m -14 SLOVENSKO i STALNO llLEDAIllDE ZAHJUCKA DNI DO LJUČKA ,llH[>\H,lJÍ-K.K tAMÍANJK A A POHITITE, PRIČAKUJEMO VAS!!! V Gorici prvo javno soočenje pred primarnimi volitvami Pustolovska potovanja od Trsta do Ljubljane Vpis abonmajev za gledališko sezono 2011-12 pri blagajni SSG I vsak delavnik od 10.00 do 15.00 in od 17.00 do 20.00 ure Brezplačna št. 800 214302 ali telefonska št. 040 362542 www.teaterssg.it Primorski Stara zgodba, nove težave SandorTence Res je, da živimo v hudi gospodarski krizi, to, kar se dogaja z državnimi prispevki za slovensko manjšino, pa je že na meji neverjetnega. Ne samo da je Ber-lusconijeva vlada za leto 2012 v primerjavi z letošnjim letom spet razpolovila prispevke, do danes pa tudi ni izplačala manjšini tega, kar ji pripada na osnovi letošnjega državnega proračuna. Gre za nezanemarljivo vsoto 2,5 milijona evrov, ki že nekaj mesecev »potuje« iz Rima v blagajne Dežele Furlanije-Julijske krajine. Splošna politična zmeda, ki vlada v desnosredinski koaliciji, se očitno odraža tudi v odnosu do naše manjšine. V tem primeru lahko govorimo tudi o knjigovodski zmedi, saj si ne v deželni ne v državni administraciji ne znajo razlagati zapleta, ki je nastal z manjkajočo vsoto 2,5 milijona evrov. V zvezi s proračunom 2012 se ponavlja zgodba iz lanskega leta, ko se je bilo treba zahvaliti odločnemu posegu Slovenije, da sta prej vlada in nato parlament odobrila 5,3 milijona prispevkov za manjšino. Vlada v Rimu se je takrat javno in jasno obvezala za sistemske in trajne finančne rešitve, ki bi našim ustanovam omogočile gotovo in stabilno delovanje. Te obljube so ostale neizpolnjene. Če so stvari lani doživele ugodno rešitev, bo letos ta cilj težje dosegljiv. In to iz vsaj dveh razlogov. Splošna gospodarsko-fi-nančna kriza se je v zadnjem letu močno zaostrila, vzporedno se je tudi poslabšala splošna politična slika v državi. Iz Rima torej nič kaj spodbudne novice. banka italije Novi guverner nepričakovano Ignazio Visco RIM - Novi guverner Banke Italije je dosedanji namestnik generalnega direktorja zavoda Igna-zio Visco. Zamenjal bo Maria Draghija, ki odhaja na čelo Evropske centralne banke. Vest o imenovanju je prišla šele sinoči, ko jo je premier Berlusconi sporočil predsedniku Napolitanu. Očitno gre za kompromisno rešitev, ki je dozorela šele na popoldanskem srečanju Berlusconija z Bossijem in Tremontijem. Visco prihaja iz kroga bančnih funkcionarjev, ki so »zrasli« s Ciampijem. Na 5. strani dnevnik PETEK, 21. OKTOBRA 2011_ Št. 249 (20.264) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € libija - Konec režima požel odobravanje v Libiji in svetu Gadafi ubit ob padcu svoje zadnje trdnjave rim - Iz senata slabe novice za slovensko manjšino Spet težave s prispevki Paritetni odbor podpira odprtje novih dvojezičnih šol v Bardu in Tipani RIM - Vlada Silvia Berlusconija je v zakon za finančno stabilnost, ki usmerja državni proračun 2012, vključila 2,8 milijona evrov za slovensko manjšino. To je dejansko enaka vsota kot lani, ki jo je potem parlament, tudi na pritisk Slove- nije, zvišal na 5,3 milijona evrov. V bistvu se na koži slovenske manjšine ponavlja lanskoletna žalostna zgodba. Ob tem je treba povedati, da so slovenske kulturne ustanove za leto 2011 dobile od italijanske države le 2,8 milijona evrov, na pre- ostalih 2,5 milijona pa še vedno čakajo. Paritetni odbor za slovensko manjšino (na sliki Kroma) je medtem podprl odprtje dvojezičnih šol v Bardu in Tipa-ni v Beneški Sloveniji. Na 2. in 3. strani TRIPOLI - Sile libijskega nacionalnega prehodnega sveta so včeraj ubile nekdanjega libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Njegova 42-letna vladavina se je končala skupaj s padcem njegove zadnje trdnjave, rojstne Sirte. S tem se je končal tudi osemmesečni upor proti Gadafije-vemu režimu. Libijci so po potrditvi smrti odšli na ulice in tam proslavljali zmago nad režimom. Evropski voditelji so v prvih odzivih na Gadafijevo smrt izpostavili, da gre tudi za konec nekega obdobja, ameriški predsednik Obama pa je dejal, da so Libijci zmagovito zaključili svoj upor in da zdaj imajo veliko odgovornost. Na 13. strani Televizijska reklama za hitro železnico Na 4. strani Dvojezične table kmalu tudi v vaseh Na 7. strani Gostje iz Logatca v pobratenem Repnu Na 7. strani Na Goriškem v težavah zlasti mala podjetja Na 14. strani V Tržiču zalite kleti in polomljene veje Na 14. strani Predsednik Türk odlikoval Pipistrel Na 16. strani vreme - Včeraj naglo poslabšanje V Sloveniji in na Trbiškem snežilo, na Primorskem dež in močna burja Na Tržaškem in Goriškem veter lomil veje in podiral drevesa 2 Petek, 21. oktobra 2011 ALPE-JADRAN / rim - Iz senata slebe novice za slovensko manjšino Vlada potrdila lanske prispevke brez dodatka 2,5 milijona evrov Slovenske ustanove vsekakor še čakajo na polovico letošnjih podpor - Vloga senatorke Blažine RIM - Berlusconijeva vlada je v zakon o finančni stabilnosti vključila 2,8 milijona evrov za slovensko manjšino v triletju 2012-2014. Gre dejansko za enako vsoto kot v tem letu, ki jo je pozneje parlament povišal na 5,3 milijona evrov. Manjšinske kulturne ustanove so od te vsote doslej dobile 2,3 milijona evrov, preostali znesek pa je še vedno »na poti« iz Rima v blagajne Furlani-je-Julijske krajine. To »potovanje« traja kar nekaj mesecev. Zakon o stabilizaciji, ki ga je formalno predložil finančni minister Giulio Tremonti, dejansko usmerja državni proračun za prihodnja tri leta. V mnogih poglavjih, vključno s tistim, ki zadeva slovensko manjšino, je vlada dobesedno ponovila lanske zneske. Mnoge od teh je potem parlament ali ukinil ali pa tako ali drugače spremenil. Danes smo dejansko spet tam, kjer smo bili lani, ko je vlada v sklopu državnega zaščitnega zakona iz leta 2001 namenila Slovencem 2,8 milijona evrov. Parlament je nato na odločilni pritisk Slovenije ta znesek povišal na 5,3 milijona evrov, od katerega pa je manjšina - kot rečeno - doslej dobila le polovico denarja. Država denarja za slovensko manjšino ne namenja direktno manjšinskim ustanovam in organizacijam, temveč Deželi Furlaniji-Julijski kra- jini, ki jo po predhodnem posvetovanju s pristojno komisijo nato razdeli manjšini. Komisija, ki ima le posvetovalno vlogo, je doslej prižgala zeleno luč za razdelitev 2,8 milijona evrov, za razdelitev preostalih 2,5 milijona evrov pa čaka na denar iz Rima. Deželni odbornik Elio De Anna je še pred poletnimi počitnicami dejal, da so zamude s »potovanjem« 2,5 milijona evrov iz Rima v Trst tehnične narave ter da bo problem najkasneje rešen septembra. Tedaj (septembra torej) naj bi se sestala posvetovalna komisija FJK za Slovence in izdelala mnenje za delitev preostale polovične vsote prispevkov. To pa se do danes še ni zgodilo. Tudi ni pravzaprav jasno, kje se je pravzaprav »izgubilo« 2,5 milijona evrov. Senatorka Tamara Blažina, ki spremlja zaplete z denarjem za manjšino in ki nam je posredovala podrobnejše informacije v zvezi s tem, se je aktivirala tudi v zvezi s tem, kar piše v novih proračunskih ukrepih. Dejansko gre za dva problema: kdaj bo (če sploh bo) slovenska manjšina dobila to, kar piše v proračunskem zakonu 2011, in drugič, kaj v resnici pomeni vsota 2,8 milijona evrov v letih 2012, 2013 in 2014. S.T. Finančni minister Giulio Tremonti arhiv koroška - Po mazaških akcijah Kuchlingovo skrbi pojav nacističnih simbolov ZN - Danes volitve v Varnostni svet Za eno od nestalnih mest se poteguje tudi Slovenija Njena konkurenta sta Madžarska in Azerbajdžan CELOVEC - Dejstvo, da je v zadnjih dneh vse več dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem postalo tarča mazaških akcij, vse bolj vznemirja tudi slovensko manjšino na Koroškem. Še posebej, ko so se pri zadnjem incidentu pojavila na premazanih tablah tudi skrajna desničarska gesla, kljukasti križi in SS-ovski znaki. Tako namestnica deželnega govornika koroških Zelenih, koroška Slovenka Zalka Kuchling, govori o »jasni obliki ponovnega pojavljanja nacionalsocia-lističnega duha.« Kuchlingova med drugim tudi kritizira, da skušajo sedaj celo nekateri politični odgovorni v deželi zadevo spraviti na raven »pobalinstva« ali neke akcije pod vplivom alkohola. »Takšne reakcije so nerazumljive in tudi neodgovorne,« je poudarila Kuchlin-gova in zahtevala, da je treba ukrepati in storilce postaviti pred sodišče. Od političnih organizacij koroških Slovencev na najnovejše mazaške akcije še ni bilo reakcij, koroški deželni glavar Gerhard Dörfler pa je menil, da gre za manjše število ljudi, ki pač doslej še niso dojeli pomena rešitve vprašanja dvojezičnih tabel za Koroško. Kot je znano, so se najnovejši incidenti nad dvojezičnimi tablami zgodili v noči na torek v občinah Pliberk, Dobrla vas in Galicija. V Pliberku, Nonči vasi, Šmihelu nad Pliberkom, Dobrli vasi in Encelni vasi so prema-zali predvsem slovensko ime kraja, na nekaterih tablah pa so se pojavila tudi nacistična gesla ali druge skrajno desničarske parole. Storilce mazaške akcije z začetka tedna policija do včeraj ni izsledila, je pa bila uspešna pri iskanju storilcev, ki so pretekli konec tedna iz- Predstavnico Zelenih Zalko Kuchling skrbi pojav nacističnih simbolov arhiv ruvali dvojezični krajevni napis v Dobrli vasi in ga vrgli čez ograjo v grmovje. Po zaslišanju storilcev je policija sporočila, da incident nad tablo v Dobrli vasi ni imel političnega ozadja in da je šlo za dejanje pod vplivom alkohola. Ivan Lukan NEW YORK - Danes bodo na sedežu ZN v New Yorku potekale volitve za pet novih nestalnih članic Varnostnega sveta. Volitve se bodo predvidoma začele ob 16. uri po srednjeevropskem času, za sedež vzhodnoevropske skupine sistema ZN pa se poteguje tudi Slovenija, ki kandidira skupaj z Madžarsko in Azerbajdžanom. Slovenski diplomati so zadnje dni pred volitvami vložili še dodaten trud za pridobivanje podpore med članicami ZN. V New Yorku je tako od torka tudi zunanji minister Samuel Žbo-gar. Slovenska misija pri ZN pod vodstvom veleposlanice Sanje Štiglic pa je včeraj na Manhattnu priredila sprejem za vse veleposlanike držav članic ZN. Slovenija je že bila članica VS, in sicer v letih 1998 in 1999, ko je misijo pri ZN vodil sedanji predsednik države Danilo Türk z namestnikom Žbo-garjem. Izkušnje iz tedanjih časov so ena od glavnih prednosti Slovenije, po- leg načelne zunanje politike, ki se doslej ni spreminjala s spremembami vlade, ter posluha za probleme članic ZN. Po napovedih slovenskih diplomatov bo za zmago ene od treh kandidatk najverjetneje potrebnih več krogov. Menijo, da se bo Slovenija uvrstila v drugi krog, končen uspeh pa bo odvisen tudi od števila zbranih glasov v prvem krogu.Države članice se običajno zavežejo za podporo določeni kandidatki za prvi in drugi krog, v morebitnih nadaljnjih krogih pa imajo veleposlaniki v ZN precej proste roke pri odločanju. Ponavadi pa zmaga tista država, ki v prvem krogu dobi največ glasov. Vse tri kandidatke v "slovenski" skupini napovedujejo tesen boj. Azer-bajdžan še ni bil v VS, Madžarska pa doslej že dvakrat. Za zmago je potrebno zbrati dve tretjini glasov od 193 držav članic ZN, kar pomeni 129 glasov oziroma dve tretjini oddanih glasovnic, ker včasih katera od držav ne glasuje. (STA) slovenija Državni zbor od danes brez polnih pooblastil LJUBLJANA - Slovenski državni zbor od danes ne deluje več s polnimi pooblastili, saj je predsednik republike Danilo Türk danes minuto po polnoči razpustil parlament in razpisal predčasne volitve. Razpisal jih je za 4. december, že danes pa so že začeli teči roki za izvedbo volilnih opravil. Prva volilna opravila, kot sta vlaganje kandidatur in dajanje podpisov podpore, je bilo tako mogoče opraviti žetakoj po odprtju upravnih enot. DZ bo odslej lahko odločal le še o nujnih zadevah, v času volilne kampanje, torej od 4. novembra, pa praviloma ne bo zasedal. V času razpusta bodo poslanci lahko zasedali le na izrednih sejah, njihov sklic pa bo moral potrditi kolegij predsednika DZ z večino, ki predstavlja dve tretjini poslancev. Izjema bodo zadeve, ki jih mora DZ obravnavati v ustavno oz. zakonsko določenih rokih, kot je denimo razpis zakonodajnega referenduma ali pa ponovno odločanje zaradi veta državnega sveta. Mandat sedanjega sklica DZ bo sicer kljub razpustitvi trajal vse do ustanovne seje novega državnega zbora, ki mora biti sklicana najpozneje 20 dni po izvolitvi. Tudi aktualni poslanci bodo dotlej obdržali svoje funkcije. Njihov mandat pa bo prvič v zgodovini samostojne Slovenije končan predčasno, saj je trajal le tri leta. Delo DZ v tem mandatu je po oceni Ljuba Germiča in Pavla Gantarja, ki sta parlament vodila v tem času, zaznamovalo predvsem soočanje z gospodarsko krizo. Triletni mandat državnega zbora so zaznamovala tudi trenja v vladni koaliciji, ki so posledično pripeljala do spremenjenega ravnotežja med koalicijo in opozicijo v parlamentu, prehodov med poslanskimi skupinami in odstopi ministrov. Tako sta se v opozicijo preselili stranki DeSUS in Zares, koalicijo pa sta v DZ tvorili le še SD in LDS. vreme - Furlanija-Julijska krajina in Slovenija Marsikje že prava zimska podoba Na Trbiškem sneg do nižin - Slovenski gorski prelazi prevozni le z verigami - Veliko dela za cestne službe TRBIŽ, LJUBLJANA - V skladu z napovedmi se je vreme včeraj močno poslabšalo v celotni Furlaniji-Julij-ski krajini, strmo pa so po še razmeroma toplem jutru, padle tudi temperature. Posledica tega je bilo tudi sneženje, ki je ponekod zajelo kraje nad 800 metri nadmorske višine, na Trbiškem pa je sneg pobelil tudi nižje ležeče kraje. Tako je na primer Trbiž včeraj zgodaj popoldne že nudil pravo zimsko podobo, zasnežena pa so bila tudi pobočja okoliških gora, kjer se je temperatura spustila pod ledišče, pri čemer so najnižjo temperaturo zabeležili na Višarjah s 4 stopinjami pod ničlo. Drugod po deželi je deževalo, v nekaj urah pa je padlo od 40 do 120 mm dežja. Občutno poslabšanje vremena so zabeležili tudi v Sloveniji. V Ljubljani so snežinke začele poplesavati nekaj po 11. uri, kar se je po pojasnilih dežurnega progno-stika na uradu za meteorologijo Agencije za okolje zgodilo zaradi intenzitete padavin in predhodnega neurja. Snežinke so s svojim taljenjem namreč ohladile ozračje, zato je snežilo tudi pod napovedanimi 500 metri nadmorske višine. Sicer pa je po Sloveniji v glavnem snežilo nad nadmorsko višino 500 metrov in zimske službe so že zjutraj začele plužiti in posipavati višje ležeče ceste. Gorska prelaz Predel je bil prevozen z zimsko opremo, cesto čez Vršič so zaprli, na gorenjskih prelazih Korensko sedlo, Ljubelj in Jezersko so bile na obeh straneh obvezne verige. Na ob- Trbiž je včeraj doživel svoj prvi letošnji »zimski« dan ansa močju Julijskih Alp je zapadlo od 20 do 40 centimetrov snega, v visokogorju pa od 50 do 70 centimetrov. Na višjih predelih Štajerske in Koroške je začelo snežiti ob 6.30, zapadlo pa je od 15 do 20 centimetrov snega. Na Gorenjskem so snežne pluge poslali na ceste že ob 7. uri. Na območju Soriške planine je zapadlo 30 centimetrov snega, malenkost manj pa na Pokljuki. Cesta Gorjuša-Mrzli studenec je bila zaradi podrtega drevesa in 30 centimetrov novozapadlega snega zaprta za ves promet. Za danes slovenski meteorologi ne napovedujejo snežnih padavin. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 21. oktobra 2011 3 slovenska manjšina - Proti je glasoval le član iz vrst desnice Adriano Ritossa Paritetni odbor podpira zahtevo po dvojezičnih šolah v Bardu in Tipani Podpora trijezičnemu pouku v Kanalski dolini - Vidna dvojezičnost tudi v beneški občini Dreka TRST - Paritetni odbor za slovensko manjšino podpira odprtje dvojezičnih osnovnih šol v beneških občinah Bardo in Tipana ter uvedbo trijezičnega pouka v Kanalski dolini. Odbor (zasedanja se je udeležilo 16 od 20 članov, kar je vredno omembe), ki mu predseduje Bojan Brezigar, je oba sklepa sprejel z veliko večino glasov, saj jima je nasprotoval le član iz vrst desnice Adriano Ritossa. Seje sta se udeležila Tomaž Simčič, deželni ravnatelj za slovenske šole (zastopal je tudi ravnateljico tega urada Danielo Beltrame) in funkcionarka šolskega odborništva FJK, ki je zastopala odbornika Roberta Molinara. Paritetni odbor je v zvezi s Tipa-no in Bardom ugodil uradni prošnji tamkajšnjih občinskih uprav, zadnja beseda o odprtju dvojezičnih šol pa po zakonu pripada Deželi. Slednja bo o tem odločala v sklopu prenove celotne deželne šolske mreže (ta je še v povojih), Simčič pa je pojasnil, da novi šoli z dvojezičnim poukom ne bi dodatno bremenili deželnih financ in tudi ne deželne administracije. Dvojezični šoli v Tipani in v Terskih dolinah podpirajo tudi krajevna kulturna društva, ki kot vzor dvojezičnega šolstva navajajo špetrsko šolo. Dosti bolj zapleten, tudi s pedagoškega zornega kota, je primer Kanalske doline. Tukaj ni v načrtu trijezična šola (italijanščina, slovenščina in nemščina), ki trenutno nima zakonske osnove, temveč poučevanje treh jezikov na državnih šolah. Prošnji za takšen pouk sta na pristojne organe vložili občinski upravi Naborjet-Ovčja vas in Trbiž, ki se skupaj trudita za zaščito slovenske in nemške jezikovne skupnosti. Paritetni odbor je z izjemo Paritetni odbor za slovensko manjšino se je včeraj pretežno ukvarjal s šolskimi vprašanji kroma Ritosse načelno podprl šolsko trijezi-čnost, tudi pri tem pa bo zadnjo besedo imela deželna uprava. Denarja za ta zelo ambiciozen projekt trenutno še ni, odbornik Molinaro pa je to pobudo večkrat javno podprl, tako da zanjo obstaja politična volja, kar je že nekaj. Odbor je ob nasprotovanju osamljenega Ritosse podprl prošnjo beneške občine Dreka za vključitev v območje t.i. vidne dvojezičnosti. Majhna beneška občina je v preteklosti dosledno odklanjala italijansko-slovensko dvojezi-čnost na cestnih tablah in smerokazih, z zamenjavo občinske uprave (na vo- litvah je prevladala leva sredina) pa so se stvari spremenile. Predsednik Bre-zigar računa, da bo deželna vlada z odlokom predsednika Renza Tonda v roku nekaj mesecev vključila Dreko na omenjeni seznam. Vključitev na ta seznam še naprej odklanja Občina Špe-ter, čeprav je sicer z drugače politično obarvano upravo svoj čas na svoje ozemlje postavila vrsto dvojezičnih cestnih tabel z italijanskimi in beneškimi imeni vasi in zaselkov. Dejansko se tam vidna dvojezičnost izvaja že več let, čeprav jo desno usmerjana občina na papirju odklanja. S.T. 4 Četrtek, 20. oktobra 2011 GOSPODARSTVO transportne mreže - Na tržaški Trgovinski zbornici predstavili reklamni video vložek Transpadana - prihodnost moramo graditi vsi skupaj Cilj TV kampanje za hitro železnico je spodbujati konsenz za velike evropske prometne mreže TRST - Transpadana - prihodnost se gradi skupajje naslov reklamnega video vložka, ki ga je pripravila agencija INADV in ki so ga začeli na tretji mreži RAI in na kanalu Rainews (ki prenašata deželne TV programe) predvajati 19. oktobra. Naročnik reklamne kampanje, ki bo trajala do 5. novembra, je Promocijski odbor Transpadana za hitro železniško progo od Lyona do Ljubljane, njen cilj pa je ozaveščanje javnega mnenja o pomembnosti evropskih prometnih koridorjev in specifično evropske železniške povezave za visoko hitrost na trasi Lyon-Turin-Milan/Genova-Benetke-Trst-Ljubljana. »Preprečili bi radi, da se na našem ozemlju ponovijo nasilni protesti, kakšni se dogajajo v Dolini Suse,« je smisel reklamne kampanje strnil predsednik Transpadane in tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti. »Namen reklamne kampanje je pojasniti razloge za gradnjo evropskih prometnih mrež oziroma železniških povezav, začenši s tistimi, ki so naletele na največ nasprotovanja. Prispevati želimo k umirjanju duhov, k dialogu o velikih infrastrukturnih delih in govoriti o hitri železnici s pomočjo velikih sredstev obveščanja,« je pojasnil Paoletti. »Gre za ambiciozen program, evropski prometni koridorji so resurz za Italijo, zato je temeljnega pomena, da se ta izziv, ki je kulturni še prej kot ekonomski, začne širiti s pomočjo najbolj popularnih medijev, kot je televizija. Želimo vstopiti v domove in ljudem povedati, da tudi v Italiji, tako kot po vsej Evropi in po svetu, visoka hitrost ne povzroča strahu, ampak, nasprotno, predstavlja prihodnost vseh nas, saj izboljšuje okolje, kakovost življenja in nas poveže s svetom,« je poudaril Paoletti. Izdelavo televizijskega vložka je financiral odbor Transpadana, njegovo predvajanje po televiziji pa so sponso-rizirale trgovinske zbornice v Trstu, Tu-rinu in Novari in organizacije indu-strijcev v Alessandrii, Turinu in Milanu. Gre torej za operacijo, s katero naj bi spodbudili rast konsenza za velike evropske prometnice, ravno temi konsenza pa je posvečena tudi študija z naslovom Infrastrukture, informacije in konsenz, ki jo je izdelala tržaška zbornica s tehnično podporo strokovnega združenja Uniontrasporti. Kot je povedal direktor Uniontra-sporti Antonello Fontanili, je tržaška zbornica, ki je zelo pozorna za infra-strukturna vprašanja, to študijo zastavila s ciljem izboljšanja svojih kompe- Reklamni video vložek za hitro železnico skozi Padsko nižino so včeraj predstavili na tržaški Trgovinski zbornici kroma tentnosti pri upravljanju s tako pomembnim področjem, kot je upravljanje konsenza. Raziskava izpostavlja najustreznejše instrumente in dobre prakse za reševanje problemov, ki nastanejo zaradi nasprotovanja organizacij in državljanov gradnji velikih infrastruktur. Tako imenovan sindrom Nimby (Ne na mojem vrtu), ki pogosto spremlja te gradnje, je po Fontanilijevem mnenju tudi posledica kratkega stika med tistimi, ki ta dela programirajo, in tistimi, ki bi jih morali uporabljati, a za to tudi prenašati nevšečnosti gradbišč. S pristopom Trgovinske zbornice so se strinjali tudi tržaški občinski odbornik Fabio Omero, njegov kolega na Pokrajini Vittorio Zollia in predstavnik deželne direkcije za infrastrukture Mauro Zin-nanti. Za Zollio so »to koraki, ki so potrebni za soglasje in za inteligenten pristop k okolju, s čemer se lahko prepreči tisto, kar se je že zgodilo drugod«. Tudi Omero je prepričan o pravilnosti poti, ki je bila izbrana, saj je »v skladju s predlogom amandmaja k sklepu tržaškega občinskega sveta na področju strateških infrastruktur, ki izpostavlja potrebo po vzpostavitvi t.i. urban centra v središču mesta, v katerem bi meščane informirali in ozaveščali o projektih«. Zinnati pa je opozoril, da je treba v odnosih z vlado zastopati skupno stališče glede velikih infrastruktur, kar se je sicer včeraj na Trgovinski zbornici izkazalo za že doseženo. Standard & Poor's znižal bonitetno oceno Slovenije NEW YORK - Agencija Standard & Poor's je Sloveniji znižala oceno kratko- in dolgoročnega kreditnega tveganja za eno stopnjo, in sicer z AA/A-1+ na AA-/A-1+. Vzrok za znižanje bonitete je poslabšanje proračunske podobe od izbruha krize leta 2008 in dejstvo, da politiki še niso sestavili konsolidirane strategije, ki bi bila za S&P verodostojna. Breme slovenskega dolga, ki se je v letih 2002 do 2008 zmanjševalo, se je nato hitro povečalo zaradi vladnih ukrepov za pomoč gospodarstvu in bančnemu sistemu v krizi. S&P pričakuje, da bo splošni vladni dolg letos zrasel na 43 odstotkov BDP, kar je dvakrat več kot v letu 2008. S&P meni, da je relativno cvetoče in gospodarsko stabilno obdobje po osamosvojitvi vlado uspavalo glede potrebnih strukturnih reform, kar je dodatno pritisnilo na državne finance. S&P meni, da volitve v decembru pomenijo priložnost za novo vlado, da prepreči nadaljnje nazadovanje in izvede strukturne reforme. Ocena za naprej ostaja stabilna v pričakovanju konsolidacije državnih financ in izvedbe programa proračunske sanacije. Čeprav zaradi dogovorne narave slovenske politike pričakuje zamudo pri strukturnih reformah, pa S&P obenem pričakuje, da jih bo nova vlada izvajala. Banka Koper in EIB z novo kreditno linijo za podjetja KOPER - Banka Koper in Evropska investicijska banka (EIB) sta podpisali novo pogodbo za dolgoročno kreditno linijo v višini 20 milijonov evrov za financiranje projektov majhnih in srednje velikih podjetij. Gre že za tretjo tovrstno posojilno linijo po vrsti, so sporočili iz Banke Koper, kjer poudarjajo, da so doslej iz sredstev EIB uspešno financirali različne projekte podjetij v skupni višini skoraj 100 milijonov evrov. Pogodbena sredstva so namenjena dolgoročnemu financiranju podjetij vseh velikosti in lastniških struktur, med katere spadajo tudi občine. Sredstva so sicer v temelju namenjena financiranju investicij za izboljšanje gospodarske in socialne ko-hezije manj razvitih regij, investicij v raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti, investicij za izboljšanje kakovosti in dostopnosti izobraževanja in zdravstvenih storitev ter investicij v varstvo okolja. Pretežni del sredstev pa bo Banka Koper namenila financiranju projektov majhnih in srednje velikih podjetij. institucionalno srečanje - Koristna izmenjava mnenj s tržaškim županom Vodstvo SDGZ s Cosolinijem SDGZželi vključitev v vsa delovna omizja, občinski upravi pa ponuja podporo pri čezmejnem sodelovanju in evropskih projektih EVRO 1,3S07 $ -0,2 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 20. oktobra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 20.10. 19.10. ameriški dolar 1,3807 1,3828 japonski jen 106,07 106,19 kitajski juan 8,8147 8,8203 ruski rubel 43,1730 42,8700 indijska rupija 68,7690 67,9850 danska krona 7,4450 7,4455 britanski funt 0,87500 0,87495 švedska krona 9,0978 9,1245 norveška krona 7,7085 7,7350 češka krona 24,903 24,873 švicarski frank 1,2362 1,2428 madžarski forint 296,24 295,80 poljski zlot 4,3515 4,3351 kanadski dolar 1,4015 1,3981 avstralski dolar 1,3449 1,3402 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3331 4,3389 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7053 0,7055 braziljski real 2,4417 2,4280 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,5696 2,5637 hrvaška kuna 7,4738 7,4650 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 20. oktobra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,24472 0,40917 0,59778 0,01833 0,04167 0,08500 1,365 1,579 1,780 ZLATO (999,99 %%) za kg 37.739,18 € -587,96 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 20. oktobra 2011 Tržaški župan Roberto Cosolini na pogovoru s člani vodstva SDGZ kroma TRST - Vodstvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) se je pred kratkim srečalo s tržaškim županom Robertom Cosolinijem. Predstavniki osrednje stanovske organizacije slovenskih podjetnikov v Italiji s predsednikom Nikom Tenzejem na čelu so županu orisali vrsto problemov in predlogov. Glede novega prostorskega načrta za tržaško občino so naši gospodarstveniki pohvalili sistem vključevanja vseh akterjev pri prvih fazah oblikovanja novega dokumenta in obenem izrazili željo, da se to vključevanje nadaljuje tudi v vseh nadaljnjih postopkih priprave načrta. Predstavniki SDGZ so opozorili na problem doslednega in sistemskega vključevanja organizacije in njenih sekcij v vsa delovna omizja, ki zadevajo gospodarstvo, kar se doslej žal ni vedno dogajalo. Naši predstavniki so nato poudarili pomen čezmejnih stikov tudi na gospodarskem področju in dali svojo razpoložljivost za sodelovanje in nudenje podpore upravi pri tistih pobudah, kjer ima SDGZ specifično znanje glede ozemlja, problemov in institucij. V zvezi s tem so župana opozorili tudi na dejstvo, da se je Občina v preteklih letih veliko premalo posluževala orodja, ki ga predstavljajo evropski projekti čezmejnega sodelovanja, pri čemer ima združenje slovenskih podjetnikov spet izkušnje in znanje, ki jih daje na razpolago. Srečanje je potekalo v sproščenih tonih in ob načelnem strinjanju obeh strani glede obravnavanih tem, župan pa je na koncu obljubil, da bodo določeni problemi, začenši z vključevanjem SDGZ v vsa občinska delovna omizja, rešeni v najkrajšem času. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,50 IMTTTDCI IDDDA 1 m +0,00 -1 35 KRKA 1 1 IKA KOPER 53,40 +0,56 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 8,60 165,00 165 00 +0,00 +0,61 TELEKOM SLOVENIJE 62,70 -2,88 -2,03 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 15,05 AERODROM LJUBLJANA 11,70 DELO PRODAJA 21,00 rrm «n nn -1,95 +0,00 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 15,01 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 2,00 4,35 +0,00 -0,05 KOMPAS MTS NIKA 3,30 7,50 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVALNICA SAVA PO7AVAROVALNICA SAVA 12,65 -- PROBANKA SAI MS IIMRI IANA 5,35 10,24 +1 85 SALMS, L_IUD!__IANA SAVA TERME ČATEŽ 275,00 22,50 179 00 +0,00 IERME ČAIE7 ŽITO 7AVAROVALNICA TRIGLAV 74,50 12,63 +0,61 -2,77 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 20. oktobra 2011 -3,77 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,98 75,1 1165 -3,01 -5,30 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,14 +0,43 -6,92 -11 23 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,35 1,709 -3,61 -1 84 EDISON ENEL ENI 0,935 3,39 15 82 -2,08 FIAT FINMECCANICA 4,586 +0,64 -1,92 -4 19 FINMECCANICA GENERALI IFIL 4,896 12,47 -3,33 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,20 13 05 -9,81 -1 51 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,62 -0,39 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,466 5,995 1 575 -3,75 -1,80 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,205 1041 -3,79 -0,88 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 30,32 -7,63 +0,66 -2 17 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,7 5,1 -1,64 TENARIS TERNA 0,859 10,23 -3,81 -3,94 -2 16 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,808 0,05 +0,20 UNICREDIT 2,91 0,846 -6,90 -12,01 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 85,98 $ +0,80 IZBRANI BORZNI INDEKSI 20. oktobra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 632,11 -0,44 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.788,82 918 36 -0,77 FIRS, Banjaluka B^l^v 1 C B^/ir^ 1.912,84 CO +0,00 -0,13 _i r\A LIBICA 1 J, UOjyiOU J J¿,J¿ IjVTT SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 -»/ICQÍ; UII /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.148,08 -0,11 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.527,86 2.307,36 +0,20 -0,41 S&P 500, New York 1.213,67 +0,31 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.174,97 5.766,48 5.384,68 -0,22 -2,49 -1,21 CAC 40, Pariz 3.084,07 -2,32 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.899,00 915,9 2.271,77 -2,57 -1,14 -2,50 Nikkei, Tokio 8.682,15 -1,03 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.694,01 17.983,10 2.331,37 -0,96 -1,78 -1,94 Sensex, Mubaj 16.936,89 -0,87 / ITALIJA Sreda, 19. oktobra 2011 5 italija - Izbira padla na sedanjega namestnika ravnatelja zavoda Ignazio Visco imenovan za guvernerja Banke Italije V vladnih krogih še velika zmeda glede odloka za razvoj in političnih perspektiv RIM - Novi guverner Banke Italije je dosedanji namestnik direktorja zavoda Ignazio Visco. Nadomestil bo Maria Draghija, ki odhaja na čelo Evropske centralne banke. Vest o imenovanju je prišla šele sinoči, ko jo je premier Berlusconi sporočil predsedniku Napolitanu. Očitno gre za kompromisno rešitev, ki je dozorela šele na popoldanskem srečanju Berlusconija z Bossijem in Tremontijem. Kot znano, je premier sprva imel v mislih Draghijevega namestnika Saccomannija, druga dva pa sta se zavzemala za direktorja ministrstva za gospodarstvo Grillija . V pat poziciji so mnogi pomislili na možnost tretjega, kompromisnega imena. Še včeraj je tako veljal za favorita Lorenzo Bini Smaghi, član ožjega odbora ECB, ki bi po Drag-hijevem imenovanju za predsednika moral prepustiti mesto predstavniku Francije. Bini Smag-hi pa noče odstopiti, če ne dobi kaj v zameno. Berlusconi naj bi tako problem rešil z njegovim imenovanjem za guvernerja, vendar bi imenovanje pod težo izsiljevanja zamajalo avtoriteto novega guvernerja in same Banke Italije. Po dolgem oklevanju je tako sinoči izbira padla na človeka »iz strukture bančnega zavoda«, ki naj bi bil za vse sprejemljiv. Novo ime za LS Berlusconi je na srečanju s parlamentarci Ljudstva svobode povedal, da namerava kljubovati do leta 2013. »Preživeti moramo do decembra, potem predčasne volitve ne bodo več problem in bomo državi predstavili izredne reforme,« je bodril somišljenike. Poučil jih je, kako nastopati na televiziji, kjer so sicer nekatere oddaje »grozljive«, je dejal in pristavil: »A že delamo na tem, da jih spremenimo«. Problem je ime stranke. Ljudstvo svobode ne vžge, je ocenil. Potrebno bo novo, ki ga še iščejo. Berlusconi se zavzema za dogovor z UDC in pravi, da je zaradi tega molče požrl marsikatero Casinijevo žaljivko. »Oni bi v povezavi z levico izgubili dve tretjini glasov, mi pa z njimi zanesljivo zmagamo«, je dejal. Vprašanje je, kako spraviti pod isto streho sredince in Severno ligo. Berlusconi si tudi želi »naj živi Beppe Grillo«, ker je »95 odstotkov njegovih glasov odvzetih levici«. Schifani premier? Kljub Berlusconijevi samozavesti pa v vladni koaliciji vre. Vrstijo se srečanja in večerje somišljenikov Scajole kot drugih struj in skupin, ki zaskrbljeno debatirajo, kako bi politično preživeli, če se nenadoma sesuje vlada. Veliko se govori o večerji, na kateri se je zbrala skoraj vsa smetana LS: tajnik Alfano, koordinator Verdini, Cicchitto, Lupi in predsednik senata Renato Schifani. Vsi to uradno zanika- Dosedanji namestnik generalnega direktorja Banke Italije Ignazio Visco je bil včeraj nepričakovano imenovan na mesto guvernerja banke ansa jo, a na večerji naj bi vzeli v pretres možnost, da bi v primeru »parlamentarnega incidenta« prav Schifani prevzel krmilo nove vlade. Vanjo bi pritegnili UDC in se z levosredinsko opozicijo dogovorili o reformi volilnega zakona in o nujnih gospodarskih reformah. Taka vlada naj bi zagotovila tranzicijo do pomladi in s tem dala desni sredini čas, da se primerno pripravi na predčasne volitve. Ne gre za zaroto proti Berlusconiju, zagotavljajo njegovi najzvestejši, le za pripravo na enega možnih scenarijev, ko bi vlada padla na glasovanju o razvojnem odloku. Disidenti v stranki pa pikro pripominjajo, da se Berlusconi tako boji poraza pri glasovanju o razvojnem odloku, da namenoma zavlačuje z njegovo pripravo. Zmeda o razvojnem odloku Glede prepotrebnega odloka za spodbujanje gospodarskega razvoja je še veliko zmede in negotovosti. Iz vladnih krogov so včeraj namignili, da naj bi namesto enega samega pripravljali več specifičnih ukrepov. Na vprašanje novinarjev je predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini rezko odvrnil, da »problem ni eden ali več odlokov, problem je v tem, da vlada doslej ni naredila še ničesar«. V vladnih vrstah se glede vsebine odloka še vedno prepirajo, tako da je minister Bos-si napovedal, da se danes vlada sploh ne bo sestala in bodo zadevo prenesli na prihodnji teden. Nasprotniki ministra Tremontija, med temi podtajnik na gospodarskem ministrstvu Crosetto, so pripravili predlog za množično fiskalno dogovarjanje, neke vrste omiljen davčni odpust, s katerim pričakujejo, da bi od uta-jevalcev vnovčili 5 milijard evrov za financiranje razvojnih projektov. Tremonti pa menda nasprotuje temu ukrepu. Davek za premožnejše? Med možnimi vsebinami odloka se je včeraj pojavila tudi možnost rahle dodatne obdavčitve višjih dohodkov. Ukrep gre ne- kako v smer obdavčitve premoženj, v katerem mnogi vidijo edino pravično in učinkovito možnost pridobitve izrednega dodatnega priliva, čeprav še zdaleč ni tako učinkovit. Govori se namreč o dodatku Irpef petih tisočink na dohodke, ki presegajo 75 tisoč evrov letno. Gre za minimalno dodatno obdavčitev na dohodke in ne na premoženja, kar pomeni, da bi se ji prav davčni uta-jevalci zlahka izognili. Borza pada, spread raste Medtem ko vlada še odlaša s sprejetjem odloka za spodbujanje gospodarske rasti, so včeraj evropske borze spet doživele črn dan. Povprečno so izgubile 2 do 2,5 odstotka vrednosti, milanska pa kar 3,78 odstotka. Donosnost desetletnih obveznic se je spet povečala na skoraj 6 odstotkov. Že v jutranjih urah je razlika (spread) z nemškimi dosegla 390 točk, nato je Evropska centralna banka z nakupovanjem italijanskih obveznic nekoliko znižala razliko, ki pa je popoldne ob padanju delnic spet zrasla na 396 točk. pisa - Predsednikov obisk Aplavzi za Napolitana, a tudi protest študentov PISA - Več tisoč ljudi je včeraj v Pisi toplo sprejelo predsednika Republike Giorgia Napolitana, ki je obiskal mesto, da bi sodeloval na svečanem odprtju akademskega leta tamkajšnje univerze. Prav na univerzi pa so predsednika pričakali tudi protestni vzkliki in žvižganje študentov, ki mu očitajo, da je doslej s svojim podpisom vselej potrjeval politične izbire vlade in še posebej sporni zakon Gelmini o reformi univerze. Študentje so skandirali gesla kot »vaše krize ne bomo plačali« in »nočemo vaših vojn in vaših žrtev«. V letak, ki so ga podpisali »ogorčeni študentje«, so Napolitanu očitali, da je »garant krčenja in finančnih zakonov, ki prinašajo solze in kri ter uničujejo sedanjost in bodočnost študentov in prekernih delavcev«. V pogovoru z novinarji je predsednik izkazal razumevanje za proteste. »Ne samo univerza, temveč celotna mlajša generacija doživlja danes velike težave. Potrebno je ubrati novo smer,« je dejal. Pred tem je predsednik republike počastil 150-letnico zedinjenja Italije pred obnovljenim spomenikom Giuseppeju Garibaldiju, kjer so ga sprejeli župan, predsednik pokrajine in dežele Toskane in kjer ga je toplo pozdravila množica in več kot tisoč osnovnošolskih otrok. Otroci so mu živahno mahali z zastavicami in zapeli državno himno. Napolitano se je tudi srečal z delavci ladjedelnice družbe Bagliet-to, ki so že poldrugo leto v dopolnilni blagajni zaradi krize obrata. Predstavili so mu težave in težak sindikalni boj, saj že šest mesecev zasedajo na permanentni skupščini v ladjedelnici, da bi branili delovna mesta. Kot je povedal pokrajinski tajnik Cgil Gianfranco Francese, je predsednik delavce nagovoril z bo-drilnimi besedami in jih spodbudil, naj vztrajajo v svojem boju, da bodo dosegli pozornost tistih, ki jim nočejo prisluhniti. FNSI proti napovedani »evtanaziji« časopisov RIM - Enotni novinarski sindikat FNSI ne bo križem rok prisostvoval evtanaziji časopisov, ki jo z milijonskim krčenjem javnih prispevkov napoveduje italijanska vlada. Sindikat si že časa prizadeva za nov pravilnik, ki naj bi pravičneje urejal dodeljevanje prispevkov časopisom. Za strankarske časopise naj poskrbijo tudi politične stranke, javni denar naj gre tistim medijem, ki zagotavljajo pluralnost informiranja in gojijo stik s teritorijem, pravi FNSI. Ne moremo pristati na neutemeljeno in vsesplošno krčenje prispevkov, ki bi za nekatere časopise pomenilo gotovo smrt, meni državno vodstvo sindikata: nasprotno, potrebujemo nova pravila, ki naj podprejo zlasti zadruge, manjšinske časopise in italijanske medije v tujini. Bossi se skuša pobotati z županom Verone Tosijem RIM - Vodja Severne lige Umberto Bossi je predstavnikom tiska zatrdil, da ne namerava izključiti iz stranke veronskega župana Flavia Tosija. Pristavil je, da se namerava z njim sestati v ponedeljek na strankinem sedežu v Milanu. Bossi je pred nekaj dnevi Tosiju zabrusil, da je »iztrebek«, in sicer potem ko je popularni veronski prvi občan v neki radijski oddaji zatrdil, da se mnogim parlamentarcem Severne lige obrača želodec, kadar v parlamentu rešujejo premierja in druge sporne člane vladne večine. Kaže, da je »sena-turju« jeza naglo splahnela, ko so ga opozorili, da bi Tosijeva izključitev lahko razklala Severno ligo v Venetu. D'Alema vpleten v preiskavo zaradi brezplačnih letov RIM - Vidni predstavnik Demokratske stranke Massimo DAlema je vpleten v preiskavo o podkupninski aferi okrog državnega zavoda za civilno letalstvo ENAC. Osumljen je, da je nezakonito koristil nekatere lete družbe Rotkopf Aviation. Njegovi odvetniki pa so sporočili, da so zadevo preiskovalcem že pojasnili. Danes stavka železničarjev RIM - Danes med 9. in 17. uro bodo po vsej Italiji vlaki večinoma ustavljeni zaradi stavke, ki so jo oklicali tako zvezni kot avtonomni sindikati železničarjev zaradi pomanjkanja razvojnih strategij podjetja, postopne privatizacije strateških dejavnosti in krčenja stroškov za vzdrževanje. Vodstvo Trenitalia sporoča, da v času stavke ne zagotavlja zvez, možne pa bodo zamude ali odpovedi tudi nekaterih vlakov v času tik pred začetkom ali po koncu stavke. vreme - Župan Alemanno razglasil izredne razmere Nalivi s poplavami ohromili Rim in terjali smrtno žrtev Pešec skače čez lužo pri Koloseju ansa RIM - Silovita nevihta, ki se je včeraj v jutranjih urah zgrnila nad Rim, je povzročila obilne poplave, v katerih je po podatkih mestnih oblasti umrla ena oseba. Padavine so ohromile mestni promet, tlakovane uličice brez odtočnih kanalov so se spremenile v hudournike, voda pa je prodrla celo do podzemne železnice. Voda je zalila številna stanovanja, pri čemer je po podatkih oblasti na jugu mesta utonil 32-letni priseljenec iz Šri Lanke. Poplavam se ni izognila nobena od dveh linij rimske podzemne železnice. Mestne oblasti so morale zaustaviti vlake na celotni liniji A in zapreti nekatere postaje na liniji B. Zmedo so padavine povzročile tudi na letališču Fiumicino, kjer so letala po vzletnih stezah vozila z zmanjšano hitrostjo, pri odhodih pa so zabeležili manjše zamude. Zamude so imeli tudi vlaki med letališčem in osrednjo rimsko železniško postajo Termini. Še huje so poplave prizadele uporabnike avtobusnega prevoza, saj je bilo več prog zaprtih. Nič bolje se ni godilo pešcem, saj so pod vodo izginili številni pločniki. Oškodovani so bili tudi številni vozniki avtomobilov, saj je več vozil ostalo pod vodo pod gričem Kapitol, kjer je zaradi narasle Tibere nastalo pravo jezero. Rimski policisti so sicer zabeležili preko 2000 klicev v sili, ki so se večinoma nanašali na potopljena vozila ter poplavljene zgradbe. Rimski župan Gianni Alemanno je že napovedal, da bo zaprosil za razglasitev izrednih razmer in stanja naravne katastrofe v Rimu. Poudaril je še, da meteorologi v sredini vremenski napovedi niso predvideli izrednih padavin, temveč so napovedovali zgolj nevihto. nesreča - Potopila se je tovorna ladja Trije mrtvi in pet pogrešanih BARI - V noči na četrtek sta v albanskih ozemeljskih vodah trčila trajekt in tovorna ladja, pri čemer sta se od 10-članske posadke slednje rešila le kapitan in prvi oficir. Trije mornarji so zagotovo umrli, ostalih pet pa pogrešajo. Tovorna ladja se je namreč kmalu po trčenju potopila. Imenovala se je Reina I. in je plula pod malteško zastavo. Namenjena je bila v Črno goro. Vsi člani posadke so bili turški državljani. Trajekt Ankara (na sliki) se je poškodoval, a ne hudo. Registriran je v carigrajskem pristanišču, toda uporablja ga italijanska plovna družba Adriatica iz Barija. Ko je prišlo do nesreče, je trajekt plul iz Drača v Albaniji proti Bariju. 