru pošljemo peticijo za ustanovitev spodnje slovenske gimnazije v Celju. Levičarji bi silno radi vidili, da bi odklonitev slovenske spodnje gimnazije v Celju nas slovenske poslance spravila iz konservativnega kluba. Oni dobro vedo, da bi ta slučaj pač uničil konservativni klub, ne pa uničil koalicije, ampak da bi se spolnila njih najiskre nejša želja, to je tesnejša zveza med levičarji in Poljaci, kateri bi se po razdrobitvi konservativnega kluba pridružili nemški nacijonalci. Da bi taka zveza nam ne bila na korist, mi ni treba še posebno po-vdarjati, zato nam politični razum brani, levičarjem delati v roke in pomagati v dosego njih najiskre-nejše želje. Reč pride v budgetnem odseku v razpravo, v katerem po izstopu poslanca Sukljeja jaz zastopam konservativne Slovence, in nadejamo se, da bodemo pri izvanredno hudem nasprotstvu levičarjev vendar rešili slovensko spodnjo gimnazijo v Celju. Ako se nam pa to ne posreči, bodemo vedili, kaj nam je storiti.
Pa tudi glede gmotnih podpor nam je koalicija na korist. Od vseh stranij nam prihajajo prošnje in priporočila za dosego državne podpore, za vodovode, za pospeševanje kmetijstva, za povzdigo vino-reje itd. Ako bi bili zunaj koalicije in bi brezozirno napadali vlado in v svojih govorih mahali po njej, bi pač ne smeli pričakovati, da naj se pa vse jedno milostno ozira na naše potrebe in vstreza našim prošnjam. Tako pa moramo priznavati, da se zlasti minister poljedelstva zmerom ozira na naše potrebe in da nam še nikdar ni odrekel nobene prošnje, kadar smo želeli državne podpore za vodovode, vrav-navo hudournikov, napravo drevesnic ali trsnic itd. Najglavnejše delo pa je osuševanje ljubljanskega močvirja, ki bode stalo poldrug milijon goldinarjev in za katerega imajo prispevati polovico dežela, mesto ljubljansko in posestniki močvirja, drugo polovico pa državni zboljševalni zaklad. Ali minister poljedelstva nam ni le obljubil prevzeti na zboljševalni zaklad polovice vseh troškov, ampak obljubil je tudi, za posestnike posoditi njih zadevajoči znesek, ki naj se bo vrnil v 401etnih obrokih. To je taka polajšava, da pač opravičuje naš ostanek v konservativnem klubu, ker se ne moremo nadejati, da bi nam hotela vlada dovoliti vse to, ako stopimo iz tesneje zveze ž njo ter ji pri vsaki priliki dajemo zaušnice.
Lahko bi Vam naštel še veliko druzih razlogov, ki oprazičujejo našo zvezo s konservativnim klubom, ali ker čas tega ne pripušča, naj zadostuje to. Kdor vse to preudarja, slovenskim državnim poslancem nikakor ne more očitati, da bi ne imeli vsigdar koristi naroda slovenskega pred očmi. Ali da bodo mogli tem vspešneje delati, potrebujejo vsestranske pomoči in podpore, ker bi bilo vse njih prizadevanje jako omejeno, ako bi se pokazalo, da doma drugače sodijo. Zato Vam priporočam slogo in jedinost, ker sloga jači, nesloga tlači. Nihče naj ne skuša
ukreniti na drugo pot, ampak vsi se držimo stareg* in skušenega gesla: Vse za vero, dom, cesnrja! Le če bomo vsi složno in skupno delali, se smemo nadejati dobrih vspehov!
Kranjski deželni zbor.
(VII. seja dne 25. jan. 1895.)
(Dalje.)
Potem se oglasi poslanec kanonik K1 u n, rekoč :
Ker je poslanec dr. Tavčar napadal poročilo finančnega poročevalca, moram tudi jaz spregovoriti nekoliko besed, pa ne zato, da bi napadal dr. Tavčarja, ampak da bi njegove napade odbijal. Pri tej priliki pa hočem tudi drugim govornikom odgovarjati.
