-----    88    -----
Dopisi.
Iz liiilla na Anglezkein 28. sveč. P. T. (Magjari
in magjarizem.^ (Konec.) Naj še ene stvari omenim. Menda ni naroda na svetu, kteri bi zgodovino tako enostransko kvaril, kakor Magjari. V Hullu sem videl v neki bukvarnici veliko, krasno vezano knjigo, poleg ktere je bil list: „Asiatic Chiefs, ty J. Szeredv, publi-shed for 15 S. offered for only 2 S." (Azijaški glavarji, spisal J. Szeredv, namesti za 15 šilingov, to je 7 gold. 50 kr., se prodaja le za 2 š., to je 1 gld.) Sprva sem mislil, da je zgodovina azijaških narodov, pa ko knjigo odprem , zagledam krasno sliko Marije Terezije v Po-žunu; vidim, da je zgodovina ogerska, v ktero so vpleteni poetični spisi.    Za ta mali denar  kupim  knjigo in
jo precitam; da vidite bistri um magjarski, posebno ker se ta knjiga iz mnogo vzrokov menda v Avstrii ne nahaja, vam poslovenim nekoliko vrstic o tem, kar Szeredv piše o jeziku magjarskem, drugokrat, ako vam ljubo, druge stvari.
S početka se Szeredv hudo jezi nad nemškimi in slovenskimi zgodovinarji, da krivo o Magjarih pišejo, posebno pa graja Rottecka, da imenuje stare Magjare „barbare"; o magjarskem jeziku pa tako-le piše na strani 13.: „Sloveni pravijo, da je njihov jezik magjar-skega zelo obogatil; tukaj ni mesto za dolgo etimolo-gično preiskovanje o izviru besed, pa na kratko povemo vzroke in pokažemo, da je misel vseh Slovencev jalova in prazna. Kaj bi moglo biti bolj nelogično, kakor verovati, da ljudstvo tako vdano ljubezni do svobode, in odlično pa tako močnih, izvirnih in izvrstnih značajih kakor so Magjari, bi si izposojevali znamenit del svojega jezika od naroda, kterega vedno zaničujejo, kterega so sprašili pred seboj kakor pleve pred vetrom, spodivši ga v divje, neplodno bregovje, vzemši za-se rodovitne ravnine, neprenehoma varovaje po tradicij o-nalnem sovraštvu in zaničevanji široko zev (gulf), ktera jih loči od njihovih slovenskih sosedov." — Poslovenil sem zvesto besedo za besedo; ako bi mi kdo ne verjel, temu pošljem rad original, in tako za vse drugo. — Ali ne kaže to ljubezen , ki jo Magjari do Slovencev imajo? In zato, bratje Hrvatje, uklanjajte se jim, ker Čital sem, da jih imenujete „pleme", kteremu se ukla-njajo tudi oni, kteri mu niso prijatli? Da, da, krščansko ljubiti se pravi tudi neprijatla ljubiti; ali je pa politična prevelika ljubav, tega ne vem; v političnem katekizmu saj tega ne najdem. — V krasoti magjarskega jezika Szeredv na 16. strani tako piše: ,,Magjarski jezik je posebno znamenit po svoji jedernosti in je čudežu o primeren izrazovati vse različne vrste človeških občutkov. Na odru doni kakor grom iz ust domoljubnega govornika in najtopejšo dušo izdrami iz svojega spanja. Od pesnikovih ust, kteri se vzdiguje na krilih navdušenja, se zdaj glasi kakor triumfalna pesem vzdi-gajočega se škrjančka, kadar je predmet o svobodi, zdaj kakor slavčevo žvrgolenje , ako poje o ljubezni, njeni žali in veselji. Noben drug jezik nima tako veličastnih izrazov za občutke ljubezni in domoljubja, in vsikdar je ganil njegov Čar pravega domoljuba." — Talijani, Francozi, Angleži, Nemci učite se magjarski; pa posebno vsi, vi zaljubljeni poetje, pe-vajte magjarski, da ganete neusmiljene ljubice! — Na strani 298. te knjige je balada, ki je od besede do besede kakor prestava slovenske narodne pesmi ,,Se kralj Matjaž oženil je z Alenčico itd." Rad bi vedel, od kod jo je Szeredv vzel, ker nam nič ne omeni, ne da bi bila njegova, ne da bi bila narodna magjarska; napis jej je samo „ballade". Bi li ne vedel kdo, ali je slovenska pesem prevod iz magjarskega ali kako? — Angležki prevod je krasen.  —
