}3 54 4 A D N J A K nI J I Ž. NI C t riSKI DNEVNIK PoStnina plačana v gotovini . A„ .. Abb. postale I gruppo Lena 41)1) IIT Leto XXXVII. Št. 112 (10.934) TRST, sreda, 13. maja 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob-v ijovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi NEGOTOV IZID DANAŠNJEGA SREČANJA LAME, CARNITIJA IN BENVENUTA Z VLADO Sindikalna zveza terja od Forlanija jasne odgovore na enotno platformo v Sele po obvezah o odločnem preokretu vladne gospodarske politike »o sindikati pripravljeni začeti pogajanja o draginjski dokladi RIM — Izid današnjega srečanja med vlado in sindikati je precej dvomljiv. Lama, Camiti in Benvenuto bodo namreč prišli na sestanek z enotno platformo določnih predlogov o podrobnih ukre-pib za zajezitev inflacije in za izhod iz gospodarske krize, katerim Pogojujejo odprtje pogajanj o morebitnih spremembah postopka pri izplačevanju draginjske doklade. Na drugi strani mize bodo Forlani in njegovi «gospodarski» ministri, ki sproti popravljajo zgolj načelen La Malfov «triletni» gospodarski načrt, ki ga parlament še niti ni odobril, za ozdravitev italijanskega gospodarstva pa vlada ni ukrenila še skoraj nič, ali so pa bili njeni ukrepi neučinkoviti, oziroma škodljivi. , Po predsinočnjem sporazumu tajništva zveze CGIL - CISL - UIL o enotnem nastopu pred vlado so včeraj sindikalisti pojasnili, da se danes s Forlanijem ne bodo pogovarjali o draginjski dokladi, ampak le zahtevali jasne odgovore na zahteve in predloge, ki jih vsebuje prvih 9 poglavij enotne sindikalne platforme. Šele če bodo prejeli od Forlanija pozitivne odgovore in ob- veze glede korenitega preokreta vladne gospodarske politike, bodo na naslednji seji enotnega tajništva (verjetno že jutri) vsebinsko poglobili vprašanje draginjske doklade, nakar bodo predložili vsedržavnemu vodstvu zveze CGIL • CISL - UIL enoten ali več alternativnih predlogov. Končna odločitev bo vsekakor prepuščena samim delovnim ljudem, ki jih bodo sklicali na široko posvetovanje. Sindikat po kratkem uvodu, ki predlaga dogovor z vlado in političnimi silami o vnaprejšnji določitvi načrtovane zgornje meje inflacije za eno leto (in predstavlja pravzaprav edino novost, ki je omogočila sporazum med CGIL, CISL in UIL), postavlja vrsto določnih zahtev, o katerih smo delno že Miiiniiiiimiiiiiiii iniiiii iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiimiiuiiiiiiiiiiiiinriiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii OD DANES ZASEDANJE V BRUSLJU Obrambni ministri NATO naj potrdijo nujnost obnovitve pogajanj s SZ Američani bodo spet skušali prepričati Evropejce o potrebi po razširitvi akcijske sfere NATO BRUSELJ — Dober teden po rimskem srečanju zunanjih ministrov severnoatlantskega zavezništva se v Bruslju pričenjajo dvodnevne razprave obrambnih ministrov štirinajstih članic pakta (torej brez Francije, ki ni članica skupnega ' ojaš-kega poveljstva). Običajno je ravno obratno: sestanek obrambnih ministrov je uvod v debato šefov diplomacij, tudi kadar se le-ti sesta ja jo izven bruseljskega glavnega stana zavezništva. Generalni sekretar pakta Joseph Luns je ta odmik od ustaljene prakse pojasnil s «teh-ničnimi razlogi«, a očitno so načrtovalci ministrskih sestankov razmiš l.iali tudi o politični plati, razprave obrambnih ministrov bodo tako potekale v znamenju političnih stališč iz Rima, kar pomeni pritisk na »neodločne« članice, ki se ob nekaterih točkah ne strinjajo z ameriškimi pobudami. To velja predvsem za odnose z »območji zunaj zavezništva«, kot so v Rimu formulirali že znano tezo o nujnosti razširitve, «akcijske sfere« pakta zaradi zaostritve mednarodnega položaja in vplivanja mednarod n'h kriz na razmere v zahodni Ev-r°pi in Atlantiku, kamor je že od Ustanovitve NATO osredotočeno politično in vojaško - strateško delova-u.ie pakta. Ameriški strategi so po afganistanskih dogodkih, iransko iraški vojni in neugodnem razpletu v jugozahodni Aziji skovali zamisel o »silah za hitro reagiranje«, po kateri bi ameriške vojaške enote, ki so sedaj stacionirane v zahodni Ev-r°pi, »v primeru krize« intervenirale zunaj začrtanih meja atlantskega Pakta, praznino, ki bi nastala na stari celini ob njihovem odhodu, pa ui zapolnile zahodnoevropske člani Ce zavezništva. Druga tema, kjer Washington sku-pritisniti na zahodnoevropske za veznice je dolgoročni obrambni pro-gram do leta 1988, ki vsebuje do-kajšnja vlaganja v infrastrukturo, Pri čemer pa je — kot diplomatsko poudarjajo v krogih pakta — čuti-“• ^ stališča ZDA in zahodne Ev-J"0Pe »niso vselej identična«, pose-■ .* bil nadaljevanje dogovarjanja s Sovjetsko zvezo še pred koncem leta. BOŽO MAŠANOVIČ izzivanje sindikalnega vodstva. LA PAZ — Predsinočnjim je v Boliviji propadel poskus vojaškega državnega udara. Nihče od bolivijskih generalov se ni pridružil u- porniškemu polkovniku Emilu Lan-zi Armazi. Dolar se vzpenja cena zlata pada RIM — Nadaljnje povišanje bančnih obresti v ZDA vabi mednarodno špekulacijo, da kupuje dolarje, zaradi česar se tečaj ameriške valute še vzpenja. V razmerju z italijansko valuto je včeraj zato dolar zabeležil nov zgodovinski rekord, ko je dosegla n.jegova vrednost 1.138,50 lire. Podobno se je dolar okrepil tudi v odnosu do drugih evropskih valut, medtem ko vzporedno pada cena zlata, ki je veljalo včeraj 17.775 lir gram. SAN JOSE DE COSTARICA — Kostarika je predvčerajšnjim prekinila diplomatske odnose s Kubo »zaradi nespoštovanja načel medsebojnega spoštovanja«. PO IZVOLITVI MITTERRANDA Ofenziva gospodarskih krogov v Franciji PARIZ — Ofenziva gospodarskih in buržujskih krogov po izvolitvi Mitterranda za dvajsetega predsednika francoske republike je že v polnem teku. Najboljši pokazatelj zbeganosti, pa tudi odkritega odpora, ki ga je povzročil nedeljski izid volitev, so valutna tržišča, na katerih beležijo padec francoskega franka — predvsem v korist ameriškega dolarja — in nagel vzpon števila naročilnic za prodajo čimvečje količine delnic medtem, ko je. nasprotno. povpraševanje zelo nizko. Zlato se je na pariški borzi znatno podražilo, ka. je v nasprotju z ostalimi evropskimi in azijskimi tržišči, kjer je vrednost dragocenih kovin v bistvu nespremenjena. Pozitivno pa je dejstvo, da je državni svet francoskih podjetnikov, takoj po izvolitvi predsednika republike, prenehal kritizirati gospodarski del političnega programa Mitterranda in njegove stranke. Tudi sindikati — ki so delno v rokah komunistov — so že napovedali dokaj previdno zadržanje. Skratka, previdnost in potrpežljivost sta glavni značilnosti povolilnega obdobja. INTERVJU JUGOSLOVANSKEGA NOTRANJEGA MINISTRA TANJUGU NEDA VNI DOGODKI NA KOSOVU POSKUS DESTABILIZACIJE SFRJ Očitni podatki, da na pojav albanskega iredentizma vpliva Tirana BEOGRAD — član ZIS in zvezni sekretar za notranje zadeve Franjo Herljevič je včeraj sprejel glavnega m odgovornega urednika Tanjuga Mihajla Šaranoviča in namestnika Slavka Staniča ter odgovoril na vrsto vprašanj o dejavnosti varnostne službe, posebej v zvezi z dogodki na Kosovu. V odgovoru na eno izmed vprašanj je Herljevič dejal: »Zaskrbljenost za -razmere in prihodnost naše države izražajo v nekaterih krogih v tujini tudi zdaj. Toda, medtem ko so prej svoje napovedi in želje za destabiliziranje Jugoslavije povezovali s smrtjo tovariša Tita, zdaj to delajo v zvezi z gospodarskimi razmerami v državi, v zadnjem času pa posebej v zvezi s protirevolucionarnimi dogodki na Kosovu. Opozoril bi tudi na dejstvo, da so se notranji sovražniki in sovražna emigracija, kot tudi reakcionarni krogi v tujini, ki jih podpirajo, pripravljali, da bi v času po Titu nastopili bolj organizirano. V zvezi s tem je njihova dejavnost od sredine leta 1980 do zdaj postala agresivnejša in v določeni meri družbeno nevarnejša. Pri oceni protirevolucionarnih dogodkov na Kosovu moramo upoštevati, da se z albanskim nacionalizmom in iredentizmom kot tudi z drugimi nacionalizmi srečujemo nepretrgano od začetka naše oborožene revolucije. Od leta 1974 do začetka leta 1981 je služba državne varnosti na Kosovu identificirala nad 600 oseb, ki so bolj ali manj organizirano delovale z iredentistično-nacionali-stičnih stališč. Obsodili so 89 osab, 40 pa kaznovali, poleg tega je služba v SAP Kosovu dala prijave za kaznovanje še 503 oseb, ki so v tem obdobju javno sovražno nastopale z iredentistično nacionalističnih stališč. Imamo precej konkretnih podatkov o tem, da na pojave albanskega iredentizma in nacionalizma nenehno vpliva LSR Albanija prek svojih obveščevalnih, propagandnih in političnih ustanov, vključno tudi diplomatskih in drugih predstavništev. čeprav se v uradnih izjavah za- RiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiHiiiiiitiiiiimiiiiiiiii« KOMUNISTIČNA PARTIJA IŠČE DRUŽBENO POMIRITEV V DRŽAVI Na Poljskem priznali kmečko Solidarnost Preiskava o zlorabah Gierekovega vodstva Na zatožili klopi tudi bivši premier Jaroszcwiez, Gierekov sin Adam in sekretar PZDP iz Katowic Grudzien VARŠAVA — Medtem ko je sodišče varšavskega vojvodstva včeraj uradno priznalo obstoj »Neodvisnega in samoupravnega sindikata zasebnih kmetov — Solidarnost«, je poljski.« naj višji nadzorni svet začel preiskavo o kazenski odgovornosti bivšega prvega sekretarja CK PZDP Edvvarda Giereka in bivšega premiera Piotra Jaroszewicza ter njunih na.iožjih sodelavcev. Poljska združena delavska partija je torej obrnila novo stran v iskanju družbene pomiritve. Registra- cija kmečke Solidarnosti je prvi takšen primer v socialističnem taboru in je v odkritem nasprotju z vsem. kar so do sedaj trdili poljski partijski funkcionarji. Prvi se- «Giro d’Italia» danes po Trstu Popularna italijanska etapna dirka «Giro dTtalia« bo danes ob 13. uri s prologom na kronometer posamezno startala v Trstu. Na sliki: posnetek z včerajšnjega pripravljalnega dela za današnji start kretar CK PZDP Stanislaw Kania. funkcionarji na tem območju zgra je še pred kratkim izjavil, da - —-*—-■ «■*•» — bo dopustil »rojstva politične konfrontacije na Janetih« in poudaril, [mkrkm«"-' ° ,;J----- «da so pobudniki kmečke Solidarno sti potomci starih poljskih veleposestnikov«. Danes so si »kulaki« priborili svoj sindikat, ki so ga včeraj pozdravili z nabožnim in rodoljubnim petjem pred varšavskim vojvodskim sodiščem, kjer so po zvočnikih poslušali neposreden prenos sodne registracije, Kmetje slavijo torej svojo zmago in jim ni žal cene, ki so jo plačali za ta dosežek. Izvedli so gladovno stavko v cerkvi v Svvidnici, uprizarjali protestne manifestacije širom po Poljski, zasedli javne zgradbe v Rzeszovvu in v Ustrzykih Dolnih, kot zadnje pa je treba omeniti zasedbo sedeža Poljske kmečke stranke v Bydgoszczu in kasnejšega incidenta z varnostnimi silami. Vse to pa bi le malo zaleglo, če se ne bi v bran zasebnih kmetov postavila poljska Cerkev. Primas Wyszynski se je večkrat sestal z voditelji kmečke Solidarnosti in je vložil ves svoj prestiž in težo v poljskih dogajanjih, da je prepričal oblasti v umestnost sindikata tudi za zasebne kmete. Poljski parlament je prav na zadnjem zasedanju odobril ustrezne zakonske popravke, ki so včeraj omogočili sodstvu, da je priznalo kmečko Solidarnost. Kmečki voditelji so se seveda obvezali, da ne bodo izvajali zapor pri prodaji svojih pridelkov državi. Nič manj presenetljive ni sodna preiskava o delovanju prejšnjega partijskega vodstva. Pod drobnogledom sta poleg bivšega partijskega voditelja Giereka in premiera Jaroszevvicza predvsem Gierekov sin Adam in sekretar PZDP iz Katovvic Zdzislavv Grudzien. Odgovornosti bivšega vodstva pa nišo samo politične, saj celo glasilo komunistov iz Kato\vic «Trybuna ro-botnoeza« piše, da so si partijski funkcionarji na tem območju zgradili 23 vil v vrednosti 47.7 milijone zlotov (približno 1,7 milijona dolarjev), Samo vili Grudziena in Adama Giereka sta štab 3,6 mibjona zlotov (900 tisoč dolarjev), računa pa ni poravnal nihče, še bolj presenetljiva so pričevanja delavcev in delovodij s teh «zasebnopartij- skih gradbišč«, kjer niso bile faraonske samo zgradbe temveč tudi delovne razmere, V polnem teku so torej sodne preiskave, da bi še pred devetim izrednim kongresom Poljske združene delavske partije razčistili odgovornosti nekdanjih partijskih voditeljev za sedanji težki družbeni in gospodarski položaj. Sledili bedo bržkone procesi, na katerih bo skušala partija pridobiti izgubljeni u-gled po zlorabah prejšnjih voditeljev. iiiiiiMiiiiiimiiiitHiiiimiiiiiiiiiiiiimiiitimMiimiiimiiHirarniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiu TEDEN DNI PO SANDSOVI SMRTI Hughes: druga žrtev fanatizma na Irskem 25 - letni pripadnik IRA je po 59 dneh gladovne stavke podlegel sestradanosti BELFAST — Francis Hughes kot Bobby Sands. Kot strela z jasnega so včeraj s «hladnim« in protokolarnim komunikejem, ki so ga izdale oblasti zloglasnega zapora v Mazeu sporočili, da je 25-letni pripadnik irske republikanske armade, po 59 dneh gladovne stavke, podobno kot pred tednom dni Bobby Sands, umrl. Vest vsekakor ni presenetljiva, saj je bilo vsem znano, da se je zdravstveno stanje že itak bolehnega Hughesa (nikoli se namreč ni popolnoma opomogel cd rane, ki jo je zadobil v spopadu s policijo) čedalje slabšalo. Vendar pa je naglost, s katero je nastopila smrt iznenadila ves Ulster, šele včeraj zjutraj je Hughes padel v globoko nezavest — ired tem je sestradanost že povzročila slepost in gluhost —, le nekaj ur kasneje pa »<«»>’>»>..MII..1111....1.".»MIH.................n.........,...,,,.,.,........................................... MNENJE PSIHOLOGINJE OB REFERENDUMU O SPLAVU BITI ODVEČ JE KOT NOSITI V SEBI SMRT Najbolj veseli vsega, za kar se bori Gibanje za življenje. bi morali biti nerojeni otroci, saj jim ti odbori, ki govorijo tudi v imenu nerojenih, obljubljajo življenje namesto smrti. Velikokrat smo že brali «Pisma nerojenega otroka» njegovi materi (očetu seveda nikdar, o očetih pri vsej tej kampanji ni nobenega govora), pismo, v katerih na splav obsojeno bitje izreka svoji materi obsodbo — če že ne zaničevanja. Spregovorimo torej, ko je o svobodi ženske že veliko, čeprav še vedno premalo govora, o njih, ki jih matere nočejo roditi, za očete pa itak ne vemo... Gibanje za življenje lahko preimenujemo v Gibanje za življenje otrok po sili Vsakdo, ki se je kdaj poklicno ukvarjal z otroki, ki jih matere ali starši niso želeli, približno ve, kod bodo peljale njihove poti Ti otroci nikoli ne prebolijo pomanjkanja ljubezni in zelo redko začnejo kdaj zares živeti. Običajno se skozi življenje prebijajo na tak ali drugačen, o-bičajno okrnjen, če ne uničevalen način. Otrok, ki je rojen kot breme, je najprej sam sebi neskončno breme. S tem nočem reči, da bi se raje ne rodil, ko bi izbiral. Toda rada bi videla koga od Gibanja za življenje, ki bi se zna šel pred otroki, ki jih je prisilil, da so se rodili, in rada bi videla kako bi mogel tem otrokom dokazati, da je bil tu boj za njihovo življenje, kajti za otroka je življenje eno samo: ljubezen. Principi otroka ne brigajo, tudi princip življenja ne. Biti odveč je isto kot nositi smrt v sebi. In za mater: roditi nezaželenega otroka, roditi otroka in čutiti, da ga ne moreš ljubiti: ali to pomeni *dati življenje•?» Kol bi katoličani lahko vedeli — človek ne živi samo od kruha, otrok pa ne samo od golega življenja. Ali je res mogoče misliti, da lahko vsako nosečo žensko prijazno prepričamo, naj ne splavi (ali pa ji dokaže mo, da je zločinka). Ali bomo s tem dosegli, da ne bo splavila? Ali da bo potem, ko bo rodila in držala v rokah clroka, v njej kar iznenada zagorela ljubezen do otroka (morda s pomočjo članov Gibanja za življenje?). Kdo si prevzame odgovornost, da tvega, da bo ženska otroka sovražila? Spet Gibanje za življenje? Kdo bo odgovoren za o-trokovo trpljenje in za trpljenje matere po sili? Ali je mogoče ne vedeti, da ni ljubezni na ukaz, ne v tem, ne v nobenem drugem primeru? Nič hujši niso predlogi nosečim ženskam, naj otroka rodijo m potem jim bo to ali oni odbor omogočil posvojitev otroka. Spet se pojavi nasilje: mater prisilimo, da rodi. o-iroka pa damo proč, ker vidimo, da ljubezni od matere ne more dobiti. Zmagal je «princip življenja», propadla pa je svobodna človeška ljubezen. Kdor je v Gibanju za življenje, je označil tiste, ki so zunaj, da so proti življenju. Se pravi, da smo vsi, ki bomo Delih ne, morilci ali pomagači smrti. Toda za to, da lahko to rečejo, bi moralo biti njihovo življenje, privatno in javno, ze davno prej in ne samo zdaj, neskončno drugačno kot življenje nas — *morilcev». Razlika med «nosilci življenja>> in »nosilci smrti» bi morala biti bolj vidna, če je res tako strašna. Te ogromne razlike ni videti. Kvečjemu opazimo, da pri mnogih borbah za življenje tistih, ki so na dnu, od zapuščenih otrok do uživalcev mamil, alkoholikov in lahko bi še naštevali, članov Gibanja za življenje dostikrat nismo srečali. Ne čutimo se torej nosilci smrti. Gibanje za življenje v bistvu hoče zajamčiti nerojenim otrokom življenje, govori v njihovem imenu, še več: obsoja jih m življenje. Matere pa obsoja na meterinstvo, kajti zanositi pomeni torej biti dolžna, da otroka tudi rodiš. Zelo preprosto se zdi, logično in pravično. Samo na nekaj pozabljajo: da za otroka brez ljubezni ni življenja, da ni večje otroške muke, kot imeti mater ali starše, ki te sovražijo; za zensko pa, da je ena največjih muk nositi in rodili otroka, ki ga ne mor? ljubiti, pa če se sili ali ne. Misli Gibanje za življenje tem nerojenim otrokom o-bljubiti ljubezen? Misli razdeljevati odnos mati otrok kot rnzdeVujemo izkaznice, misli zapovedovati naj bodo otroci srečni, matere tudi, očetov pa itak ni... ALENKA REBULA-TUTA je tudi izdihnil. Francis Hughes je bil eden najbo-jevitejših pripadnikov IRA. Zaradi uboja nekega britanskega padalca, člana posebnega protiterorističnega oddelka, so ga sodniki obsodili na dosmrtno ječo, zagrešil pa je tudi vrsto drugih prekrškov, s katerimi si je prislužil še dodatnih 69 let za-poraz. Takoj po prihodu v Maže se je udeležil vseh protestov in uporov proti oblastem, ki članom IRA niso priznavale statusa političnih jetnikov. O njem je poveijštvo irske republikanske armade dejalo, da je bil eden najaktivnejših mladih republikancev, ki so se borili proti britanski zasedbi Irske. Za londonsko policijo pa je bil seveda le navaden zločinec. Zaenkrat ni vesti, da bi Hughsova smrt sprožila nov val nasilja v Severni Irski. Razen običajnih vsakodnevnih nemirov niso namreč doslej beležili hujših spopadov s policijo. Pričakujejo, da se bo tudi tokrat položaj zaostril proti koncu tedna, ko so tovarne in uradi zaprti in se teroristična dejavnost raz plamti. V Mazeu pa še dalje gladujejo trije Hughesovi somišljeniki. Dva se hrani odrekata že 51 dni, tretji pa šele štiri dni. Bistveno vprašanje ,ie po včerajšnji smrti zlasti to: do kdaj bodo britanske oblasti prenašale to morijo? Odkritje doprsnega kipa revolucionarja Antona Ukmarja-Mira KOPER — Skupščina občine Koper in Zveza združenj borcev NOV občine Koper organizirata slovesno proslavo ob priliki odkritja doprsnega kipa revolucionarja Antona Ukmarja-Mira, ki bo v petek, 15. maja cb 16,30 na istoimenskem trgu v Kopru. Po slavnostnem govoru in pozdravnih besedah o njegovem liku in delu bo sledil kulturni program. vzemajo za razvoj gospodarskega, kulturnega in drugega sodelovanja, številni podatki opozarjajo, da je bilo konkretno izvajanje tega sodelovanja in celotno delovanje albanskih predstavnikov v naši in drugih državah, podrejeno