6 Sreda, 19. oktobra 2011 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu vreme - Včeraj občutna ohladitev z burjo in dežjem, danes in jutri lepše Burja pometala vsevprek, ob padanju dreves omejena škoda Dopoldanski naliv poplavil kleti, veter premikal zabojnike in prevračal mopede - Lažje telesne poškodbe Včeraj se je vreme naglo poslabšalo in občutno ohladilo, kar so vremenoslovci pravilno napovedali že pred več dnevi. Temperatura je dopoldne v Trstu in okolici drastično padla, ponekod za dobrih 10 stopinj Celzija. Ulil se je dež, burja pa je več ur z vso silo pometala od kraške planote do obale. Sunki so dosegali hitrost 120 kilometrov na uro. Tržaški, openski in miljski gasilci so bili neprestano na delu. S cest, pločnikov in vozil so pobirali vse mogoče, žagali so drevesa, pa še odstranjevali rolete, kose stekla in strešnike, ki so ogrožali varnost. Tako v mestu kot na Krasu in na miljskem koncu je kar nekaj dreves padlo na tla. Večje drevo je dopoldne zgrmelo na parkirano dostavno vozilo v Ulici D'Al-viano, nedaleč od trgovine PAM. Pristaniška kapitanija včeraj ni beležila večjih težav na morju in obali, medtem ko je služba 118 že na začetku neurja od- V Ulici DAlviano je drevo zgrmelo na parkirano vozilo (levo); ko piha burja, pa uporabo dežnika odločno odsvetujemo kroma peljala dve osebi v bolnišnico. Upokojenka je zaradi močnega vetra padla na tla pri izhodu iz nekega supermarketa in si pri tem poškodovala glavo ter obraz, nekemu 75-letniku se je spodrsnilo na asfaltu. Oba so baje hospitalizirali, v operativno komunikacijskem centru tržaške službe 118 pa so vsekakor povedali, da res hudih poškodb niso obravnavali. Burja je polomila na stotine dežnikov, ki so jih ljudje marsikje enostavno zapustili na tleh. Kot ke-glji so se zvračale cele vrste parkiranih motornih koles, slabo pritrjeni zabojniki za smeti pa so se sami pomikali po ulicah in se zaletavali v parkirane avtomobile (takemu prizoru so bili denimo priča v Ulici Soncini v Škednju). Deževnica je v tržaškem mestnem središču poplavila več kleti, podobno je bilo v Devinu. V devinsko-nabrežinski občini so bile težave na splošno omejene, največ skrbi je bilo na obal- nem pasu. V miljski občini so bili zgodaj popoldne prav vsi gasilci na terenu, ukvarjali so se s pobiranjem dreves in vejevja. Openski gasilci so ob 16. uri potrdili, da se nikakor ne dolgočasijo in da so vseskozi na delu, posebno velikih posegov pa niso beležili. Deželna meteorološka agencija Osmer napoveduje za danes hladno ter zmerno oblačno do jasno vreme brez padavin. Burja naj bi dopoldne še vedno pihala z močjo več kot sto kilometrov na uro. Jutri bo slika podobna, prevladovalo bo rahlo oblačno vreme z burjo. (af) fernetiči - Tržaška mejna policija Kljub »opozorilni« napravi voznika doletela globa Madžarski avtomobilist z napravo za zaznavanje laserskih merilnikov hitrosti Madžarski avtomobilist je med vožnjo uporabljal aparat (na sliki desno), ki pravočasno zaznava prisotnost laserskih merilnikov hitrosti ob cesti. Voznika obvesti z zvočnim signalom. Tako je 39-letnik lahko mirno pritiskal na plin in ob potrebi zmanjševal hitrost ter se tako redno izogibal globam zaradi prehitre vožnje. Toda njegov račun se na koncu ni izšel, saj bo moral vsekakor plačati zelo slano globo. V Italiji je uporaba tega tehnološkega pripomočka namreč prepovedana, voznika pa so v torek popoldne na Fernetičih ustavili in kaznovali tržaški mejni policisti. Naprava ni bila neopazna, nameščena je bila na armaturni plošči. Policisti so jo zasegli, globa znaša od 761 do 3047 evrov. V treh letih je tržaška mejna policija zasegla 37 podobnih aparatov. Aretiran, ker je pred šolo stal z odpetimi hlačami Starši, ki so v sredo popoldne pred osnovno šolo Elio de Morpurgo v Ulici Carli čakali svoje otroke, so se ob pogledu na neznanca zgrozili. Moški je nekaj metrov od vhoda v šolsko poslopje z odpetimi hlačami razkazoval genitalije. Staršem ni bilo treba uporabiti telefona, saj so bili tržaški mestni redarji v neposredni bližini. Nespodobneža so takoj odvedli na oddelek občinske policije v Ul. Locchi, kjer so opravili postopek. 32-letnega turškega tovornjakarja Sulej-mana Kocadaga, ki je svoje tovorno vozilo parkiral v pristanišču, so naposled aretirali, o morebitni potrditvi pripora bo odločal sodnik. Nespodobno vedenje je kaznivo dejanje, za katero je leta 2009 prišlo do poostritve. Če do tovrstnega vedenja pride v kraju, ki ga običajno obiskujejo mladoletniki, je po novem predpisana aretacija. Moški tvega od trimesečne do triletne zaporne kazni. Pri proseški postaji zalotili obsojenca Proseški karabinjerji so na pokrajinski cesti št. 35, v bližini zgoniške obrtne cone in proseške postaje, ustavili in nato aretirali 41-letnega hrvaškega državljana, ki se je peljal z vozilom fiat ducato. Ugotovili so, da je bil S. A. v preteklosti večkrat obsojen zaradi tatvin, zadnje zaporne kazni pa še ni prestal. Tržaško prizivno sodišče ga je pred časom obsodilo na desetmesečno kazen zaradi tatvine v obteže-valnih okoliščinah, ki jo je izvršil oktobra 2006 v Trstu. Po obsodbi se Hrvat ni predal oblastem, tokrat pa so ga karabinjerji zalotili in odvedli v tržaški zapor. devin-nabrežina - Svetnik SSk Forčič sprašuje Zakaj na zabojnikih za odpadke le nalepka v italijanščini? Devinsko-nabrežinski občinski svetnik Slovenske skupnosti Edvin For-čič je naslovil na župana Giorgia Reta in odbornika za javna dela Massima Romita štiri svetniška vprašanja. V prvem sprašuje, ali bo odgovorni za javna dela zahteval od podjetja AcegasAps »spoštovanje obveznosti, ki so zapisane v pogodbi in v občinskem statutu.« »Na območju naše občine imamo številne zabojnike za odpadke, ki imajo samo nalepko v italijanščini ali je sploh nimajo (na sliki). Nekaj zabojnikov se tudi slabo odpira. Zato vas pozivam, da takoj ukrepate, da bodo slednji ustrezno popravljeni in opremljeni z nalepko v italijanskem in slovenskem jeziku,« je zapisal Forčič. V drugem vprašanju je hotel Forčič izvedeti »kdaj nameravate temeljito popraviti s celotnim ali delnim asfaltiranjem poti in ulice v starih predelih vasi nad železnico in v Nabreži-ni. Asfaltna baza je povsem dotrajana in polna lukenj, ki so tudi tako globoke, da predstavljajo nevarnost za sane pešce. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo kdo spotaknil in se poškodoval,« je zapisal Forčič, ki je tudi opozoril na delno porušen zid za stavbo občinske knjižnice v Nabrežini. Tretje vprašanje se je nanašalo na parkirišče pred šempolajskim pokopališčem, ki je popolnoma brez razsvetljave. »Posebno v zimskem času se obiskovalci pokopališča, med katerimi je veliko starejših oseb, znajdejo v popolni temi,« je opozoril Forčič. V zadnjem vprašanju je svetnik Slovenske skupnosti spomnil, da so bila zadnja leta »zaradi zlomov ali preventivno posekana številna drevesa na drevoredih, trgih in ob cestah naše občine.« »Drevesa predstavljajo eno največjih bogastev, ki nam jih je narava podarila, Reta in Ro-mito vprašal, ali nameravata nadomestiti posekana drevesa z novimi nasadi. Župan Cosolini spodbuja obnovljive vire energije Tržaški župan Roberto Cosolini namerava s prihodnjim prostorskim načrtom tudi spodbujati uporabo alternativnih oziroma obnovljivih virov energije. To je povedal sam župan na dvodnevni mednarodni konferenci o obnovljivih virih, urbanističnem načrtovanju in vlogi lokalnih uprav, ki se je začela včeraj v raziskovalnem centru na Padričah AREA Science park. Posvet prireja AREA in se ga udeležujejo predstavniki s 7 držav v okviru evropskega projekta Patres. To so Avstrija, Hrvaška, Estonija, Italija, Češka, Romunija in Španija. Cosolini je poudaril pomen uporabe manj onesnažujočih in cenejših energetskih virov. To je treba spodbujati na dva načina, je dejal: po eni strani je nujno ugotoviti območja, na katerih nameščati nove tehnologije, po drugi pa je treba s pomočjo ustreznih normativov nuditi olajšave za gradbene posege (tako za nove gradnje kot za obnovo obstoječih), ki predvidevajo uporabo sistemov z uporabo alternativnih virov energije. V Miljah ustanovili krožek SEL V Miljah so pred kratkim ustanovili Krožek Levice, ekologije in svobode iz Milj, katerega namen je spodbujati neposreden stik z občani in demokratično udejstvova-nje s politiko. Krožek je nastal na ustanovitveni skupščini, ki je sledila volilni kampanji za upravne volitve in po kampanji oziroma zbiranju podpisov za referendum za ukinitev volilnega zakona (t.i »porcellum«). Krožki SEL so temeljnega pomena za spodbujanje demokratične participacije občanov pri delovanju novega političnega subjekta v italijanski levici, ki se zavzema za gradnjo nove Oljke kot subjekta, na katerem graditi novo prihodnost za državo, so povedali pobudniki. Na skupščini, katere se je udeležilo 73 odstotkov upravičencev, so tudi izvolili koordinatorja krožka Luca Gandini-ja in blagajničarja Fabia Vallona. Člani izvršnega koordinacijskega telesa so postali Elena Apollonio, Diego Apostoli in Paolo Pugliese ter kot izvoljena predstavnika miljska podžupanja Laura Marzi in načelnik svetniške skupine SEL v miljskem občinskem svetu Ge-remia Liguori. Sedež krožka je v Ul. Dante Alighieri. nabrežina Ferfolja: Kako je z izvajanjem zakona 38/01? Devinsko-nabrežinski občinski svetnik Stranke komunistične prenove Adriano Ferfolja je vložil svetniški vprašanji, o katerih bo razprava v sredo, 26. oktobra. Ferfolja hoče od župana Giorgia Reta izvedeti, ali je občinska uprava seznanjena z dejstvom, da je mnogo avtobusnih voznih redov v devinsko-nabre-žinski občini razobešenih le v italijanski obliki. Zato tudi sprašuje, ali je občinska uprava v tej zvezi sploh kdaj nastopila pri prevoznem podjetju, oziroma kdaj namerava to storiti. Ferfolja v drugem vprašanju sprašuje, kateri dokumenti so bili osnova za določitev davka na nepremičnine ICI v Sesljanskem zalivu in kakšna je vrednost ICI. Obenem sprašuje, ali drži, da je vsota, ki jo plačujejo prebivalci Nabrežine in Naselja sv. Maura za vsak kvadratni meter, znatno večja od vsote, ki je predvidena za ozemlja v Sesljanskem zalivu. / TRST Četrtek, 20. oktobra 2011 7 občina trst - Sporočilo predsednika paritetnega odbora Bojana Brezigarja Kmalu dvojezične table tudi znotraj vasi zahodnega in vzhodnega Krasa Novi napisi tudi v Lonjerju - Dipiazza je podpiral dvojezičnost le ob začetku in koncu naselij Občina Trst bo postavila dvojezične cestne table in smerokaze tudi znotraj vasi vzhodnega in zahodnega Krasa ter v Lonjer-ju. To sta predsedniku paritetnega odbora za slovensko manjšino napovedala župan Roberto Cosolini in podžupanja Fabiana Martini. Prejšnji župan Roberto Dipiazza je dvoje-zičnost podpiral le ob izhodih in vhodih v kraške vasi in Lonjerja, levosredinska uprava pa se je odločila drugače. Če bo Cosolini res izpolnil obljubo, bo moral predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo dopolniti svoj odlok o izvajanju t.i. vidne dvojezičnosti, kar ne bi smelo ustvarjati večjih težav. V prvem Tondovem odloku (december 2008) so za vidno dvojezi-čnost navedeni Križ, Prosek, Kontovel, Opči-ne, Bani, Trebče, Padriče, Gropada, Bazovica, Ferlugi in Lonjer. Z izrecno pripombo, da sodijo dvojezične table le na začetek in konec va- si, kot je od deželnega predsednika (menda na pritisk desnice v koaliciji) izrecno zahteval tedanji župan Dipiazza. Slednji je kmalu po izvolitvi leta 2001 znotraj Križa namestil le eno-jezične smerokaze, kar je sprožilo upravičen protest domačinov. Dipiazza je na javni skupščini v Križu obljubil, da bo popravil »napako«, kar naj bi sedaj storil njegov naslednik. Cosolini in njegova namestnika sta se na sestanku z Brezigarjem obvezala, da bo tudi v novi urbanistično-okoljski občinski komisiji sedal Slovenec ali Slovenka, ki ga bosta predlagala Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Dipiazza je v to komisijo na predlog SKGZ in SSO imenoval Slovenca, inženirja Petra Sternija, na pritisk Piera Camberja je potem župan takšno rešitev označil kot začasno v pričakovanju trajnega sklepa mestne uprave. S.T. Enojezični cestni smerokaz v Križu naj bi Občina Trst nadomestila z dvojezičnim kroma repentabrska občina - Obisk občinske delegacije iz pobratene občine Gostje iz Logatca v Repnu Župan Marko Pisani predstavil občino in njeno delovanje - Obisk v osnovni šoli Alojza Gradnika, ogled Kraške hiše in Tabra Zavijajoča burja z nadležnim pršenjem je včeraj tipično kraško »pozdravila« prihod delegacije Občine Logatec v občino Repentabor. Kljub temu hlad-no-mokremu pozdravu pa je bilo srečanje med upravitelji obeh že 29 let pobratenih občin prijateljsko prisrčno in - v luči priprav na 30-letnico pobratenja - delavno. Občino Logatec od lani vodi nov župan, Berto Menard. Z repentabrskim kolegom Markom Pisanijem sta se že srečala na številnih srečanjih v prejšnjih mesecih in se prijateljsko spoznala. Nazadnje je Menard prispel v Repen konec avgusta, ob Kraški ohceti, »izjemnemu prazniku, vrednem ogleda in podoži-vljanja,« na katerem se je Pisani, oblečen v narodno nošo, zazdel Menardu kot pravi kleni zamejski »Martin Krpan«. Delegacija iz Logatca je - ob županu - štela še dvajset članov. Večina jih je bila žensk, 16, uslužbenk občine. Prav je, da naši uslužbenci in uslužbenke spoznajo občino, s katero smo pobrateni, predvsem zato, ker je to slovenska občina v Italiji in pomembno je, da izvemo, kako živijo naši rojaki v zamejstvu, je poudaril Menard. Zupan Pisani je gostom predstavil kraško občino, od števila prebivalstva do obsežnega delovanja v korist občanov. Omenil je eno od bistvenih razlik med občinama Logatec in Repentabor: ob obisku v Logatcu so zamejci z zavidanjem ugotovili, da sta tamkajšnja šola on vrtec polna šolarjev in otrok. Menard je pozneje pojasnil, zakaj. V njegovi občini zadnje čase mnogo gradijo, v občino se vselijo mlade družine z otroki, zato je postalo za občinsko upravo res zahtevno zagotoviti vsem mesto v varstvenih domovih in šolah. Kljub tolikšnemu navalu pa je občini tudi letos uspelo »spraviti vse pod streho.