Poslanec Hribar toži, da je uČiteljstvo odvisno od političnih oblastev, kar je nevarneje, kakor nekdanja odvisnost od duhovnov. Ali kdo je neodvisen? Mislim, da g. Hribar sam ne, dasiravno je samostojen načelnik zavarovalnega urada. Ali tudi ou ima svoje višje, od katerih je odvisen. Tudi učitelji zo odvisni od postavnih šolskih gospodsk, od krajnega, okrajnega in deželnega šolsuega sveta, v katerih pa menda ne odločujejo samo uradniki, ampak v ta namen izvoljeni možje. Odgojitelji mladine pa tudi morajo biti odvisni, ker ne gre, da bi vsak učitelj po svoji glavi odgojeval mladino, kakor bi se mu zdelo. Zaganjal se je tudi v koalicijo, češ, da se zdaj duhovni družijo z vlado. G. Hribar pozna kranjsko duhovščino in njene nazore, zato mislim, da sam ne verjame besed, ki jih je izustil.
Dr. Tavčar je prijemal zastopnika škofijstva v deželnem šolskem svetu, ki je po njegovi trditvi neki rekel, da se na spodnji gimnaziji preveč slovenščine podučuje. Ne vem, ali je omenjeni gospod v istini govoril te besede,, ali ne. Ako jih je pa govoril, tega gotovo ni storil iz mržnje do slovenskega jezika, ampak iz praktičnih ozirov. Pred nekimi tedni razglašal je slavno znani baron Helfert, ki se ne more prištevati k nemčurjem, ampak je že od nekdaj pristaš narodne češke stranke, v »Vaterlandu" nekaj člankov, kako naj se na srednjih šolah skrbi za poduk obeh deželnih jezikov in v Moravskem deželnem zboru so celo nemški zastopniki nedavnej v tem smislu izročili samostalen predlog. To je imel škofijski zastopnik pred očmi in noben pameten človek se nad tem ne more spodtikati. Dr. Tavčar je tudi rekel, da se uČiteljstvo ne sme izročiti nobenemu drugemu nadzorstvu. Duhovščina tudi ne zahteva, da naj se nekdanji časi povrnili; šolsko nadzorstvo je postavno vravnano, dotični naj le gledajo, da ga bodo tudi vestno izvrševali. Dr. Tavčar je povzdigoval šolstvo, da je biser naroda; temu tudi jaz pritrdim, in sem to povdarjal tudi lani, ko je dr. Tavčar še trdil, da proračun normalno-šolskega zaklada napravlja brezupni vtis. Jaz ne menim, da naj se vdamo brezupnosti, ali da ljudje z ne-voljo donašajo stroške za šolstvo, in dotičnih besed v poročilo nisem postavil samovlastno, ampak s pritrditvijo finančnega odseka, kateremu sem s proračunom predložil tudi poročilo! Sprejel sem pa omenjeni stavek zaradi tega, da se ogibljemo vseh nepotrebnih stroškov, katere le prepogosto nahajamo po šolskih zgradbah, pri ustanovitvi ali razširjenju šol. Marsikje imajo dobre šole za silo, ki malo stanejo, pa se prav po nepotrebnem odpravijo in ustanove redne šole.
V izkazu najdemo tudi, da se za nekatere kraje dovoljujejo precej dvorazredni šoli, kar je dostikrat prenagljeno. Naj se napravljajo jednorazrednice, da otrokom zlasti v zimskem času ne bo predaleč hoditi v šolo, ali razširjajo naj se še le potem, ko se jednorazredne dobro obneso. Dr. Tavčar se je spod-tikal tudi nad drugo resolucijo, kakor da bi hotel ž njo hujskati prebivalstvo zoper šole. Tudi ta resolucija je bila sprejeta v odseku in sem v poročilo sprejel samo to, kar se je v odseku omenjalo v pojasnilo te resolucije, kakor mi morejo pritrditi vsi člani finančnega odseka. Treba je pa to omenjati, ker sem se sam prepričal, da le malo ljudij in cel6 le malo učiteljev vč, koliko dežela potrosi za šolstvo.