velikoalban-ski politiki do Jugoslavije, posebej do SAP Kosova. Predstavniki LSR Albanije so na srečanjih z našimi državljani albanske narodnosti nastopali s tezami o domnevnem neenakopravnem položaju Albancev v SFRJ. Govorili so, da je treba pritiskati na jugoslovansko oblast za izpolnitev določenih zahtev. Pogosto so obiskovali območja, na katerih živijo pripadniki albanske narodnosti v naši državi, zbirali podatke o razmerah na teh območjih, podpihovali nezadovoljstvo pri pripadnikih albanske narodnosti in širili sovraštvo proti drugim našim narodom in narodnostim. Nekateri albanski predstavniki v Jugoslaviji so podprli protirevolucionarne akcije na Kosovu in se angažirali pri posredovanju razic-nih dezinformacij ter s tem kršili poglavitna pravila obnašanja, ki veljajo za diplomate. Za dogodke 11. marca, posebej pa od 26. marca do 3. aprila letos v Prištini in nekaterih drugih krajih SAP Kosova je značilna predvsem brezobzirnost in vandalizem. Organizatorji in pobudniki demonstracij so bili gluhi za vse pozive družbenopolitičnih dejavnikov in organov oblasti, da bi vzpostavili javni red in mir. Poskušali so zasesti nekatere glavne družbene objektne. Napadali so varnostne organe ter uporabljali tudi strelno orožje, napadali objekte organov za notranje zadeve, gradili barikade, razbijali in zažigali vozila milice, delovnih organizacij in občanov, vdirali v lokale in stanovan ja in jih razbijali itd. Najkrajše rečeno, izvajali so brutalno nasilje. V skladu z ustavo in zakoni so pri razbijanju protirevolucionarnih akcij ter vzpostavljanju javnega reda in miru na Kosovu sodelovali Ludi poleg organov za notranje zadeve SAP Kosova varnostne sil* zveznega sekretariata za notranje zadeve, vseh republik ni SAP Vojvodine. Torej na Kosovu ni delovala samo »srbska milica«, kot poudarjajo albanski nacionalisti in iredentisti in nekatera sredstva informiranja LSR Albanije. Prav tako .je treba reči, da noben vojak JLA ni sodeloval pri vzpostavljanju javnega reda in miru. Razmere v SAP Kosovo so še vedno zapletene, kljub dejstvu, da so za zdaj odpravili oblike drastičnega in širšega sovražnega delovanja. Še vedno so primeri pisanja sovražnih gesel in razpečevanja pamfletov, bojkota pouka v nekaterih šolah itd. V zadnjem času sem bil nekajkrat v SAP Kosovu in se udeležil različnih sestankov, na katerih smo obrav. navali vzroke protirevolucionarne dejavnosti ter sprejemali ukrepe in naloge za odpravo takih razmer. Spodbudno je, da so se delavci in kmetje SAP Kosovo, Albanci, Srbi, Črnogorci, Mushmani, Turki, Romi in drugi ogradili in obsodili organizatorje in pobudnike sovražne dejavnosti, vse tiste, ki poskušajo zasejati same razdore. Obenem sovražnik ne bi smel dvomiti, da bodo pripadniki varnostne službe tudi v prihodnje odločno izvajali vse naloge, ki sta jim jih postavili ZKJ in naša skupnost. To je njihov dolg do delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v Jugoslaviji. Na to jih obvezuje tudi prisega Titu, da jim ne bo žal niti svojih življenj, da bi ohranili in zaščitili bratstvo in enotnost, svobodo, neodvisnost in druge pridobi, tve naše revolucije,« je dejal Franjo Herljevič. (dd) Stopnjevanje bližnjevzhodnc raketne krize BEJRUT — Sirska vojska je včeraj prvič izstrelila svoje protiletalske rakete «SAM 6» proti izraelskim letalom, ki so preletavale dolino reke Beka. Rakete niso povzročile nobene škode, da so se letala nemoteno vrnila v svoja oporišča, a vseeno predstavlja ta incident prehod v najostrejše obdobje sirsko-izraelske raketne krize. V diplomatskih krogih pa vseeno upajo, da bo velesilama uspelo prepričati Izrael in Sirijo, da bo sta strpnejša. Dosedanja znamenja pa niso ničkaj spodbudna Izrael trmasto vztraja pri zahtevi, da Sirija umakne svoje protiletalske raketne baterije z libanonskega ozemlja. V Damasku pa vračajo milo za drago s trditvami, da ne bodo dopustili nemotenih preletov izraelskih letal nad Libanonom. LONDON — Špranje, ki so nastale v britansko - nemških odnosih zaradi londonske zahteve o omejitvi svojih prispevkov za proračun EGS, sta včeraj premier Thatcher in kancler Schmidt uspešno zadelala. 13. maja 1981 S SINOČNJE MANIFESTACIJE NA GOLDONIJEVEM TRGU ENOTNA FRONTA LAIČNIH STRANK ZA OHRANITEV ZAKONA 0 SPLAVU Proti predlogu Gibanja za življenje (zelena glasovnica) so se izrekli predstavniki KPI, PDUP, PLI, PSD/, PSI, PRI - V slovenščini posegla Sonja Sirk m Branko Pahor - Pričevanje ginekologinje Barbare Grandi Na Goldonijevem trgu je bila sinoči manifestacija, ki jo je v obramb-bo zakona o prekinitvi nosečnosti priredil koordinacijski odbor, v katerega so vključene vse laične stranke, razen KD, SSk in MSI ter radikalcev, ki so kot znano predlagali svoj referendum o popolni liberalizaciji splava, čeprav vse kaže, da so se v zadnjem trenutku skesali in da bodo z obvezo vseh naprednih strank, da se zakon 194 v bodoče izboljša, umaknili svoj referendum. Na govorniškem odru so se sinoči zvrstili za KPI Ugo Poli in Sonja Sirk, za PDUP Marino Calci-nari, za PLI Fabia Sturlese, za PSDI Irene Visintini, za socialiste Branko Pahor in Laura Degrassi -Carbone, za PRI Sergio Pacor, svoje pričevanje kot ginekologinja pa je posredovala Barbara Grandi. Vsi govorniki so še enkrat poudarili, da se Italija ne sme spet pogrezniti v srednjeveško brezno mazaških splavov, kot si to želi rimsko - katoliška Cerkev, ki bi z odpravo italijanskega državnega zakona hotela, da bi ženske, pa tudi moški, spat živeli v nepoznavanju, grehu in nemoči, saj se lahko le tako vceplja v človeka pokornost in poslušnost, saj se lahko le nad takimi ljudmi uveljavlja jo moč in interesi. Sonja Sirk je med drugim dejala, da «se je izbira KPI pri reševanju tega vprašanja jasno pokazala že v dobi parlamentarnega boja za odobritev zakona 194, ki je danes edini omikani in družbeni odgovor na star in boleč pojav mazaškega rpla-va. Ta zakon, ki je vel;ka pridobitev vseh žensk, ki so si s težavo priborile pravico, da lahko z več jim dostojanstvom odločajo o materinstvu, zagotavlja s svojimi normami predvsem prevencijo in osvešča o spolnih vprašanjih, kar edino lahko prepreči splav*. Socialist Branko Pahor pa je ravnotako v slovenščini ostro ožigosal nedopustno ravnanje Cerkve, oziroma privržencev Gibanja za življenje, ki vodijo to kampanjo s pomočjo izkrivljanj in protizakonitih posegov, kar je govornik ocenil kot grob napad na demokratični ustroj države in na laične ustanove, ki dejansko ščitijo in terese vseh državljanov in ne samo določene verske skupine. Na civilne in družbene odgovornosti samozvanega Gibanja za življenje je med drugimi opozorila tudi ginekologinja Barbara Grandi, ki se je vprašala, če to »gibanje* res pozna stanje, ki je vladalo na področju splava pred zakonom 194. »Ženske pa ga poznajo, saj so ga poizkusile na lastni koži, med njimi pa so le razlike, ki niso nepomembne. Tista ženska, ki je imela dovolj finančnih sredstev, da je lahko napolnila žepe brezvestnih ginekolo- HMtllllMIIMIIIIIIIMIIHIHIHHHIIIIIIMimillltimflMIli gov, je lahko splavila v zadovoljivih okoliščinah, tiste — in tu je razlika — ki niso imele te sreče, pa kar na kuhinjskih mizah, s katerih so jih večkrat pospremili kar v grob. Če tega nočemo več, moramo v nedeljo prekrižali na zeleni in oranžni glasovnici NE*, (nf) Dežela sprejela avtobusni načrt* Na podlagi državnega zakona 151, ki zadeva preosnovo in okrepitev krajevnih javnih prevozov, je deželna uprava Furlanije - Julijske krajine sprejela tako imenovani »avtobusni načrt*, ki naj bi ga izvedla v razdobju 1981 - 84. Načrt v bistvu predvideva zamenjavo vseh vozil, ki so v službi že petnajst let, nadalje razširitev avtobusnih prog v novonastala naselja ali predmestja ter izboljšanje kakovosti javnih prevozov. Praktično to pomeni, da bodo v razdobju 1981 - 84 na podlagi že omenjenega zakona 151 in državnega finansiranja poslali v promet 450 novih avtobusov, kar bodo izvedli v p>etih fazah (90 avtobusov v vsaki fazi). Prvi dve fazi, to se pravi vključitev v redni promet 180 avtobusov, bodo izvedli že v teku finančnega leta 1981. Shodi o referendumih DANES, 13. MAJA Kolektiv za zdravje žensk: od 12. ure naprej na vogalu med ulicama Carducci in Battisti (shod in razdeljevanje letakov); od 20. ure dalje v študentskem domu (skupščina z debato). Komunistična partija Italije: Trg Nove mitnice (UPIM) ob 11. uri; ob 17. uri v Nabrežini - Kamnolomi; ob 18. uri v Naselju S. Mauro; ob 19. uri v Mavhinjah in ob 20. uri v Cerovljah (shodi). Ob 18. uri Ul. Costalunga, govoril bo Dennis Visioli; ob 19. uri na Trgu Goldoni bo govoril Ezio Martone; ob 20. uri bo na Kontovelski rebri shod; ob 20.30 bo v Dolini okrogla miza. Na sedežu ŠK Kras v Zgoniku bo drevi ob 20.30 razprava o referendumih na pobudo sekcije KPI «Just Pegan*, občine Zgonik in sekcije PSI za občino Zgonik. JUTRI, 14. MAJA _____m Kolektiv za zdravje žensk: ob 10. uri Trg Cavana; ob 10.30 Trg Unita; ob 11. uri pred blagovnico UPIM na Korzu (shodi); od 16.30 do 19! ure pred blagovnico UPIM na Trgu Stare mitnice (shod, raz-stava idr.). Zveza žensk Italije - UDI: od 17. do 20. ure leteči shodi v dolin-ski občini (Domjo, Ricmanje, Mačkolje, Prebeneg, Boršt, Dolina). Rajonski svet za Sv. Jakob: na sedežu rajonskega sveta, Ul. Ca-prin 18/1 bo s pričetkom ob 18. uri okrogla miza o referendumu za splav. Na okrogli mizi bodo sodelovali predstavniki strank in organizacij, ki zagovarjajo tri različna stališča, in sicer predsednik rajonskega sveta, predstavnik Centra za pomoč življenju, predstavnik radikalne stranke in predstavnik odbora za zaščito zakona 194. V PETEK, 15. MAJA Kolektiv za zdravje žensk: ob 10. uri pred PAM; ob 10.30 na Šentjakobskem trgu in ob 11. uri na glavnem trgu pri Sv. Ani (shodi); od 16. do 19. ure na Goldonijevem trgu (javna debata, predstava, r&zst8V3 idr.). Zveza žensk Italije - UDI: od 17. do 20. ure leteči shodi v dolinski občini (Domjo, Ricmanje, Mačkolje, Prebeneg, Boršt in Dolina). NA DEŽELNEM SEDEŽU RAI Klavirski večer v spomin E. Ambrozeta in J. Lasič Nastopilo je sedem pianistov različnih glasbenih šol, ki so bili gojenci tragično preminulega glasbenega pedagoga šola Glasbene matice iz Trsta je v sodelovanju z deželnim sedežem RAI včeraj popoldne počastila spomin svoji dveh profesorjev glasbe, ki sta 8. maja 1976. leta tragično umrla v avtomobilski nesreči na dolenjski magistrali, ko sta se vračala s koncertne turneje iz Osijeka. Er-minij Ambrozet in Jožica Lasič - Če-jarin sta za seboj pustila nezapol-njivo vrzel, česar se seveda še najbolj zavedajo pri Glasbeni matici, saj sta bila vzorna glasbena pedagoga in dobra pianista. Erminij Ambrozet je 18 let vzgajal na šoli Glasbene matice razred pianistov in v tem času bzgojil mlad kader, v vrstah katerega je danes uveljavljajo v slovenskem kulturnem življenju in ki jih pogosto srečujemo v. javnosti kot glasbene pedagoge in koncertante. In tudi izguba Jožice Lasičeve je nadvse boleča, saj smo bili le malokdaj priča mlademu glasbeniku, ki bi tako naglo dozorel. To njeno glasbeno zorenje je potekalo vzporedno z njenim visokošolskim študijem in s pedagoškim delom v šoli Glasbene matice v Gorici, kjer se je od leta 1972 dalje uveljavila kot izvrstna klavirska pedagoginja. Sinočnji klavirski večer v avditoriju A deželnega sedeža RAI je imel zato globok pomen in je izzvenel kot zahvala obema glasbenikoma in pedagogoma za njuno požrtvovalno in Kaaer, v vrsian Katerega je uunes i -------- • - nekaj odličnih glasbenikov, ki se že \ kvalitetno delo. Nastopilo je namreč ..m.........i..mm.........immmmil...mmmmmm......mrn.m. VČERAJ V OKVIRU POSEBNE KOMISIJE ZA UVAJANJE OSIMA Deželna uprava nakazala nove možnosti za lokacijo proste industrijske cone Novo cono naj bi namestili na področju med Orehom in Osapsko dolino .........................■immimu..m....milnim..mii.nmmmmmmii.......mmmmmmmi.....mm.mm....iimimmmmmmm....mimm.mm.... Včeraj se je sestala posebna komisija deželnega sveta za probleme, ki zadevajo uresničevanje o-simskih sporazumov. Sklicali so jo z namenom, da bi jo seznanili s predlogi za novo lokacijo proste industrijske cone v tržaški pokrajini. Po uvodnem posegu predsednika komisije Pittonija je novo hipotezo deželne uprave za namestitev industrijske proste cone, ki je bila prvotno mišljena na Krasu, a je pozneje ta možnost zaradi znanih političnih dogodivščin odpadla, predstavil in obrazložil deželni odbornik za načrtovanje in proračun Coloni. Predlog pravzaprav ni nov. Prosto industrijsko cono naj bi namreč namestili v ravninskem delu doline Ospa in Oreha. Gre za tri obsežne površine, ki merijo okrog 50 hektarov vsaka in na katerih so dani vsi pogoji, ki bi jih uresničitev takega načrta zahtevala. Prva površina je pri Orehu, leži v miljski občini in je popolnoma u-okvirjer.a v tržaško industrijsko področje. Druga površina, tudi v miljski občini in v okviru EZIT, teži v Osapski dolini, vzhodno od O-reha. Tretja, ki se nahaja tudi v Osapski dolini, meji z Jugoslavijo in leži v dolinski občini, ne spada pa v okvir EZIT. Upoštevajoč te tri razpoložljive površine naj bi sedaj izdelali dve hipotezi, vsaka naj bi obsegala po 100 hektarjev. Odbornik Coloni je po obrazložitvi vseh značilnosti omenjenih površin 00 PODVIGA X PRIŠLO V PONtDlUtK IVCCCR Zaradi napada na policijo trije mladi za rešetkami Objestneii so izkoristili zastoj v prometu in brez pravega vzroka napadli štiri agente v avtomobilu Na račun tržaških desničarskih skrajnežev si bodo štirje mladi mož je postave verjetno še nekaj časa mirili kri. Kaj se je zgodilo? V ponedeljek zvečer okrog 18. ure je gost promet blokiral v Ul. Ginnasti-ca dva karabinjerja in dva policijska pripravnika, ki so se z osebnim avtom hoteli peljati v mestno središče. Med čakanjem v koloni so se med seboj pogovarjali, kar jih neki mladenič začne »zafrkavati*. Delali so se. kot da tega ne vidijo, a mladenič — istovetili so ga nato za 19-letnega Daria Mignemi-ja iz Ul. Belpoggio 5 — stopi do njihovega avta in jih vpraša, če bi bili radi pretepeni. Ker se Mi-gnemi noče umakniti, stopi prvi karabinjer iz avta in ga skuša pomiriti, toda vse zaman. Kot odgovor ga prenapetež Obsuje s psovkami. Iz avta stopi drugi karabinjer, istočasno pa priskočita M'gnemiju na pomoč še dva pajdaša, ki s pestmi, verigami in brcami dobro obdelata oba karabinjerja. Med tem je prihitela iz Ul. Paduina še skupina kakih 10 mladeničev, ki je glasno navijala za svoje prijatelje. Tedaj je stopil iz avta še policijski pripravnik, ki je zagrozil s pištolo. Nekaj napadalcev se je razbežalo, tako da so možje postave lahko spet stopili v avto. Odpeljali pa so lahko le po nekaj minutah, saj jih je obsula kopica mladih, ki so bili po avtu in ga skušali prevrniti. Karabinjerji in policisti so se le pripeljali čez čas na kvesturo, kjer so se z nekaterimi agenti domenili. da bodo prebrskali bare v Drevoredu XX. septembra. Res so takoj izsledili najprej zgoraj omenjenega Mignemija, nato pa še 19-letnega Alberta Virneriia s Šentjakobskega trga 22 ter 20-letnega Gio vannija Lea iz Ul. delhEremo 175/ 15. Virneri je pri sebi še vedno imel verigo, s katero je ranil karabinjerja. Slednja sta se javila v bolnici, kjer so zdravniki izrekli zanju 10 dni prognoze. Vse tri prena- peteže, za katere okoliščine izpričujejo, da so prav gotovo desničarski skrajneži, saj imajo prav v Ul. Paduina in v Drevoredu XX. septembra svoj brlog, pa se je avantura končala za rešetkami koronejskih zaporov. DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole prireja danes ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani srečanje na temo Cilji In metodološki vidiki sodobnega pouka zgodovine Predavala bosta univerzitetna profesorja Štefan Trojar in Teodoro Sala. Vabljeni! dejal, da iz tehničnega vidika na tem področju ne bi smelo biti bistvenih težav. Glede dveh hipotez pa je dejal, da bi prva. to je združitev zemljišč pri Orehu s spodnjim delom Osapske doline, prav gotovo prinesla manj težav družbenega in urbanističnega značaja (v bistvu gre za površine, ki so obsežene v tržaškem industrijskem področju). Druga možnost (to je združitev spod njega in zgornjega dela Osapske doline) ima to prednost, da bi industrijska cona mejila z Jugoslavijo, ima pa tudi določene hibe geotehnič-nega značaja. Na podlagi parametrov, ki veljajo za že obstoječo industrijsko cono, naj bi na predvidenih sto hektarjih zgradili industrijske obrate za 2000 do 2500 uslužbencev. V razpravo, ki je sledila Colonije-vi obrazložitvi, so posegli svetovalci Pellis, Morelli, Cavallo, Štoka, Barazzutti, Rossetti, Cocianni, Ve-spasiano, Tonel, Vigini in sam predsednik Pittoni. O vseh teh predlogih se bo-'morala sedaj dokončno izreči posebna komisija sama in o tem se bodo morale seveda izreči krajevne -uprave,, i. i. ■ ZA SKORAJŠNJE REFERENDUME Na tržaški občini še 7 tisoč volilnih potrdil Volilnih upravičencev, ki bodo v nedeljo in ponedeljek lahko oddali svoj glas, je v naši deželi skoraj milijon, točneje 986.329. Od teh je 467 tisoč moških, žensk pa je skoraj 52 tisoč več, torej 519 tisoč. Največ upravičencev je v videmski pokrajini, sledijo pordenonska, tržaška (213.000) in goriška (115.000). Vsi občinski in volilni uradi nadaljujejo z razdeljevanjem volilnih potrdil, tržaška občina ob tem obvešča občane, ki potrdil niso še dobili, naj jih dvignejo na županstvu, na oddelku za volitve v 2. nadstropju, od 9. do 19. ure. Po 19. maju pa bo ta urad imel isti urnik kot volišča. Potrdil, ko so še neobdana, je bilo na tržaški občini včeraj okrog 7 tisoč, njihovo število pa se hitro niža tudi zaradi prihodov številnih izseljencev. ZARADI KOLESARSKE DIRKE Omejitve v prometu po tržaških ulicah Ob današnjem začetku 64. kolesarske krožne dirke po Italiji, ki se bo začela prav v Trstu, bo danes in jutri precej omejitev v prometu. Tako velja prepoved parkiranja na nabrežjih danes ves dan do jutri zjutraj do 10.30. Danes bo veljala prepoved parkiranja od 8. ure do 18. tudi na Trgu Unita in v bližnjih u-licah, kar velja tudi za jutri od 7. ure do 10.30. Po omenjenem prede- Ponedeljkovo sejo tržaškega pokrajinskega sveta, na kateri je skupščina soglasno potrdila odstop Car-bonejevega odbora, je označevala obširna politična razprava, v katero je po uvodnem predsednikovem poročilu poseglo deset svetovalcev. Z lastnih zornih kotov so analizirali sedanji položaj na krajevni ravni in obrazložili svoja stališča do zadržanja KPI, ki je z izstopom iz večine praktično odprla krizo na pokrajini. Predsednik Carbone je v svojem poročilu uvodoma obrazložil razloge, zaradi katerih so komunisti odrekli zunanjo podporo odboru, ki je bil septembra lani zasnovan z namenom, da bi se postavil kot alternativa načinu upravljanja Liste za Trst na občini. Vsekakor pa je poudaril, da ni bila naloga predsednika, da ................................................""""."""