«, je ponosno poudaril župan iz Logatca. Pisani je nadalje izpostavil kulturne dejavnosti v občini, še posebej Kraško ohcet, ki se je razvila v pravcat kraški praznik. Taka bo ostala, če bo ohranila domače značilnosti, na primer prisotnost izključno kraških in kvečjemu tržaških noš na osrednji ohceti, je pribil Pisani. Zupan je poudaril še posebej bogato čezmejno sodelovanje, ki se je z evropskimi projekti iz programa Interreg še okrepilo in razširilo. Goste je pozdravil tudi predsednik pokrajinskega sveta Mau-rizio Vidali, ki je obenem tudi občinski svetnik, podžupan Casimiro Cibi pa je podal nekakšno občinsko finančno poročilo. Sredstev je iz leta v leto manj, kljub temu pa uspe upravi z vsega milijonom 700 tisoč evrov letnega proračuna kriti vse stroške in posredovati občanom celo vrsto služb, od šolskega avtobusa do šolskih kosil in še drugih. Levo župan Logatca Berto Menard, v sredini repentabrski župan Marko Pisani kroma Gostje in gostitelji so po sprejemu v dvorani občinskega sveta obiskali bližnjo osnovno šolo Alojza Gradnika, kjer so jih učenci in učitelji prav ljubko sprejeli, jim zapeli in jih seznanili s šolskim delovanjem, ogledali pa so si tudi Kraško hišo, ki je s svojimi pomniki iz kraške kmečke preteklosti prevzela goste. Slabo burjasto in pasje deževno vreme ni preprečilo ogleda Tabra. Škoda le, da razgled na tržaško in slovensko stran ni bil tak, kot ob soncu. Včerajšnji obisk gostov iz Logatca pa gotovo ni bil zadnji v občini Repentabor. Občinski upravi načrtujeta primerno obe-leženje 30-letnice pobratenja, ki bo pote- kalo prihodnje leto. Seveda, tako na Re-pentabru kot v Logatcu. Pa tudi druge povezovalne pobude se kuhajo v loncu pobratenih občin. Na primer obisk repenta-brskih šolarjev v Logatcu in šolarjev iz Logatca v Repnu. Kajti plodne stike sodelo-vaja je treba zastaviti že z mladih nog. M.K. »BloopersLab«, besedo imajo mladi filmarji V dvorani Oceania na Pomorski postaji bo današnji dan potekal v znamenju mladih filmarjev. Predstavilo se bo namreč društvo BloopersLab, ki nudi strokovno in tehnično pomoč mladim filmskim ustvarjalcem. V mladinskem združevalnem središču Toti razpolagajo namreč s pravim studiem, v katerem se lahko mladi preizkusijo v produkciji in post produkciji zvočnih in vizualnih prispevkov. V zameno za brezplačno uporabo teh prostorov daje BloopersLab svoje znanje na razpolago Občini in zanjo prirejajo izobraževalne projekte ter krajše videe. O vsem tem in marsičem bo danes, med 10. in 17.30, govor na Pomorski postaji, kjer si bo mogoče ogledati tudi konkretne rezultate opravljenega dela. Med številnimi sodelujočimi bo tudi Vid Tratnik, predstavnik društva PINA iz Kopra, ki bo ob 15.30 predstavil evropski projekt You vote. Jazz s Flampet Hornsi v kavarni Rossetti V kavarni Rossetti bo drevi ob 21.30 novo srečanje z jazz melodijami. Tokrat bo nastopila skupina Flampet Horns Stefana Franca -Flavio Davanzo, Giuliano Tull in Maurizio Cepparo. zahodni kras - Pismo rajonskega predsednika Cattaruzze županu Cosoliniju Kontovel ali Prosek-Kontovel? Poziv, naj bi vsaka od zahodnokraških vasi imela na tablah spet izključno svoje ime, medtem ko sta sedaj na tablah združeni v Prosek-Kontovel Kontovel naj postane spet Kontovel! Na tablah ob vhodu v vas bi moralo biti napisano izključno njegovo ime, ne pa združeno ime dveh bližnjih vasi Prosek-Kontovel, kot je zapisano že več kot desetletje. Tako dejansko poziva predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Roberto Cattaruzza v zelo vljudnem pismu tržaškemu županu Robertu Cosoliniju. Pismo županu ni naključno. Sporne dvojezične table z združenim imenom obeh vasi je dal ob izteku svojega drugega mandata namestiti župan Riccardo Illy. Ob vhodu na Kontovel iz smeri Furlanske ceste in ob vhodu na Prosek iz smeri pokrajinske ceste iz Križa in pokrajinske ceste z Opčin so bile - namesto dotlej izključno italijanskih imen posameznih vasi (Contovello in Prosecco) - postavljene dvojezične table, na katerih pa sta bili imeni vasi združeni v »enotno« vas Prosek-Kon-tovel. Toponomastična novost kljub slovenskemu imenu obeh vasi ni naletela na odobravanje domačinov. Predvsem Kontovelci so zavihali nos. Znano je, da se prebivalci obeh vasi v preteklosti niso kdove kako »ljubili«. Rivalstvo med sosedi, kot se pogosto dogaja, pač. Namestitev table ob vhodu na Kontovel z imenom Pro-sek zapisanim pred imenom domače vasi, je pognala marsikateremu Kontovelcu kri v glavo. Ime Prosek na tabli je bilo nekajkrat počečkano, potem popolnoma prekrito. V začetku 2006 so neznanci popolnoma zbri- sali ime Prosek - Prosecco, da je ostal na tabli izključno napis Kontovel - Contovello, s tem da je bilo slovensko ime vasi postavljeno na prvo mesto. Rajonski svet je občinske urade opozoril na mazaško akcijo, občina je sredi marca istega leta ponovno vzpostavila dvojno dvojezično tablo iz časa Illyjeve uprave. Di-piazzova desna sredina je dejansko ohranila topono-mastično »združeno« vas Prosek-Kontovel. Po zmagi leve sredine na majskih občinskih volitvah in izvolitvi novega predsednika rajonskega sveta je ostalo vprašanje pravilnega zapisa obeh vasi na vhodnih tablah spet aktualno. Cattaruzza je Cosolini-ja pismeno pozval, naj »vrne« vsaki vasi svoje ime. Strošek bi bil minimalen, saj bi bilo dovolj, ko bi ob vhodu na Kontovel pisalo izključno Contovello-Kontovel, in ob vhodu na Prosek pa Prosecco-Prosek. Pismo je bilo odposlano v pravšnjem času. Zupan Cosolini in njegovi odborniki bodo prispeli prihodnji teden v četrtek na Zahodni Kras. Srečali se bodo z rajonskim svetom in - v dvorani kulturnega doma Prosek-Kontovel z domačini, da bi se seznanili z odprtimi vprašanji, potrebami in željami tamkajšnjega ozemlja. Takrat bo verjetno padla tudi beseda o pravilnem imenovanju Kon-tovela in Proseka. M.K. Leto 2006: Prosek je bil zbrisan s table na Kontovelu 8 Petek, 21. oktobra 2011 TRST nabrežina - V nedeljo, 23. oktobra, ob 17. uri Praznik ob 60-letnici odprtja Kulturnega doma Kulturni dom v Nabrežini obhaja letos okroglo obletnico, 60-letnico svojega odprtja. V nedeljo, 23. oktobra, bo ob 17. uri v glavni dvorani v pritličju ob tej priložnosti slovesna prireditev. Po slavnostnem nagovoru Igorja Tute, bo nastopilo društvo žena iz Prvačine s predstavo o aleksandrinkah Moda iz baula. Pesniki pod lečo danes v Narodnem domu Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm in založba Mladika vabita danes ob 17. uri v Narodni dom (Ul. Filzi 14) na predstavitev esejistične knjige Vilme Purič Pesniki pod lečo. Na srečanju sodelujejo mag. Loredana Umek, dr. Irena Novak Popov in avtorica Vilma Purič. V knjigi je zbranih dvanajst esejev o tržaških pesniških ustvarjalcih, ki so posegali v slovenski literarni prostor od konca druge svetovne vojne do današnjih dni. Zbrani eseji kronološko pretresajo in vsebinsko razčlenjujejo idejne in estetske razsežnosti posameznega avtorja. Včeraj danes Danes, PETEK, 21. oktobra 2011 URŠKA Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 18.10 - Dolžina dneva 10.41 - Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 15.01. Jutri, SOBOTA, 22. oktobra 2011 VENDELIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,5 stopinje C, zračni tlak 1013,5 mb raste, vlaga 84-odstotna, veter 79 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja s sunki do 115 km na uro, nebo oblačno z dežjem, morje močno razgibano, temperatura morja 18 stopinj C. EI3 Lekarne Do sobote, 22. oktobra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14 (040 631661), Oširek Vardabasso 1 (040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Utrinek z odprtja Kulturnega doma Kulturni dom je začel delovati v povojnem obdobju, in sicer septembra leta 1951. V tistem času so politične odločitve močno vplivale na usmerjenost Slovencev v Trstu in v kraških vaseh. Ta delitev se je zelo močno kazala tudi v društvenem življenju. Za Nabrežino je v tem smislu tedaj veljal že znani rek - en Slovenec, tri stranke, saj smo imeli poleg liberalno usmerjenega društva Avgusta Tanceta v vasi še dve ločeni levičarski društvi. Eno izmed teh, v katerem so se člani Prosvetnega društva opredelili za Jugoslavijo, je imelo sedež v Kulturnem domu. Prvotno torej nabrežinski dom ni združeval vseh narodnozavednih Slovencev širšega vaškega prostora, ampak je zaobjemal le ožji del. Zaradi političnega ločevanja se je društveno delovanje v Nabrežini močno ošibilo in posamezna društva so začela propadati oziroma životariti. To so bila leta, ko je kulturno delovanje v vasi prešlo v ozadje in pustilo prostor političnemu merjenju moči. Tako je tudi Kulturni dom več ali manj životaril, dokler ni leta 1964 delovanje končno prevzela skupina mladih študentov, ki so se srečevali na vlaku, ko so se vozili v šolo v Trst. Med njimi so bili Aleksij Rojc, Bojan Brezigar, Igor Tu-ta, Marinka Terčon in še več drugih. Zmenili so se za nov odbor in nagovorili Ser- Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (040 635368). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M* Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I tre moschettieri«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »Melancholia«. CINECITY - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 gija Radoviča, ki je bil že polnoleten, da je postal predsednik. Odtlej sta društvo in dvorana postala zbirališče vseh Na-brežincev, ne glede na starost, politično barvo ali izobrazbo. Tam so se vedno ljudje srečevali, klepetali in prebrali Primorski ... Kulturni dom je postal odprt prostor druženja, pa tudi kulturnega in vsestranskega snovanja, kar je še danes. Vezna nit sta bili slovenska nacionalna zavest in slovensko čutenje. Ko se je pred desetimi leti odbor Kulturnega društva Igo Gruden odločil, da bo prevzel stavbo, ki je bila dolgo let v rokah družbe Dom, je s tem naredil pogumno dejanje. Stavba je bila namreč že v izredno slabem stanju, zidovi in streha so kazali razpoke, postala je ne-vseljiva in delovanje se je začasno preselilo na srednjo šolo Iga Grudna v Na-brežini. Kulturni dom je bilo treba obnoviti od strehe do tal. Pogum odbornikov in društvenih delavcev pa se je obrestoval. Z veliko mero ambicioznosti, trdega dela in dobre volje, je danes Kulturni dom v Nabrežini postal ena izmed najbolj prostornih in funkcionalnih stavb daleč naokoli na Krasu in eno najpomembnejših gojišč slovenske kulture. Stavba kulturnega doma ima danes tri popolnoma obnovljena nadstropja, sodobne prostore, ki so namenjeni druženju in raznolikemu kulturnemu udejstvovanju. V pritličju je velika dvorana z odrom, ki velja za večnamenski prostor za prireditve, praznovanja, razne delavnice, sedaj tudi za plesne vaje. V prvem nadstropju pa so pevska in sejna soba ter Radovičeva soba, ki je namenjena raznim aktivnostim, kot so npr. tečaji jezika in razstave. V drugem nadstropju pa je en sam velik prostor, rabljen predvsem kot telovadnica za rekreativce, pa tudi za Pravljične urice in razstave, ki v tem svetlem prostoru precej pridobijo. Poleg vsega tega pa je v pritličju še kavarna Gruden, ki je bila eden izmed novejših projektov društvenih odbornikov in delavcev. V čudovito opremljenem in udobnem prostoru lahko obiskovalci poklepetajo ob skodelici kave Illy, berejo Primorski dnevnik, si ogledajo eno od občasnih razstav, ki jih gosti kavarna, in se družijo . V tem smislu je Kulturni dom danes simbol dolgoletne kontinuitete. Ob šestdesetletnici je pomembno, da se spomnimo na vso zgodovino, na vse generacije, ki so prispevale k oblikovanju tega skupnega doma, obenem pa je še tem bolj pomembno, da gledamo z veseljem in zadoščenjem na isti kulturni prostor, ki še vedno obstaja prerojen in prenovljen in je v nenehnem, živahnem delovanju. Agata Venier »Matrimonio a Parigi«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Un poliziotto da happy hour«; 16.10, 18.05 »Disney's Maga Martina 2: Viaggio in India«; 16.30, 19.00, 21.30 »I tre moschettieri 3D«; 20.00, 22.15 »I tre moschettieri«; 16.30, 20.00, 22.15 »Amici di letto«; 16.35, 19.55, 22.15 »This must be the place«; 20.00, 22.10 »Abduction«; 16.30 »I Puffi«; 15.15 »Arrietty«. FELLINI - 16.10 »I Puffi«; 17.45, 20.50 »Carnage«; 19.10, 22.15 »Un poliziot-to da happy hour«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15 20.15, 22.15 »This must be the place«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »This must be the place«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Bar sport«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Una sepa-razione«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Il villaggio di car-tone«. KOPER - KOLOSEJ - 20.30, 22.20 »Huda učiteljica«; 16.30, 18.30 »Johnny English 2«; 20.20, 22.30 »Kateri je pravi?