Stvari na Angležkem imajo svoj navadni tek; mnogo se govori o strašnih brodolomih, ki se zmirom godijo na letošnjo zimo silno viharnem bližnjem morji; polomilo se je blizo 400 brodov (bark). Največ govora je dala strašna nesreča, ki se je pripetila ladii ,,London", ko je jadrala iz mesta Plvmutha v Avstralijo; potopila se je z 220 ljudmi. Za Hull je velika nesreča broda „Jfix-celsior", ki je jadral v Hamburg in se razbil; sedmero ljudi se je utopilo, drugi so se oteli na Jadranu (mast-baum) v jadre; prednji del velikega broda je namreč v pesku tako obtičal, da je Jadran srečno iz vode molel. Tako je bilo 15 ljudi (med njimi kapitanova žena, drugi vsi možaki) 6 dni v jadrih brez jedi in pijače , dokler jih ni rešivna barka na pol mrtvih rešila. — V državnem zboru je najvažnija stvar ta,  da za Irsko je od-
-----    89-----
stranil pravico „Habeas corpus acte." *) Uboga Irija mora vedno trpeti in nesrečna je kakor Poljska. Pred Fenijani ima zdaj Angležka v resnici strah, in policija na Irskem je zdaj gorša kakor kjer koli na svetu, pa saj tudi za dobro plačo; za Stephens a, fenijanskega glavarja, je oklicano darilo 2000 funtov šterlingov, kdor ga zasači. Brž drugi dan, ko se je „habeas corpus acte" odpravila, zaprlo se je v Dublinu 300 ljudi različnih stanov, samo na sum, da so v fenijanski družbi, in tako se godi zdaj dalje po vseh mestih na Irskem; kdor je le malo na sumu, se pograbi in zapre, in tu ne pomaga nobeno opravičevanje, nobena pritožba. Ako se bode še dolgo tako godilo, zmanjkalo bo jetnišnic. Najbolj pa Angleže Fenijanci v Ameriki jezijo, proti kte-rim nič ne morejo, in v Novem Jorku se huda burja za Angležko zbira.
Iz Aleksinaca v Srbii 20. sveč. — Ljube „No-vice"! Prosim vas, da poveste predragim Slovencem, ki so mi o naselitvi v Srbijo pisali, da jim hočem odgovoriti, kadar pridem zopet domu v Kragujevac. Prehodil in pregledal sem zdaj najlepši del kneževine srbske; obhodil sem lepe ravnine ob reki Moravi, prišel sem med našo južno bračo Bulgare in prelazil sem tudi kroz gra-nico v turško carstvo. Kaj sem po tej lepi zemlji zanimivega videl, hočem vam predrage ^Novice" kmalu povedati.                              Dr. Janez Podliščekov.
Iz »t. Petra na Notranjskem 5. sušca. J. K. — V Postojno ima priti po novem osnovano c. kr. okrajno glavarstvo; tako smo bralj; ,,Novice" pa so tudi pokazale na ^Razdrto. Na St. Peter ni nihče mislil, kako to? St. Peter je najbolje središče dotičnim soseskam. Tukaj je postaja železnice, — odtod nameravajo zidati novo železnico na Reko; le-sem so od vseh krajev cesarske ceste napeljane (iz Bistrice dve, iz Vrem, iz Postojne, iz Razdrtega). Ako bi napravili volitev med 4 starimi okraji, stavim, da St. Peter dobi 3/4 glasov, ako bi volili vsi prebivavci, ktere zadeva okrajno glavarstvo. Res, da v St. Petru ni še takoš-njega poslopja, kakor ga potrebuje okrajna gosposka, ali kar ni, utegne kmalu (?) biti, da bi se stroški zidanja gospodarjem le povračali s 5 od 100.