....... Vidali in «velika koalicija» Vprašanje predsedniku odbora Deželni svetovalci KPI o dejavnosti Lože P2 Komunistični svetovalci v deželnem svetu so naslovili na predsednika deželne uprave vprašanje v zvezi z vestmi, ki jih je objavil tednik Panorama, o dejavnosti tajne framasonske organizacije Loža P2, ki ji načeljuje Licio Gelli. Za vso zadevo se, kot znano zanima sodstvo in ministrski predsednik Ferlani je imenoval posebno skupino, ki naj bi osvetlila vse ozadje dejavnosti te framasonske skupine. Na podlagi odkritja določenih dokumentov gredo menda preiskave kar v sedem različnih smeri. Med drugim naj bi ena preiskava zadevala finančno družbo naše dežele Friulio, druga pa prodajo tržaške naftne čistilnice francoski družbi Total. Komunistični svetovalci ob vsem tem vprašujejo, v kakšni meri je deželna uprava obveščena o vseh teh zadevah in kaj je ukrenila, da bi o-svetlila resnico. Sctfanek o vprašanjih uvoza mesa, prostega carine Na tržaški občini je bil včeraj sestanek, posvečen vprašanjem uvoza jugoslovanskega mesa, ki je prosto carine. Prisotni so bili odbornik Gambassini, predstavnika Zveze trgovcev Geppi in Paduani, predstavnik trgovinske zbornice Zingirian, nadalje Zoch za združenje mesarjev in Schillani za skupino veletrgovcev in Uboni ter Desenibus za sindikalno zvezo. Na sestanku je ubilo med drugim rečem, da bi moral Pokrajinski odbor za cene določiti fiksne in nadzorovane cene za vse mesnice. Ravno tako bi bilo treba paziti, da bi pri porazdelitvi drugega kontingenta mesa ne prišla v poštev tista podjetja, ki niso uspo- 0BMEJNI PROMET Nfl TRŽAŠKEM V primerjavi z lanskim aprilom so letos zabeležili več prehodov Povečal se je mednarodni promet pa tudi maloobmejni promet, kar velja za italijanske in tuje državljane /u mesta bo tudi prepoved vožnje, (n sicer danes od 11. do 18. ure in jutri od 8. do 10.30. Jutri pa bo omejitev parkiranja :n vožnje z motornimi vozili zajela še druge tržaške ulice in trge, in sicer od nabrežja pa do Miramar-skega drevoreda. Prepoved bo veljala od 8. ure do 10.30. Motorna vozila jutri ne bodo smela voziti niti po državni cesti št. 14, in sicer od 8.30 do 10.30. Tržaška občina in prefektura zato pozivata vse avtomobiliste, naj se poslužujejo svojih vozil samo v najnujnejših primerih, d' ne bi prišlo do nevšečnosti, ki bi ogrožale varnost kolesarjev. V tržaški luki nekoliko manj prometa Promet v tržaškem pristanišču je v prvem trimesečju letošnjega leta upadel za 10 od sto v primerjavi z istim razdobjem teni. .Skupno je, namreč šlo skozi tržaško luko 9.449 242 ton blaga, kar je 1.071.664 ton manj kot lani. Najbolj se je; ^n^pjšaj, ^ tok surove nafte na naftovodnem terminalu (1.122 571 ton manj kot v prvem trimesečju teni). Nekoliko je narastel promet mineralov, premoga, lesa, medtem ko je spet u-padel specializiran promet. Skozi tržaško luko je šlo na primer 20.800 kontejnerjev, kar je 1144 manj kot I sobljena za dostavljanje mesa me-v istem razdobju teni. Isnicam. V mesecu aprilu so na mednarodnih mejnih prehodih zabeležili naslednji promet: v Jugoslavijo je šlo 195683 oseb, iz Jugoslavije pa se je vrnilo 184756 oseb, skupno torej 380439 oseb, kar pomeni, da je bilo letos v primerjavi z lanskim aprilom 19,31 odst prehodov več. Tujih državljanov je prišlo preko meje v Italijo 468319, iz Italije pa je šlo 472082 oseb, skupno torej 940401 o-seb. Tudi tu smo zabeležili večje število prihodov in odhodov v primerjavi z lanskim letom in sicer 66,96 odst. več prehodov. Skupno je aprila letos prekoračilo mejo 1320840 oseb to je 49,74 odst. več kot lani. Tudi na področju maloobmejnega prometa so aprila letos zabeležili večje število odhodov in prihodov kct lansko leto. Z italijanskega obmejnega pasa je prekoračilo mejo 473943 oseb. to je 3.38 odst. več kot teni. Z jugoslovanskega obmejnega pasa pa je prišlo, oz. odšlo v Italijo 6928S9 oseb. to te 7.26 odst. več kot lani. Števi'ke nam torej kažejo, da se je promet na Tržaškem aprila letos znatno povečal v primerjavi z istim rttešeSfcfo lanskega leta in sicer skupno je letos prekoračilo mejo 2013709 oseb, lanskega aprila pa 154461 oseb, gre torej za razliko, ki šteje 30,36 odst. Brezposelnim'"se"'je včeraj pridružil arhitekt MILOŠ JUGOVIČ Da bi še naprej uspešno gradil živalske farme, mu želi in čestita Klub zamejskih študentov. NA PONEDELJKOVI SEJI Razprava na pokrajini odrazila sedanje politično vzdušje v mestu Govorili so predstavniki vseh strank * Uvodno poročilo je imel predsednik Carbone V odgovor na naš kurziv v nedeljski številki je Vittorio Vidali poslal glasilu KPI tlnitd* naslednjo izjavo, ki je bila objavljena v včerajšnji številki glasila: »V nedeljskem Primorskem dnevniku sem bil predmet obrekovalnega napada v anonimnem članku v zvezi z intervjujem, ki sem ga dal «11 Meridiano di Trieste*. Izjaviti moram, da objavljeni intervju bistveno ustreza temu, kar sem rekel. V intervjuju sem na osnovi pozitivne izkušnje za obrambo ladjedelnice Alto Adriatico dejansko zagovarjal nujnost vseh političnih in sindikalnih sil Trsta, z izključitvijo fašistov, in odstranitve vsakršne diskriminacije do komunistov pri političnem vodenju dežele, pokrajine in tržaške občine. Trdil sem, da je predvsem nujna enotnost med komunisti in socialisti na vseh področjih politične, sindikalne, socialne dejavnosti. Menim, da je to osnovna lini-a. ki jo že dolgo let zasleduje KPI, da bi z dobro definiranim pra- škega položaja in iz politične imobil-nosti. v kateri živimo že preveč ča sa. Ničesar niman torej preklicati, pač pa samo potrditi svoje mnenje in pozvati moje obrekovalce, naj bodo bolj resni in manj strupeni*. H gornji izjavi pripominjamo, da se naše kritične opazke niti z besedico niso nanašale na Vidalijevo skrb zc rešitev težkega gospodarskega položaja Trsta, niti na njegovo zahtevo, da se preneha z diskriminiranjem KPI pri političnem vodenju krajevnih uprav (dežele, pokrajine, tržaške občine) in niti na njegove izjave o nujni enotnosti med komunisti in socialisti, kot je razumeti iz njegovega odgovora na naše pisanje. Naše opazke so se nanašale na njegovo oceno Liste za Trst in na njegov predlog o sodelovanju KPI z Listo za Trst in KD in še na dejstvo, da je v svojem predlogu povsem zamolčal ne le protikomunistični, marveč tudi protislovenski značaj Liste za Trst in njeno nasprotovanje do vsakršnega gospodarskega sodelovanja z jugoslovanskim gramom izšli iz tedanjega gospodar- zaledjem v okviru možnosti, ki jih daje osimski sporazum in njegov gospodarski protokol. Dejali smo, da vidimo v tem predlogu poskus obnavljanja povojnega protislovenskega «nacionalnega bloka*, tokrat s pritegnitvijo vanj tudi komunistične partije. Pri tem naj dodamo le, da je v našem kur-zivu po pomoti bila zapisana beseda espet*, namesto stokrat* kar zadeva (nacionalni blok* in KPI. Kar pa zadeva Vidalijevo stališče o potrebi sodelovanja med KPI in Listo za Trst smo v uvodu kurziva izrecno poudarili znano dejstvo, (da se Vidalijevo osebna stališča že precej časa ne ujemajo z uradnimi stališči tržaške federacije komunistične partije*. . Kar smo zapisali je naša politična ocena Vidalijevih predlogov, (tudi v zvezi z njegovimi drugimi stališči), kar seveda ne more biti ocenjeno kot obrekovanje. Spričo trmastega odklanjanja KD. da bi v izvršnih organih krajevnih uprav sodelovala s komunisti, daje Vidalijev predlog o koaliciji KPI, KD in LpT prosto pot KD, da se sama poveže z Listo, bi se taka večina oblikovala tudi na občini, pač pa je bite to naloga strank, ki so podpisale sporazum. Predsednik Carbone je tudi povedal, da so se prvi znaki nesoglasja v večini pojavili že meseca decembra, zaradi česar je bilo od tedaj dalje težko deteti. Kljub težavam pa je obračun 8-mesečnega delovanja odbora po njegovem mnenju pozitiven; navedel je nato posamezne sektorje in uspehe, ki jih je dosegel odbor; tako je navedel, da so bite zaključena dete na slovenskih šolah Prešeren in Zois in obenem pristavil, da je odbor v mejah svojih pristojnosti spoštoval programske obveze, ki jih je sprejel glede slovenske narodnostne skupnosti. Vsekakor pa je poudaril, da vprašanje zakonske zaščite slovenske manjšine ostaje še vedno brez odgovora, kakor so tudi še vedno brez odgovora številna druga vprašanja, ki označujejo krajevno stvarnost. Ob koncu svojega posega je še podčrtal, da odbor ni padel zaradi nespoštovanja sprejetih programskih obvez, pač pa zaradi spremenjenega političnega vzdušja v primerjavi z lanskim septembrom in ker so nekatere stranke spremenile svojo linijo. Predstavnik SSk odbornik Harej je v svojem posegu uvodoma ugotavljal, da je bil izstop KPI iz večine v sedanjem trenutku neprimeren; na tak način se dejansko zaustavlja delo pokrajinske uprave, istočasno pa bodo zaustavljene tudi nekatere pobude v korist celotne krajevne skupnosti. Govoril je nato o kmetijskem sektorju in o številnih sestankih, ki jih je imel z odgovornimi dejavniki, da bi se seznanil s to problematiko, podrobneje pa se je zaustavil ob nerešenih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti. Med temi je posebej poudaril, da mora parlament začeti čim prej razpravo o zaščiti slovenske manjšine, obenem pa je pristavil, da je brez pomena če Slovenci zahtevamo zakon o zaščiti, če se v deželi ne ustvari tako vzdušje, ki bi dovoljevalo izvajanje tega zakona. Ob koncu svojega posega je z obžalovanjem vzel na znanje odloči- tev KPI in dejal, da bi bilo bolje, ko bi se pred tako odločitvijo prej posvetovali predstavniki petih strank. Socialdemokrat Martini je bil mnenja, da je odbor v celoti spoštoval sprejete obveze, medtem ko je li-star Ventura z zadovoljstvom ugotavljal, da mora »odbor dvoumnosti* odstopiti. Po mnenju komunista Pessata pa ni bilo spremenjeno politično vzdušje, ki je KPI privedlo do tega koraka, pač pa nekateri konkretni dogodki. Podpredsednik Locchi (KD) je ugotavljal, da je KPI izstopila iz večine, ker se ni podobna koalicija izoblikovala tudi na občini. Načelnik svetovalske skupine KPI Martone je uvodoma podčrtal, da so šli tržaški komunisti septembra teni mimo sklepov stran ke na vsedržavni ravni le v intere su mesta: orisal je okoliščine, v katerih je prišlo do sporazuma, in kako so že pet minut po podpisu sporazuma prosili KPI, naj bo popustljiva, ker se trije svetovalci KD (dva sta nato postala odbornika) niso strinjali s tako obliko dogovo ra. Podčrtal je nato odgovornosti KD v odboru in zavirajočo prisotnost dveh odbornikov »disidentov*. KPI je septembra teni pristopila k sporazumu v prepričanju, da bo KD spremenite svojo dotedanjo linijo, kar pa se ni zgodilo. Predsedniku Carboneju je Martone očital, da je bil do meseca oktobra predsednik celotne večine, od tedaj dalje pa le predsednik odbora, kar se je seveda poznaio pri delu uprave. Povedal je tudi, da je bil v intervjuju našemu dnevniku prisiljen izjaviti, da dotlu, ni bilo nobenega političnega ali u-pravnega akta, ki bi dokazoval, da SSk ima svojega predstavnika v odboru: takoj zatem so bile sprejele nekatere pobude, kot na pr. obisk pokrajinske delegacije v Istri. Vprašal se je tudi, zakaj odbor pravi, da v sedanjem trenutku ni moč razpravljati o resolucijah o Slovencih in kako se ne zaveda važnosti sodelovanja z Jugoslavijo. V razpravo so posegli še svetovalci Marchio, Meloni in Paludetto za LpT ter neofašistični predstavnik. Podaljšan rok davčnih olajšav za Trst Z objavo v Uradnem vestniku je postal zakon vladni dekret iz 28. februarja letos, ki določa podaljšanje davčnih in carinskih olajšav v tržaški pokrajini do 31. decembra 1981. Davčne in carinske olajšave za Trst je uvedla Zavezniška vojaška uprava, da bi s- tem stimulirala gospodarske dejavnosti. Te ukrepe pa je davčna reforma leta 1973 znatno okrnite in tedaj so z dekretom predsednika republike ohranili za Trst nekatere olajšave. Upoštevajoč da bodo tudi ta podaljšanja zapadla, sta združenje industrijcev in trgovinska zbornica že izdala na črt (ter ga posredovala vladi in parlamentu), ki obsega predloge za izdelavo sistema olajšav, ki bi dejansko prispel h gospodarskemu preporodu Trsta. Drevi Kfoba-sanjc na Opčinah Kabaretni večer satirične trojke Sergeja Verča, Borisa Kobala in Aleksandra Vodopivca se bo predstavil tudi na Opčinah. Zanj že vlada zanimanje. Kdor je trojki sledil po radiu, si želi končno poslušati izvajalce »v živo*; kdor ji ni. pričakuje nekaj novega. Tako za ene kot za druge bo drevi ob 20.30 priložnost, da se seznanijo z novim, morda nenavadnim kabaretnim večerom. Predstava bo v mali dvorani Prosvetnega doma, ker je zanjo neobhodno potreben klavir. Tako bomo lahko na Opčinah po izredno uspelem koncertu Šiškov ič -Frovvein spet prisluhnili pianistu, tokrat v sodelovanju igralcev, ki bosta s svojimi bodicami marsikoga zbodla. Tatovi včeraj obiskali trgovino z usnjenimi izdelki Dobro poučeni in organizirani ta tovi so se včeraj spet proslavili v trgovini z usnjenimi izdelki «Betty» v Ul. Carducci 30. Med opoldansko zaporo so namreč s ponarejenimi ključi stopili v trgovino in odnesli dragocene suknje, hlače, jope, torbice in čevlje, vse v vrednosti 7,5 milijonov lir. Lastnica trgovine, 34 letna Adriana Luxa por. Acciani iz Ul. Giustinelli 6, je agentom povedala, da je trgovino zaprte ob 12.30, vanjo pa da se je vrnite ob 14.20, ko so jo že obiskali tatovi. Povedala jim je tudi, da blago ni bilo krito z zavarovalnino. sedem mladih pianistov, gojencev šole Glasbene matice iz Trsta in Gorice, Glasbene šole iz Kopra in konservatorija «G. Tartini» iz Trsta, od katerih je bila večina prav v razredu Erminija Ambrozeta. O liku preminulega profesorja je spregovoril njegov gojenec prof. Tomaž Simčič, ki je poudaril, da je bila izguba glasbenega pedagoga boleča. Simčič je nato spregovoril o Ambroze-tovi plemeniti osebnosti ter poudaril, da morajo prav mladi graditi na temeljih, ki jih je Ambrozet postavil. Na klavirskem večeru je nato nastopilo sedem mladih in obetajočih pianistov. Spored, ki ga je napovedovala Savina Remec, je bil pester, kvalitetno bogat in je dokazal visok nivo muziciranja mladih pianistov, so izvajali skladbe Beethovna, Debusspja, Mendelssohna, Šivica. Chopina, Ravela in Bartoka. Nastopili pa so Milojka Milič iz Slivnega, Gemma Firincelli iz Gorice, Jasmina Kožar iz Portoroža, Xemja Brass iz Bazovice, Alenka Podgornik iz Sežane, Silvia Zazzaro iz Gorice in Dori o Regaltin iz San Giorgia di No-garo. Skratka, dober klavirski večer z mladimi talenti, ki so s svojim izvajanjem in kvaliteto na najlepši način počastili spomin obeh glasbenih pedagogov. Televizijska oddaja brez naslova Sinoči je tretja italijanska televizijska mreža predvajala prvo polurno nadaljevanje o slovenski narodnostni skupnosti pri nas. Celotna oddaja, ki obsega štiri nadaljevanja, bi morala nositi dvojezični naslov in sicer: (Prostor in spomini*, morala, kajti na ekran je šla brez naslova, ker vodstvo tržaške postaje ni pristalo, da bi oddaja. kjer se jasno slišita slovenska beseda in pesem, nosila tudi dvojezični naslov. To kratko oznako oddaje smo torej pričeli s polemiko, na popolnejšo poglobljeno oceno pa bo treba počakati še nekaj časa. Vendar pa je treba takoj poudariti, da gre za pogumno zasnovano oddajo, ki je bila sicer najprej namenjena mladini, tako da je didaktični pristop ostal, kajti oddaji se pozna, da so ob domačih (realizatorjih* Lili Čepak in Pieru Panizzonu, sodelovali slovenski avtorji in sicer: Bojan Brezigar, Pavle Merku,. Milan Pahor in Pavel Štrajn. Potrebna je še kratka pripomba, v pričakovanju nadaljnjih oddaj seveda: avtorji so v oddaji zgrnili veliko dogodkov, ki so bili včasih nekoliko preveč prikazani bela-črno, izjemno smo bili tokrat Slovenci ^svetlejši* vzor med zgodovinskimi akterji. Od 14. do 19. t.m. na nekaterih šolah ne bo pouka Po odloku ministra za šolstvo Bodrata ne bo pouka na šolah, kjer bodo volilni sedeži ob priliki nedeljskega glasovanja za referendume. Pouka ne bo od 14. do 19. t.m., medtem ko bo redno tekel na vseh drugih šolah in v otroških vrtcih, kjer prostori ne bodo zasedeni. Sicer pa se bo letos pouk na vseh šolah zaključil 17. junija, maturitetni izpiti na višjih srednjih šolah pa se bodo začeli 2. julija. Razstave V galeriji v Ul. Parini v Miljah se nadaljuje do 14. maja razstava z naslovom »Tina Modotti, revolucionarni fotograf*. Razstava je odprta za občinstvo vsak dan od 17. do 20. ure. >. Slovenski klub in foto krožek Trst 80 vabita na ogled fotografske razstave članov krožka, ki je v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, ob uradnih urah in zvečer. Spet samotna smrt Predvčerajšnjim je socialna de lavkp Giovapna Bubifnch kqt pona vadi obiskala svojega varovanca -72-letnega Augusta Pleterseka iz Ul. Santi 3. Tokrat pa je ni sprejel kot ponavadi na vratih, ampak je ležal mrtev na postelji. Sodni zdravnik je nato ugotovil, da je Pleter-sek umrl verjetno že v nedeljo, vzroke smrti pa bo dokončno ugotovila obdukcija. Kot je socialna delavka povedala, je Pletersek živel sam in ni imel nobenega sorodnika. V osmrtnici Lovrenca Bandija je bilo pomotoma izpuščeno ime , žene Zore Pogreb bo danes, 13. maja, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v boljunsko cerkev. Žalujoči svojci Boljunec, 13. maja 1981 Za vedno nas je zapustila naša predraga mama, teta, nona in pranona ROZINA GRGIČ vd. ČUFAR Pogreb bo danes, 13. t.m., ob 17. uri iz hiše žalosti v bazovsko cerkev, Žalujoči: hčeri Marija tn Angila, sin Svetku z družino, nevesta Amalija, nečaki in nečakinje, vsi vnuki, vnukinje ter drugo sorodstvo Bazovica, 13. maja 1981 Gledališča SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU VVILLIAM SHAKESPEARE KAR HOČETE komedija v petih dejanjih Režija: BRANKO GOMBAČ Danes, 13. maja, ob 17. uri ABONMA RED H - mladinski jutri, 14. maja, ob 17. uri ABONMA RED H - mladinski IVAN MRAK PROCES( himnična trilogija V petek, 15. maja, ob 20.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu v soboto, 16. maja, ob 20.00 v cerkvi v Žabnicah v nedeljo, 17. maja, ob 15.30 v cerkvi v Gornjem Tarbilju DANIEL L. COBURN PARTIJA REMIJA tragikomedija v dveh dejanjih v soboto, 16. maja, ob 20 30 v gledališču France Prešeren v Boljuncu VERDI V petek, 15. t.m., ob 20.3<* (Red A) in v soboto, 16. t.m., ob 18. uri (red B) na sporedu peti oziroma šesti koncert spomladanske simfonične sezone. 'Dirigent Massimo de Bernart, kot solist bo nastopil Bruno Giuranna. Pri blagajni gledališča prodaja Vstopnic za oba koncerta. AVDITORIJ Danes ob 17. uri (red 5. nedelja) komedija «Un sial per CarIotta» y tržaškem narečju. Glasba Nini Per-no, režija Francesco Macedonio. V abonmaju odrezek 8. Kino Ariston 16 00-22 00 «Tre fratellb. Režija Francesco Rosi. Eden 18.00 «11 padrone e 1'operaio*. R. Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 17.00—22.00 «L’ultimo combat-timento di Chen*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior 17.00 «Taxi driver». Grattacielo 17.00 «Manidu uno squa-lo ribelle, un indigeno selvaggio, un fiore di ragazza*. Fenice Zaprto. Aurora 16.30 «1 falchi della notte». Silvester Stallone. Bar,ynj„fi]m. Cristallo 17.00 «l.'impero della lus-suria*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «11 prigioniero di Zenda*. Capitol 17.00 »Vivere alla grande*. Moderno 15 30 v •, • Vreme včeraj: najvišja temperatu-ra/>16,6 stopinje, najnižja 13,8, ob 18, uri 16,2 stopinje, zračni tlak 1005,6 mb ustaljen, veter 4 km na ujflo severozahodnik, vlaga 68-odstot na, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16 sto--Pthj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Gora Pribaz, Mar ep Rossipndi, Elisa Dambrosi, Giuseppe Skolc. JJMRI.I SO: 67 letna Miranda To miši vd. Tomasino, 59 letni Sergio Lassiani,'87 letna Maria I.eban vd, Kok, 63 letni Giorgio Novacco, 78-letni Settimio Bonetti, 56 letni Ernestu Dobriena, 82 letni Ugo Mazzoli, 78-letna Anna Klun por. Umer, 67-lebii Francesco Cammaroto, 57-letni Eitiilio Svagelj, 82-letna Giuseppina 7,abin por. Zeslina, 76 letni Giusto Velke, 72 letna Teresa Berginc, 73- letni Riccardo Suppini, 79 letha Maria Požar vd. Cok. 83-letni Lorenzo Bandi, 77-letni Stanislao Canciam, 80-letni Giovanni Petronio, 82-letni Giovanni Dalla Via, 66-letni Adoifo Slaw, 71-letni Paolo Lattarulo, 72-letni Marcello Coni. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 d« 20.30) ' Ul. Mazzini 43. Ul. Tor S. Piero 2. Ul. Felluga 46, Ul. Mascagm 2. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) UL Giulia L Ul. S. Giusto 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel 732 627, predpraznična od 1 i do 21 ure in praznična od D. 't 20 ure, tel. 68 441. UEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228 1 24; Bazovica tel 226 165; Opčine: tel. 211001: Prosek: tel 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina; tel. 200 1 21: Sesljan; tel. 209 197; žavlje: tel. 213137; Milje: tel. 271-124. Mali oglasi telefon 1040) 79 46,72 TRŽAŠKA kreditna banka sprejme v službo telefonista/ko. Pogoji kandidatov: 1. diploma nižje srednje šole; 2. opravljena vojaška služba; 3. popolno obvladanje slovenskega in italijanskega ter po možnosti kakega tujega jezika; 4. starost do 35 let; 5. italijansko državljanstvo. Pri sprejemu v službo bodo imeli prednost invalidi. Lastnoročno. napisane prošnje oddati do 31. maja 1981 Tržaški kreditni banki. Ul. Filzi 10, Trst. OSMICO je odprl Mirko Figelj v Štmavru pri Gorici, Villavasi, štev. 2. Toči belo in črno vino. PROFESORICA slovenskega jezika iz Nove Gorice lektorira slovenske diplomske naloge hitro in u-godno. Za dogovor kličite telefonsko št. (003865) 24303 v večernih urah. IŠČEMO hišno pomočnico za pomoč v gospodinjstvu. Odlični pogoji. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 794664. V MEDJI vasi št. 21 pri Karlu Pernarčiču točijo belo in črno vino. Prijatelji domače kapljice vljudno vabljeni. DAJEM V NAJEM tri sobe. za urade v strogem centru Gorice (o-premljene ali pa ne). Prošnje zainteresiranih sprejema uredništvo PD v Gorici (Ul. XXIV Mag . gio 1/1). telefon 833 82. HIŠNO pomočnico iščeta priletni se stri, ki želita družbo. Nudita hrano in prenočišče tel avtonomijo pri delu. Telefonirati na štev. 43895. PRODAJAM kokoši nesnice pet me secev stare. Jožef Peric — Peč št. 50, telefon 882 057. OSMICO je odprl Pepe Dacov iz Doberdoba — Rimska ulica. Toči belo in črno vino lastne proiz vodnje. ŠTUDENTA iščeta opremljeno so- , bo. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Mon teerhi 6, pod šifro »Solidna* NA CESTI Vižovljt? - Mavhinje prodam nezazidljivo zemljišče veliko 600 kv. m. Telefon 209 276. OSMICO je odprl Angel Kraljič — Prebeneg 73. Toči belo in črno vino. OSMICO je odpri Milko Purič, Repen 15 (Jekopinov). V PONEDELJEK ZVEČER V OBČINSKEM SVETU Živahna in razvejana razprava o slabostih goriškega gospodarstva V razpravi je sodelovalo 15 svetovalcev - Soglasno odobrena resolucija z vrsto zahtev deželni upravi SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Zastopnikov v komisije še niso izvolili Zelena luč se bo zanje prižgala šele po sporazumu o sestavi odborov krajevnih zdravstvenih enot Pozno v noč je tekla v ponedeljek razprava o gospodarstvu v go-riškem občinskem svetu. To sejo so svetovalci posvetili izključno razpravi o gospodarskem položaju v mestu in v pokrajini, upoštevajoč krizo v katero so zašla v zadnjih letih številna industrijska podjetja in tudi nekatere druge veje gospodarstva. Za razliko od drugih sej je bilo tokrat kar precej poslušalcev, čeprav niso vsi vztrajali do konca, saj so v razpravo posegli številni svetovalci. Uvodoma je imel župan Scarano dolgo poročilo iz katerega je razvidno, da se mož izrecno peča z gospodarskimi vprašanji. Povedal je da je treba enega razlogov krize iskati tudi v naglem padanju števila prebivalstva. Najprej je bilo to padanje neopazno, v zadnjih treh letih smo ga bolj občutili, še huje bo v prihodnjih letih, saj je 23 odstotkov prebivalstva starejšega od 60 let, podobno kot v Trstu. Znotraj gospodarskih vej je prišlo do premikov iz industrijskega in kmečkega sektorja v trgovinske in obrtne dejavnosti. Naraslo je namreč število obrtnikov. V vsej gori-ški pokrajini smo v desetih letih izgubili skupno 800 delovnih mest. Občutnejši je bil padec v industriji, saj je samo tržiška ladjedelnica izgubila 1500 delovnih mest, ljudje so se zaposlili drugje. Za skoro polovico je padlo število zaposlenih gradbeništvu, kjer danes zahtevajo delodajalci specializirano delovno silo. Na področju kmetijstva — župan je omenjal pedatke lani izdelane študije o kmetijstvu v goriški občini — je odstotek ljudi v kmetijstvu padel od 4,4 na 2,5, kmečkih posesti je še vedno 700, zelo so razdrobljena, vendarle le v 250 posestih je kmečka dejavnost na prvem mestu. Vse drugo se danes u-reja s polovičnim časom. Starost kmetov je precej visoka. Treba pa bo valorizirati to kar je še ostalo, je dejal župan, še zlasti na področju vrtnarstva in vinogradništva. Goriška industrija daje še vedno 40 odstotkov splošnega kosmatega dohodka, tovarne, zlasti večje so v krizi. V pokrajini je pet državnih tovarn leta 1975 zaposlovalo 7.614 ljudi, danes pa je v teh tovarnah le še 5.762 ljudi. V krizi pa so tudi zasebne tovarne, v prvi vrsti podgorska predilnica. Pred petindvajsetimi ‘leliAjeibilo v njej 3.058 ljudi, danes jih je le -1.186, iskoro vsi so v • dopolnilni blagajni. Velja omenitii dejstvo, da 454 teh ljudi zaposlenih v tej predilnici' biva na področju goriške občine. Ni bolj rožnat položaj v Intecu, je dejal župan, kjer je pred šestimi leti bilo nad 300 ljudi, danes so preostali v dopolnilni blagajni. Iri vendarle je ta tovarna dobila precej denarja iz javnih sredstev. Potem ko je omenil še nekatere druge primere je župan dejal, da bi bilo treba posodobiti prosto cono, nuditi možnost spreminjanja kontingentov, prav tako bi bilo treba hitreje uporabljati denar Goriškega sklada. V zadnjem delu svojega poročila pa je župan Scarano ,dejal, da je gospodarski razvoj Gorice v terciarni mednarodni dejavnosti in v industrijski obdelavi, ki je vezana na to mednarodno dejavnost. Pri tem je omenil veliko število trgovin in zaposlenih v trgovini, približno štiri tisoč oseb. Gorica je odvisna od jugoslovanskih kupcev in vsaka mednarodna motnja prizadene to goriško dejavnost. V goriški občini je približno 950 obrtnikov, ki zaposlujejo nad 2.200 oseb. Tudi ti so v precejšnji meri vezani na mednarodno dejavnost. Župan je še nanizal potrebo po spremembah v u-pravljanju samostojnih računov, v širši in boljši gospodarski kooperaciji s sosednim jugoslovanskim področjem tudi na industrijskem področju. Vse stvari o katerih je bil že večkrat govor. V razpravo, kot smo že uvodoma omenili, so posegli zastopniki vseh skupin. Poleg teh pa še drugi svetovalci. Skupno jih je govorilo petnajst. Razprava se je zatem zavlekla pozno v noč. Med govorniki omenimo komuniste Lambertija, Bu-covinija, Coceanija in Chiariona, socialista Brunella, Bratuža od Slovenske skupnosti, demokristjane Co-lello, Pianija, Leardija in Tuzzija, pa še vrsto drugih. V glavnem so se vsi dotaknili vseh vprašanj. Ugotovitve o krizi so bile skoro enake, vendarle so zlasti komunisti bolj kot drugi kritizirali deželno upravo, tukajšnje bančne zavode ter trgovinsko zbornico in druge uprave, da niso znali uskladiti investicij v podjetja trajnega pomena. Precej je bilo v raznih nastopih govora o nujnosti gospodarske kooperacije s sosednim jugoslovanskim področjem. Pred koncem razprave je demokristjan Tuzzi, tudi v imenu drugih strank večine, predlagal sklepno resolucijo, ki so jo potem popravili s prispevki drugih svetovalcev. Resolucijo so zatem soglasno odobrili. V njej zahtevajo od dežele da bolj odločno pomaga pri obnovi Pokrajinski svetovalec KPI Tullio Paiza je zadel žebljiček ha glavico, ko je na sinočnji seji rekel, da se zato tako na dolgo vleče; ker ne smejo prekoračiti osme točke dnevnega reda. Po tej točki so namreč na dnevnem redu imenovanja v razne komisije, ki jih pokrajinski svet ni sposoben izvoliti. Uvodni del seje, ki je obsegal predsednikova sporočila in vprašanja svetovalcev, je namreč trajal celi dve uri. V diskusijo je poseglo po več svetovalcev krščanske demokracije in pozneje tudi svetovalcev KPI, ker je vendarle bilo potrebno, izgubiti čas, ker pokrajinski svetovalci ne bi mogli imenovati svojih zastopnikov v deset ustanov, med katerimi so tudi tako važne ustanove, kot so nadzorni odbor, IACP, hranilnica itd., dokler se na deželni politični ravni ne bodo dogovorili o predsedstvih krajevnih zdravstvenih enot, v okviru katerih bo določeno tudi ime predsednika goriške krajevne zdravstvene enote. Šele ko bo ta dogovor sklenjen, se bo prižgala zelena luč za imenovanje pokrajinskih zastopnikov ,v poprej omenjene .komisije. goriškega gospodarstva. tlllllliiliu..............................un.Hiimiimiimmiiiiunnlllili.. SEJA IZVRŠNEGA IN TERITORIALNEGA ODBORA SKGZ Kulturno-športni center bo odprt še v tem letu Kmalu začetek nabiralne akcije za delno kritje likovne opreme v novem domu - V soboto, 23. t.m., v goričkem Dijaškem domu srečanje tržaške, goriške in videmske mladine Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je v ponedeljek, 11. t.m. v Gorici, na skupni seji s teritorialnim cdborom za Goriško, s kratkimi besedami predsednika Borisa Raceta počastil spomin predsednika SFRJ tovariša Tita ob prvi obletnici njegove smrti. V tej zvezi je bil izvršni odbor seznanjen tudi s pobudo mladinskega odbora SKGZ za srečanje tržaške, goriške in .beneške mladine, ki bo v soboto. 23. t.m. v goriškem Dijaškem domu v okviru praznovanja «25. maja — dneva mladosti*, ki je neposredno povezan s Titovim rojstnim'dnevom,- Srečanje-bo- tudi priložnost za široko in temeljito raz-pi-aVo, o mladinskih vprašanjih v našeiif’ z^mejstrii? • U°oL: • Prvi del seje pa, sta izvršni in teritorialni odbor za Goriško namenila aktualnim vprašanjem v zvezi z zaključnimi gradbenimi deli in skorajšnjim svečanim odprtjem novega Kulturnega športnega centra v Gorici. Izčrpno informacijo o tem je podal predsednik teritorialnega odbora Mirko Primožič, nakar se je razvila dolga in zavzeta razprava, ki se je izkristalizirala v predlog, naj se delo dosedanjega ožjega gradbenega odbora, zaradi pospsše-nja priprav na otvoritev doma in potem za njegovo upravljanje, prenese; delno na sam teritorialni odbor, na izvršni odbor in na upravni •»lumiiimuiiiiitiiiiiiiittiiMiiimiiiiiimiifmiiiiitmiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiuiiimiiiiiiiiiiii SKLICANA JE 2. SEJA BOMO DREVI IMELI PREDSEDNIKA KZE? Se ni sporazuma med strankami sedanje večine Drevi sp bodo v dvorani goriškega občinskega sveta sestali člani u-pravnega odbora krajevne zdravstvene ustanove za goriško pokrajino. Do sestanka je prišlo po pozivu najstarejšega med odborniki, komunista Franca, ki je na dnevni red seje dal izvolitev devetih članov ožjega upravnega odbora. V širšem odboru je namreč petdeset ljudi. Vendarle skoro gotovo tudi nocoj ne bodo izvolili članov tega odbora, kajti tozadevnega sporazuma med petimi strankami (KP, PSI, PSDI, SSk in PRI), ki vodijo pokrajinsko upravo in goriško občino, ni. Zastopniki teh strank so se sestali v petek zvečer, sporazuma niso dosegli. Drug sestanek je bil napovedan za ponedeljek zvečer. Ni ga bilo. Včeraj sp je v Gorici govorilo, da se bodo zvečer sestali tajniki petih strank. Ne vemo, ko pišemo, če je do sestanka sploh prišlo. Prepričani p« smo. da niso na morebitnem sestan ku dosegli sporazuma. Razlog za spor je v dejstvu, da tako demokristjani kot socialdemokrati hočejo zase predsedniško mesto. Prvi predlagajo bivšega senatorja Martino, drugi pa predsednika sedanjega upravnega odbora tržiške bolnišnice Esposita. Demokristjani nočejo popustiti, socialdemokrati pa pravijo, da so izgubili vsa važna mesta v politično-upravnih organih na Goriškem in da bi to predsedniško mesto moralo biti njihovo. Sicer pa nekateri obtožujejo demokristjane, da so zasegli skoro vsa predsedniška mesta krajevnih zdravstvenih enot v vsej deželi in da bi torej morali vsaj pri nas nekoliko popustiti. Tukajšnjim demokristjanom pa taki očitki ne prijajo. Kot na jmočnejša skupina v upravnem svetu so prepričani, da mora predsedniško mesto pripasti njim. Istočasno pa postavljajo tudi problem sestave upravnega sveta. Dve mesti bosta pripadli opoziciji, torej skoro gotovo komunistom. V upravnem svetu je vsega skupaj devet ljudi. Po mnenju demokristjanov naj bj bili demokristjani štirje (sem je vključen tudi predsednik), dva bi bila socialista, eden pa socialdemokrat. Ker rešitve najbrž tako zlepa še ne bo, se nam najbrž obeta večmesečno pogajanje med strankami, tako kot lani poleti, ko je bilo treba najti sporazum za pokrajino in občino? odbor, za katerega dokončno sestavo naj se čimprej skliče širši gradbeni odbor, katerega naloga se z odprtjem doma bliža koncu. Izražena je bila želja, nai bi bil upravni odbor razširjen tudi na osebnosti izven struktur in organizacij v okviru SKGZ. Dogovorjeno je bilo, da se takoj pristopi k nabiralni akciji med goriško in tudi ostalo slovensko zamejsko javnostjo, na ta način zbrana sredstva pa naj bi služila za delno kritje likovne opreme v domu. Govor je bil tudi o datumu slovesnega odprtja doma in pri tem je bilo ugotovljeno, da so danes zaključna dela v taki faziv. da j® otvoritev mogoča v novembru. V nadaljevanju seje je izvršni odbor v razpravi o • referendumih: i pozval pripadnike slovenske narodnostne skupnosti, da se v čimvečjem številu udeležijo zborovanja, ki ga bo KPI priredila v petek na Trgu Unita v Trstu, kjer bo razloge za ohranitev zakona 194 o splavu utemeljila senatorka Jelka Gerbec. Pomen tega zborovanja bo namreč tudi v tem, da se bo po 25 letih prepovedi na Trgu Unita spet spregovorilo v slovenščini. Izvršni odbor je potrdil stališče, da je potrebno ohraniti zakon 194, ki ne urejuje samo splava, ampak predvsem uvaja vrsto vzgojnih napotkov za življenje, da do splava sploh ne pride. V oceni političnega položaja na Tržaškem je bila izražena zaskrbljenost, kakšne posledice bo povzročila kriza na tržaški pokrajini tudi za druge krajevne uprave. Splošni odbor je izrazil zadovoljstvo nad izr vedbo proslave 40-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte v Trstu in Gorici, pri čemer je poudaril potrebo po seznanjanju mladih z vsebino in izročili narodno-osvobodilne-ga gibanja. O pomenu nastanka OF za novo stran zgodovine slovenskega naroda in tudi naše narodnostne skupnosti v zamejstvu, bodo govorili, tudi na proslavah in prireditvah, ki jih bodo v tem mesecu še imeli na Tržaškem. Izvršni odbor se je seznanil s potekom priprav na občni zbor SKGZ, ki bo 21. junija v Goricj, zadnji glavni odbor v tej mandatni dobi pa je sklican za 8. junij, v Čedadu. V okviru stikov, ki jih SKGZ vzdržuje s socialistično zvezo Bosne in Hercegovine, bo 31. maja letos vrnila naši zvezi obisk delegacija OMCNJAl St X MCSSC MAJ Ponovno preložen datum odprtja prehoda Štandrež Na italijanski strani zmogljivost 600 tovornjakov na dan - le sedaj jih Rdeča hiša premore 300 Delegacija slovenske skupščine, ki se je prejšnji teden kot gost dežele Furlanije - Julijske krajine mudila v Gorici, si je ogledala mednarodni mejni prehod Štandrež. Projektant in vodja del inž. Gelse-rino Graziato, ki je slovensko delegacijo vodil po objektu, ki je dograjen in sedaj vanj nameščajo o-premo, je povedal, da so objekt v soglasju načrtovali in uskladili z jugoslovansko stranjo. Njegova kapaciteta bo na italijanski strani znašala 600 tovornjakov na dan, kar sploh ni pretirana številka, še celo ne, če se upošteva, da je kapaciteta na mejnem prehodu Rdeča hiša po 300 tovornjakov. Načrtovanje in gradnja objekta je bila mo žna šele po podpisu osimskega sporazuma, ki je prav na tistem kraju mejo premaknil na italijansko stran. V finančnem pogledu je to povzročilo izgubo časa in večje gradbene stroške za obe strani. Italijanska stran je morala spremeniti že izdelane načrte in jih prilagoditi manjši površini, jugoslovanska stran pa je morala zgraditi daljši avtocestni priključek do mejnega prehoda, kar je tudi povečalo stroške. Kakor vse kaže, je na italijanski strani bilo za nekaj let rešeno vprašanje finansiranja uprave tega prehoda, na jugoslovanski strani pa v teh dneh gradijo objekt za carinska podjetja na območju mejnega prehoda Vrtojba. Sprva so sodili, da bodo objekt odprli letos spomladi, sedaj pa se odprtje načrtuje za jesen. Toda to ni prva preložitev datuma. Pomanjkanje denarja, ki ga povzroča gospodarska kriza; dela sive lase tudi vsem tistim, ki se ukvarjajo s tem, za širšo Goriško prepotrebnim prehodom. Republiške konference SZDL te jugoslovanske republike, ki se bo naši deželi mudila tri dni. Zastrupitev s škropivom S strogo pridržano prognozo včeraj proti večeru sprejeli v krmin-sko bolnišnico 51-letnega kmetovalca Alojza Blažiča iz Cegla v krminski občini. Zdravniki so ugotovili, da se je Blažič zastrupil s kemičnim sredstvom EV 50, ki služi za zatiranje koloradskega hrošča in drugih zaje-dalcev. Njegovo zdravstveno, stanje Je izredno kritično. ' muiumiiuinuiHimtiimmmiiiiimnillll Na' seji so tudi obširno ocenili rezultate predsedniških volitev v Franciji. predsednik Cumpeta je izrazil zkdbvoljstVo z "volilnim izidom, preko katerega je Francija, ki je v zadnjih 200 letih dosti velikih resnic povedala človeštvu, pokazala težnjo po obnovi in spremembi dosedanje politike v korist napredka in miru. Svetovalce je seznanil z obiskom delegacije slovenske skupščine v Gorici. Predsednik Cumpeta, ki je goste pozdravil v pokrajinski zgradbi, je na sinočnji seji povedal, da je izkoristil priložnost in pokazal željo po razširitvi stikov, ki jih vzdržuje pokrajina z Novo Gorico, tudi na Ljubljano. Načelnik skupine KPI prof. Ivan Bratina je izrazil željo, da bi z ozirom na dejstvo, da je bila v gosteh delegacija skupščine republike Slovenije, bilo prav, če. bi predsednik Cumpeta povabil s seboj načelnike političnih skupin, v pokrajinskem svetu. Predsednik Cumpeta je pripombo sprejel in dodal, da jo bo upošteval ob prihodnji priložnosti. Zborovanja e referendumih Darres. 13. maja, ob 21. uri v Štandrežu, pred gostilno Turri. Govorila bosta Ivan Bratina in Silvino Poletto. Jutri, 14. maja. ob 20. uri v PeV-mi pred spomenikom Govorila bosta Ace Mermolja in Silvino Poletto. Jutri ob 20.30 v Doberdobu pred gostilno Peric (v primeru slabega vremena v prosvetni dvorani), govorila bosta Ivan Bratina in Ro-saria Didato. Jutri ob 21. uri v Števerjanu pred gostilno v Dvoru bo zborovanje, ki ga prirejata Lista občinske enotnosti in Ženski iniciativni odbor. Izleti Slovensko planinsko drnštvo vabi člane in prijatelje na tradicionalno srečanje planincev, ki bo v nedeljo, 17. t.m., na Trstelju, s priložnostnim kulturnim sporedom. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Korzo Verdi 57, tel. 84879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ; Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, UL Romana( tel 40497. unmittiiimiiniiiiriiiniinutmnnniiiinini Karlo Velušček 85-letnik Ko smo ga včeraj obiskali v novogoriškem domu upokojencev, da bi mu predhodno čestitali ob današnji 85-letnici, nam je Karlo Velušček dejal, da si želi, da bi danes sijalo sonce. Tako bi bil lahko šel na kratek sprehod, oprt na svojo palico, do bližnje Grapulinove gostilne, kjer bi se dobil s prijatelji in tam nekoliko pokramljal o starih lepih časih, spil čašo dobrega vipavskega vina, pokadil eno ali dve cigareti. Na ta kratek izlet do gostilne v Grč ni gre večkrat, seveda ko je vreme naklonjeno. Drugače pa ostaja nekako žalosten za zidovi doma upokojencev in gleda skozi okno, kako pada dež. Skozi okno njegove sobe je lep razgled na hiše in vrtove Grčne in zelo rad gleda tamkajšnje prebivalce, kako skrbno obdelujejo vrtove in cvetlične grede. tKakih sedem cigaret pokadim na dan*, mm je dejal med včerajšnjim obiskom, ko je bil prisiljen, zaradi mokrega vremena, ostati doma. tNekoč sem jih pokadil tudi dvajset! Jutri pa bom s prijatelji popil kozarček dobrega briškega to-kajca, ki ima kar 13 stopinj*, nam je še dejal in pokazal dvolitrsko steklenico, ki mu jo je prinesel prijatelj Vojko v dom in nerad pokazal m kozarček jogurta in m steklenico rogaške. Že tri leta živi nekdanji kolporter Primorskega dnevnika in Soče Karlo Velušček v novogoriškem domu upokojencev. Prej je dolga leta živel v Gorici. Večkrat pride s prijatelji v staro Gorico, v sosednem mestu pa se velikokrat pogovarja s prijatelji iz partizanskih let. Rojen v Žagi pri Bovcu leta 1896, oče je bil avstrijski finančni stražnik, se je že kot otrok z družino preselil v Gorico, stanoval v Raba-tišču, obiskoval slovenske šole, potem pa se zaposlil v trgovini z jestvinami. Med prvo vojno je služil cesarju in Rusi so ga ranili na Madžarskem (še .danes ga včasih boli takrat dobljena rana na vratu), potem pa je bil med Maistrovimi borci na koroškem v letih takoj po prvi vojni, živel je zatem v Gorici, njegovo življenje ni bilo lahko, med vojno pa, je pričel sodelovati v na-rodnoosvgbodilnem gibanju \n kmalu'šel tudi V partizane. Po osvoboditvi se je vrnil v domačo Gorico, bil med prvimi, ki so pristopili v Demokratično fronto Slovencev. Zaposlil se je.v upravi naprednih listov, osemnajst let je skrbel za raznašanje Soče in Primorskega dnevnika. Potem pa je moral, kot vsi, ki dosežejo stara leta, upokojiti Se. Karlu želimo ob današnjem visokem jubileju še na mnoga leta. Vsi, ki ga v Gorici poznamo. In nas ni malo! Ko bo danes prebiral te vrstice (Primorski dnevnik zvesto prebira vsak dan in ga posoja’ tudi drugim stanovalcem); naj se za trenutek počuti spet med nami, v našem uredništvu in v naši upravi. Še na jrnnoga leta, Karlo! Kino iv no < i.urtcn VERDI 18.00-22.00 «1 falchi della notte*. S. Stallone. Barvni film. PORSO 17.30-22.00 «11 ' fiume del 1 grande Kaimano*. B. Bach in M. Farrah. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Sexy a go-go». Prepovedan mladini pod 18. letom. TržU1 EXCELS10R 18.00-22.00 «Corpi ba-gnati*. PRINCIPE 18.00— 22.00 «La merlet-taia*. Aoivj (,'nriro i« okolica SOČA 18.00-20.00 «Plačani ljubimec*. Italijanski film. 8VOBODA 18.00—20.00 »Krvne vezi*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Dva super policaja*. Italijanski film. Sporočamo, da je včeraj preminil v goriški bolnišnici BLAŽ FERLIG0J Pokopali ga bomo jutri, 14. t.m. Pogrebni sprevod bo krenil ob 10.30 iz mrliške veže goriške splošne bolnišnice, ter prispel ob 11. uri v Gabrje. Hčerka Ines z možem Saverijem in sinom Llviom ter sin Mario s ženo Milko Gorica, 13. maja 1981 V OKVIRU KULTURNIH IN PRIJATELJSKIH STIKOV I Obisk K D «F. Prešeren» v Bilčovsu na Koroškem «Prešmn» in «Bilka» imata že deset let tesne stike Iz Boljunea so nam poslali o izletu domačega kulturnega društva na Koroško naslednji prispevek, ki ga rade volje objavljamo. 25. in 26. aprila je Kulturno društvo ^France Prešeren» iz Bo-Ijunca gostovalo pri slovenskem kulturnem društvu «Bilka» iz Bil-čovsa na Koroškem. Obe društvi imata namreč že skoraj 10-letne kulturno - prijateljske stike. Pred osmimi leti smo bili prvič njihovi gostje, pred tremi leti so nas oni obiskali, letos pa smo jim mi povrnili obisk. Predpoldne smo se vsi veselo razpoloženi odpeljali s Slavnikovim avtobusom iz vaške gorice proti mejnemu prehodu v Trbižu. Po poti je naše veselje še bolj vzplamtelo ob petju slovenskih pesmi, o-benem pa smo vsi nestrpno pričakovali srečanje z našimi rojaki. Po približno štiriurni vožnji smo prešli mejni prehod in se ob določenem času na avstrijski strani srečali z dvema mladima predstavnikoma društva «Bitka». Zelo nas je razveselilo dejstvo, da sta nas prva sprejela dva mlada predstavnika društva, kar priča, da se tudi koroška mladim udejstvuje pri slovenskem kulturnem de-lovaju. Ko sta stopila v naš avtobus, sta ms prisrčno pozdravila in se z mmi odpeljala v Bil-čovs. To je tipično kmečko koroško naselje, kjer živijo pretežno Slovenci. Najprej smo si ogledali mm že mane prostore, v katerih prirejajo razne nastope in prireditve, nato pa smo odšli v pritlične prostore, kjer nas je čakala že pripravljena večerja. Po tem kratkem premoru smo se začeli takoj pripravljati za nastop. Našim koroškim rojakom so se predstavili pevski zbor, tambu-raški ansambel in dramska skupina. Na začetku kulturnega programa nam je pevski zbor «Bilka» zapel pozdravm pesem, član društva pa nam je izrekel dobrodošlico, z zadovoljstvom podčrtal naše skoraj 10-letne stike, se nam zahvalil za obisk in nas predstavil številnemu občinstvu. Takoj za tem je naš pevski zbor pod vodstvom Draga Žerjala zapel pesem našega vaškega skladatelja Frana Venturinija: Pozdravljena domovim. Sledil je nato govor Karla Žerjala, tajnika našega društva, ob koncu katerega je gostiteljem podaril v znak prijateljstva in večletnega sodelovanja sliko, ki je delo domačina samouka Stana Žerjala. V nadaljevanju prvega dela kulturnega programa pa je mešani pevski zbor zapel še sedem pesmi. Po desetminutnem odmoru se je v drugem delu programa občinstvu predstavil tamburaški ansambel. Pevski zbor je v njegovi spremljavi zapel še sedem pesmi, ki sta jih za tamburaški ansambel priredila Drago Žerjal in Boris Kocjan. Občinstvo je po vsaki pesmi z burnim ploskanjem nagradilo nastopajoče, ki so izredno lepo zapeli in zaigrali. Nekatere pesmi so morali celo dvakrat ponoviti. Tega so bili pevci in tamburaši zelo veseli, saj je to velika nagrada za požrtvovalnost in trud, ki ju kažejo pri rednih vajah. V zadnji točki kulturnega programa pa je nastopila še dramska skupina z veseloigro tVenderigle na plach, katefo je napisala in režirala domačinka Tatjana Turko. Ker je igra v narečju, smo n začetku na kratko opisali njeno vsebino. Prepričani pa smo, da tega sploh ni bilo treba, saj so Nevja, Laura, Tatjana m Ingrid oziroma Pepa, Vanča, Urša in Mer jela zelo' živahno in z dobro mimiko zaigrale svoje vloge. Priča tega je bil dolg aplavz, ki so ga ob koncu svojega nastopa žele naše vende-rigle. Ob koncu programa, katerega je napovedovala in povezovala Magda Švara nam je predsednik društva *Bilka» g. Ogris izročil še šop rdečih nageljnov. Po nastopu je sledila družabnost. Skupaj z našimi gostitelji in vaščani smo se ob petju slovenske pesmi in zvokih tamburic zadržali še pozno v ncč. Za prenočitev so poskrbeli vaščani sami, saj smo prespali noč v njihovih gostoljubnih domovih. Naslednje jutro smo si ob sprem-•n n limit im ititiiiiiMiiiiiiii'iiiMiitiftiiiiiiiiititttitiii Mulo lilovid: Mauthausen Organizacija internirancev v okviru Zveze borcev ni dovolj zaživela in to je tudi vzrok, da v okviru mednarodnih združenj Jugoslovani niso prisotni .v takem od-segu kot bi ustrezalo število jugoslovanskih taboriščnikov. To pa je tudi vzhok, da je Iplo o taboriščih s strani naših taboriščnikov napisanega manj ko bi bilo lahko. Zato je toliko bolj dobrodošla knjiga, ki jo je o taborišču Mauthausen napisal Mato Utdvič iz' Maribora. Knjigo je pod naslovom Mauthausen izdala založba Partizanska knjiga. Knjiga predstavlja pričevanje človeka, ki je konec leta 1941 padel v roke GeStafpi v Mariboru, bil nekaj časa zaprt v tem mestu, kasneje v Btfrlu in Ptuju, nato pa odpeljan v- taborišče Mauthausen, kjer je dočakal svobodo. Svoja doživetja je Utovič, ki se je v Mariboru zaradi brezposelnosti preselil iz Zagreba in se takoj po okupaciji pridružil osvobodilnemu boju, napisal v preprosto, a zato nič manj pretresljivo napisani knjigi. Istra je raj za nedeljske pomorščake Na pristaniških poveljstvih zaprositi za ustrezno plovno dovoljenje stvu prijaznega učitelja ogledali zanimivosti Koroške. Ogledali smo si mesto Celovec nakar smo se peljali ob Vrbskem jezeru na sončne Radiše. Tu smo si ogledali nov kulturni dom in v pozdrav nam je tamkajšnji oktet zapel tri pesmi, predstavnik društva pa nam je na kratko orisal društveno zgodovino in njegovo delovanje. Po kosilu smo se podali še v Sreče. Obiskali smo kiparja Franceta Goršeta in si ogledali njegov atelje. Umetnik je še posebno znan v Boljuncu, kajti izdelal je doprsni kip Fran Venturinija ob poimenovanju naše osnovne šole. S tem obiskom se je naše gostovanje po Koroški končalo. (LK SG) ____________________________________________________________________ nuni iiiiiim muiimimm ii m iiiiiiiiiin mil m,, nMiiimuiHiiiniiiiiiHMiiMnniHuiuiniiiiHiuiiimiiiiniMHiuiiiiiiiiNiHiHiniiiimnHiiumiiiimitiitMHMiiiiiiiiiiiii Športnik v družini ritmov Prav pred kratkim smo pisali o ritmu super 85 in ob tisti priložnosti napovedali, da bo kaj kmalu na tržišču tudi nekoliko bolj športno navita različica popularne Fiatove limuzine. V Turinu so ji dali vzdevek «ritmo 105 TC», čeprav so jo v začetku hoteli poimenovati «sport». Temu so se izognili, da ne bi odvrnili potencialne, bolj umirjene kupce. Kljub vsemu pa se zadnjemu ritmu pozna športni izvor. 1600-kubični motor z dvema odmičnima gredema v glavi je za 950 kg težak avto ravno pravšnji in ga požene čez 180 km na uro, čeprav daje (urinska hiša kot najvišjo hitrost 175 km/h. Avto je še kar lepo izdelan, notranjost pa spominja delno na serijo super delno pa na prejšnje modele. Kot edino hibo naj omenimo, da je zračenje res preskromno, in ni na višini serije super Kdor nima stalnega ali vsaj začasnega priveza v Tržaškem zalivu, da prevaža svojo barko na strehi ali prikolici vsako nedeljo do morja, je že ugotovil, da bo lahko le v zgodnjih jutranjih urah splavil svoj čoln. V poletni sezoni je na skoraj vseh drčah Tržaškega zaliva že ob devetih tak dren, da si lahko iz glave izbijemo možnost, da bi čoln spustili v vodo brez večjih težav. Za vse tiste, ki v nedeljah zjutraj pozno zapuščajo posteljo, ne preostaja drugega, kot da se podajo v bližnjo Istro, v upanju, da ne bodo imeli še hujšega drena na mejnih prehodih. Ko smo končno preko meje, odpadejo vse težave. saj bomo lahko na eni izmed številnih drč istrskih porti-čev brez večjih težav splavili naš čoln. Seveda je predhodno potrebno, da se zglasimo na prvem pristaniškem poveljstvu, kjer nam bodo izstavili dovoljenje za plovbo v jugoslovanskem teritorialnem morju. To napravimo navadno pred začetkom sezone v koprskem pristaniškem poveljstvu, saj dovoljenje velja za eno leto. Ko smo torej zadostili vsem jugoslovanskim predpisom, si lahko poiščemo primeren kraj, kjer lahko splavimo čoln. Danes vam bom svetoval pristanišče Črvar, ki je oddaljeno slabo pol drugo uro od Trsta, če pri Kopru zavijemo na levo in se peljemo do Buj in od tu do Novigrada. Ko prekoračimo Tarski zaliv in reko Mirno, bomo tri kilometre pa vasi Tar zapustili glavno cestč, ki pelje v Poreč in zavili na desno. Po nekaj minutah smo že v novozgrajenem turističnem naselju Črvar, kjer je jugozahodno turistični pristan (marina). Tu lahko, splavimo tudi največjo jahto, seveda bomo morali plačati pristojbino. Kdor ima majhen čoln, bo že na prvem križišču pri vasi Tar zavil na desno in poiskal cesto za zaliv Sv. Marina, ki je severno od Črvarja. V malem ribiškem pristanišču bo brez težav splavil čoln. Črvarska marina je od tu oddaljena le pol milje. Kdor bi se hotel na tem območju dalj časa zadržati ima na razpolago poleg turističnega naselja Črvar in sob pri zasebnikih dva naturistična avtokampa Solaris in Uiiko ter avtokamp Lanterno. V vseh treh kamnih se bo lahko brez večjih težav zasidral, še najzanesljivejše naravno sidrišče je v podaljšku So- larisa po Sv. Marini. Na priloženem zemljevidu je to območje levo od zgrešenega napisa črvar, pred malim zalivom Abrega. Zemljevid je torej zgrešen in zastarel. Naselje Črvar se nahaja Prepovedana območja za podvodne dejavnosti Podvodne .dejavnosti (potapljanje s potapljaško opremo, fotografiranje in filmanje pod morsko površino kot tudi raziskovanje morja in morskega dna) so v Jugoslaviji prepovedane na naslednjih območjih: V ISTRI: Rti Mužilj, Barba-riga, Kavalo in Merlera. Na otokih: zaliva Trasorka in Balvanida (otok Lošinj), Rt Radovan (otok Hovik), Rt Južni Arat (otok Silba), Rt Stopanji (otok Molat), Rt Križ (o-tok Sestrunj), Rt Južni (otok Zverinac), Rt Sv. Nedelja, svetilnik pri Velikem Ratu (Dugi otok), svetilnik Blitvenica, Rt Mede (otok Kurba Vela), Rt Obinuški bok (otok Šolta), Rt Čiova (otok Čiovo), Vis, Lasto-vo, zaliv Samograd in Rt Ražnjič (otok Korčula), Rt Sokolič (otok Jakljan), Mamula. NA PELJEŠCU: zaliva Cr-kvice in Zalaz, Rta Lovišče in Vratnik. NA CELINI: Rt Jelinak pri Trogiru, Rt Ostrica Vela pri Primoštenu, Rt Marjan pri Splitu, Rt Donji pri Slanem. Rt Kobila pri Sutorinu in Rt Rastova pri Molunatu. Podvodno plavanje (brez potapljaške opreme) je prepovedano 390 metrov pred obalo o-tokov Goli in Grgur, kot tudi pred vsakim vojaškim objektom in ladjami vojne mornarice. Za vsak primer je najbolje, da se posameznik pozanima pri pristojnih oblasteh (pristaniška poveljstva), kjer mu bodo točno označili območje, kjer so prepovedane podvodne dejavnosti in podvodno plavanje. južno od napisa, kjer sta nekoč bili le dve hiši (zarisani tudi na zemljevidu). Kljub temu pa lahko iz njega izberemo, da je območje izredno zaščiteno od vseh vetrov saj sta pred vhodom v zaliv plitvini. varčevanje in varnost ^ se ujemata EU PRIPETILA SE JE PROMETNA NESREČA Na avtocesti se je pripetila prometna nesreča. Dolžnost vseh nas- je, da sodelujemo. Za trenutek si podrobno oglejmo risbo in takoj bomo opazili, da je prehitevanje na odstavnem pasu znak nezrelosti in asocialnega vedenja, ker povzroča hude zamude ali celo preprečuje dostop rešilcem, polici|i in vozilom cestne pomoči. Da se Izognete trčen|u, vas opozarjamo, da: — se napake voznikov pri ocenjevanju varnostne razdalje seštevajo in se bo prej ali slej kak voznik naenkrat znašel tik za ustavljenim avtomobilom — kadar pride v koloni do nenadnega zmanjšanja hitrosti, povzroči ta, zaradi premajhnih varnostnih razdalj, verižno trčenje, ki se preneha le pri tistem pametnem vozniku, ki upošteva precejšnjo varnostno razdaljo, pri tem sploh ne omenimo precejšnje potrate goriva, ki jo je treba pripisati nervozni in predrzni vožnji. Risba nazorno prikazuje, kaj je treba narediti in česa se je treba izogibati. Kaj moramo narediti: zmanjšamo hitrost že takrat, ko se zavemo, da se oblikuje kolona; prižgimo obe utripalki, da opozorimo na nevarnost (če je vozilo opremljeno z napravo), ko opazimo ustavljanje: ostanimo sredi pasu in v vrsti; potrpežljivo čaka|mo. Izogibati se moramo: hitremu zaviranji) v zadnjem trenutku; prehitevanju, da bi pridobili nekaj metrov oblikovanju še ene dodatne kolonov' z vožnjo po prekinjeni črti (glej puščicof; prehitevanju po desni strani z zavzetjem odstavnega pasu (glej puščice). ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šolska oddaja: . Matematika 13.00 Angleški vrt 13.30 DNEVNIK 14.00 Nigel, 6. nadaljevanje 14.30 Ihtavi, simpatični Braccio di ferro 14.40 Šolska oddaja: We speak english 15.10 V evroviziji Trst: 64. Giro dTtalia 16.30 Happy days — TV film 17.00 Dnevnik 1 — Flash 17.05 3, 2. 1. . . Kontakt! Topolinov klub. risanka Zakaj? — Glasba 17.55 šolska oddaja: Obvarujmo si pomembne pridobitve 18.30 Problemi gospoda Rossija 19.C0 Italijanske kronike 19.20 240 Robert, 2. del TV filma 20.00 DNEVNIK 20.40 Tribuna referenduma: Razprava o splavu: KD - PSDI - PR - PDUP 21.20 Posebni oddelek Most Wan-ted — fV film 22.15 Quark - Potovanje v svet znanosti 22.55 DNEVNIK Ob koncu v evroviziji iz Dusseldorfa Nogomet: Dinamo Tbilisi -Carl Zciss Dnevnik 1 — Vesti Drugi kanal 12.30 Dnevnik 2 — Za in proti 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.30 Osnovni tečaj v ekonomiji 14.00 Popoldan, dnevna rubrika 14.10 Strupena dama, 1. nadaljevanje 15.25 Človek in narava 16.20 Londonski dim 17.00 Dnevnik 2 — Flash 17.05 Popoldan — 2. del 17.05 Mnenje Enza Bartoecija Program za mladino: 17.30 Čebelica Maja. risanka 18.00 Vzgojna TV v Veliki Britaniji 18.30 Dnevnik 2 — Šport 18.50 Programi pristopanja 19.05 Dober večer s... Paolom Ferrarijem vmes TV film iz serije: Rhcda 19.45 DNEVNIK 2 - Poročila 20.40 «La Venere d’Ille, po povesti Prospera Meri-meeja 21.45 Misli, besede in glasba Edcarda Bennata 22.35 Sestri Sullens, A. E. Copparda Ob koncu DNEVNIK 2 Tretji kanal 17.30 Vabilo v gledališče Faustove dogodivščine 19.00 DNEVNIK 3 19.35 Dvajset let v letu 2GC0 20.C5 Vzgoja in dežele 20.40 štiri sestre, fiim 22.10 DNEVNIK 3 22.45 Frederic Rossif: čas in spomin 23.25 64. Giro dTtalia JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.20 in 11.00 TV v šoli 18.20 Pcrcčiia 18.25 Zbis - F. Rudolf: 40 zelenih slonov 18.45 Velike razstave, kult. dck. oddaja 19.15 Okrogli svet 19.25 Obzornik 19.40 Republiška revija MPZ, Zagorje 80 20.10 Risanka 20.24 TV nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK in Vremenska slika 21.00 Film tedna: Napad na policijsko postaje 22.30 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 22.35 Miniature: Nada Sevšek Koper 17.30 Ponovitev filma 19.00 Visok pritisk 19.30 Aktua;na tema 20.00 Risanke 20.15 Stičišče 20.35 «L’esecutore», film 22.10 Dnevnik danes 22.20 Nogomet Zagreb 18.45 Kaj je novega pod streho 19.15 TV koledar 19.25 Kronika občine Gcspič 19.45 Prijatelj glasbe 21.00 Titovi spomini 22.00 Nogomet: Dinamo Tbilisi - Karl Zeiss TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Jutranji almanah: Svetovni dogodki v začetku stoletja: 9.00 Glasbena matineja: 10.10 Radijski koncert: Glasba skozi sto-etja: 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Beležka: 1135 Zimzelene melodije; 12.00 Pod Matajurjan, posebnosti in o-mika Nftdiških.,dolin;, 12.31) Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba: Naši zbori; 13.40 Instrumentalni, solisti;, JiU& Qtoški kotiček: Iz zakladnice slovenske mladinske literature: 14.30 Roman v nadaljevanjih - Grazia Deledda: »Golobje in jastrebi* - 6. in zadnji del; 15.00 Nove plošče: 16.00 Slovenska literatura v Italiji: IG.15 Po poklicu jazzar; 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci: Letošnja revija »Primorska poje*: 18.00 Iz sveta umetnosti: 18.40 Priljubljeni motivi. KOPER »Italijanski program) 7.30, 8 30. 9.30, 10.30. 11 30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30. 19.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro: 8.15 Horoskop; 9.00 Štirje koraki: 9.32 Lucianovi dopisniki: 10.00 Z nami je . . .; 10 15 Orkester Baiardi: 10.32 Glasbeni odmor; 10.45 Mozaik; 11.00 Dore-mi; 11.10 Otroški kotiček: 11.32 Kirn, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Iz Rima s simpatijo: 14.33 Lahka glasba; 15.00 Jugoslovanski motivi: 15 33 Mala diskoteka: 16.00 Na prostem; 16 15 Poje Eva Sršen: 16.45 Folk glasba: 17.00 Ki no danes: 17.10 S simpatijo; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz...; 18.00 Lestvica LP; 18.32 Muratti mušic; 19.07 Večerni zbori; 19.45 Nasvidenje jutri. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8 25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro .jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Najava sporeda: 14.00 Pregled dogodkov, na java sporeda: 14.05 Spored mla dinske zborovske glasbe: 14.40 Melodije na tekočem traku; 15.00 Jugoslovanska pop scena; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi: 10.30 Glasba po željah; 17.00 Po samoupravni poti; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon na vaš telefonski klic - 25-888; 17.30 Pri morski dnevnik; 17 45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00. 17.00, 19.00 Poročila; 6.00, 6.51. 7.25. 8.40 Glasbena kombinacija; 6.44 Včeraj, v parlamentu; 9 00 Radio anch‘io 81; 11.00 Štiri če trdne; 12.03, 15.03. 17.03 Informacije o cestnih razmerah; 12.05 Kan tavtorski planet; 12.30 Ul. Asia go Tenda. oddaja z občinstvom; 13.25 Kočija; 13.35 Master; 14.30 Kiijlžna 'diskoteka; 15.05 Erre-piuno, popoldanski spored; 15.30 64. Giro dTtalia; 16 30 Od ust do ust; 17.05 šport: Ruotalibera; 17.15 Patchwork: Star gags. Kitare, Glasbena kombinacija: 18.35 Pru ska Katarina, 1. nad.; 19.30 Jazzovska zgodba: 20.00 Radijska drama; 20.40 Glasbeni trenutek; 20.48 Resnični vtisi; 21.05 Nagrada 33; 21.30 Klesidra; 22.90 Večerni or k e stri; 22.30 Evropa z nami; 23 05 Danes v parlamentu. Telefonski poziv. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11 (X), 12.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 6.20 Rekreacija; 7.10 Prometne informacije; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Pisan svet pravljic in zgodb: 10.05 Z radio na poti; 10:40 Turistični napol ki; 10.05 Rezervirano za .. .; 12.15 Iskalne radijske postaje; 12.35 Znano in priljubljeno; 13 10 Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ob izvirili ljudske glasbene umetnosti; -14.(H) Danes do 13.; 14.30 Priporočajo vam . . .; 15.05 Razmišljamo. ugotavljamo . . .; 15.25 Glas pa po željah; 16.00 Dogodki in od mevi; 16 30 Zabavna glasba; 16.50 Radio danes, radio jutri!; 17.00 «Loto vrtiljak*; 19.00 Zborovska glasba v prostoru in času; 19.15 Naš gost; 19.30 Kaj radi poslušajo: 20.35 Lahko noč, otroci!; 20 45 Minute z ansamblom Vita Muženiča: 21.00 Koncert za besedo: 21.25 Dmitrij Šostakovič: Kvintet za klavir in godalni kvartet; 22.05 Ferenc Erke!: Odlomki iz opere Bank Ban; 2.1 15 Informativna od daja v nemščini in angleščini: 23 25 Iz naših sporedov; 23.30 Re vi ja slovenskih pevcev zabavne glasbe: 00.05 Lirični utrinki. AUTO ŠPORT - trst ULICA XXX OTTOBRE, 17/A - TEL. 61620 nova filiala ULICA S. NIC0L6 20 - TEL. 65582 NADOMESTNI DELI ZA: • FIAT • KRZNENE IN DRUGE • ZASTAVA SEDEŽNE PREVLEKE • ABARTH • AUSTIN • PREPROGE • RENAULT • AMORTIZERJI • LADA • IZPUŠNE CEVI «1 GOLF • IN OSTALA OPREMA • CITROEN ZA VSE AVTOMOBILE vsi del; tA i\ARvsot.i3IJO Od Trsta do Verone Danes, 13. 5.: Trst (prolog posamezno na kronometer 7,3 km). Jutri, 14. 5.: 1. etapa: Trst - Bi-bione (100 km). Jutri, 14. 5.: Lignano Sabbiadoro -Bibione (ekipno na kronometer, 15 km). 15. 5.: 2. etapa: Bibione . Ferrara (225 km) 16. 5.: 3. etapa: Bologna - Recana- ti (250 km) 17. 5.: Počitek. 18. 5.: 4. etapa: Recanati - Lancia- no (205 km) 19. 5.: 5. etapa: Marina S. Vito - Rodi Carganico (175 km) 20. 5.: 6. etapa: Rodi Garganico - Bari (220 km) 21. 5.: 7. etapa: Bari - Potenza (140 km) 22. 5.: 8. etapa: Sala Consilina - Co- seroza (200 km) 23. 5.: 9. etapa: Cosenza • Reggio Calabria (230 km) 24. 5.: Počitek 25. 5.: 10. etapa: Rim - Cascia (180 km) 26. 5.: 11. etapa: Cascia - Arezzo (175 km) 27. 5.: 12. etapa: Arezzo - Livorno Montenero (205 km) 28. 5.: 13. etapa: Empoli - Monteca- tini T. (kronometer 31 km) 29. 5.: 14. etapa: Montecatini - Sal- somaggiore (225 km) 30. 5.: 15. etapa: Salsomaggiore - Pavia (200 km) 31. 5.: 16. etapa: Milan ■ Mantova (180 km) 1. 6.: 17 etapa: Mantova • Borno (230 km) 2. 6.: 18. etapa: Borno -Dimaro Val di Sole (125 km) 3. 6.: Počitek. 4 6.: 19. etapa: Dimaro - S. Vigi-lio di Marebbe (200 km) 5. 6.: 20. etapa: S. Vigilio - Tre cime di Lavaredo (115 km) 6 ‘6.: 21. etapa: Auronzo - Arzigna-nc (200 km) 7. 6.: 22. etapa: Soave - Verona ODBOJKA V ŽENSKI C - 2 LIGI Kontovelkam derbi z Bregom Kontovel — Breg 3:2 (-5, -9, 10, 8, 10) KONTOVEL: Ban, Cibic, Črnjava, Danieli, Prašelj, Regent in Rupel. BREG: Martinelli, Premolin, Slavec, Salvi, Sancin, Stepančič in Žerjal. SODNIKA: Schiro in Svanderli. Tudi v povratni tekmi so Konto-velke osvojile slovenski derbi z Bregom, vendar je bilo srečanje mnogo bolj izenačeno kot v prvem delu prvenstva. Obe ekipi sta tokrat nastopili v okrnjeni postavi. Brežanke so bile v prvi polovici tekme prisebnejše in so popolnoma nadigrale domačinke, katerim na noben način ni uspelo urediti svojih vrst. Pogrešile so že pri sprejemu, tako da so si Brežanke priborile veliko točk kar s servisi in so povedle z 2:0. Kazalo je že da bodo slavile gladko zmago, ko so se Kontovelke končno le zbrale. Dobro so gradile igro in uspešno zaključevale akcije, medtem ko so Brežanke popustile in precej zgrešile v obrambi. Kontovelkam je tako uspelo stanje v setih izenačiti. Tudi v odločilnem nizu so nadaljevale z dobro igro in povedle s 7:1, a so nekoliko popustile, tako da je ob menjavi igrišča vodil Breg z 8:7. Domačinke so se pa le pravočasno zbrale in zasluženo zmagale. T. C. ŽENSKO PRVENSTVO «UNDER 15» Torriana — Juventina 2:0 (2, 5) JUVENTINA: Bon, Nanut I, Ta-baj I, Doljak, Tabaj II, Oblak, Giu-se, Nanut H. Mlade odbojkarice iz Štandreža so v nedeljo odigrale v Gradišču srečanje, ki je veljalo za prvenstvo v starosti do 15 let. Po pričakovanju so zmagale bolj izkušene domačinke, ki imajo za sabo več časa treningov. Kljub temu velja omeniti, da so slovenske igralke pokazale zadovoljiv napredek. KOŠARKA POLETNI TURNIR Hurlingham — Tropic 84:74 (37:37) TROPIC: Cagnazzo 14, Savio 20, Delle Vedove 21, Fabbricatore 11, Luzzi Conti, Salvador 6, Perin, Bianchini 2, Dentesano, Piubello 2. HURLINGHAM: Gallon 9, Jacuz-zo 14, Tonut 8, Meneghel 8, Čuk 5, PREJŠNJO SOBOTO V BAZOVICI V PRIREDBI ŠD ZARJA Uspelo srečanje šol vzhodnega Krasa Veliko število mladih tekmovalk in tekmovalcev - Dobra organizacija •8iiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii»i»iiiiiiiii»iiiiiii»inii»iiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiii»iiiiiii»iiiii»»»i»i»Hiii»liiiiii»itiiiiniiiiiiiniiiifiiMiimiii8iiii8iiiiiii»iiiii»»iiiiniiii»«i«888*88Mi»ii»6imiiiiii»iiiiiiMiiminmiMiii8iuiiii«iii8iniii KOLESARSTVO S PROLOGOM NA KRONOMETER POSAMEZNO Danes v Trstu start 64. «Giro cTitalia Start in cilj današnjega prologa na Trgu Unita - Saronni in Maser glavna favorita za končno zmago - Po 22 etapah 7. junija konec «Gira» v Veroni S predetapo na kronometer posamezno se bo danes v Trstu pričela letošnja, 64. mednarodna etapna kolesarska dirka «Giro dTtalia*. Na startu bo 130 kolesarjev iz 11 držav. Letošnji «Giro» bo vseboval 22 etap za skupnih 3.873,3 km in se bo končal 7. junija v Veroni. Čeprav bo naše mesto že osem-najstič «gostilo» najbolj popularno italijansko dirko, bo start «Gira» v Trstu prvič v zgodovini te dirke. Zanimanje za to prireditev je v mestu in okolici izredno, kar se je videlo že včeraj, ko so na Trgu Unita opravili vse preglede in formalnosti («punzonatura») za današnji start. Že včeraj se je namreč obralo lepo število ljudi, da bi od blizu videli slavne kolesarje kot Saronni ja, Moserja, Prima itd. Že ta podatek jasno kaže, kaj bo danes na Trgu Unita in vzdolž proge na kronometer. Če bo v našem mestu zanimanje za «Giro» na višku, pa je tudi na dlani, da je italijanska etapna dirka letos kakovostno znatno slabša, kot je bilo pričakovati. Še pred nekaj meseci je kazalo povsem o-bratno. Prireditelj je obljubljal vrsto izredno zanimivih novosti, ki naj bi vzbudile takšno zanimanje kot še nikoli doslej. «Giro» bi moral biti letos prvič «open», to je odprt tudi za amaterske kolesarje. Ljubitelji kolesarstva so seveda z izreclnim zanimanjem pričakovali dvoboj med profesionalci in sovjetsko reprezentanco, s Suhuručenko-vim na čelu. Sovjeti, ki so na a-materski etapni dirki po deželah Italije vozili odlično, pa so se odpovedali nastopu na «Giru». Tudi kakovost letošnje dirke bo dokaj poprečna. Na startu ne bo lanskega zmagovalca Francoza Bernarda Hinaulta. Tudi najboljših belgijskih in nizozemskih kolesarjev ne bo, tako da bo bržkone itali- 13 ekip, 130 kolesarjev BIANCHI - P1AGGIO 1. Baronchelli Gaetano 2. Baronchelli Gianbattista 3. Contini Silvano 4. Donadello Aldo 5. Parsani Serge 6. Vanotti Ennio 7. Knudsen Knut (Nor.) 8. Prim Tommy (Šved.) 9. Segersall Alf (Šved.) 10. Wolfer Bruno (Švi.) ČILO - AUFINA 11. Bolle Thierry (Švi.) 12. Breu Beat (Švi.) 13. Demierre Serge (Švi.) 14. Fuchs Joseph (Švi.) 15. Gisiger Daniel (Švi.) 16. Lienhard Erwin (Švi.) 17. Mutter Stefan (Švi.) 18. Schmutz Godi (Švi.) 19. Sutter Veli (Švi.) 20. VVehrli Joseph (Švi.) FAMCUCINE - CAMPAGNOLO 21. Moser Francesco 22. Barone Carmeio 23. Braun Gregor (ZRN) 24. Ghibaudo Piero 25. Masciarelli Palmiro 26. Mazzantini Leonardo 27. Minetti Alberto 28. Morandini Dante 29. Santoni Glauco 30. Torelli Claudio GEMEAZ Cusin - ZOR HELIOS 31. Ruperez Faustino (Šp.) 32. Arroyo Angel (Šp.) 33. Lasa Miguel (Šp.) 34. Munoz Pedro (Šp.) 35. Cerron Jose L. (Šp.) 36. Juarez Isidro (Šp.) 37. Chozas Eduardo (Šp.) 38. Pena Guillermo (Šp.) 39. Herranz Eugenio (Šp.) 40. Machin Carlos (Šp.) GIS GELATI - CAMPAGNOLO 41. Saronni Giuseppe 42. Bevilacqua Leonardo 43. Ceruti Roberto 44. Fraccaro Simone 45. Landoni Gabriele 46. Lualdi Valerio 47. Panizza Wladimiro 48. Passuello Walter 49. Piovani Maurizio 50. Zuanel Gianluigi hoonved bottecchia 51. Aliverti Fiorenzo 52. Bevilacqua Antonio 53. Bombini Emanuele 54. Borgogi.oni Luciano 55. Faraca Giuseppe 56. Mantovani Giovanni 57. Moro Giovanni 58. Patellaro Benedetto 59. Rui Luciano 60. Zappi Flavio INOXPRAN 61. Battaglin Giovanni 62. Bausager Per (Dan.) 63. Biatta Giuliano 64. Bontetnpi Guido 65. Chinetti Alfredo 66. Dal Pian Alfonso 67. Leali Bruno 68. Loro Luciano 69. Marcussen Jorgen (Dan.) 70. Sgalba7zi Amilcare KOTTER’S - GBC 71. Thurau Dietrich (ZRN) 72. Betz Heinz (ZRN) 73. Jakst Hans Peter (ZRN) 74. Kehl Peter (ZRN) 75. Loos Ludo (Bel.) 76. Schropfer Stefan (ZRN) 77. Schuiten Roy (Hol.) 78. Weber Rudy (ZRN) 79. Tinchella Daniele 80. Fossato Sante MAGNIFLEX - OLMO 81. Amadori Marino 82. Casiraghi Giancarlo 83. Digerud Geir (Nor.) 84. Gavazzi Pierino 85. Johansson Bernt (Šved.) 86. Lanzoni Giuseppe 87. Masi Francesco 88. Natale Leonardo 89. Renosto Giovanni 90. Rosola Paolo SAFIR - GALLI - MAILLARD 91. Peeters Willem (Bel.) 92. Schepmans Benny (Bel.) 93. Sprangers Willy (Bel.) 94. Vandenbrande Fil. (Bel.) 95. Vandenbrande Hen. (Bel.) 96. Van G-eel Marc (Bel.) 97. Van Holen Ronny (Bel.) 98. Van Hoof Eddy (Bel.) 99. Vigouroux Willy (Bel.) 100. Trevorow John (Avstral.) SAMMONTANA - BENOTTO 101. Visentini Roberto 102. Argentin Moreno 103. Bertacco Tullio 104. Bertini Maurizio 105. Bincoletto Pierangelo 106. Corti Claudio 107. Gradi Raniero 108. Caccali .Salvatore 109. Mount Georges (ZDA) 110. Pozzi Alessandro SANTINI - SELLE ITALIA 111. Beccia Mario 112. Bortolotto Claudio 113. Martinelli Giuseppe 114. Andrealta Tranquillo 115. Antonini Alessio 116. Cervato Silvano 117. Favero Fiorenzo 118. Lorenz* Luciano 119. Rabottini Luciano 120 Wampers Jean - Marie (Bel.) SELLE S MARCO -GABRIELI,. 121 Vandi Alfio 122 Cipollini Oesare 123 Clivati Walter 124. Conti Franco 125. D'Alonzo Antonio 126. Donadio Corrado 127. Maestrelli Enrico 128. Miozzo Flavio 129. Santamaria Sergio 130. Savini Claudio janska dirka letos izključno — »italijanska*. Giuseppe Saronni in Francesco Moser sta namreč nesporna favorita. Če pa še dodamo, da so letos po več letih zopet uvedli za prve tri uvrščene »odbitke*, potem je tudi jasno, da je letošnji «Giro» kot nalašč za Saronnija, ki je lani osvojil kar sedem etapnih zmag. Saronni in Moser pa bi lahko izgubila* letošnjo dirko, le če bosta nadaljevala s svojo že znano »smešno in samomorilno polemiko*. Da pa kolesarja ne mislita nehati s tem «obnašanjem», je bilo jasno tudi včeraj, ko je Saronni polemično vzkliknil: «Kako, tudi Moser bo na startu?* Če se bosta italijanska kolesarja vedla kot na dirki Milan - Sanremo, bi se gotovo okoristili nekateri «outsiderji», kot so Battaglin, ki je pravkar zanesljivo zmagal na dirki po, Španiji, kot Šved Prim, ki je na dirki po Ro-mandiji premagal tudi Saronnija. Nekaj možnosti ima tudi Gianbattista Baronchelli. Obenem pa he gre podcenjevati niti zahodnega Nemca Thuraua ter nekaterih Švi carjev Mutter, Scmutz in Breu), ki so se v začetku letošnje sezone že izkazali. V širši krog favoritov sodita tudi Knudsen in Contini. Prvi kolesar na današnji predeta-pi, s startom in ciljem na Trgu Unita, bo startal ob 13. uri. Poslednji kolesar pa bi moral privoziti skozi cilj približno ob 16.00. Današnja proga bo izredno »hitra* in predvidevati je, da bodo kolesarji vozili s poprečno hitrostjo približno 47 km na uro. Proga bo tekmovalce, ki bodo startali v enominutnih presledkih, vodila takole: po startu na Trgu Unita bodo zavili po nabrežju proti mandraču, pod Sv. Andrejem na Elizejske poljane in do LIoydove ulice, kjer bodo v ostrem ovinku zavili v Ul. Schiaparelli, takoj nato pa spet po Ul. Coletti nazaj v drevored Elizejskih poljan pod Sv. Andrejem, po ulici mimo Fiatovega servisa na obrežno cesto in mimo pokritega kopališča ter ribarnice spet na Trg Unita, kjer bo cilj. Proga bo merila 6,607 km. laniji. 147 km dolgo progo od Vidma do Špetra Slovenov je prevozil v 3.41'4” s p.h. 39,897 km na uro. Na drugo mesto se je z dvanajst-sekundnim zaostankom uvrstil Lon-go. Na dirki nastopa 20 ekip, s skupno 76 dirkači. Današnja etapa od špetra Slovenov do Cime Sanpade bo merila 145 km, BALINANJE UREVI IV. KOLU V okviru četrtega kola prvega zamejskega balinarskega prvenstva bodo drevi ob 19.30 odigrali naslednja srečanja: V Nabrežini Sokol - Opčine, v Repnu Kraški dom * Kras, na Opčinah Polet - Gaja in v Doberdobu Gradina - Zarja. BS V nedelja majski orientacijski pohod Pravilnik 1. Mladinski krožek «KD Kraški dom* priredi v nedeljo, 17. maja 1981 orientacijski pohod; 2. Odhod ob 9. uri izpred Bub-ničevega doma v Repnu. Prijave ekip bomo sprejemali od 7,30 do 8.30 istega dne; 3. Tekmujejo lahko ekipe sestavljene od 3 do 6 tekmovalcev s skupinskim imenom. Vpi- spirn r^irSp TO W lir- 4. Podrobnejši pravilnik in vsa druga pojasmia oedo cpna preu startom; 5. Prireditelj ne odgovarja za mprebitne poškodbe, ki bi jih ■tekmovalci Utrpeli pred, med in po, tekmovanju; 6. Po orientacijskem pohodu bo poskrbljeno za okusno o-krepčilo. V primeru slabega vremena bo pohed prenesen na prihod njo nedeljo, 24. maja 1981. Pravo poletno vreme je v soboto poplačalo odbornike in simpatizerje ŠD Zarja za vloženi trud v organizacijo 4. medšolskega srečanja, ki je bil v dopoldanskih urah na nogometnem igrišču v Bazovici. Srečanja so se udeležile tri šole vzhodnega Krasa in sicer Oš «Ka-rel Destovnik - Kajuh* iz Gropade -Padrič, OŠ «Pinko Tomažič* iz Trebč in OŠ «Primož Trubar* iz Bazovice. Srečanje se je pričelo že ob 8.30, ko so na nogometno igrišče prikorakali tekmovalci porazdeljeni po šolah. V imenu ŠD Zarja jih je pozdravil in jim zaželel dobrodošlico predsednik Ivan Bras, ki je poudaril pomen podobnih srečanj ne samo na športnem, temveč tudi v narodnostnem pomenu. Naj ponovno omenimo, da se je letošnjega srečanja udeležilo res veliko število osnovnošolskih otrok. DEČKI Tek na 50 m I. razred: 1. Massimo Vrše (K) 9"9; 2. Luka Carli (To) 10'’4;' 3. Robert Renčelj (Tr) 10"8. II. razred:. 1. Kristjan Mesar (Tr) 9”0; 2. Bogdan,Stopar (Tr) 9”9; 3. Damjan Berdon (To) 10”1. . Tek na 80 m lil. razred: 1. Damjan Crissani (Tr) 12”1; 2 Iztok Pečar (Tr) 13”1; 3. Martin Mesar (Tr) 13”4; 3. Igor Marc (Tr) 13 ”4. .......................................................... V. razred: 1. Marjan Kalc (Tr) 12”7; 2. Maurizio Dragoni (To) 12”8; 3. Mauro Sau (Tr) 13"0. DEKLICE Tek na 50 m L razred: 1. Katja Crissani (Tr) 10”0; 2. Alessandra Del Coca (To) 10”1; 3. Jana Calzi (K) 10”L II. razred: 1. Daša Grgič (Tr) 9”2; 2. Snežana Jovanovič (Tr) 9”6; 3. Tamara Raseni (Tr) 9’'9. Tek na 80 m III. razred: 1. Erika Paulina (Tr) 14”2; 2. Katja Fabrizi (To) 15"2; 3. Barbara Gregori (K) 16”0. IV razred: 1. Jana Miot (Tr) 13”1; 2. Eva Kralj (K) 14"0; 3. Daniela Cergol (To) 14”7. V. razred: 1. Tanja Calzi (K) 12”0; 2. Katja Milkovič (K) 12”1; 3. Carmen Natural (K) 13"1. DEČKI Poligon I: razred: 1. Massimo Vrše (K) 1’15; 2. Luka Carli (To) 1T5; 3. Marko Križmančič (Tr) 1’25. II. razred: 1. Kristjan Mesar (Tr) KONČNA UVRSTITEV 1. Trubar 2. Tomažič 3. Kajuh 94 točk 40 točk 34 točk MINIBASKET SLOVENSKA INTERLIGA V prvem kolu v Sežani dokaj izenačene tekme Prihodnje kolo bo v soboto v nabrezinski telovadnici Ritossa 23, Pecchi, Scolini 6, Flo-ridan 6, Pieri 4. SODNIKA: Mogorovich in Ale- gretto. Po dolgočasni tekmi je Hurlingham brez večjih težav premagal ekipo Tropic iz Vidma, ki je nastopila brez tujih igralcev. Obe e-kipi sta predvsem preizkušali mlade košarkarje, tako da je bila tekma bolj podobna treningu. Američan Gallon, ki je v preizkušnji pri Hurlinghamu, je precej razočaral. Marko V nedeljo 'je bilo v Sežani na sporedu prvo kolo slovenske interlige v minibasketu. Med sabo so se .pomerili minikošarkarji ’ Kraškega zidarja, Sokola', Poleta in Bora, ki je organizator turnirja. Na sporedu so bila tri srečanja: v prvi tekmi sta se pomerila Kraški zidar A in Sokol. Slavili so Nabre-žinci, ki so zaigrali odlično v drugem polčasu. Srečanje med Kraškim zidarjem B in Poletom je bilo zelo napeto; zmagali so domačini, ki so bili v ključnih trenutkih pri-sebnejši. Na koncu sta stopila na igrišče še Kraški zidar A in Bor. Zmagali so Tržačani, moramo pa povedati, da je bila za domačine to druga tekma in da so bili verjetno utrujeni. Najboljši posamezniki tega »košarkarskega jutra* so b.li Dolgan in Rešeta (Kraški zidar A), Ozbič (Kraški zidar B), Kocman ■HnoMniiirttmiiiHiinMiiiHiiiniiijiHmiiimtemiiMirtmiiiiMinmiommmiMiiiMimmiimiiiiiiiiinHniimiiiiiiimiiiiuiiiiiiimiiiiiimiiiHiinMMiiiiiiiuouon' ODBOJKARSKI »REVIVAL 81* NA GORIŠKEM Dom osvojil prvo mesto Na turnirju so nastopila štiri moštva V Gorici se je prejšnjo sredo končal odbojkarski turnir »Revival 81» za goriško skupino, ki ga prireja ZSŠDI. Letos se je to tekmovanje prvič razširilo tudi na Goriško, kar je tudi pomenilo pravzaprav preizkusni kamen za podobna rekreacijska tekmovanja. Čeprav so na turnirju nastopile le štiri ekipe, moramo pripomniti, da je prišla do izraza p~ treba in za-interesiranje širšega kroga ljudi, kar daje upanje, da se bo v bodoče tudi na Goriškem ta turnir razvil in postal tradicionalen. TEKME ZADNJEGA KOLA TURNIRJA GORIŠKA SKUPINA Dom — Juventina 3:0 (15:1, 15:9, 15:7) DOM Gorica: Prinčič, Cej, Pavšič, Cijan, Mužič, Terpin in Komel. JUVENTINA štandrež: L. Nanut, Brajnik, Makuc, Corva, Faganel, G. Nanut in Brešan. SODNIK: Boris Baša. V zadnjem kolu sta prvi stopili NA DIRKI PO FURLANIJI Prva etapa za Santambrogia VIDEM — Massimo Santambrog-gio je osvojil prvo o treh etap amaterske kolesarske dirke po Fur .....................mn.....n.....im.um................................ na igrišče ekipi goriškega Doma in štandreška Juventine. Domovci so tudi tokrat zanesljivo zmagali in tako osvojili prvo mesto Naš prapor — Kmečka banka 3:0 (15:2, 15:12, 15:12) NAŠ PRAPOR Pevma, Oslavje, Št. Maver: Mikluš, Prinčič, Bensa, Valentinčič, Bevčar, Brešan in Klanjšček. KMEČKA BANKA Gorica: Kuštrin, Berdon, Kulot, Baša, Figelj, Marvin. SODNIK: Jože Cej. V drugem nastopu večera je ekipa PD Naš prapor premagala šesterico bančnikov in