«; 16.40 »Medvedek Pu«; 18.10 »Prijatelja samo za seks«; 19.40, 21.50 »Trije mušketirji 3D«; 16.00, 17.50 »Winx club: Čarobna pustolovščina 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 21.00 »Dekli-ščina«; 16.05, 18.20, 20.40, 23.00 »Johnny English 2«; 15.50, 17.45 »Medvedek Pu (sinhr.)«; 18.35 »Lahko noč, gospodična«; 16.15, 21.00, 21.00, 23.20 »Kateri je pravi?«; 15.10, Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst vabi na 8. REVIJO ZBOROV OPENSKE DEKANIJE ^--1 i-- v soboto, 22. oktobra, 2011, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Jerneja ap. v Barkovljah __in na _ \ ižTrevijo zboro\T~? j DEVINSKE DEKANIJE i --j i—--—J v nedeljo, 23. oktobra 2011, ob 17.30 v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu M Izleti ZABAVNO V NOVO SEZONO PO NAŠIH DRUŠTVIH 16.00, 17.10, 18.00 »Winx club 3D (sin-hro.); 19.20, 20.00, 21.50, 22.30 »Trije mušketirji 3D«; 16.40 »Winx club (sinhro.); 19.25, 21.25, 23.25 »Para-normalno 3«; 19.10, 21.30, 23.50 »Kužna nevarnost«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Matrimonio a Parigi«; Dvorana 2: 16.45 »Maga Martina 2: Viaggio in India«; 18.15, 20.15, 22.15 »Cowboys & Aliens«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Amici di let-to«; Dvorana 4: 16.20, 17.40, 20.45, 22.15 »Paranormal activity 3«; 19.00 »Ex: Amici come prima«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.00 »Bar sport«; Dvorana 2: 17.50, 20.00, 22.10 »Matrimonio a Parigi«; Dvorana 3: 17.30, 19.40 »I tre mosc-hettieri (dig.) 3D«; 22.00 »Amici di let-to«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.15 »Paranormal activity 3«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.10 »This must be the place«. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so začasne zavodske lestvice 3. pasu slovenskih šol v tržaški in goriški pokrajini objavljene od 17. oktobra. Rok za morebitne prizive je 10 dni. Kandidati, ki so oddali prošnjo na italijanskih šolah v Trstu, so vezani na termin, ki je za te šole določen do 24. oktobra. NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bo v torek, 25. oktobra, ob 17.30 srečanje razrednikov s starši dijakov. Po pogovoru o stanju v razredu bodo volitve v razredne svete. Ob 18.30 bo staršem predavala dr. Majda Cossutta na temo »Nevarnosti ugriza klopa« in »Mononukleoza - znaki bolezni in njene posledice«. Računamo na polnoštevilno udeležbo! 60-LETNIKI POZOR! Praznovali bomo na izletu 19. novembra. Za vpisnino je čas do 25. oktobra v trafiki v Dolini in pri Renatu (za Kras) na tel. št. 3496569004. KLUB PRIJATELJSTVA prireja v četrtek, 27. oktobra, izlet v Čedad z ogledom zanimivosti mesta in v Gonars. Vpisovanje do zapolnitve mest. Informacije na tel. št. 040-225468 (Vera). Vabljeni! DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS iz Sežane organizira izlet na Poljsko, odhod 2. in povratek 6. novembra. Ogledali si bomo: vzrejni center za divje peteline in gensko banko za smreke, muzej čipk Koniakow, muzeja pivovarstva Zywiec, Korbielow, Auschwitz, Wa-dowice, rojstni kraj papeža Janeza Pavla II, ogled bizonov, Kalwaria Zabrzy-dowska, Krakow, duhovni center Polj- niaihieprouB provociraste Adrijan Rustja Mlnu Kluder in Adrijan Rustía DANES - petek, 21. oktobra ob 20.30 na sedežu Acli v Miljah sodeluje: Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga I Vstop je brezplačen I Vse o novi sezoni in rezervacija abonmajev | ske ter nekdanja prestolnica, grob Ane celjske, Wieliczka - rudnik soli, Olo-mouc i.t.d. Še nekaj prostih mest. Informacije: (+386)41634750 ali du-san.pavlica@siol.net (Dušan). DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. FERLUGA prireja v nedeljo, 30. oktobra, tradicionalni jesenski izlet na Koroško. Obiskali bomo Celovec, Gospo Sveto, Vrbsko jezero, ob povratku pa še Radovljico. Odhod iz Milj ob 7. uri, povratek domov v večernih urah. Informacije in vpisovanja na tel. št. 040-271862 (Vesna) ali 349-6181290 (Zvezda) ob uri kosila. KRUT - vabi, 10. in 11. decembra, na ogled evropskega mesta Milana, s sprehajanjem preko središčnih ulic in trgov. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. SKD IGO GRUDEN IN JUS SLIVNO vabita na otvoritveni pohod »Pešpoti Sli-vno«, ki bo v nedeljo, 30. oktobra, ob 10. uri. Zbirališče: križišče ob cerkvi v Slivnem. Program pohoda: otvoritev, vodeni ogled pešpoti in ob zaključku ogled razstave vaških rodovnikov na Trobčevi domačiji. Za info 3286238108 (Zulejka). SPDT priredi v nedeljo, 13. novembra, martinovanje v Gorjanskem, zbirališče v večnamenski dvorani (nasproti cerkve) ob 9.30. Predviden je pohod po kraški planoti (približno 3 ure hoje), sledi družabnost ob peki kostanjev. Prijave do 10. novembra: Livio 040-220155, Katja 3385953515 za mladinski odsek (ob večernih urah) in odborniki planinskega društva. LETNIK 1950 iz dolinske občine pozor! Obljuba dela dolg. V soboto, 19. novembra, skupinski avtobusni izlet v Goriška Brda in Dobrovo. Vpisovanje na tel. št. 338-7824792 (Sergio) in 3331157815 (Ladi). Loterija 20. oktobra 2011 Bari 88 90 53 83 19 Cagliari 3 73 25 46 28 Firence 23 75 51 19 17 Genova 24 15 77 56 73 Milan 18 10 4 82 19 Neapelj 67 2 37 82 42 Palermo 86 22 30 41 5 Rim 3 15 63 2 25 Turin 20 74 82 70 81 Benetke 88 56 81 77 44 Nazionale 89 31 3 71 49 Super Enalotto St. 126 7 11 21 34 69 88 jolly 72 Nagradni sklad 2.512.044,79 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 25.031.361,66 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 20 dobitnikov s 5 točkami 18.840,34 € 1.853 dobitnikov s 4 točkami 203,34 € 62.472 dobitnikov s 3 točkami 12,06 € Superstar 72 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 7 dobitnikov s 4 točkami 20.334,00 € 277 dobitnikov s 3 točkami 1.206,00 € 3.541 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 20.803 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 42.034 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € TRST Petek, 21. oktobra 2011 Hojla-dri, hojla-dra, zlata poroka za Ondino in Mariota je prišla! Čestita jima vsa žlahta iz Samatorce in Devina Mateja Milic je 19.10.2011 diplomirala na tržaški pravni fakulteti s tezo "La remunerazione dell'organo amministrativo nelle societa di capitali" z oceno 110 in odliko. Čestitata oče Boris in mama Elviana Na tržaški univerzi je diplomirala iz primerjalne književnosti Marušha Gustin Iskreno ji čestitata mama in tata H Čestitke Danes, 21. oktobra, v Samator-ci praznujeta zlato poroko MARIJO in ONDINA. Še tako naprej jima želita Jože in Milena Gruden. □ Obvestila GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj sporoča, da je na razpolago še nekaj prostih mest v razredih flavte (Trst, Opčine) in violine (Trst, Bazovica). Informacije na tel. št. 040-418605 (tajništvo). SKAVTI V BREGU so začeli z rednimi tedenskimi sestanki, katerim se lahko pridružijo novi člani. Volčiči in vol-kuljice (7-10 let) se srečujejo vsako soboto med 15. in 17. uro v Mladinskem krožku v Dolini, izvidniki in vodnice (11-15 let) pa prav tako vsako soboto med 15.15 in 16.45 v Mladinskem domu v Boljuncu. Za informacije szso@skavt.net ali 347-8391257 (Luka). SKAVTI V ŠKEDNJU so začeli z rednimi tedenskimi sestanki, katerim se lahko pridružijo novi člani. V Škednju (Dom Jakoba Ukmarja) se srečujejo tako volčiči in volkuljice (od 7. do 10. leta) kot izvidniki in vodnice (11-15 let) vsako soboto med 14.30 in 16.00. Za informacije: szso@skavt.net ali 3478391257 (Luka). ŽIVLJENJE, KI PRESENEČA - v okviru »Pobude mladih« bo danes, 21. oktobra, od 18.00 do 20.00 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu, srečanje namenjeno mladim, z naslovom »Biblija, ki mi ne pusti spati«. Srečanje bo vodil prof. dr. Edi Kovač in je prvo iz niza s skupnim naslovom »Življenje, ki preseneča«. Srečanja potekajo pod pokroviteljstvom Slov. Pro-svete, ZCPZ in MOSPa. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. SKD Slavec I p!^ I Ricmanje - Log vabi danes, 21. oktobra, ob 20.30 v Babno hišo na ogled predstave UMOR NA PLAŽI Avtor Bogdan Novak Režija Andrijan Rustja V izvedbi dramske skupine SKD Lipa iz Bazovice Ji Mavra od 16. do 18. ure: 26. oktobra: »Srednjeveški grad«; »Jesenske dišave in barve«; danes, 21. in 28. oktobra: »Živalski vrt s kartonastih valjčkov«, »Sladkarija-sala«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da danes, 21. oktobra, vadba odpade. SKD TABOR ZA OTROKE: danes, 21. oktobra, ob 16. uri »Ura pravljic - V knjižnici se skriva miška. Ulovimo jo!« Pripoveduje Jasmina Smotlak. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bosta danes, 21. in v torek, 25. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redni pevski vaji. DRUŽBA ROGOS prireja v sklopu Okusov Krasa tematski vodeni ogled v botaničnem vrtu Carsiana. Obisk bo potekal v soboto, 22. oktobra, ob 15.30 in se bo osredotočil na spoznavanje rastlinskih vrst, ki se lahko uporabljajo v kuhinji. Ob zaključku bo tudi prigrizek. Info in vpis na inforo-gos@gmail.com ali na tel. št. 333-405 6800. DRUŠTVO UPORABNIKOV LINUXA LUGTrieste prireja predavanja v okviru »Linux Day« na osrednji tržaški univerzi v stavbi H2 v soboto, 22. oktobra, od 9. do 18 ure. Predavanja bodo na temo odprtega programa in operativnega sistema Linux. Več informacij na strani www.trieste.linux.it. Vabljeni! ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ BOLJUNCA vabi v nedeljo, 23. oktobra, k sv. maši v cerkev na Pečah v dolini Glin-ščice. Ob 15. uri se bomo zbrali na trgu v Boljuncu in krenili proti cerkvici, kjer bo ob 16. uri sv. maša. Ob tej priliki bomo odnesli nazaj v dolino tudi sliko Matere božje. V primeru slabega vremena bo sv. maša v župnijski cerkvi. Vabljeni! ŠD KONTOVEL - rekreacijska sekcija organizira v nedeljo, 23. oktobra, pohod v Dolino Glinščice (približno 3 ure hoje). Zbirališče ob 9.00 pred telovadnico na Kontovelu ali ob 9.30 na parkirišču KD F. Prešeren v Boljuncu. Vabljeni člani in prijatelji. NARAVNI OBRAZNI LIFTING - SKD F. Prešeren vabi na informativno srečanje, ki bo v ponedeljek, 24. oktobra, ob 18.30 v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vabljeni!!! SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 24. oktobra, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini. SKD PRIMOREC vabi na predstavitev tečaja balkanskih plesov v sredo, 26. oktobra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnico bo vodila Ko-viljka Marečic. KD SLOVAN s Padrič organizira tečaj slovenščine za začetnike in nadaljevalce. Informativni sestanek bo v četrtek, 27. oktobra, ob 20.30 v zadružnem domu Skala v Gropadi. Za vpis in informacije pišite na elektronsko pošto kdslovan@gmail.com ali pokličite na 349-7386823 (v večernih urah). TAI CHI CHUAN pri Skladu Mitja Čuk: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob ponedeljkih od 19.00 do 20.30 v večnamenskem središču Mitja Čuk, Repentabrska 66. SK DEVIN prireja »Smučarski sejem« od 2. do 13. novembra v Domu Ze-lezničarskih delavcev - Nabrežina postaja: 2. in 3. novembra zbiranje opreme od 10.00 do 19.30; sejem se bo odvijal od 5. do 13. novembra: sobote in nedelje od 10.00 do 19.30, ob delavnikih od 16.00 do 19.30. MARTINOVANJE V SKD SLAVEC v Ri- cmanjih se bo odvijalo v petek, 11. novembra, od 19.30 dalje. Poskrbljeno bo za večerjo, zabavno glasbo v živo, nagradne igre in nepozabno druženje. Za informacije in prijave pokličite na 3203729925. Rok za prijavo zapade 3. novembra. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer z vini iz dežele Abruzzo. Srečanje bo v petek, 4. novembra, ob 20.30 v prostorih Zadruge Dolga Krona - Dolina 528. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave www.onav.it, tel. št. 3347786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). TABORNIKI RMV sporočajo, da so se začeli tedenski sestanki. Urniki: Pro-sek - Kontovel: v KD na Proseku, ob sobotah od 14. do 15. ure, Križ - v KD na Proseku, ob sobotah od 14. do 15. ure; Salež - v društvu Rdeča zvezda, za MČ: vsako drugo soboto od 10. do 11. ure, za GG: vsako drugo sredo od 18.30 do 19.30, Dolina - v občinski telovadnici S. Klabian ob sobotah od 15. do 16. ure, Opčine - v Prosvetnem domu na Opčinah ob sobotah od 17.30 do 18.30, Trst - na Stadionu 1. maja ob sredah od 16. do 17. ure. Informacije na info@tabornikirmv.it ali 3355316286 (Veronika). SKD PRIMOREC vabi na tečaj ustvarjalnega vozlanja »Makrame, jesensko prepletanje vrvic in čakol«, ki se bo odvijal vsak ponedeljek v mesecu novembru (7., 14., 21. in 28.) od 19. do 21. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnico bo vodila Elda Jercog. Zainteresirani naj se čim prej prijavijo na tel. št. 339-6980193. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. sv. Frančiška 20, ob 17. uri: sreda, 9. novembra: Pod medvedovim dežnikom; sreda, 30. novembra: Praznično presenečenje. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! SKD PRIMOREC vabi na družabni večer »Trebče v svet« v sredo, 9. novembra, ob 20.30 v Ljudski dom v Trebče. Ogledali si bomo slike izletov v organizaciji društva v sezoni 2010/11. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Prose-ška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 10. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 11. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 12. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 13. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2012. Informacije: 347-5292058, www.skbrdina.org 0 Prireditve DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE - Kiljan Ferluga, vabi danes, 21. oktobra, ob 20.30 na sedež ACLI v Miljah, Ul. Frausin 9, na gledališko predstavo »Ma me prou provociraste« (produkcija SSG). Vstop prost! SKD SLAVEC RICMANJE - LOG vabi danes, 21. oktobra, ob 20.30 na ogled predstave »Umor na plaži« v izvedbi dramske skupine SKD Lipa iz Bazovice. Režija Adrijan Rustja. ZALOŽBA MLADIKA in Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm vabita danes, 21. oktobra, v Narodni dom, Ul. Filzi 14, na predstavitev esejistične knjige Vilme Purič »Pesniki pod lečo«. Sodelujejo: mag. Loredana Umek, dr. Irena Novak Popov in avtorica Vilma Purič. Začetek ob 17. uri. ŽUPNIJA SV. JAKOBA V TRSTU IN SLOVENSKA PROSVETA prirejata koncert sakralne glasbe, ki bo v soboto, 22. oktobra, ob 20. uri. Oblikovali ga bodo Matjaž Zobec - orgle, Dana Furlani - sopran, Aldo Žerjal - bas, trio MaRoSa, ki ga sestavljajo Marco Bernini - oboa I, Salvatore Perri - oboa II in Rossana Lonza - angleški rog. Vabljeni! BAMBIČEVA GALERIJA vabi v soboto, 22. oktobra, ob 20.30 na odprtje likovne razstave in predstavitev monografskega kataloga Anice Pahor »Sledi življenja«. Predstavitev: mojster Leonardo Calvo. Glasba: harmonikar Aleksander Ipavec. Razstava bo odprta do 13. novembra. SKD PRIMOREC v sodelovanju z SSG vabi na ogled gledališke predstave »Ma me prou provociraste...«, režija Adri- jan Rustja, nastopata Minu Kjuder in Adrijan Rustja v soboto, 22. oktobra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. SPDT vabi v soboto, 22. oktobra, ob 17. uri na otvoritev razstave »Življenje pod Triglavom« v konferen-čno-razstavni dvorani NŠK v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. Razstavo je pripravila Planinska zveza Slovenije v sodelovanju s Slovenskim planinskim muzejem. Glasbena kulisa: ženska pevska skupina Stu ledi. Ob 18. uri v Veliki dvorani Narodnega doma projekcija igrano-doku-mentarnega filma »Sfinga«. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST vabi na »8. Revijo zborov openske dekanije«, ki bo v soboto, 22. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Jerneja ap. v Barkovljah, in na »12. Revijo zborov devinske dekanije, ki bo v nedeljo, 23. oktobra, ob 17.30 v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Šti-vanu. DOM JAKOBA UKMARJA v Škednju vabi na proslavo ob 80-letnici govora gospoda Jakoba Ukmarja. Prireditev bo v nedeljo, 23. oktobra, v cerkvi v Škednju ob 17. uri. Govorila bosta dr. Tomaž Simčič in časnikar Saša Rudolf. Nastopil bo pevski zbor Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hilarija La-vrenčiča. Prijazno vabljeni! KRUT v sodelovanju z Društvom slovenskih Upokojencev v Trstu in Društvom slovenskih Upokojencev za Goriško vabi na koncertno predstavo »Starosta mali princ«, ki bo v nedeljo, 23. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici. Nastopajo MoPZ »Ciril Kosmač« iz Kopra, ŽePZ DSU za Goriško, MoPZ Fran Venturini, MoPZ Šempeter in kot gost Pevski zbor »Tončka Čok«. RAZSTAVA v KD Ivan Grbec, Ške-denjska ul. 124, »Skrinja naših korenin«. Odprtje razstave novih originalov zimske škedenjske noše v nedeljo, 23. oktobra, ob 18.30. Gostje večera mentorica tečajev tržaških noš Marta Košuta ter pevke in plesalci folklorne skupine KD Kraški šopek iz Sežane. SKD IGO GRUDEN vabi na proslavo 60-letnice Kulturnega doma v Nabre-žini v nedeljo, 23. oktobra, ob 17. uri priložnostni nagovor Igor Tuta, predstava »Moda iz baula« v izvedbi Društva žena iz Prvačine, glasbeni okvir Janko in Valentina Zorn s pevko Lauro Budal. Vabljeni! SKD SLOVENEC vabi v nedeljo, 23. oktobra, ob 17.30 v Srenjsko hišo v Boršt na ogled igre »Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak« v izvedbi osnovnošolske skupine SDD Jaka Štoka Prosek Kontovel, avtor Feri Lainšček, režija Nicole Starc. SKD TABOR - OPENSKA GLASBENA SREČANJA sezona 2011/12 v nedeljo, 23. oktobra, ob 18. uri v sodelovanju z društvom Nuova Accademia iz Trsta »Pogovor s klavirjem«, izvaja pianist Antonio Vilardi. Na sporedu: Nicola Piovano, Luis Bacalov, Kurt Cobain in Antonio Vilardi. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Slovensko stalno gledališče v okviru pobude »Vabilo k abonmaju« vabita v ponedeljek, 24. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3 na srečanje z gledališčniki SSG in na ogled predstave »Ma me prou provociraste ... « Začetek ob 20.30. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Opčine) vabi v petek, 28. oktobra, ob 20. uri na predavanje z naslovom »Vzgoja« (otrok in odraslih!) za zdravo prehrano. Govorila bo prehranska strokovnjakinja Marija Merljak. SKD F. PREŠEREN BOLJUNEC v sodelovanju z SSG-jem, vabi na ogled gledališke predstave »Ma me prou pro-vociraste...«, režija Adrijan Rustja, nastopata Minu Kjuder in Adrijan Rustja, v soboto, 29. oktobra, ob 20.30 v društvenih prostorih Občinskega Gledališča v Boljuncu. MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisujeta literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade od 14. do 25. leta starosti. Tema in tehnika sta prosti, kot vodilo pa ponujata verze letošnjega Prešernovega nagrajenca, Miroslava Košute: »Kaj pa jadra šepetajo, kadar veter jih napenja? Srečna so, da se začenja nova pot.« Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti in izročeni ali poslani na Skk-MOSP - Natečaj, Ul. Donizetti št. H Poslovni oglasi V TRŽAŠKI KMETIJSKI ZADRUGI - Ul. Travnik, 10 dobite krasne in cvetoče KRI-ZANTEME, v torkli ekstra deviško OLJE po ugodnih cenah. Odvija se posebna ponudba strojev za nabiranje oljk. Oglasite se! 3 (TS), do ponedeljka, 14. novembra. 0 Mali oglasi 45-LETNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica, prodajalka ali pomočnica v gostinstvu. Kličite tel. št. 3485534270. DEKLE z dokončano višjo šolo pomaga pri pisanju nalog osnovnošolcem v nabrežinski občini. Tel. št.: 3394723750. GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb. Tel. št: 338-1581230. IZGUBLJENA OČALA: v nedeljo, 16. oktobra, je nekdo v gledališču F. Prešeren v Boljuncu izgubil očala (plastičen rožnato-prozoren okvir, znamka Ray Ban). Lastnik naj pokliče na tel. št. 339-5901531. IŠČEMO stanovanje - hišo v najem v Dolini. Tel. št.: 340-8407033. NA PADRIČAH se je izgubil črno/sivi tigrasti muc, z belimi tačkami in belim smrčkom. Če ga je kdo opazil, naj prosim javi na: 348-0605063 PODARIM LJUBITELJICI ROČNIH DEL revije v italijanskem, hrvaškem in slovenskem jeziku. Telefonirati od 20. do 21. ure na št. 040-820630. POMAGAM pri učenju in pisanju nalog učencem in dijakom vseh stopenj. Tel. št.: 340-4099209. PRODAM žago cirkularko model be-lia v odličnem stanju. Tel. št.: 040226225 ali 335-816889 (ob uri obedov). PRODAM avto volkswagen, bele barve, letnik '98, 1.400 cc, prevoženih 96.000 km, klima, radio cd, vedno v garaži. Tel. št.: 338-5725366. PRODAM dvosobno stanovanje v Ro-diku (Kozina), z opremo oz. po dogovoru. Stanovanje ima balkon, nova pvc okna, lončeno peč in klimo. Stanovanju pripada še manjša klet ter parkirišče, kjer se lahko parkirata 2 vozili. Tv, telefon in internet. Cena: 67.000 evrov. Telefon: 0038651386397. PRODAM MLADIČA zlatega prinašal-ca (golden retriever) z rodovnikom in microchipom. Cena 700,00 evrov. Telefonirati ob uri kosila na tel. št. 334-8838689. PRODAM stroj za obiranje oljk coima po polovični ceni. Tel. št.: 3337264018. STANOVANJE NA OPČINAH prodam, sončno in razgledno v 4. nadstropju, 100 kv.m., dve spalnici, dve kopalnici, samostojno ogrevanje, pokrito parkirišče. Tel. 334-6390079. [W Osmice DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju št. 269. Tel. št. 3403814906. Toplo vabljeni! DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki št. 18. MARIO PAHOR je odprl osmico v Jamljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Tel. 040-229270. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Jadranu v Ri-cmanjih št. 175. Tel. št. 040-820223. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež št. 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št. 040-229439. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Prispevki V spomin na Giuseppeja Maura darujejo Učo, Marisa S., Laura, Franka, Doriana, Carmen, Marija K., Marina, Tatiana, Sonja Ž., Magdi, Patrizia, Alenka, Marisa D., Mira in Sonja K. 1 0 Petek, 21. oktobra 2011 TRST / križ - V okviru prireditve Okusi Krasa Falsa imago Sonie Osbich Fotografska razstava v kriški gostilni Bita do konca novembra - Predstavitev slastnega ribjega jedilnika Po res dobro obiskanemu odprtju fotografske razstave v gostilni Veto na Op-činah, ko sta se predstavila Janko Kova-čič z zbirko najboljših fotografij zadnjih desetih let in Marko Arduini z motivi letošnje Kraške ohceti, so letošnji jubilejni 10. Okusi Krasa prišli tudi v Križ. V gostilni Bita oz. Ljudskem domu so odprli razstavo z latinskim naslovom Falsa Imago tržaške fotografinje Sonie Osbich. Po uvodnem pozdravnem nagovo- Jasna Corrado - Merlak jutri v Revoltelli Priznana tržaška harfistka Jasna Corrado Merlak bo jutri koncer-tirala v avditoriju muzeja Revoltella. Uveljavljena in večkrat nagrajena glasbenica (zadnjo nagrado Donna di fiori dell'arte ji je oktobra podelil predsednik republike Napolitano) bo nastopila v sklopu niza Koncerti pod zvezdami. Predstavila bo bogat repertoar, ki gre od baroka mimo romantike in ruskih ter francoskih skladateljitek ob 17. uri. O Lucianu Rapotzu danes v Miljah Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja IRSML vabi danes ob 17. uri v dvorano Millo (Trg republike 4) v Milje na predstavitev zbirke esejev La giustizia e la memoria. Luciano Rapotez, un caso giudiziario del dopo-guerra, ki jo je uredila Gloria Nemec. Srečanja se bodo udeležili župan Nerio Nesladek, odborni-ca za kulturo Laura MArzi, predstavnika IRSML Gian Carlo Ber-tuzzi in Anna Maria Vinci, odvetnik Nereo Battello, Gloria Nemec in Luciano Rapotez - delavec, komunist in nekdanji partizan, ki ga dolžijo pokola septembra 1946. Jutri koncert sakralne glasbe pri Sv. Jakobu V župnijski cerkvi pri Sv. Jakobu bo jutri zvečer koncert sakralne glasbe, na katerem bo mogoče prisluhniti bogatemu izboru. Koncert, ki se bo pričel ob 20. uri, bodo izoblikovali organist Matjaž Zobec, sopranistka Dana Furlani, basist Aldo Žerjal in Trio MaRo-Sa. Na sporedu bodo Jenkins, Mozart, Bizet, Rossini in drugi skladatelji. Islam za ligaše V knjigarni Minerva (Ul. San Ni-colo 20) bo jutri ob 18. uri novinar Alessandro Mezzena Lona predstavil knjigo sociologa in alžirskega politika Khaleda Fouada Allama L'islam spiegato ai leghi-sti. Jasna ru predsednice gostinske sekcije SDGZ Paole Zivic je o avtorici in njenem delu spregovoril predsednik krožka Fotovideo Trst 80 Marko Civardi. »Sonia Osbich se je šele pred dvema letoma pridružila našemu fotografskemu krožku, a vendar za stopničko prekaša ostale našefotografe. To priča tudi tokratna razstava, katere zanimivost so predvsem izvirni in domiselni motivi. Fotografiranje namreč ni enostavno, najpomembnejše pa so pri tem prave ideje - in Sonia jih ima. Za svoj fotografski model je tokrat uporabila velik vrč in ga napolnila z raznoraznimipred-meti - v fotoaparat je nato v pravem trenutku ujela prave motive in reflekse. Poigrala se je z rastlinami in tudi s svetlobnimi odsevi, tako da so na dan prišli nadvse lepi barvni kontrasti,«je poudaril Ci-vardi. Tržačanka Sonia Osbich, ki je zaključila študij kemije na strokovnem zavodu Jožefa Stefana v Trstu, je sicer zaposlena na bencinski črpalki v Devinu. S fotografiranjem se ukvarja že nekaj let; lani se je v okviru prireditve Okusi Krasa predstavila v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu, ko je svoje fotografije na temo Miš Maš predstavila skupaj z Die- Utrinek z razstave v kriški gostilni Bita kroma gom Gerijem iz Gročane in Marino Sturman. Fotografska razstava Sonie Os-bich na temo iluzije bo pri Biti na ogled do konca novembra. Igor Gustinčič, ki že dve leti upravlja gostilno Bita skupaj z Liliano Bezin, pa je predstavil jedilnik svoje gostilne, ki slovi predvsem po ribjih specialitetah. Kako bi ne bilo tako, saj je Križ znano ribiško naselje in obe kriški gostilni (tudi gostilna La lampara) se v Okuse Krasa vključujeta z morsko obarvano ponudbo. Pri Biti so za letošnji krožnik Okusov Krasa pripravili predjed, ki jo sestavljajo kraške sipe v solati s klobaso, sledijo pedoči na žaru, bavete s »pourjem« in brancinov file v krompirjevi skorjici, za konec pa je predvidena skutna torta z malinami. Tako se gostilna Bita že drugo leto vključuje v Okuse Krasa. Lani je tu razstavljal Luka Vuga na temo jader, medtem ko bo letos Vuga svoje fotografije na temo Okusi Nizozemske skupaj s sopotnico Sa-muelo Bandi razstavil v gostilni Guštin v Zgoniku. Gostilna Bita v Križu, ki v poletnem času poleg ribjih jedi ponuja tudi okusne pice, je zaprta ob ponedeljkih in torkih. Olga Knez opčine - Gledališče za mlade Kam so izginili sendviči z mortadelo? Pobuda Gledališče za mlade se uveljavlja. Druga predstava iz niza je minuli petek v Finžgarjev dom na Opčinah privabila lepo število gledalcev, ki so napolnili dvorano. Ogledali so si ironično mladinsko krimi-nalko, v kateri morajo dijaki na neki šoli razvozlati skrivnost, kdo jim stalno krade sendviče z mortadelo iz šolskih torb. Nastopili so dijaki 2., 3. in 5. razreda geometrske smeri trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa s prizorčkom, ki so ga pripravili za lansko zaključno šolsko prireditev, med poletjem pa