V Senožečah 5. sušca. — Bi se li tukaj ne mogla napraviti glavna šola? Mislim, da ! kajti naš šolski zaklad ima okoli 20.000gold. glavnine v obligacijah; ako bi se te obligacije dunajski banki ali ljubljanski hranilnici zastavile in za izposojeni denar druga državna dolžna pisma po sedanjem nizkem kurzu kupila, gotovo bi se glavina in dohodki zvišali; 2) lesem donaša tudi še nekaj dohodkov lesna mitnica; 3) na dražbi kupljeno veliko poslopje, poleg državne ceste, bi se moglo dostojno popraviti, pa bi lahko primerna stanovališča imela, v prvem nadstropji: a) c. kr. žandarmarija, b) finančna straža, in pri tleh c) soseskine dragocene gasilnice, in d) ostalo bi še dovolj prostora za štacuno, kavano ali kaj takošnega. 4) Pravijo, da leta 1841 je naša soseska 7000 gold. potrošila za popravljanje knezovega grada, kteri od tiste dobe knezu lepo najemnino donaša; prosili naj bi tedaj svitlega kneza Porcia, pokrovitelja naše šole, da bi nam po izgledu ipavskega g. grofa Lanthieri-a in drugih domoljubov k temu namenu zdatno pomoč podeliti blagovolil. — Tudi nam bi bilo milo, da bi se Postojnčanom že večkrat izrečena želja zarad realke ali realne gimnazije izpolnila, ker taka naprava bi utegnila tudi nam revnim, pa ukaželj-
*) Tako se na Angležkem imenuje imenitni zakon, kteri ukazuje, da se noben Anglež ne sme zapreti ali v zaporu imeti drugače , kakor da to postava ukazuje. Zoper sodnike ali druge uradnike, ki grešijo zoper ta zakon, so tako ostre kazni, da kralj sam ne more varovati tacega sodnika.
nim deželanom koristna biti. Vednost je moč! Poduk pelje do omike, in omika do blagostanja! Ker imam ravno knjigo*) v rokah, priobčujem tadašnji stan ljudskih šol v našem cesarstvu na podlagi prebivavcev leta 1854; tedaj pride na:
prebi-      V tej deželi je vavcev 1
ljudske   gimnaz5j   reaik šole
Tiroljsko in Vorarlberško .           513            9            1
Lombardijo......           695          44            1
Erdeljsko......           711           19            1
Salcburško......         1050            1             1
Koroško.......         1135            2             1
Ogersko.......         1169          86            4
Slezijo.......         1226            3             1
Moravijo.......         1283            8            2
Češko      .   .^.....         1341           21             7
Vojaško granico   ....         1431            3           —
Avstrijo pod Anižo   .    .    .         1491            9            5
Avstrijo nad Anižo   .    .    .         1541            2            1
Beneško.......         1550          22             1
Štajarsko     ......         1977            4            1
Galicijo.......         2189           14            2
Primorje.......         2358            5           —
Vojvodino srbsko      .    .    .         2607            6            2
Dalmacijo......         2771            3           -
Hrvaško in Slavonijo    .    .         4223            6             1
Kranjsko**).....        4818            2            1
Bukovino......         8610            1             1
Stroški za šolstvo po vladnem predlogu za 1. 1865 pa so bili na podlagi prebivavcev leta 1857. ***)
Salcburško.........    1.084  gold.     i
Dalmacija    .........    0.942    „         \ ^
Primorje.........    0.708    „            jj
Avstrija dolnja.......    0.605    „         , ,*>
Tiroljska in Vorarlberška      .   .    .    0.274    „         I   0
Beneška      .........    0.367    „        I -m
Kranjska.........    0.258    „            •
Štajarska  )                                           0181              l   *
Koroška    \      ........    U'1Qi    »        V   g
Hrvaška in Slavonija.....    0.172    „         /g
Avstrija gornja.......    0.124    „        I  ]L
Erdeljska    .    .    .......    0.170    „        I    L
Iztočno-zapadna Galicija   ....    0.268    „        1
Moravska )                                           aaqq              i   w>
Slezka       i                                                       "a
Bukovina.........    0.162    „
Češka..........    0.065    „         I  a
Ogerska       .........    0.019    „        /
Primerite število šol revne Kranjske s 451.941 stanovavci in stroškov za šolstvo 116.388 gold. ali pa bogate Češke s 4,705.525 stanovavci in stroškov za šolstvo 304.728 gold., ali pa bogate Ogerske s 9,900.785 stanovavci in stroškov za šolstvo 191.221 gold. in bote videli, da tukaj ne veljd prislovica: „Enaka bremena, enake pravice." Trebalo bi, da si dotični možje posameznih dežel, ali si. šolska svetovavstva to stvar za srečneji uspeh bolj k srcu jemljejo. Zadosti od tega!