Dr. Tavčar je prijemal tudi sostavo deželnega šolskega sveta in zastopnika škofijstva. Toda škofij-stvo gotovo najbolje vč, kdo prav zastopa cerkvene koristi v deželnem šolskem svetu in zato mu nihče ne more kaj očitati, ako po svoji postavni pravici izvoli taka zastopnika, ki bosta po njegovem prepričanju varovala cerkvene in verske koristi. Glede nad-učitelja v Kranju povedal je že g. deželni predsed-
nik, zakaj je segel ravno po njem. O. dr. Tavčar meni, da ga je vlada imenovala samo zato, ker je pouk njegov v nemščini vzoren. Sicer pa dr. Tavčar sam priznava, da je g. Pezdič dober in naroden učitelj, in jaz menim, da je prav zaradi tega še tem bolj opravičeno njegovo imenovanje in bi se nihče ne smel spodtikati nad tem. Glede pouka v neobligatuem pouku v nemščini pridržujem si besedo pri posebni razpravi, nekatere reči so bile pa že zavrnjene od drugih govornikov in kar se tiče g. deželnega glavarja, je tako temeljito zavrnil dotične napade, da je moralo to prav v srce veseliti iu zadovoljiti tudi nje, ki so morda kdaj nekoliko dvomili, ali je bilo njegovo ravnanje pravo ali ne. Ce je božji blagoslov klical na šolo v Beli peči, se mu to pač ne sme in ne more vštevati v greh, ker brez blagoslova božjega nič ni in nikjer ni tako potreben, kakor ravno pri šolstvu. Sicer pa opozarjam gospode, da so tudi naši predniki v tej visoki zbornici šolo v Beli peči zmerom smatrali za nemško šolo in da najdemo v prvih šolskih zakonih, ki pa od vlade niso bili potrjeni, določbo gledd učnega jezika, da je v vseh šolah učni jezik slovenski, izvzemši šole na Kočevskem in v Beli peči, kjer je učni jezik nemški. Kar se tiče napada na poslanca Pakiža, preklical ga je gospod dr. Tavčar, zato je reč poravnana v splošno zadovoljnost.	(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. januvarja.
Maiarizacija. Nova vlada ogerska je že pokazala, da bode v prvi vrsti delala za mažarizacijo nemažarskih narodnostij. Popolnjevala bode to, kar s* že storile prejšuje vlade. Sedanjemu učnemu ministru se zdi, da se ne doseže zadosti vnetost s po-mažarizivanjem in je zatorej sklenil poskrbeti, da se bode mažarizacija nadaljevala tudi pri mladeničih, ki izstopijo iz šole. On je zatorej naročil šolskim oblastvom, da naj v nemažarskih krajih snujejo mla-denška društva za mladino, ki izstopi iz ljudske šole.
V	njej naj se bode gojil mažarski jezik, mažarske deklamacije, mažarsko petje. Ta društva imato namen torej popolniti, kar šola ni mogla doseči.
Bolgarija. Iz Bolgarije se slišijo čudne stvari, katerih pa V3eh seveda ni verjeti. Marsikako laž pošlje v svet opozicija, ki bi rada onemogočila sedanjo vlado. Tako se govori, da so se Stojilov, Can-kov in Karavelov dogovorili, da odstranijo sedanjega kneza. Stambolov se pa zopet približuje knezu, ka teri spoznava, da je napak storil, da ga je odstranil. Radoslavov se ponuja, da sestavi novo vlado in odpravi zopet davek od uvažanega blaga, zaradi ka terega se je sedanja vlada sprla z Avstrijo. Govori se tudi, da prebivalstvo ni zadovoljno s trgovsko politiko sedanje vlade in bi se že sama rada izne-bila Stojilova. Opozicija vladi očita, da potratljivo gospodari z denarjem. Povišala je znatno plače višjim častnikom. Misli se, da je storila to zaradi tega, da bi se v vseh slučajih mogla na nje zanašati.
Preiskava v vojašnicah na Nemškem. Po vseh vojašnicah na Nemškem so bile preiskave, da bi izvedeli, v kolikor so razširjeni socijalistični časopisi in pa knjige mej vojaki. Te preiskave so se vršile s skrajno natančnostjo, preiskali so vso obleko, pregledali celo vse papirje, v kateri bi bil imel kak vojak kaj zavitega. Če se pomisli, da je v Nemčiji veliko socijalnih listov, pride gotovo več starih listov k branjevcem, ki potem zavijajo razne stvari, ki jih prodajajo. Naravno je, da so več tacih papirjev dobili po vojašnicah. Govori se, da se je ta preiskava vršila na poveljo vlade, da si nabere gradivo za utemeljenje predloge proti prekucuhom, češ, socijalistični spisi so se že tako razširili mej vojaki. Ce bode to vplivalo na parlament, ne vemo.
V	komisiji so se že važni odstavki vladne predloge kar odklonile. Govori se, da vlada že misli na razpust drž. zbora.