tako osvojila drugo mesto na končni skupni lestvici. Srečanje je bilo posebno v drugem in tretjem setu borbeno in zanimivo. IZIDI 1. KOLO Dom - Kmečka banka 3:0 Naš prapor - Juventina 3:1 NOGOMET NA ŠTIRIH TURNIRJIH ZA POKALE Slab dan za naše enajsterice NARAŠČAJNIKI ZA POKAL PACCO Primorje — Supercaffe 0:3 (0:2) Na domačih tleh je proseško Pri morje proti solidni ekipi Supercaffč, ki je nastopila v prejšnjem deželnem prvenstvu, izgubilo s kar tremi goli razlike. Čeprav je zmaga gostov po prikazani igri povsem zaslužena, moramo reči. da si rdeče-rumeni niso zaslužili tako visokega poraza. Razlika treh golov je prestroga kazen za Prosečane, ki so zaigrali borbeno in požrtvovalno, a so imeli tudi veliko smole, saj so predvsem v prvem polčasu imeli vsaj dve čisti priložnosti za gol. V nadalievanju pa Prosečani niso imeli več iste prodornosti in gostje so z lahkoto nadzorovali sterilne napade domačinov. Kras — Inter 0:1 (0:0) Krašovci so nesrečno izgubili tekmo, v kateri so igrali bolje od go- stov. Skoraj ves prvi polčas se je igra odvijala na Interjevi polovici igrišča, toda strelov v vrata ni bilo mnogo. Gostje so bili zelo nevarni v protinapadih. V drugem polčasu so krasovci nekoliko popustili in Tržačani so prišli nekoliko bolj do izraza. Štiri minute pred koncem pa si je Kras zapravil točko. O-bramba je zastala, misleč, da je nasprotnikov napadalec na nedovoljenem položaju. Vratar je bil premagan in sodnik je igpl priznal. . R. B. NAJMLAJŠI ZA POKAL AOUAVITA Primorje — Ponziana 0:0 Najmlajši predstavniki Primorja proti Ponziani niso šli čez remi, čeprav so bili Prosečani skozi celo tekmo boljši od nasprotnika. Žal niso znali izkoristiti to premoč in nekaj res zrelih priložnosti ža gol. Tako je gostom, ki so ubrali o-brambni sistem igre, uspelo odnest: s Proseka točko. ZAČETNIKI ZA POKAL MAYER Primorje — Domio 0:2 (0:1) S klasičnim izidom 2:0 je ekipa Domja premagala Prosečane, ki so ob igrali v okrnjeni postavi. Zaradi poškodb je namreč manjkala vrsta igralcev, tako da so rdeče-rumeni stopili na igrišče le v devetih. Kljub nepopolne postave so Prosečani zaigrali zelo borbeno in požrtvovalno. W H. TURNIR PORFIRIO ZA CICIBANE Kra* — Fulgor A 0:5 (0:3) Mladi Krasovi nogometaši so proti močnim gostom doživeli nekoliko manj pekoč poraz, kot v prvi tekmi v Trstu. Z borbeno igro so skušali ohraniti poraz v častnih mejah. Imeli so tudi nekaj zrelih priložnosti za gol, toda streljali so vedno netočno. R. B. 2. KOLO Dom - Naš prapor 3:0 Juventina - Kmečka banka 3:0 KONČNA SKUPNA LESTVICA Dom Naš prapor Juventina Kmečka banka Prvouvrščena 3 3 0 9:0 6 3 2 1 6:4 4 3 1 2 4:6 2 3 0 3 0:9 0 ekipa, goriškega dela tekmovanja odbojkarski Revi-vat 81, Dom iz Gorice, se je uvrstila v finalni del tega turnirja skupno z zmagovalci tržaškega dela, ki bo v nedeljo, 7. junija na Tržaškem. Ostale ekipe pa bodo imele možnost podobnega nastopanja na turnirju Mladinskega centra v Dijaškem domu, ki bo proti koncu tega meseca. Prijaviti se je treba do 16. maja. Naj še dodamo, da so se po tekmah zadnjega kola igralci vseh nastopajočih ekip zbrali v prostorih Dijaškega doma v Gorici na družabnem srečanju. Ob tej priliki so se tudi poklonili spominu na tovariša Tita in vse nastopajoče ekipe so prejele simbolično priznanje s strani ZSŠDI za nastop na turnirju, ki se letos prvič odvija tudi na Goriškem, v upanju, da se bo le-ta v prihodnosti še obogatil. -ik- NOGOMET Tekma amaterskih reprezentanc Danes v Varaždinu Jugoslavija-ltalija VARAŽDIN — Danes ob 17.30 bo v Varaždinu nogometna tekma amaterskih reprezentanc Jugoslavije in Italije. Težko je predvideti favorita v tem srečanju, saj se le malo ve o amaterskih nogometaših tako v Jugoslaviji kot v Italiji. Oba trenerja Tirnanič in Accancia pa sta napovedala odprto igro Pokal pokalnih prvakov DOSSELDORF - Danes bo v Diisseldorfu veliki finale nogometnega pokala pokalnih prvakov med moštvoma Carl Zeiss iz Jene in Dinamo iz Tbilisija. Današnje srečanje bo sodil Italijan Riccardo Lattanzi. Tekmo bo posredno prenašala tudi italijanska televizija s pričetkom približno ob 22.10. (Polet) .ter Kovačič in Žetko (Bor). Drugo kolo slovenske interlige v minibasketu bo v soboto, 16. t.m., v nabrežinski telovadnici. «, IZIDI 1. KOLA Kraški zidar A’ - Sokol 32:37 Kraški zidar B - Polet 39:33 Kraški zidar A - Bor 24:45 Kraški zidar A — Sokol 32:37 (18:14) KRAŠKI ZIDAR A: Popovič 2, Rešeta 12, Peric 1, Novak, Može, Petrič, Krt, Žvab 5, Dolgan 12, Grmek, Kovačič. SOKOL: Carli 4, Rebula, Škrk D., Škrk A. 7, Stanisa, Stanisa V. 2, Stanisa R.. Terčon 24. Kraški zidar B — Polet 39:33 (18:19) KRAŠKI ZIDAR B: Ozbič 27, Ber-netič 5, Ozbič E., Lipan je. Krt, Peric, Uranjek, Svetina 2, Ozbič G., Ferfolja 4. POLET: Kerpan 8, Kocman 10, Sain, Ciani, Škerla vaj 6, čač, Škrk 4, Andolšek, Hrovatin 4. Kraški zidar A — Bor 24:45 (14:20) KRAŠKI ZIDAR A: Popovič, Rešeta 8, Peric 4, Novak, Može, Fe-trič. Krt, Žvab, Dolgan 12, Grmek, Ksvčič. BOR: Lappolis L. 10, Lippolis P. 3, Lokar 10, Kovačič 10, Mosetti 2, Matera, Trampuž, Žetko 4. Civar-di 4. Cancia TENIS V PRIJATELJSKEM SREČANJU Dober start Gaje Teniški odsek padriško - gropaj-ske Gaje je zelo uspešno začel svojo letošnjo tekmovalno sezono, saj je v prijateljskem srečanju premagal obalni teniški klub iz Kopra z izidom 6:1. 1’04; 2. Bogdan Stopar (Tr) 1’21; 3. Damijan Berdon (To) 1'22. III. razred: 1. Damjan Crissani (Tr) 0’58; 2. Iztok Pečar (Tr) 1’07; 3. Danjel Malalan (To) 1'07. V. razred: 1. Dean Paulina (Tr) 1’05; 2. Andrej Mesar (Tr) T07; 3. Marjan Kalc (Tr) 1’07. DEKLICE 7. razred: 1. Jana Calzi (K) 1'15; 2. Katja Crissani (Tr) 1’16; 3. Suzana Maglica (To) 1’23. II. razred: 1. Daša Grgič (Tr) 1’11; 2. Adrijan uk (To) 115; 3. Snežana Jovanovič (Tr) 117. III. razred: 1. Monika Čufar (Tr) 1’03; 2. Suzana Crcssiach (To) 106; 3. Erika Paulina (Tr) 112. 7V. razred: 1. Jana Miot (Tr) 1’04; 2. Jasmina Grgič (Tr) 110; 3. Anna Lokatos (To) 114. V. razred: 1. Michela Cergol (Tu) 102; 2. Tanja Calzi (K) 1’05; 3. Carmen Natural (K) 112. DEČKI Minikros 7. in II. razred 1. Kristjan Mesar (Tr) 3 točke: 2. Robert Renčelj (Tr) 2 tečki; 3. Massimo Vrše (K) 1 točka; 4. A-leksander Debenjak (Tr); 5. Matej Petiroso (Tr); 6. Damijan Berdon (To). DEKLICE 1. Adriana Ciuk (To) 3 točke; 2. Daša Grgič (Tr) 2 točki; 3. Tamara Raseni (Tr) 1 točka; 4. Jana Calzi (K); 5. Suzana Maglica (To); 6. Snežana Jovanovič (Tr). DEČKI Kros 777., 7V. in V. razred 1. Marjan Kalc (Tr) 3 točke; 2. Mauro Sau (Tr) 2 točki; 3. Maurizio Dragoni (To) 1 točka; 4. Iztok Pečar (Tr); 5. Igor Marc (Tr); 6. Damjan Crissani (Tr). DEKLICE 1. Tan.ia Calzi (K) 3 točke; 2. Katja Milkovič (K) 2 točki; 2. Michela Cergo) (To) 1 točka; 4. Darja Bukavec (To); 5 Ivana Križmančič (Tr); 6. Danjela Čuk (To). Med dvema ognjema 1. Oš P. Trubar 9 točk 2. OŠ P. Tomažič 6 točk 3. Oš K. Destovnik Kajuh 3 točke Kulturni test 1. Oš P. Trubar 6.75 točke 2. Oš P. Tomažič 6,50 točke 3. OŠ Destovnik Kajuh 6,25 točke Ob koncu tekmovanja .je bilo podeljevanje kolain in pokalov. Kolajne so porazdelili v posameznih disciplinah odborniki in predsednik ŠD Zarja, ravnatelj B. Kralj, predstavniki Združenja staršev, predstavnik Gosnodarske zadruge iz Bazovice, predstavnik ŠZ Sloga ter u-čiteljice vseh nastopajočih šol. Za zaključek lahlp omenimo, da so se vsa tekmovanja brezhibno odvijala in tudi organizacija srečanja je bila zelo dobra. Poseben doprinos v organizaciji tega srečanja sta vsekakor doprinesla odbornika ŠD Zarja Mirjan Žagar in Stojan Metlika, ki sta pripravila in požrtvovalno koordinirala ves potek srečanja. Omeniti moramo, da so tekmovanju, oziroma srečanju prisostvovali tudi otroci otroškega vrtca iz Bazovice, ki bodo v prihodnjih letih nasledili današnje osnovnošolce. Kot je predsednik ŠD Zarja naglasil v zaključnem nagovoru, se bomo ponovno srečali prihodnje leto na 5. med šolskem srečanju, ki bo v Trebčah v organizaciji ŠD Primorec. R. Č: n im n ih m iiiiiiiiiii ii hi iiiiiiiii ii>i ii iiiiiiiiuiiiii min Uspeh žtvojinoviča MILAN — Jugoslovan Slobodan Živojinovič je v tretjem kolu mednarodnega mladinskega teniškega turnirja «under 18» za »Trofejo Bon-figlio* v Milanu premagal Italijana Pellicanija s 6:2 in 6:3. LONDON — V prijateljski tekmi je Brazilija premagala Anglijo 1:0 z golom, ki ga je v 11. minuti dosegel Žico. OBVESTILA Obveščamo, da bo trening slovenske reprezentance, ki nastopa na turnirju Don Bosca (naraščajniki) danes ob 18. uri v Nabrežini (odprto Igrišče). V primeru slabega vremena trening odpade. __ * • » ŠZ Gaja prireja za svoje člane teniški tečaj. Pričel se bo v torek, 19. maja, ob 19. uri in bo porazdeljen na deset lekcij, ki bodo na sporedn dvakrat tedensko. Prijave bodo sprejemali v torek, 19. t.m., ob 19. uri na društvenih igriščih na Padričah. Mimohod mladih tekmovalcev pred začetkom srečanja Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 ■ 57 23 Naročnina Mesečna 7.000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80.00, letno 800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100.00, letno 1000,00. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 2iro račun 50101-603-45361 »ADIT* DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul fšir. 1 st., vlš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%, Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Stran 6 13. maja 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel fzcfoia] in tiska J £ Član Italijanske Zveze časopisnih založnikpv FIEG V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Strani OZADJE SPORA MED ARGENTINO IN ČILOM OB PRELIVU BEAGLE PIRAN — Uresničevanje pravic, ki jih imajo pripadniki italijanske narodnosti v piranski občini je iz leta v leto popolnejše. Pri skupščini občinske skupnosti' se z vprašanji italijanske narodnosti ukvarja posebna komisija, ki je na svoji zadnji seji o tej problematiki podala vrsto zanimivih, pa tudi kritičnih ugotovitev. Te je lahko izoblikovala n? podlagi podrokne analize, ki so jo izdelali s pomočjo posebnih vprašalnikov v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, SIS in družbenopolitičnih organizacijah. Komisija je najprej ugotovila, da je sestajanje zborov občinske skupščine s skupščino SIS za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti enkrat letno preporedko in da bi se omenjena interesna skupnost italijanske narodnosti morala večkrat sestati z občinsko skupščino, pa tudi z izvršnim svetom in drugimi organi. Napredek so občutili pri vseh fazah oblikov: n ja srednjeročnih planov tega petletnega obdobja, saj so pripadniki italijanske skupnosti pri vseh teh razpravah aktivno sodelovali. Srednjeročni načrti, predvsem s področja kulture, vzgoje in izobraževanja ter otroškega varstva, vsebujejo tudi konkretne, vsebinske prispevke pripadnikov narodnosti. Šolstvo in otroško varstvo uvaja vse nove oblike vzgojno - izobraževalnega dela. V šolskem letu 1982 -83 bo osnovna šola z italijanskim učnim jezikom prešla na celodnevno šolanje. V zadnjem času se je na primer močno izboljšala organizacija vrtcev 1 pripadnike italijanske narodnosti. V Luciji so za njihove otroke zgradili nov vrtec, v Strunjanu bodo vrtec preuredili hkrati z osnovno šolo. V vseh vrtcih narodnosti pa opažajo, da število vpisanih otrok iz leta v leto raste. Na gimnaziji z italijanskim učnim jezikom v Piranu bodo morali izpopolniti kadrovsko strukturo tako, da bo ustrezala potrebam usmerjenega izobraževanja. Ta gimnazija se bo jeseni prelevila v naravoslovno - matematično usmeritev, za kar bodo morali preurediti nekatere prostore in dokupiti novo opremo. Tudi položaj z učbeniki za pouk v italijanščini je sedaj nekoliko boljši, vendar bi jih bilo še potrebno prilagoditi usmerjenemu izobraževanju. Razpisi za vpis v malo in osnovno šolo so sedaj vedno (razen osamljenih primerov) dvojezični. laiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiifiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiniiiDiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHHiiiimHmfniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiM POTEM KO SO ODKRITO PODPIRALI GISCARDA D ESTAINGA ZMAGA SOCIALISTOV NA FRANCOSKIH VOLITVAH PRESENETILA IN RAZOČARALA SOVJETSKO ZVEZO Z Giscardom so imeli sovjetski voditelji že utečeno sodelovanje, medtem ko je Mitterrand dokajšnja neznanka Argentina je pred nedavnim spet priklicala nase pozornost zaradi svojega spora s sosednim Čilom v zvezi s prelivom Beagle, na skrajnem jugu obeh držav, za katerega se kregata že nad 30 let. Na jugu Južne Amerike obstajajo med Tihim in Atlantskim oceanom tri vodne poti: Magelanov preliv, pot okoli skrajnega Rta Horn in vmesna, varnejša pot po naravnem kanalu Beagle. Na a-tlantski strani tega kamla ležijo trije majhni otoki in kdor jih ima. nadzoruje celotno vodno pot. Lela 1977 je Velika Britanija, ki ima na «bližnjih» Falklandskih otokih eno svojih redkih ohranjenih o-porišč. odobrila razsodbo mednarodnega sodišča, da trije otoki pripadajo Čilu. Argentina tega sklepa m sprejela, po dolgih pogajanjih s Pinochetom je naposled argentinski predsednik Videla podpisal sporazum o lem problemu 2. novembra 1978, a ta se je kmalu skrhal. Ta konflikt je le člen v dolgi verigi nesporazumov, ki so lahko vsak hip povod ali izgovor za napetosti med državami tega nemirnega kontinenta. Bolivija je izgubila v vojni s Čilom svoj dohod na morje že leta 1879, a zato je tedanji bolivijski predsednik Banzer še leta 1977 prekinil diplomatske odnose svoje države s Čilom. Argentina je seveda podprla bolivijske težnje in Bolivija argentinske zahteve glede kanala Beagle. To zavezništvo ni všeč sosednji Braziliji, ki se boji da jo Argentina izrine iz bogatega bolivijskega rudnega območja, zato je Brazilija pogrela neko svoje staro kreganje z Argentino glede uporabe skupne mejne reke Parana. Na tej reki misli Brazilija graditi največji jez na svetu, Itaipu, ta načrt pa bi ovirala dva argentinska projekta o uporabi iste reke. Ob tej reki leži tudi dežela Paragvaj, ki je, hočeš nočeš potegnjena v ta vrtinec interesov. Nekaj nadaljnjih spornih ozemelj med Brazilijo, Argentino, Čilom in Anglijo je na Antarktiki. Zlasti Argentina in Anglija imata nejasne račune glede nekaterih otokov. Malo bolj na severu je še Peru, ki zahteva od Brazilije povrnitev nekaterih ama-conskih območij, pred kratkim pa se je zapletel v kratek, a krvav spopad z Ekvadorjem, zaradi obmejnega območja, kjer so odkrili ležišča nafte. V vsej tej zmešnjavi pravijo, da se lahko vi- dita dva tabora: Argentino, Bolivijo in Peru na eni strani, Čile in Brazilijo na drugi, a to je razmeroma malo pomembna ugotovitev, če jo primerjamo z drugo in sicer, da imajo vse te države tudi nekaj skupnega: vodijo jih bolj ali manj izrazite vojaške diktature, ki nimajo ljudske podpore in morajo zato iskati posebne prijeme da si pridobijo nekaj ljudske naklonjenosti. Julija 1978 si je Argentina preskrbela svetovno prvenstvo v nogometu. Napetost za neko konkretno geo - politično zahtevo, pa je bolj vabljiva kot zgolj nogometna napetost. Vojska lahko tako izvaja tudi svojo osnovno vlogo: vlogo čuvaja državne suverenosti. Vnetljive in celo šovinistične izjave generalov, ki «vodijo» te države imajo cilj, da prisilijo opozici jo, da se približa vladi, da ji da vsaj neko pri znanje (in vlada v tem primeru sovpada z vojsko). Z napihovanjem nepomembnih konfliktov skušajo skupine na oblasti odvračati tudi ljudsko pozornost od vse resnejših problemov in graditi že omenjeno umetno soglasje vladi. Pogosto se južnoameriške vojaške vlade označujejo z nazivom «fašizmi». Če m j ima izraz fašizem en svoj točen pomen, vezan predvsem na model italijanskega in nemškega režima pred drugo svetovno vojno, je raba tega izraza v tem primeru napačna. Približno tako napačna, kot je predstava o «klasičnem južnoameriškem diktatorju*, ki je še zelo razširjena. Obstajajo tudi taki a Haiti, Čile in Paragvaj, kjer vladajo so bolj izjeme. kot pa pravilo. Normalne južnoameriške vojaške vlade so neprimerno bolj tuje ljudstvu kot sta bili nemška in italijanska. Tem generalom ne pride niti na misel, da bi organizirali kako množično manifestacijo. Gen. Figueiredo je izjavil, javno, da mu je ljubši vonj po konjih, kot vonj po ljudstvu. Poleg tega gospodarski sistemi teh držav ne iščejo tujih tržišč, vsaj domači gospodarstveniki ne. kajti multinacionalne družbe so svet zase. Nadaljnja razlika s «klasičnim» fašizmom je ta, da tu prevzema v svoje roke državni aparat vojska kot celota in da ni posebnih figur, ki bi si lastile vlogo «furerja». Tudi zatiranje ljudstva se je zelo «razvilo»: južnoameriški generali so spraviti med staro šaro demogoško uporabo šole. tiska, vere in drugih «orodij» za ustvarjanje uradne ideologije. Njih ideologija je golo ustrahovanje, brutalno in brez zakonskih rokavic. Nasprotnikom režima ne sodijo več, deportirajo ali izganjajo, kratkomalo jih ugrabijo, mučijo in v skrivnih krajih dokončno zbrišejo iz sveta živih. Vse to počenjajo visoko specializirane enote, ki uradno niso del državnega aparata. Kjer so obstajale opozicijske stranke, sindikati ali gverilske skupine, je danes praznina. Ljudstvo je izključeno iz političnega prizorišča in iz gospodarskega soodločanja. Inflacija je nič manj kruto zmanjšala realno vrednost plač. Domači in tuji gospodarji v takih pogojih lahko mimo prestrukturira jo* svoje programe. A izkustvo uči, da nasilje ne vodi k stabilnosti. ZANIMIVE UGOTOVITVE KOMISIJE PIRANSKE OBČINE Vse popolnejše uresničevanje pravic italijanske narodnosti Italijanske šole imajo iz leta v leto več učencev (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) MOSKVA — Francija ima novega predsednika, to je realnost, ki jo v Moskvi sprejemajo s kaj mešanimi občutki. Zanjo je Francois Mitterrand dokajšnja neznanka, medtem ko je bilo njeno sodelovanje z Giscardom D’Estaingom že utečeno kljub nekaterim razlikam v pogledih na mednarodna dogajanja. Tako je tudi čestitka Leonida Bcežnjeva novemu francoskemu predsedniku republike omejena le na to, da se sklicuje na tradicionalne prijateljske vezi in sodelovanje ter upa, da bosta Sovjetska zveza in Francija tudi v prihodnje sodelovali pri graditvi vzajemnega razumevanja med Vzhodom in Zahodom v »interesu omejitve oboroževalne tekme in razorožitve ter za likvidacijo žarišč vojnih konfliktov, za okrepitev varnosti v E »ropi in na vsem svetu*. Vsekakor je v Moskvi precej občuten element presenečenja ob takšnem razpletu francoskih predsedniških volitev. Po tem namreč, kar so pisali sovjetski dopisniki iz Pariza tik pred volitvami, se je politika Giscarda D'Estainga bolj stikala s temeljnimi usmeritvami sovjetske zunanje politike ko1 pa s tistim, kar je Mitterrand govoril v predvolilni kampanji. Izhodišča francoske politike pod Giscardom D’Estaingom so bila v Moskvi znana, saj se je Leonid Brežnjev dvakrat osebno pogovarjal z njim: ob koncu aprila 1979. leta, ko je bil Giscard v Moskvi, in 19. maja lani, ko sta se sestala v Varšavi na vabilo Giereka. Za Moskvo je bilo varšavsko srečanje še posebej dobrodošlo, saj se je znašla po afganistanski intervenciji v diplomatski izolaciji. Giscard je sicer ostal pri svojem stališču, da obsoja Vojaško vmešavanje v zadeve druge dežele, vendarle pa je zvedel za globlje razloge, ki so Sovjetsko zvezo pripeljali do tega koraka. Po tem srečanju so na Zahodu sicer dvignili precej hruoa o tem, kam se obrača Francija in je bil Giscardov zunanji minister Francois Poncet prisiljen