Že pred letom 1217 je bila v Senožečah colnija (avžlak-dogana-harmica)   akvilejskega   patrijarha   in je
*)  p. XXVI.   Das  Kaiserthum Oesterreich von  Dr. Ad. Schmidl, fortgesetzt von Prof. W. F.  Warhanek.    Wien 1857.    Verlag von JL. C. Zamarski. **) „Novice" list 33. 1. 1.   (leta 1864 je bilo 233 ljudskih Sol)   že
zmiraj premalo! ***) „Novice" St. 222 1. 1.
-----   90   -----
prišla pozneje v roke divinskih gospodov; tudi so bili tukaj od nekdaj dobri sejmi, ki so bili hud trn v peti tržaškemu trgovstvu. — Bi morebiti zdaj tedenski žitni trg kaj koristil ? Dokler ni železnica po Krasu žvižgala, so vozniki in prebivavci velike ceste, od Trsta do Ljubljane, v srednji meri leto in dan poldrugi milijon goldinarjev*) zaslužili; trgi Senožeče, Planina in deloma Vrhnika so bili tega dobička še posebno deležni, ker tako imenovani „šlitlerji" so tukaj vsaki dan (razun praznikov) kupčijsko blago razkladali, prekladali, nakladali in oddajali. Gotovo smem reči, da v teh krajih je bilo tako živahno , kakor v Trstu na dogani ali v Ljubljani na bregu, — Vrh tega je bil tudi v Senožečah tedenski trg za lesenino ; koliko in kako mnogoterega lesa se je vsaki petek iz Planine, Logatca, Vrhnike, Unca, Cerknice in drugih krajev le-sem navozilo in poprodalo ! Al v jeseni 1857. leta, ko se je železnica v Trst odprla, je odklenkalo blagostanju teh krajev; koj je nehalo 6 trgovskih hiš za oddajo blagd (špediterjev) in več krčmarjev. Zdaj imamo še 4 štacune in še preveč kerčem. Od te dobe najpremožniše hiše hirajo. Izvzemši kakih 7 hiš, ki imajo posebne dohodke, ni v naši fari ne enega kmetovavca, da bi mogel od pridelka svojih gruntov živeti. Vse je zadolženo! Lakota preti ljudem. Lani je bila še slabeja letina mimo predlanskim. Koliko so revežem pomagali lansko leto, priča milodarna gospoda in najviše osebe naše carevine. Ali se pa smejo dobrotniki leto za letom za milodare nadlegovati? Kako bi se dalo temu zlegu za zmiraj v okom priti? — Vladarju zvesta revna Kranjska, s preobilnimi davki obložena dežela nima ne ene fabrike za tobak ali kakošne druge. Lahko bi tukaj kaj tacega napravili; kar je špedicija nehala, je poslopja dovolj in sicer toliko, da se samo podira in ga tudi podirajo. Pomagajte Notranjcem kakor koli, da morejo živeti, ker živi ne morejo v skalnata tla!