Novo francosko ministerstvo je sestavljeno. Notranje stvari je prevzel Leygues, finance Ribot sam, nauk Poinearre, pravosodje Trariens, trgovino Leban, vnauje stvari Hauotaui, poljedelstvo senator Gadot, javne dela: Dupuy-Duiemps, vojsko general Jamont in pomorstvo admiral Besnard. Ra-
dikalcem ni novo ministerstvo prav po volji. Sestav-Ijenje je imelo mnogo ovir. Marsikak portfelj je prišel komu v roke, ki ni prav sposoben zanj. Tako bode poljedelstvo vodil zdravnik Gadot. Mej novimi ministri je pet odvetnikov. Tako se pa sodi, da bode novo ministerstvo nadaljevalo politiko odstopivšega. Dolgo se bode težko držalo, odvisno bode močno od monarhistov, ki je bodo lahko vrgli, kadar bodo hoteli.
Belgijska zbornica V belgijski zbornici se je pripetil malo neprijeten slučaj. Socijalist Anzeele je razvijal razne pretirane zahteve. Katoliški poslanec Eemann je videč, da ideje Anzeelove niso uresničljive, mej govorom naredil nekaj ne popolnoma umestnih opazk. Predsednik ga je pa poklical dvakrat zaradi tega k redu, dočim je pustil socialističnega poslanca, da je napadal prav po svoji volji sedanji družbeni red. Eemann je zatorej zahteval besede, da bi se nekoliko opravičil svoje klice, a predsednik mu je odrekel besedo. Na to je Eemann interpeloval na zbornico, ki je odločila mttfattredsedniku. Poslednji je pa takoj na to odložir^Medstvo, če tudi so ga razue stranke prosile, da naj še ostane. Seja se je potem mej velikim hrupom zaklučila.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29. januvarja.
(Shod volilcev v Črnomlju in Metliki ) Prejeli smo obširno poročilo o shodu volilcev, katere je sklical kandidat g. Višnikar v nedeljo ob 3. uri popoludne v gostilni v »Gradu" v Črnomlju in ob 8. uri zvečer v Morovi gostilni v Metliki. Za danes povzamemo zaradi pomanjkanja prostora dopisov naslednje stvari: V Črnomlju se je zbralo okoli 80 volilcev. Predsedoval je shodu učitelj gosp. Šetina. Kandidat Višnikar je omenjal, da je njegov program: poštenost in pravičnost vsem narodom in stanovom. Lastnosti pa je poslancu treba, da je naroden, neodvisen in da pozna svoj okraj. Dokazoval je, da on ima te lastnosti. V politiki on hodi srednjo pot mej domačima Btrankama, ki se strastno bijeta za hegemonijo, trudil se bo za ravnopravnost in oziral se vzlasti na gospodarske potrebe volilnega okraja. Za njim je spregovoril kapelan g. P ris to v ter poudarjal, da pogreša v kandidatovem programu marsikaj, vzlasti, da ni z nobeno besedo omenil mej naštevanjem lastnostij poslanca verskega m o -m e u t a , da je v gospodarskem oziru premalo pojasnil svoje stališče, da ne veruje, da bi bil kot uradnik tako neodvisen, kakor *se to zahteva od državnega poslanca. — Kandidat Višnikar odgovarja, da kar se tiče vere, smo vedno dobri katoliki, in zagotavlja, da ne bode nikoli žalil verskih čutov ( !) slovenskega naroda. Ko je še pojasnil gosp. Pristov svoje stališče ter konstatoval, da zaradi vprašanja o legalizaciji ni dal kandidat nobenega pojasnila, zaključil se je razgovor. Pri glasovanju je glasovalo nekaj volilcev za kandidaturo gospoda Višnikarja, nekaj zoper; predsednik je izjavil, da je večina za Višnikarja. — Na to se je kandidat Višnikar odpeljal v Metliko, kjer se je vršil shod okoli 8. ure. Navzočih je bilo zelo veliko volilcev. Sodnik Višnikar je razvil svoj program podobno kakor v Črnomlju. G. N a d r a h je kritikoval razloženi program g. Višnikarja tudi v podobnem smislu, kakor g. Pristov v Črnomlju. Na to je g. češarek vpraša) kandidata, kaj misli glede volilne pravice, kaj o Peitlerjevem predlegu gl«d^ podržavljenja no-tarijata iu kaj o vinski klavzuli. Tudi je vprašal, koliko je resnice na „Slovenčevem" poročilu o interpelaciji radi notarijata v deželnem zboru. Kandidat Višnikar je odgovarjal, da je za razširjenje volilne pravice, ne pa za občno volilno pravico, ker bi bilo to mestom v kvar; glede notarjev pravi, da jih on ne zagovarja, pač pa je mnenja, da mora ljudstvo imeti nekoga, ki skrbi za pravilnost listin; glede interpelacije zaradi članka „Notarijat" v »Slovencu" ni omenil ničesar. — Pri glasovanju se je kandidatu še slabše godilo, nego v Črnomlju, ker se jih je tukaj še več pokazalo nasprotnih njegovi kandidaturi.