izjavljati, da je francoska politika neodvisna, da se Francija pogovarja «s komer hoče* in da »ji ni potrebno nikakršno dovoljenje za to*. Ob tej priložnosti je tudi izjavil, da bi bila «resna politična napaka*, če bi Sovjetsko zvezo «diplomatsko izolirali*. Tega ne njemu ne Giscardu, ki je izjavil, da se »pogovarja s komer hoče*, niso pozabili. Dopisnik »Pravde* je dan pred drugo rundo francoskih volitev zapisal, da je Giscard pripravljen nadaljevati svojo dosedanjo zunanjo politiko, če bi bil izvoljen, da si bo prizadeval okrepiti neodvisnost francoske politike, da se »evrora-kete* Francije niti ne tičejo, da pa ne bo dopustil, da bi jih namestili na francoskem ozemlju, da je trdno za nadaljevanje dialoga med Vzhodom in Zahodom. Glede bližnje-vz.hodne krize pa da se zavzema proti Čamp Davidu in za priznanje pravice palestinskemu ljudstvu. In kako je predstavljen Francois Mitterrand? Tudi on je za nadaljevanje neodvisne francoske politike, za nadaljevanje dialoga mrd Vzhodom in Zahodom, ali, točneje povedano, »priznava nujnost dialoga*. Toda pri tem govori, da je treba dialog voditi «trdo». Kandidat fran coskih socialistov se «na splošno* izjavlja za dobre odnose s Sovjetsko zvezo, za varnost v Evropi. Toda priznava privrženost obveznostim Francije do NATO, čeprav ne misli vrniti Francije v ta blok. Glede evroraket »ni povsem jasen*: po eni strani ponavlja teze zahodnoevropske propagande, po katerih je Sovjetska zveza dosegla nekakšno »premoč* na evropski celini, po drugi strani pa priznava, da so pogajanja nujna. Glede Bližnjega vzhoda so pogledi francoskih socialistov «bližji tisti razlagi camp-davidskih sporazumov, kakršno dajeta Washington in Tel Aviv*. Po takšni predstavitvi obeh predsedniških kandidatov ni težko razbrati, kdo izmed njiju bi bil za Moskvo sprejemljivejši. Morebiti je takšno predstavitev obeh kandidatov opredelilo bolj stališče francoskih socialistov do komunistov, s katerimi v predvolilni kampanji niso hoteli sodelovati. Socialisti so razbili blok levih sil. Kakor smo prebrali v tukajšnjem časopisju, zaradi česar je doživel Mitterrand kritiko že marca v »Pravdi*, češ, da se «noče _ pridružiti boju levih sil za popuščanje mednarodne napetosti, za zmanjšanje oborožitve in proti nevarnim načrtom NATO in Pentagona*, pa vendar je v drugi rundi francoska komunistična partija podprla Mitterranda in tako odločila izid volitev v njegov prid. Današnji sovjetski tisk ne omenja več zunanjepolitične usmeritve Mitterranda, ampak preprosto ugotavlja, koliko glasov je dobil eden in koliko drugi kandidat. V sovjetskih poročilih je le na široko objavljena izjava generalnega sekretarja francoske komunistične partije Gsorgesa Marchaisa, v kateri razlaga, zakaj so se komunisti odločili podpreti Mitterranda. Podčrtana je njegova izjava, da so francoski komunisti pripravljeni prevzeti »soodgovornost* tako v vladi kot na drugih področjih družbene- politiko*, ki bi «pripeljala do polne zaposlenosti, k družbenemu napredku, pravičnosti, nacionalnemu razvoju, svobodi, k politiki miru, razorožitve, neodvisnosti in k rešitvi vseh svetovnih problemov, da bi se uveljavila politika, ki jo potre buje dežela*. »Pravda* objavlja tudi kratek življenjepis novega francoskega predsednika. Vse časopisje tudi navaja njegovo predvolilno izjavo, da bo razpustil parlament in da naj bi bile nove parlamentarne volitve morebiti že junija. Le sindikalno glasilo »Trud* je zabeležilo Mitterrandovo izjavo, da bo močneje obdavčil bogataše, nadaljeval z nacionalizacijo bank in velikih monopolov in da je torej njegov program »v določeni meri* ustrezal pričakovanjem francoskih delovnih ljudi. VLADO JARC Komisija za vprašanja italijanske narodnosti pa je tudi opozorila, da bi bilo potrebno posvetiti več (predvsem SZDL in ZSMS) pogostejšim stikom s študenti italijanske narodnosti, ki študirajo na univerzah v Italiji, da bi se tako lahko lažje vključevali v tukajšnje družbeno dogajanje. Kar pestro pa je kulturno življenje pripadnikov italijanske skupnosti, saj imajo v Piranu svoj mešani pevski zbor, tamburaški orkester, folklorno dramsko skupino, mladinski glasbeno - zabavni ansambel, skup-pino malih pevcev. Pomembna je tudi vrsta kulturnih izmenjav s sorodnimi kulturnimi organizacijami v Italiji. Sedaj pa že zbirajo sredstva za obnovo zgradbe in prostorov, kjer je sedež skupnosti Italijanov in kjer se odvija večji del njihovega dela in kulturnega življenja. V zadnjem času se je precej izboljšalo tudi dvojezično informiranje. za kar je predvsem poskrbel občinski INDOK center, pa tudi v krajevnih skupnostih je dvojezično informiranje kolikor toliko redno, še zmeraj nekoliko šepa v interesnih skupnostih in v združenem delu. Po ugotovitvah posebne analize omenjene komisije je v združenem delu pravzaprav še zmeraj največ pomanjkljivosti, saj marsikje nimajo urejenih vseh aktov, ki bi u-strezno določali položaj pripadnikov italiianske narodnosti v posameznih delovnih organizacijah. Tudi drugi samoupravni akti niso zapisani v «drugem» jeziku tega območja. V glasilih združenega dela prav tako nrimanikuje informacij v italijanščini. Vse te pomanjkljivosti bodo prav gotovo ena cd nomembneiših natog, ki jih bodo morale razrešiti delovne organizacije v tem srednjeročnem rMcbiu. BORIS ŠULIGOJ Seja o programih Radia Koper KOPER — V Kopru sta se sestala oba sosveta Radia Koper za program v italijanščini in sicer za aktualne politične oddaje ter za kulturne. šolske, mladinske in literarne oddaje. Člani sosvetov so razpravljali predvsem o uresničevanju programskih načrtov v letošnjem letu. Ugotovili so, da so programski delavci Radia Koper napravili pomemben korak naprej, kar zadeva kontaktnost programa. V programu v italijanščini so letos razširili dopoldanski kontaktni Das na tri ure, v njem pa se zvrščajo ob glasbi razni intervjuji koledar, razne zanimivosti, anekdote, horoskop itd. Najbolj poslušane -so šolske oddaje, Istrski akvareli in Srečanje z... Vsega skupaj gre zdaj v eter v programu v italijanščini 37 kombiniranih govorno glasbenih kontaktnih cddaj. Od 4. maja dalje je začel Radio Koper oddajati svoj program v italijanščini eno uro prej, ce na obeh straneh meje. Člani sosvetov so menili, da bi morali jutranja poročila nekoliko bolj obogatiti z lokalno kroniko in z informacijami o lokalnih športnih dogodkih. Precej so govorili tudi o slišnosti Radia Koper v italijanščini, ki ni zadovoljiva v nekaterih področjih hrvatske Istre, kjer živijo pripadniki italijanske narodnostne skupnosti, vzrok pa ie v konfiguraciji terena. V zvezi s tem so programski delavci Radia Koper že navezali stike s predstavniki zagrebške RTV o postavitvi pretvornika na Učki ali na neki drugi še ugodnejši lokaciji. Člani sosvetov so predlagali, naj bi o problemu slišnosti organizirali manjšo anketo v krajih hrvat ske Istre z mešanim prebivalstvom in na otokih. L. O. ga življenja, da bi uveljavili «novo NA PROCESU PROTI ČLANOM TURINSKEGA VODA RB Spazzalijev ideološki «samozagovor» Genovski odvetnik je zanikal, da je sodeloval z brigadisti TURIN — Zasliševanje odvetnika Sergia Spazzalija in branje tretjega sporočila rdečih brigad sta bila osrednja dogodka včerajšnjega dne na sodni obravnavi proti 73 domnevnim članom torinskega voda «Mara Cagob RB, ki poteka te dni v »dvorani - bunkerju* na dvorišču mestnega zapora. Na začetku sodne obravnave je 22-letna Silvia Arancio prebrala sporočilo. ki so ga sestavili in podpisali najbolj nepopustljivi obtoženci, ki se tudi sedaj proglašajo za pripadnike bojne komunistične organizacije rdečih brigad. V njem ugotavljajo. da se »revoluciji ne more soditi* in potrjujejo trditev, da je poskus s Pecijem klavrno propadel, hkrati pa opominjajo, da se zakonski ukrepi za omilitev kazni teroristom, ki sodelujejo s sodniki, niso obnesli. Najbolj »žilavb člani RB so se v sporočilu tudi zaganjali proti Peciju, ki je že itak njihova običajna tarča, obenem pa so tudi sporočili, da so »uničili* nekaj celic zapora, v katerem so zaprti. Po uvodnem «showu» brigadistov je bilo na vrsti zasliševanje odvetnika Spazzalija. Njegova aretacija je, kot znano, sprožila precejšnje reakcije v nekaterih »garantističnih* levičarskih krogih, ki so izrazili bojazen — upravičeno ali ne, to je druga zadeva —, da namerava sodstvo poseči tudi v vrstah tistih odvetnikov, ki so iz »ideološkega* vidika zagovarjali brigadiste. Spazza-li je dosledno zavrnil vsakršno obtožbo in tudi tisti del Pecijevega pričevanja, ki ga je neposredno vpletal. Genovski odvetnik, ki je v sodni dvorani zaprt v isti «kletki» kot voditelji RB in je odklonil vabilo predsednika sodišča, naj se premakne v oddelek, ki je rezerviran za »skesane* teroriste, je poudaril, da ni nikoli posredoval teroristom informacij o položaju v zaporih, ali imena vidnih karabinjerjev in policistov. Spazzali je na vprašanja sodnikov odgovarjal vešče in brez obotavljanja. Njegov »samozagovor* je bil učinkovit; hkrati pa tudi duhovit. Dejal je na primer, da so nekateri dokumenti RB, ki jih je policija zaplenila na njegovem domu, nosili pečat genovske knjižnice. Spazzali se je delal norca tudi iz Pecija. Po zasliševanju se je Spazzali spustil v dolg samogovor in orisal nekatera načela svoje poklicne deontologije. Dejal je na primer, da je »odvetnik sodelavec obtoženca, ne pa pravice* in «njegoV cilj pa ni v tem, da zagovarja nedolžnega obtoženca, temveč, da onemogoči državi, da bi kaznovala njegovega klienta*. Spazzali je nato poudaril, da .je svoje poglede odkrito izražal že mnogo let preden so se sploh pojavile rdeče brigade. Ob koncu r« 3e o sebi dejal, da predstavlja podobo odvetnika, ki ga nepravično obtožujejo. Danes bodo na vrsti priče, v petek pa bodo ob priliki glasovanja o referendumih proces do nadaljnjega prekinili. TRŽAŠKI DNEVNIK S SREČANJA MED KGS IN ŽUPANI Skupno proti negativnim pojavom nedeljskega izietništva na Krasu Zaščitna prizadevanja je treba vsestransko okrepiti * Objestno obnašanje posameznikov povzroča pogosto veliko škodo okolju in kmečkemu gospodarstvu V sredo, 6. maja, je Kraška gorska skupnost priredila srečanje z župani občin članic skupnosti, na katerem je bil govor o vprašanjih, k' se porajajo na Krasu v zvezi z nedeljskim izletništvom. Namen srečanja je bil preučiti naloge, ki jih krajevnim upraviteljem nalagajo množični izleti v naravo ob prazničnih dneh in uskladitev ukrepov, ki so v tem oziru potrebni predvsem za preprečevanje škode tako na obdelanih kmetijskih zemljiščih, travnikih in zasebnih parcelah, kakor tudi v ekološkem naravnem ravnovesju sploh. Prisotni so podčrtali, da je nedeljsko izletništvo na Krasu, ki predstavlja za človeka med drugim nadvse potrebno občasno sprostitev iz vsakdanjega utesnjenega mestnega vrveža, sicer dobrodošlo, a da povzroča neodgovorno obnašanje nekaterih posameznikov pogostokrat škodo kraškemu okolju in kmečkemu gospodarstvu. ......iiiiulummimiHUMllllinHMiiiMliii.................................... V NEDELJO V ZGONIKU Množična udeležba na proslavi osvoboditve in 40-letniee OF Prisotna je bila tudi delegacija Zveze borcev iz Komna Veliko število občanov in delegacija Zveze borcev iz Komna so se v nedeljo udeležili v Zgoniku občinske proslave 36-letnice osvoboditve in 40-letnice OF. Ob zvokih godbe na pihala Albert Sirk iz Križa so najprej občina in krajevne družbenopolitične organizacije položile vence k občinskemu spomeniku padlim, ki so ga stražile športnice ŠK Kras, nakar je sledil pozdrav župana Jožeta Guština, ki je poveliča! odločitev o splošnem ljudskem uporu izpred 40 let in se spomnil nedolžnih žrtev nacifašizma. Sovražnik pa še danes ni dokončno strt — je dejal govornik — zato je nujen enoten nastop slovenskih in italijanskih demokratičnih sil. V imenu tržaškega VZPI-ANPI sta nato spregovorila Dušan Košuta in senator Paolo Šema. Oba govornika sla se spomnila važnih jubilejev, ki jih slavimo, in pa revolucionarne de diščine, ki jo je zapustil tovariš Tito. Slovenski narod je prelil reke krvi \ junaški in zmagoviti borbi proti nacifašistični zveri, oporoka vseh padlih borcev pa je, da mladi rodovi nadaljujejo njihova prizadevanja za mir, svobodo, demokracijo in. razvijanje .vsestranskih dobrih odnosov, predvsem med Italijo in Jugoslavijo. Trenutni položaj v svetu in v Italiji .je težak, zato moramo slovenski in italijanski antifašisti strniti vrste in moči ter se zavzemati za strtje urevrat-ništva in za pravičnejše družbene odnose. V prvi vrsti pa jo treba slovenski narodnostni skupnosti, ki živi v treh pokrajinah dežele FJK. priznati vse pravice z globalno zakonsko zaščito. Kulturni program je bil pester in bogat, v samostojnih točkah so nastopili učenci osnovne šole Lojze Kokoravec - Gorazd iz Saleža in šole «1. maj 1945* iz Zgonika, ki so se predstavili z recitacijami in zborovskih petjem ob harmonikarski spremljavi. Pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža pa je pod vodstvom Janka Simonete zapel v moški sestavi Kosec koso brusi, v mešani zasedbi pa Bohor je vstal in Pesem 14. divizije. Na koncu so še nagradili s kolajnami člane dveh prvouvrščenih ekip na sobotnem nočnem planinsko-orientacijskem pohodu na tematiko NOB. B. S. Trgovinska zbornica je razpisala natečaj za podelitev študijske šti- paidije 600.000 lir, namenjene slušatelju tukajšnje Višje šole za sodobne jezike in prevajalce. Na natečaj se lahko priglasijo študenti do 26. leta starosti, vpisani v drugi ali nadaljnji letnik omenjene šole. Rok za predložitev prošenj zapade 10. junija. Upravitelji so bili mnenja, da so, poleg nujne sensibilizacijske akcije, potrebni primerni ukrepi, da bi preprečili negativne pojave, kakršni so prehod z motoriziranimi vozili po poljskih poteh, prižiganje ognjev, teptanje trave, ki je namenjena košnji in seveda škoda na obdelanih njivah. Nekatere krajevne uprave so v tem oziru že ukrepale, vendar je treba »zaščitno* akcijo okrepiti; predvsem pa se kaže nujnost, da bi se ukrepi, kot je prepoved prehoda z motoriziranimi vozili po poljskih poteh in ureditev občinske redarske službe ob nedeljah in praznikih, razširili na vse občine kra-škega območja! Poleg tega je treba seveda nadaljevati oz. obogatiti sensibilizacijsko akcijo za pravilen odnos čtovek -narava, ki naj gre od postavljanja tabel s pozivi za spoštovanje narave do ustrezne vzgoje v šolah in načrtovanja drugih pobud, ki naj bi tako izletništvo smiselno in kulturno obogatile. Iz srečanja je izšel ob koncu še poziv nedeljskim izletnikom, naj. z odgovornim obnašanjem dokažejo, da jim je do sodelovanja s krajevnimi upravami in seveda kraškim prebivalstvom, ki s svojim kmetijskim delom jamči ekološko ravnovesje kraškega okolja. ifiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiitiiHiiiiiiiiifiiiiiiiiimiimtiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiM OB ZAKLJUČKU LETOŠNJE SEZONE SLOVENSKI KLUB V PEKLU Piknik bo v nedeljo, 17. maja Za zaključek letošnje pestre sezone priredi Slovenski klub v Trstu v nedeljo, 17. maja, izlet s piknikom v Pekel pri Braniku na Vipavskem. Tja pojdemo z lastnimi vozili mimo Repentabra proti Dutovljam in naprej na Štanjel ter od tam po položni cesti v Branik, kjer zavijemo pri zaselku Steske na desno ter smo kot bi mignil v Peklu. Pekel je star in še danes povsem dobro ohranjen nailepši slovenski mlin, ki leži ob reki Vipavi, kjer so še nedavna tekla mlinska kolesa, brenčale žage in nabijali kovači. Tu je lagodno žuboreča reka Vipava, s svojim šumečim slapom in s tihim malim jezerom nad njim, soustvarila z naravo čudovito lep in prijeten biser Vipavske doline, kjer bomo v senci starih, košatih dreves preživeli nekaj sproščenih uric. Prijazna gospodinja Vanda Pečenko nam bo za to priložnost nudila iz svoje hladne kleti pristen vipavski tokajec in odlično domačo žametno črnino, zato ne bomo prinašali s seboj vina. pač pa dobrote za pod zob in kakšno prazno pletenko in čašo. Anti ne bo narobe, če povemo, da žubori izpod hriba Vrha tudi bister studenec s hladno, osvežujočo pitno vodico. Nekateri bomo prinesi'- s seboj svoje ražnje in tam ocmažili čevapčiče, lažnjiče in kakšen karme-natelc. Na ta veseli dan že zdaj opozarjamo naše člane, njihove prijatelje in znance ter vse, ki so Židane volje. Nasvidenje okrog 11. ure dopoldne v Peklu. B. M. Stari mlin v Peklu V OKVIRU ČEDALJE TESNEJŠIH MEDSEBOJNIH STIKOV Mladi medicinci iz Ljubljane na obisku pri tržaških kolegih Tržaški študentje letos prvič na praksi v ljubljanskem Kliničnem centru Delovanje slovenskega kolektiva na tržaški medicinski fakulteti .je v letošnjem akademskem letu ponovno zaživelo in to predvsem zaradi potrebe študentov, da poglobijo jkj-znavanje svoje stroke, da skupno rešujejo probleme v zvezi s študijem ter da obenem navežejo stike s sorodno medicinsko fakulteto v Ljubljani. Ravno v okviru teh stikov je minuli' teden tržaške študente obiskala skupina mladih, ki so vpisani na medicinsko fakulteto v Ljubljani ter aktivno sodelujejo tudi v študentskih organizacijah na fakulteti ter v Osnovni organizaciji Zveze socialistične mladine Slovenije. Ljubljanski študentje so skupaj s tržaškimi kolegi najprej obiskali Center za umsko zdravje v Nabrežini, kjer sta jim psihiatra dr. Sedmak in dr. Fonda orisula delovanje in namene centra ter se zaustavila na nastanku in razvoju alternativne psihiatrije v Trstu. Po ogledu nabrežinskega centra in srečanju s tukajšnjimi zdrav stvenimi delavci so si gostje z ljubljanske medicinske fakultete ogle dali. Rižarno, obisk pa se je za- ključil s srečanjem, katerega so se udeležili člani Mladinskega od bora Slovensko kulturno-gospodar-ske zveze ter skupina slovenskih študentov iz Trsta. Na srečanju so se gostje seznanili z življenjem in delovanjem slovenske mladine na Tržaškem, predvsem pa s problemi, ki so vezani na univerzitetni študij Pomemben je bil sklep o nadaljnjem sodelovanju med mladimi s tržaške in ljubljanske medicinske fakultete. Ljubljanski študenti polagajo namreč veliko važnost na obštudijsko izpopolnjeva nje, saj na fakulteti deluje precejšnje število komisij, ki poglabljajo problem preventivne medicine, zdravja in okolja ter načrtujejo didak tično in raziskovalno delo. V sodelovanju s člani teh komisjj, naj bi se tržaški študentje udeležili nekaterih predavanj, poglobili predvsem vprašanje preventivnega zdravstva, se udeležiti nekaterih tcminaijcv ter poletne prakse v Sloveniji, ki je za tržaške medicince enkratna priložnost, da teoretično znanje preverijo in poglobijo. Poletno prakso, ki sicer uspešno poteka že več let, naj bi letos še razširili, saj se bodo tržaški študentje prvič lahko udeležili prakse v ljubljanskem Kli-oičnem centru. Stiki med študenti tržaške in ljubljanske medicinske fakultete so se začeli že .jeseni, skupina medicin-cev iz Trsta pa je bila že marca na dvodnevnem obisku v Ljubljani, kjer je na pobudo ljubljanskih kolegov obiskala Klinični center. Vsekakor pa se delovanje tržaškega kolektiva ne omejuje na sodelovanju z ljubljansko medicinsko fakulteto, saj se tržaški študentje redno sestajajo, razpravljajo o načinu študija ter o možnostih širšega izpopolnjevanja, letos pa je padel tudi predlog o tečaju za prvo pomoč. Delovanje kolektiva .je torej nadvse pozitivno, saj je dobrodošlo predvsem mlajšim študentom, ki pri študijskih odločitvah niso prepuščeni samim sebi, obenem pa omogoča skupne pobude in sodelovanje med slovenskimi študenti, po katerih čutimo potrebo tudi na nekaterih drugih fakultetah tržaškega vseučilišča. -•p-