V Knežakii na Notranjskem 10. sušca. — Prebili smo strah brez posebne škode; sredpostno sredo (7. dne t. m.) malo pred šesto uro zjutraj zaslišimo vpitje „gori, gori!" — skočimo kvisko in vidimo, da gori v domači vasi, ki šteje 117 hiš, sapa pa je močno pihala od ognja ravno proti farovžu in proti cerkvi; hitimo na pomoč in ko do ognja pridemo, bila je ena hiša že vsa v plamenu, druga pa se je vnemala. Naš jv besedi in obnašanji posnemanja vredni župan Blaž Sajn, dasiravno 65 let star, bil je prvi na slamnati strehi, ki se je bila že vnela, ter je potaptal ogenj, da se ni dalje razširil, pa se pri tem delu tudi precej hudo opekel. Iz srca želimo, da se vrli mož kmali ozdravi. Pogorelec je bil za 600 gid. zavarovan. Kdo pa je zažgal, se še ni zvedelo.                                                         Knežki.
Iz Starega  loga  na Kočevskem.   (Nekaj novic
žalostnih in veselih.) Žalostna je pri nas letos kakor skorej povsod na Kranjskem velika revščina, ktera ljudi tare tako, da je joj v posamezne hiše stopiti. Naš res marni za občni blagor skrbni g. okrajni predstojnik so se na dopis g. fajmoštra sami hotli prepričati, ali je res taka sila v naši fari ali ne? Sli so osebno od hiše do hiše, shramb in žitnic naših ljudi pregledat, pa ustrašili so se , ker skoraj nikjer niso druzega živeža našli, kot nekoliko kisline, v mnozih hišah pa še tiste ne. Prevideli so, da takim siromakom je treba hitro pomagati, ker „hitra pomoč veliko hudega preskoč'." Domii prisedši vravnajo brž nabiranje milodarov po kočevskem mestu,   in nabrali   so   od   usmiljenih sobratov
*) Oznanilo kupčijske in obrtnijske zbornice za kranjsko krono-novino v Ljubljani predložilo si. c. k. ministerstvu kupčije in obrtnije kranjske v letu 1851u (Doklada k 72. listu „Novic" leta 1852.                                                                         Pis.
toliko, da so našim siromakom že v nekterih dneb kruha, soli in druzega živeža kupili in še obljubili. Bog povrni gosp. predstojniku in vsem dobrotnikom to delo usmiljenja stotero! To je poleg žalostne gotovo vesela novica. — Žalostno je pri nas videti, kako ljudje neusmiljeno z lesom ravnajo; kar je lepšega, posekajo za kurjavo, kar je starega, tumpastega in grčevega, kteri, če se že ne da razcepiti, naj bi saj za seme ostal, pa pastirji podkurijo , da pogine; kar je mladega, pa koze obstrižejo, da druzega ne bo čez nekoliko let kot trnovo grmovje, — bati se je, da se tu tudi kras ne vrine. Živa potreba je sedaj , da se ljudstvo po gosposki pri-mora, namesti koza ovce rediti, ker tudi mnogo koristijo domačemu življenju, lesu pa celo nobene škode ne delajo, — pašnikov imamo dovolj. Saj se kmet res k vsaki dobri reči pri sili ti mora! — Veseli smo tu, ker smo po višjem dovoljenji dobili tako zaželeno poštno postajo. — Zdaj pa še nekaj. Zidanje šolskega poslopja se pri nas že šest let pričenja, pa še ni pričeto. Največ je tega kriv patron , kteri se brani pripomoči, kar mu po postavi gre, sili ga pa nobeden. Tako je pa učiteljsko stanovanje v neki borni bajtici, šola sopet v neki drugi, staro poslopje pa stoji na sredi vasi jej ka-zaje minljivost dela Človeških rok, ako se sproti ne popravlja. Bog daj skoraj  bolje !