(Kanonično umeščen) je bil dne 14. t. m. v Semiču po velč. gospodu dekanu Antonu Alešu, kot škofijskemu pooblaščencu Josip Kramarič dosedanji župni upravitelj na Vrhu, na to faro.
(Umrl) je dne 26. t. m. ▼ Celovcu prelat Jan. Rauscher, stolni kanonik, inf. prošt v Brežah, papeževi hišui prelat itd., star 87 let. Pokojnik se je porodil dne 8. septembra 1.1808. v Celovcu, bil v mašnika posvečen dne 24. oktobra 1. 1830. Dolga leta je bil stolni župnik v Celovcu. N. p. v m. 1
(Nemški nacijonalci v Sinčivasi.) Piše se nam : Nemško-nacijonalni „Volksverein" je imel 20. t. m. v Sinčivasi shod, da je pripravljal »svoje" može na obč. volitev v Doberlivasi 21. t. m. Pa liberalni nacijonalci so doživeli dne 20. na shodu, kakor dan pozneje pri volitvi, popoten fiasco. Kot »zanimivost" poročam, da je župnik baron Zucco-Cu-cagna govoril o narodnih vprašanjih in napadal kakor v svojem nznamenitemu članku o narodnosti, katerega so seve hlastno pobrali vsi nam sovražni listi, nas Slovane! Hotel je naše kmete begati in jih ščuvati proti domaČi duhovščini. Pa naš kmet je hvala Bogu, že toliko probujen, da spozna svoje prave prijatelje in da ne verjame tudi kakemu laškemu baronu ne, če le-ta prodaja — praznim stolom svojo nacijonalno-zmedeno »modrost".
(Iz Zaplane.) Veliko snega nam je bilo prineslo novo leto — a kmalu ga je odnesel gorek južni veter tako, da si si lahko že nabiral cvetoče telohe. — A zopet ga je padla precejšna kopica Toda ni toliko sneg, kateri nam dela skrbi, ampak večje skrb nam vzbuja še le pogled na pogorelo cerkev, katero bo treba sezidati, a primankuje sredstev za to. — 2e meseca novembra potrkali smo na usmiljena srca bližnikov s prošnjo za podporo. Nekaterniki (a le malo jih je) so se odzvali z doneski, lepa hvala njim. A ta svota je še precej majhna v primeri s stroški, katere bodemo imeli. Cerkev je pogorela, stranski oltarji popolnoma troh-njeni. Razun velicega oltarja in pregraje je vse v jako slabem stanu. Res, da ima cerkev nekaj premoženja, a to nikakor ne zadostuje. Ali pa naj tedaj novo breme naložimo na ubogo ljudstvo, katero že tako tare toliko bremen. Pomagajte tedaj, da ljudstvo dobi svojemu vzvišenemu namenu dostojno cerkev, v kateri se bo z veseljem zbiralo, in postavili ste podlago k rešenju tega najvažnejšega vprašanja. Saj nobeden ne zahteva kakih velikih doneskov, najmanjši se bo s hvaležnostjo vsprejel. Dobrotni darovi naj se pošljejo J. Seigerschmida, duh. upravitelj na Zaplani pri Vrhniki.
(Goriške novice.) V Renčah so praznovali on-dotni zidarji svojega zaščitnika sv. Vincencija s slovesno službo božjo in povečevali slavnost proti prepovedi glavarstveni s streljanjem. Orožniki so hoteli razgnati streljalce, a ti so se jim uprli, jim pričeli kljubovati, na kar so orožniki jeli rabiti orožje. Ranili so več navzočih. Kedo je kriv, pokazalo bo sodnija. — V Plaveh je 23. t. m. provzročil ogenj škode okrog 100 gld. posestniku Andreju Konje-dercu. Povod ognju je neznan.
(Iz Škocjana na Dolenjskem.) 22. t. m. zjutraj so na cesti proti Zagradski gori dobili mrtvi trupli Marije Šinkovec iz Breznika in novokrščenca Alojzija Lindič. — Marija Šinkovec, botra otrokova, je šla okoli 8. ure zvečer iz neke škocijanske gostilne, kjer sta z botrom pregloboko pogledala v kozarec. Med potjo jo je skoraj gotovo kap zadela, otrok pa je utonil v Radulji, katera je po noči stopila iz struge.
(Iz Cirknice) nam je poslal učitelj g. F. Ju-vanec dopis, v katerem bi rad, da bi ga kot popravek vsprejeli na podlagi § 19. Ker pa poslani popravek ne vstreza zahtevam omenjenega § zato ga v celoti ne priobčimo, pač pa omenimo, resnici na ljubo, da imenovani g. učitelj ni določil posameznih točk za vspored veselice ter da je ravno on ugovarjal željam občinstva, da k Ciril-Metodovim veselicam ne spada ples. — S tem pojasnilom bodi stvar poravnana.
(Imena izžrebanih porotnikov.) Pri c. kr. deželnem sodišču so bili, dne 28. januvarja za porotne sodbe I. perijode izvrežbaui gospodje porotniki: Bostjančič Jožei, fijaker iu hišni posestnik v Ljubljani ; Burger Jakob, posestnik in zidarski mojster v Ljubljani; Dečmau Anton, trgovinski potovalec in hišni posestnik v Ljubljani ; Doleuec Oroslav, svečar in hišni posestnik v Ljubljani; Druškovič Andrej, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Druškovič Ignacij, krčmar in hišni posestnik v Ljubljani;
Najbolje priporočena	3ICOltllllifil bilIl('ll('Hil ZftVOCla	WiCll,
za preskrbljenje vseh	__•»	°
;:=:: Schelhammer & Schattera -Sr
Hauptman Adolf, pleskar in hišni posestnik v Ljubljani ; Jenič Alojzij, prokurist t Ljubljani; Jarc Jožef, posestuik zemljišč v Medvodah; Kajzel Alojzij, poslovodja v Ljubljani; Karinger Kari, trgovec v Ljubljani; Kaube Fran, krčmar v Ljubljani; Kozak Ferdinand, mesar in hišni posestnik v Ljubljani; Kavčič Lorenc, posestnik zemljišč, krčmar in c. kr. poštar v Medvodah ; Leskovic Fran, trgovec in hišni posestnik, Lininger Janez, trgovski agent in hišni posestnik, Lenče Karol, posestnik zemljišč in župan v Laverci; Mathian Janez, trgovec s hišno opravo in hišni posestnik, Mikuž Adolf, izdelovatelj dežnikov v Ljubljani ; Mikuš Anton, lesni trgovec, krčmar in hišni posestnik v Ljubljani; Matjan Jakob, posestnik zemljišč in krčmar v Zgornji Šiški; Nolii Vincencij, c. in kr. umirovljen stotnik v Ljubljani; Ogrin Simon, hišni posestnik iu akad. slikar na Vrhniki ; Piškur Fran, krčmar in hišni posestnik v Ljubljani; Počivalnik Karol, hotelijer in hišni posestnik v Ljubljani ; Prešel Fran, trgovec s prešiči v Ljubljani; Ravnikar Anton, krojaški mojster in hišni posestnik v Ljubljani; Roeger Janez ml., zavarovalni tajnik v Ljubljani; Rohrman Viktor , trgovec v Ljubljani; Dr. Scbaffer Adolf, deželni odbornik v Ljubljani; Souvan Ferdinand, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani ; Spoljarič Janez, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Večaj Alojzij, lončarski društvenik v Ljubljani; dr. Zbašnik Fran, deželni tajnik v Ljubljani; Zoreč Anton, mokar in hišni posestnik v Ljubljani; Zupančič Jožef, odvetniški kandidat v Ljubljani. — Namestovalni porotniki gospodje: Arkoš Miklavž, komptorist v Ljubljani; Grohmann Julijus, trgovski pomočnik v Ljubljani; Kranjc Janez, branilnični blagajnik v Ljubljani; Lapain Karol, trgovec v Ljubljani ; Povločič Fran, hišni posestnik v Ljubljani; Pock Fran, vrezovalec in gostilničar v Ljubljani; Podrekar Grega, kramar v Ljubljani; Slovša Leopold, mesar v Ljubljani; Uraoič Andrej, ključavničarski mojster v Ljubljani.
(Požar.) 25. t. m. ob pol 10. uri zvečer je pogorel skedenj F. Puciharja v Ganičah, okr. ljubljanske okolice. Škode je 1000 gld. Pogorelec je bil zavarovan za 400 gld.