Vprašanje.   Kje  si   moremo   naročiti   murbovib drevesec, in po kteri ceni?*)
Iz Železnikov 7. marca. **) — Kakor sploh daleč na okrog, smo tudi v naši okolici letošnjo zimo komaj občutili. Mraza je bilo le malo; tudi namesti snega imamo po afrikanski navadi letošnje zimske mesece večidel le dež. Zima sicer po besedah stare narodne pri-slovice ne prizanaša rada; al če smemo navadnim spomladanskim napovedovavcem verjeti, nam je ljuba vi-gred podala že svojo blago roko. Koj SvečniČni dan s svojim voljnim zrakom nam je obetal zgodnjo spomlad ; gosi in žrjavev je une dni letelo na tisoče v visokem ozračju nad našo dolino iz Italije proti ogerski zemlji; spomladanske cvetke rijejo že zdavnej iz tal, in rumeno-kljunasti kos fruli o zgodnjih jutrih tako prijetne popevke, da ga je milo poslušati. In če zgodnji grom smemo res pozdravljati ko napovedovavca rodovitne letine, nam ta letos gotovo ne odide; zakaj toliko treska, groma in viharnih neviht o tako zgodnjem času tudi stari ljudje ne pomnijo. — Deževni nalivi so pri-zadjali v naši dolini letos tudi že marsikaj škode. Zlasti v selški in bukovški fari bodo imeli nekteri reveži dosta opraviti, da bodo zasute njive in travnike otrebili nane-sene prsti, gline in trebeža; drugi pa bodo nasprotno zopet željno gledali, kje bi dobili rodovitne zemlje , da bi jo nadomestili z ono , ki so jim jo divji hudourniki odnesli na ptuje lastnine. Tako vidimo tedaj tudi v naravi mnogokrat: narobe svet!
J. Levičnik,
Iz Kranja. (Iz čitalnice.') Castitim družbenikom naznanjamo, da smo za 18. t. m. odločeno „besedo" prestavili na prve dni po veliki noči. Dohodek te „besede" je namenjen revežem dolenskim. Načrfc in dan besede naznanimo pozneje^                    Odbor.
Iz Kranja 11. sušca. — Čitalnica naša vrlo napreduje, tako v glediščinih igrah kakor v petji. Priča unega je bila v poslednji besedi res prav lepo igrana „Vdova in vdovec", ktera ni lahka v nalogah svojih, pa so jo naši gospodje in gospodičini v veliko pohvalo izvršili; priča druzega pa je, da je pevski zbor naš že tako številen in izurjen,   da nas bode z Ipavčevo veli-
*) Na   vrtu   kmetijske  družbe  v Ljubljani je mladih murbic še
dobiti. **) Obljubljeno, temeljito in prevdarjeno rečeno, bi nam dobro do-Šlo kot „ozir na —."                                                     Vred.
častno pesmijo ,,Kdo je mar?" razveselil. Slava vodstvu in delavnim družbenikom!
Iz Borovnice 9. sušca. R. — Na enem tukajšnjih hribčkov, kterega mislijo naš za povzdigo sadjoreje ves vneti blagi gospod župnik z mnogimi plodonosnimi drevesci obsaditi in zarad tega delavci že nekaj dni nepotrebno grmovje izkopavajo in trebijo, so našli precej globoko v zemlji železno kroglo, ktera dva palca počez meri in poldrugi funt tehta. Iz kterega topa, kdaj in od kod je ona v te kraje pripihala, sam Bog ve\ — Naj omenim še o tej priložnosti, da so se tudi kače že prebudile iz zimskega spanja. 6. dan t. m. sem vjel prav lepega velicega rilčnega gada (Vipera Ammodvtes, D.), kterega zdaj v steklenici v vinskem cvetu shranjenega imam. Tudi k o bil ar ali rumeni dro-zeg (Oriolus Galbula, L.) se je že oglasil. Naši ljudje pravijo , kadar prilezejo kače iz svojega zimskega sta-nišča na beli dan, se ni treba več bati hudega mraza. Bomo vidnli!
Iz Ljubljane. Občinsko (srenjsko) postavo za deželo kranjsko so presvitli cesar potrdili. Kmali tedaj se bojo po tej postavi nove občine (soseske) na-pravljale, novi župani, odborniki itd. volili. Treba bo tedaj, da bomo za to marsikak svet dali.
—   Koroški deželni odbor se je obrnil do našega deželnega odbora, naj mu pove, kako je tukaj šola za podkovstvo in ži vinozdra vil s t vo osnovana, ker tudi na Koroškem mislijo napraviti tako učilnico.