(Potres) je 17. t. m. razdejal mesto Kuhan v treh minutah. 1200 ljudij je bilo posutih v mošeji in v druzih javnih zavodih.
Telegrami.
Dunaj, 29. jauuvarija. „Wiener Zei-tung" objavlja cesarski patent, s katerim se razpušča isterski deželni zbor in odrejajo nove volitve.
Dunaj, 29. januvarja. Ravnatelj avstrijskega muzeja za umetnost in industrijo dvorni svetnik Falke je z izrazom najvišjega zadovoljstva za mnogoletno vspešno delovanje na svojo prošnjo umirovljen. Podravnatelj Bucher je imenovao voditeljem muzeja in se mu je hkratu podelil naslov in značaj dvornega svetnika.
Dunaj, 29. januvarija. Vsled silnega me-tenja je popolnoma ustavljen ves promet na železnici mej Št. Petrom in Reko in tovorni promet na železnici mej Trstom in Ljubljano.
Brno, 28. januvarja. Na progi Brno-Okrcisko avstroogerske železniške družbe so včeraj skočili nekateri vagoni s tira. Lokomotiva se je preobrnila. Jeden kurjač je
lahko ranjen. Vlakovodja od strahu ni bil več za službo. Ovira prometu se je kmalu odstranila.
Budimpefita, 29. januvarja. 150 privržencev katoliške stranke je imelo tukaj posvetovanje. Sklenili so, da se bode nova stranka imenovala ljudska stranka.
Budimpešta, 29. januvarja. Budgetni odsek zbornice poslancev je brez debate vspre-jel budgetni provizorij.
Budimpešta, 29. januvarja. Včeraj so bili tukaj 2 uri trajajoče demonstracije delavcev, 19 so jih zaprli. V Velikih Košicah so konfiskovali tri hujskajoče tiskovine in jednega glavnega agitatorja zaprli. V Kološu je policija razpustila shod delavcev.
Berolin, 29. januvarija. Kakor poročajo jutranji listi, je vojaška straža ustrelila moža, ki je pred laboratorijem na Jungfernhaide nekaj sumljivega imel opraviti in hotel bežati.
Madrid, 29. januvarja. Maročansko poslanstvo je semkaj prišlo.
Peterburg, 29. januvarija. Iz vse države prihajajo deputacije. da carju in carici ča-stitajo k njih poroki.
Pariz, 29. januvarija. Predsednik republike Fatire je včeraj vsprejel kralja srbskega v avdijenci.
Pariz, 29. januvarja. Maršal Canrobert je umrl.
Pariz, 29. januvarja. Zakon o pomilo-ščenju političnih zločincev vsprejel se je s 511 proti 7 glasom. Predlog o nujnosti davčne revizije je po odklonil s 332 proti 198 glasov.
Pariz, 29. januvarija. Izjava predsednika Faura ki se je prečitaio v zbornici, naglasa da je njegovo izvolitev zahvaliti delavni demokraciji. V njej obeta predsednik, da bode valoval ustavo, nadalje, da je treba izvesti socijalne reforme. Naglaša še pravičnost, zmernost in miroljubje. Vsi se pozivljejo, da skupno delajo za slavo republike. Goblet je interpeloval vlado o njeni politiki. Zbornica se je izjavila s 329 poti 79 glasom, da je zadovoljna s pojasnili, katere je dal ministerski predsednik.
Washington, 29. januvarija. Izjava predsednika Olevelanda napoveduje naredbe proti izvažanju zlata.
Hennebergova svila
— pristna le, ako se naroči neposredno od moje tovarne — črna. in barvena, od 35 kr. do gld. 14-65 meter, — gladka, progasta, križala, vzorčasta, damasti itd. (okoli 240 raznih kakovosti in 2000 raznih boj, vzorcev itd.) poštnine in carine prosto na dom. Vzorci točno. Dvojni pismeni porto v Švico.
Tovarne za svilo G. Henneberg
43 (e. in kr. dvorni zalagatelj) v Curlhu. 17-2 1
Poslano.
			
			
Priporočen od mediciničnih 1621) velmož (80-9) olajšuje kaie!J, razkraja allz, ojačuje; nepogrešljiv za prebolele.		Dobiva se v vseh boljiih (623) lekarnah. (15 8) Glavna zalega pri lekarnarju Jos. Mayerju v Ljubljani.	