—   Če tudi kakor po druzih deželah (na Salebur-š k e ni so pretekli mesec vojaki in žandarji vso deželo prehodili, po potepuhih, tatovih in roparjih sledili in jih okoli 500 vjeli) se ne sliši toliko o roparstvu na Kranjskem, je vendar le žalostna resnica, da se po-gostoma godijo ropi. Gosp. deželni poglavar je za tega voljo ostro naročil vsem c. k. okrajnim gosposkam, naj si na vso moč prizadevajo, da se odstrauijo taki hudodelci s pomočjo žandarjev, gosposkinih služabnikov itd. Pri tej priliki moramo iznova omeniti velike napake, ki smo jo zapazili že ob času goveje kuge na Dolenskem, da imamo veliko žandarjev, ki ne razumejo slovenskega jezika. Kdor hoče s pridom slediti po nevarnih ljudeh, mora kraj ali pa saj jezik deželni znati , sicer pri vsej marljivosti ne more ničesa izvedeti. Saj o tej zadevi se nam ne more očitati, da le prazne ,,narodne" muhe lovimo; kajti kdorkoli ima v policijskih zadevah mrvico vednosti, mora nam pritrditi, da je zajec pri bobnu, kdor v taci h opravilih ne zna narodovega jezika. To isto nam je potrdilo več c. kr. kantonskih predstojnikov ob času goveje kugev Ali ni žandarjev, ki so slovenskega jezika zmožni? Ce pa so, ne razumemo , zakaj so drugod v službi, ne pa v slovenskih krajih, kjer bi bili na svojem pravem mestu?
—  Prebravši govor grofa Antona Auersperga sta slovenski Matici poslala v dar: gosp. A. Kolarič, senator mesta Oseka in poslanec na hrvaškem saboru 20 gold., in gosp. Andrej Zidaric, stolni sudac iz križevske županije in poslanec na hrvaškem saboru 5 gold. z naslednjimi besedami: „Ker ima plemeniti grof precej obsegajoče pazduhe, naj se si. Matica potrudi prej ko je mogoče toliko šolskih knjig na svetlo spraviti , da bi gospod grof mogel prihodnjič tako otovorjen priti v kranjski sabor, kakor da bi imel pod desno pazduho ,,Giontini-ja", pod levo pa „Lercherja."
—  Stanovališča v mestnem gradiču „p o d turno m" (Tivoli) so vsa v najem dana; najemščina znaša za leto in dan zdaj 1450 gold. Kavane ali gostilnice letos ne bo v gradiču.
—   Pri tako imenovanem „čevljarskem mostu", ki je že dolgo časa prava pavova noga ljubljanskemu mestu,   so   začeli   že  podmostke (Geriist) delati za na-
-------    91    -------
pravo novega železnega mosta, kteremu bi se — v spomin mnogozasluženega ranjcega župana Hradeckiga — spodobilo ime „Hradeckov most."
—   Vodstvo ljubljanskega gledišča za prihodnje leto je dobil gosp. Preising, kterega trdna volja je, da izpolni sklep deželnega zbora o predstavljanji tudi slovenskih glediščinih iger. Da se mu ta namen dobro izide, si je izvolil gosp. H. Pen-a za ravnatelja slovenskih iger. Tako bode to leto ljubljansko gledišče prvikrat deželno gledišče, ker se bo tudi slovenski jezik glasil v njem, in tako bode vstreženo vsacemu. Pri tem pa se bota gospoda Preising in Pen najbolje počutila, ako le dobita dobrih igravcev.
—   Prečastiti gosp. Jožef Poklukar, korar in dosluženi profesor pastirstva, je po večletni bolezni 7. dne t. m. umrl; isti dan pa^ je prečastiti gosp. Jožef Poklukar, fajmošter v Šentvidu pri Zatičini, tudi tukaj umrl, kamor se je prišel zdravit k ljubljenemu svojemu bratu korarju g. Jan. Poklukarju. Pogreb — ob enem — je bil slovesen s spremstvom visokočasti-tega stolnega prosta gosp. A. Kosa; gospodje bogo-slovci so trupla rajnih nesli na pokopolišče, kjer so ob& v eno jamo pokopali. Ljudstva iz mesta in kmetov je obilo šlo za pogrebom, tudi gospod deželni poglavar so ga spremili^ Obd gospoda ostaneta v blagem spominu deželi! Ce je rajni gosp. fajmošter zraven zvestega spolnovanja svojega višega poklica bil enak tihi vijolici na narodnem polji, podpiraje slovstvo domače, je ranjki korar tudi mnogocenjen pisatelj bil; spisal je bogoslovcem ,,pastirstvo" v slovenskem jeziku, o kte-rem je le želeti, da bi kadaj na svitlo prišlo v natisu; ,,Novicam" je pisal prva leta marsikaj, kar se je prav rado bralo; zložil je tudi, kakor je našim bravcem znano, „vesoljno evropejsko abcedo", s ktero se je veliko let nevtrudljivo in z velicimi stroški ubijal, pa ne dosegel, česar je iskreno želel. Iz oporoke njegove naj povemo to, da iz majhnega premoženja, ki ga je zapustil, je — razun tega, kar je žlahti sporočil — odločil ubožnici 100 gld., varovalnici malih otrok 100 gld., kat. družbi rokodelskih pomočnikov 100 gld., osnova-telju družbe treznosti (ako se ustanovi) 100 gld., spisa-telju najbolje slovenske knjige za izrejo otrok v darilo 200 gold., drugemu, ki za to spiše najboljo, 100 gld. (rokopis ostane lastnina pisateljeva), za napravo gasil-nice v Gorjah 100 gold. Zapustil je rokopis „o vesoljni evropejski abcedi"; druga polovica te abcede, ki menda razodeva še le skrivnost vsega, je zapečatena; kdor jo kupiti želi, plača 3000 gld. Ta skupnina (?) se ima razdeliti ^po posebnem sporočilu.
—   Častiti gosp. France Kosmač, nekdaj kaplan pri stolni cerkvi ljubljanski, je 9. dne t. m. v norniš-nici graški umrl, ko je poprej še popolnoma oslepel. Bodi nesrečnemu gospodu žemljica lahka!
—   Po naznanilu „Danice" se je vrlemu našemu rojaku gospodu And. Skopcu, misijonarju v severni Ameriki, primerila velika nesreča, da si je na poti v Pittsburg v samotnem kraji levo nogo zlomil in delj časa brez pomoči bil. Da bi se zopet popolnoma ozdravil!
—  Iz Novega mesta smo prejeli ravnokar dopis, daje „beseda" v ondašnji čitalnici 11. dne t. m. v podporo ubozim Dolencem donesla 100 gold. in da ste glediščini igri „Domači prepir" in „Strup" bile z veliko pohvalo sprejete. Drugi pot prinesemo obširnejši popis.
—   Gospodičina Drag. Milanova, ki je lani v podporo ubozim Notranjcem delala „potinjo iz Kranja" v našem gledišču tako izvrstno, je vrlo priljubljena v zagrebškem gledišču. V opereti „Monsieur i Madame Denis", ki je bila 3. dne t. m. s šaloigro „Zvezda moje sreče" na korist njeno dana, si je z umirjenim in kras-
-----92------
nim   petjem   prikupila  srca  vsega  občinstva.    Tudi mi Ljubljančanje se radujemo napredka njenega.
—   Poslednji sokolski shod odlikoval se je pod vodstvom gosp. Tisen-a posebno s tem, da se je znani umetnik Novak kot opico skazoval. — Prihodnji shod je 24. t. m. — Omenimo še, da imenovani g. Novak podučuje Sokolce v raznih novih slikah in telovad-skih igrah za velikonočni pondeljek, tako, da občinstvo se sme nadjati, da isti dan vidi mnogo mnogo lepega o telovadbi.
—   (Iz čitalnice.) Odbor uljudno vabi tukajšne in unanje ude čitalničine k „besediu v nedeljo zvečer ob y2 8 uri. Igrala se bo nova glediščina igra „Na pošti", ki jo je cenjeni pisatelj „Domačega prepira" po italijski Goldonijevi prosto poslovenil; pred igro bomo zopet slišali domači orhester. Pesmi bojo: Vašakov osmospev, dvospev (za bariton in basso) iz Verdijeve opere „Attila", in pa vojaški in duhovski odlomek iz dr. B. Ipavčevega zbora „Kdo je mar/'
Odbor.