Umrli oo:
27. januvarija. Emilij Bohinc, delavčev sin, 9 let, Go-spodske ulice 5, eiudatum pericordiale. — Rudolf Kastelic, krojačev sin, 11 dni, Opekarska cesta 45, božjast. — Karolina Neuwirth, gostija, 88 let, Rožne ulice 17, kap. — Frančiška Ruiolf, hranilničnega uradnika žena, 36 let, Kravja dolina 11, jetika.
V bolnišnici:
26. januvarija. Anton Cerar, hlapec, 29 let, jetika.
Tujci.
27. januvarija.
Pri Otonu : Vaigt, Enoll, Rappold, Kraus, Handofskj s Dunaja. — Reis iz Londona. — Traut iz Bolzana. — Černe iz Tomaja. — Baumeister iz Maribora. — Selinger z Reke. — Schwentner iz Brežic.
Pri Malidu: Fuchs, Koppel, Fiseher, Fromm, Schmidt, Steinmasler in Vogeš z Dunaja. — Wondra od Sv. Križ*. — Lowe iz Kamnika.
Vremensko »porodilo.
o rt a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	35 lal s « a
opazovanja		zrakomor* t mm	toplomer« po Cfllzija			
28	7. u. zjut. 2. a. pop. 9. iveč.	728-5 728 4 730 8	-8-2 -2-8 -4 8	si. szap. si. vzh. n	oblačno h n	04 sneg
Srednja temperatura —5-3 . za 2-0" nad normalom.
Lekarna Trnk6czy. Dunaj, V.
Medicinalno
olje iz kitovih jeter.
ClCIR>i<' olje.>
Priznano najbolje učinkujoče in pristne vrste, vedno sveže v zalogi. Steklenica z navodilom o porabi 60 kr.. dvojna steklenica 1 gld., 12 malih steklenic 5 gld. 50 kr, 12 velikih steklenic 10 gld.
Dobiva se pri	563 14
Ubaldu pl. Trnkoczy-ju
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja so z obratno podto.
Lekarna Trnk6czy v Gradou.
^5SHSH5HSHSHS5 jfl Uradne in trgovske
s firmo priporoča
KAT. TISKARNA |
v Ljubljani.
Razpis službe.
Razpisana je
služba občinskega tajnika na Bledu
po dogovoru tudi več.
z letno plačo 500 gld.,
Prošnin je vložiti do 10. februvarija t. 1. občinskemu prcdstoj-ništvn na Bledu.
74 3-2
J. JPeternel,
župan.
I> n ii a j 8 k a borza.
Dn6 28. janavarlja.
Skupni državni dolg v notah.....100	gld.	75	kr.
Skupni državni dolg v srebru..........100	,	75	„
Avstrijska zlata renta 4%............125	,	85	,
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	„	—	B
Ogerska zlata renta 4%.......125	„	10	„
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . .	99	„	20	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1063	„	—	„
Kreditne delnice, 160 gld. . ...	415	„	75	„
London vista ....................124	,	25	,
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	60	„	77Vi„
20 mark........................12	„	16	„
20 frankov (napoleondor)............9	„	86	„
Italijanski bankovci........46	„	40	„
C. kr. cekini . ...................5	„	81	„
Dni 26. januvarija.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	150 gld.	50	kr.
5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	162	„	76	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....198	„	—	„
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	„	50	„
Tišine srečke 4%, 100 gld.......144	„	75	„
Dunavske vravnavne srečke 6% ... .	131	„	—	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	108	„	25	„
Posojilo goriškega mesta.......111	„	25	„
4% kranjsko deželno posojilo.....67	„	—	„
Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4%	99	„	10	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	230	„	—	„
„ „ južne železnice 3% .	170	„	85	„
„ „ južne železnice 6% .	131	„	—	„
„ „ dolenjskih železnic 4%	98	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. 75
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	149
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld................69
St. Gen6is srečke, 40 gld.......72
Waldsteinove srečke, 20 gld......50
Ljubljanske srečke.........25
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	183
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3498
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	540
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	104
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	88
Montanska družba avstr. plan.....92
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	167
Papirnih rubljev 100........133
90 25
25
50 60
Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd.
K*v*rovanJe za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitkii. ti K ■ 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjamična delniška dražba
„JI 13 R C U
WoMe it. 10 Dunaj, MariahHferstrasse 74 B.
66
Sf PoJainlla~£3X v vseh gospodarskih in flitaninih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaefjikih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovan)* pri popolni varnosti ■f naloženih glavnic,
lidajatelj: Br. Ivan Mneili