so ga še razširili in obogatili. Igro »Kam so izginili sendviči z mortadelo« so v celoti pripravili sami, od besedila (avtorica Jasmina Gruden obiskuje šele 2. letnik višje šole) do postavitve in celo pobude za nastop izven šolskega okvira. Mlada avtorica je presenetila s svojo preprosto, a zato tudi toliko bolj pikro ironijo na račun stereotipov o mladih, o šoli, televizijskih kriminalkah, plehkosti današnjega sveta, v katerem mladi, a tudi starejši pazijo le na zu- nanji videz, obenem pa je publiko povabila k razmisleku o pravih vrednotah, na katerih bi mladi radi gradili svojo bodočnost. Predstavo sta z glasbenimi točkami popestrila harmoni-kaša Enrico Leghissa in Cristian Leghissa. Od mladih je prišla tudi hvalevredna pobuda, da bi prostovoljne prispevke namenili organizaciji za raziskave proti rakastim obolenjem. Vsi nastopajoči so bili deležni toplega aplavza številne publike, med katero je bilo veliko mladih obrazov. Tega dejstva so bili organizatorji veseli, tako da so priložnost izkoristili, da so najavili že tretje srečanje iz niza Gledališče za mlade, ki bo novembra. V Finžgarjevem domu na Opčinah pa bo pred tem stekla še nova pobuda: niz predavanj in debat o vzgoji, starševstvu in mladih. Tudi v sklopu tega niza bo ožja skupina društvenih sodelavcev pripravljala mesečna srečanja. Prvo bo že v petek, 28. oktobra, ko bo o zdravi prehrani za vso družino predavala znana strokovnjakinja Marija Merlak. društva - V sklopu Festivala za tretje življenjsko obdobje MoPZ Fran Venturini nastopil v Cankarjevem domu v Ljubljani »i * Mopz Fran Venturini med nastopom f». Vi i Nadaljuje se plodno sodelovanje med krožkom KRUT, Društvom slovenskih upokojencev Trst in Moškim pevskim zborom Fran Venturini iz Domja. Zbor, ki ga vodi Ivan Tavčar, že več let sodeluje s KRUT-om in predstavlja Društvo slovenskih upokojencev Trst na raznih pevskih revijah in prireditvah. Zadnji teden v oktobru je v ljubljanskem Cankarjevem domu potekal Festival za tretje življenjsko obdobje, v okviru katerega sta se zvrstili dve reviji upokojenskih pevskih zborov. Na obeh je kot predstavnik tržaških upokojencev nastopil tudi MoPZ F. Venturini. Prva je bila revija zamejskih pevskih zborov iz Madžarske, Avstrije in Italije. Reviji je prisostvoval tudi minister za Slovence po svetu Boštjan Žekš, ki je prisotne pozdravil v imenu slovenske vlade. Na drugi reviji so nastopili najboljši upokojenski zbori, izbrani na raznih pokrajinskih revijah in zbori iz zamejstva. MoPZ F. Venturini je kot predstavnik tržaških upokojencev nastopil tudi na reviji upokojenskih pevskih zborov v Izoli in na srečanju upokojencev na Mašunu. Nastopil je tudi na svečanosti na Srminu, posvečeni 70-letnici OF, predstavil se je na letošnji reviji Primorska poje na Reki, pri kateri sodeluje že od samega začetka, torej 42 let. Zbor bo v nedeljo nastopil tudi na reviji Starosta mali princ v Gorici in na srečanju ob koncu leta v tržaškem Dijaškem domu. MoPZ Fran Venturini nastopa tudi samostojno v sklopu istoimenskega društva. Moški pevski zbor je leta 1968 ustanovila skupina pevskih navdušencev z namenom, da ustanovijo oktet. S pri- druževanjem novih pevcev pa je namesto tega nastal moški zbor. Ime je povzel po znanem skladatelju in domačinu, rojenem v bližnjem Boljuncu. V svojem programu ima umetne skladbe slovenskih in tujih avtorjev, slovenske in ljudske pesmi drugih narodov. Pobraten je z mešanim pevskim zborom Accademia Corale Reno iz Marzabotta pri Bologni in moškim zborom Loški glas iz Loke pri Zagorju, skupno so nastopali v Italiji in Sloveniji. Zbor je ustanovitelj kulturnega društva z istim imenom, ki deluje v Dom-ju pri Trstu. V društvu delujeta še mešani in otroški zbor ter šola harmonike. Člani društva so zelo aktivni, saj poleg svojih dejavnosti organizirajo še različne družabne prireditve, predavanja in drugo. Peter Glavina občina trst V nizu otroških predstav prvič produkcija SSG »Cornici Zerosei« je ime mednarodnemu festivalu gledališča in kulture, namenjenih najmlajšim, to je otrokom do šestega leta starosti. Festival že tretjič prireja tržaška Občina v sodelovanju s številnimi parterji, med katerimi je letos tudi Slovensko stalno gledališče. V mali dvorani Kulturnega doma bosta tako v nedeljo (ob 10. in 16. uri) na sporedu dve ponovitvi otroške predstave Holzklopfen v izvedbi gledališča Helios iz Hamma, v torek ob 10. uri pa italijanska inačica domače produkcije Olgica in mavrica. Predstave bodo do srede potekale v raznih mestnih gledališčih, uprizarjajo pa jih številne gledališče skupine iz Italije in nekaterih evropskih držav. Popoln spored vseh dogodkov je na voljo na občinski spletni strani (www.retecivica.trieste.it), predvideva pa tudi razne gledališke delavnice, ki jih bodo vodili priznani strokovnjaki, na primer Roberto Frabetti iz bolonjskega gledališča Testoni. Na sporedu bo tudi posvet, na katerem si bodo vzgojitelji iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Nemčije in Slovenije izmenjali svoje poklicne izkušnje. Vodil ga bo pedagog Marco Dallari, potekal pa bo danes in jutri v Spazio Villas v parku nekdanje umobolnice. / ZGODOVINA Petek, 21. oktobra 2011 1 1 JOHN EARLE - Odmev na knjigo Jožeta Pirjevca Tito in tovariši (2) Na prvih straneh svetovnih medijev Z minevanjem let spomini na te dogodke zbledijo ali so pozabljeni. Nekateri niso nikoli bili objavljeni, tako kot Titovo tajno bivanje v Italiji spomladi leta 1944, nekaj mesecev preden je bilo načrtovano njegovo srečanje s Churchillom. TIto je bil rešen pred nemškim letalskim napadom na njegov štab v Drvarju v Bosni s pomočjo letala sovjetske eskadrilje in pripeljan k Angležem v mesto Bari. V bazi SOE nam je bilo naročeno, naj obdržimo tajnost glede njegove prisotnosti med nami. V nobenem primeru ni bilo dopustno, da bi se širile govorice, da je vodja odporniškega gibanja zbežal in postal begunec, saj so se bali, kako bi to vplivalo na moralo v domovini. Po kratkem bivanju v vili izven mesta so TIta z rušilcem kraljeve mornarice prepeljali na Vis, ki je bil takrat pod skupno partizansko-britansko kontrolo. Drugi dogodek, o katerem se ne govori, je tako imenovana operacija Floyd-force. Veliko je bilo napisanega o tem, da je Tito odločno zavračal vsako zamisel Britancev, da bi se izkrcali na vzhodnem bre- venci je prišlo šele ob koncu vojne, ko sem bil nameščen na Devinskem gradu, kjer se je nahajalo britansko poveljstvo za Tržaško ozemlje. Kot se bodo spominjali tisti, ki danes še živijo, so to bili dnevi velike politične napetosti. Jugoslovani so bili prvi, ki so prodrli v Trst, kjer so imenovali slovenskega generala Dušana Kve-dra za komandanta mesta in ustanovili začasno civilno upravo, medtem ko so Novozelandci pod britansko XII. divizijo prišli dan kasneje. Začetno prijateljstvo in tovarištvo med vojaki dveh vojska pa sta zelo hitro nadomestila neprijaznost in medsebojno sovraštvo. Na odnose so vplivale vsakodnevne italijanske pritožbe Anglo-Američanom glede raznih izginotij prebivalcev mesta in podobnih jugoslovanskih zločinov ter, s strani Slovencev, frustracija zaradi zavedanja, da ne bodo nikoli dosegli namena, da bi si prisvojili mesto. Kljub temu, da so razdelili celotno območje na anglo-ameriško in jugoslovansko administrativno cono, je sledil dogovor, po katerem so dovolili Jugoslovanom - natančneje Slovencem - da so spregovorila besede, jasno je bilo, da nista imela skupnega jezika, saj je ona bila Italijanka. Prekinil sem trenutek zadrege s kon-vencionalnim stavkom, nakar nama je Tito podal roko in se odpravil naprej. Ko so odnosi z Moskvo postali napeti in je Jugoslavija z Balkanskim paktom postala del Natovega obrambnega sistema, so nas, zahodne dopisnike, povabili na manevre s Titom in jugoslovansko vojsko v Slavoniji. Vsi smo bili prisiljeni prerivati se skozi blato in dež, da bi lahko v daljavi videli tanke, ki so se premikali naokrog. Nismo imeli veliko o čem pisati, a novica o naši pri- se obnašali najboljše. Po tem, kar se še spominjam, ni bilo rečeno nič dramatičnega ali senzacionalnega. Da bi poskusil pridobiti vpogled v Titovo razmišljanje, sem ga vprašal, ali bi mi povedal, kateri so bili na splošno njegovi največji dosežki. Bil je zelo zadovoljen, je dejal, da so kmetje lahko takrat živeli dostojno, na primer najbolj revnim je bilo omogočeno, da so lahko jedli sladkor, ki ga prej niso ime- gu Jadranskega morja; rekel je, da se bodo partizani ob takem poskusu borili proti Britancem. Vendar je dejstvo, da se je jeseni leta 1944 angleška brigada izkrcala na jugu Hrvaške-Črne gore in postavila svojo bazo v pravkar osvobojenem Dubrovniku: vse to s Titovim soglasjem. Brigado sta sestavljali enota britanskega gorskega topništva 75 mm in enota komandosov s pomožnimi storitvami, pod poveljstvom brigadirja O'Briana Twohiga. Njena naloga je bila pomagati partizanom, ki niso imeli topništva, da bi zaustavili umik nemških vojaških enot v Albaniji in soverozahodni Grčiji, ki so se v pričakovanju konca vojne že pripravljale na povratek domov. Kot britanska zveza s partizanskim drugim korpusom v Črni gori sem bil poslan na obalo, da bi ostal v stiku s Floydforce. Videli smo britanske topove, ki so obstreljevali nemški bunker na gori nad Risanom, ob Kotorskem zalivu, preden so ga partizani osvojili in prišli v Risan. Pisatelj Evelyn Waugh, ki je bil v Dubrovniku, namiguje na Floydforce v svojem avtobiografskem romanu »Unconditional Surrender«, čeprav ne uporablja njenega pravega imena. Vendar so tisto zimo Britanci napadli komunistične gverilce v Grčiji,nakar je Tito, kot je bilo kaj lahko pričakovati, umaknil svoje dovoljenje in Floydforce se je morala umakniti. Pirjevec ne omenja dogodka Floydforce, verjetno zato, ker so tudi sami Britanci na ta dogodek pozabili. Moje spoznavanje Jugoslavije se je začelo junija 1944, ko sem tja prišel kot britanska zveza s partizani v Srbiji: temu so sledile do konca vojne številne podobne naloge v Črni gori in Bosni. Kasneje, v petdesetih letih, sem bil za štiri leta dopisnik nove agencije Reuters v Beogradu. Od tedaj je minilo veliko časa in spomini so neizogibno postali megleni, zato se moram zahvaliti profesorju Pirjevcu, da jih je ponovno obudil. Do mojega prvega kontakta s Slo- Fotografije: levo zgoraj: avtor tega prispevka s štabom partizanske brigade nad Boko Kotorsko (drugi z leve je polkovnik Radomir Babič, tretji kapetan John Earle); desno zgoraj: Nikita Hruščov se ob obisku v Beogradu leta 1955 opravičuje Jugoslaviji za izgon iz Kominforma; desno: zahodni dopisniki na večerji s Titom. Levo od njega dopisnik Reutersa John Earle. obdržali 2.000 vojakov v Opatjem selu na Krasu. Uradno so bili pod britanskim nadzorom, a v praksi so Slovenci samostojno sprejemali svoje odločitve. V petdesetih letih v Beogradu zahodnim novinarjem ni bilo težko srečati Tita, bodisi ob javnih priložnostih kot individualno. Tam živeči tuji dopisniki so običajno bili vabljeni kot edini tujci - ob nejevolji tujih diplomatov - na letno praznovanje Titovega rojstnega dne, 25. maja, ko so na vrtu Belega dvora sprejemali štafete otrok, ki so prinašali voščila iz vseh krajev države. Temu je sledila otroška zabava, med katero je maršal hodil naokrog in se pogovarjal ter igral vlogo narodnega očeta. Nekoč, ko sem se vračal k svoji ženi, ki je stala ob robu skupine, potem ko sem končal pogovor z drugimi gosti, sem zagledal Tita, ki se ji je približal. Gledala sta drug drugega, ne da bi sotnosti je bila dovolj; Tito je poslal svoje sporočilo Rusom. Drugič je naša skupinica anglo-ame-riških dopisnikov povabila Tita na večerjo. Povedali so nam že vnaprej, da si naš gost želi družabnost v smokingu, v restavraciji glavnega nogometnega stadiona, kjer naj bi bilo manj varnostnih problemov kot v centru mesta. S sabo je Tito pripeljal še vodjo tiskovnega urada na zunanjem ministrstvu Draškoviča, vodjo svoje telesne straže generala Žežlja in, kot prevajalko, Kordio Kve-der, ženo generala Kvedra, ki je odrasla v Združenih državah Amerike in je perfekt-no govorila angleško. Moji sodelavci so me postavili na maršalovo desno, glede na to, da sem lahko govoril z njim tudi brez tolmača. Vsi smo dobro vedeli, da ne bo nobenega intervjuja ali novice in da nihče od nas ne bo neposredno citiral, karkoli bi maršal rekel poleg njegovega kratkega pogovora ob kavi. Vsi smo li. (To je bil čas, ko so se državne oblasti zavedale, da je bila prisilna kolektivizacija neuspešna, verjetno zato je Tito želel pojasniti, da je bil sedaj na pravi poti). Vsekakor se nam je zdelo, da maršal ni sprejel našega povabila zato, da bi kaj povedal, temveč zato, da bi opazoval nas, ljudi, ki smo pisali depeše za tuje države, katerim je on redno sledil. Beograd je bil takrat veliko bolj prisoten na prvih straneh svetovnih medijev, kot je danes. V tistih letih se je odvijalo razreševanje tržaškega vprašanja; v zakulisju sta Beograd in Rim na pogajanjih odločila, da bo mesto povrnjeno Italiji, medtem ko si je Jugoslavija priključila svojo okupacijsko cono v Istri in Julijski krajini, z dogovorom, da naj bi to uradno bila začasna rešitev, dejansko pa je bila dokončna. Jugoslovanske notranje zadeve je poživljala Bilasova disidenca, prvi odkrit spor med tistimi, ki so bili blizu Tita. Maja 1955 je prišel na obisk v Beograd Hruš- čov in to je bil eden izmed glavnih dogodkov v takratni hladni vojni. Prvič po Stalinovi smrti se je vodja sovjetskega bloka odpravil izven njega in se pokazal svetu. Neroden in čokat, v slabo prilegajoči lahki obleki, je Kruščev stopil z letala z Nikolajem Bul-ganinom in Anastasom Mikojanom ter prebral že pripravljen govor. Bil je ponižno opravičilo za izgon Jugoslovanske komunistične partije iz Kominforma pred sedmimi leti, za katerega je vso krivdo naprtil starima »sovražnikoma ljudstva« Beriji in Abakumovu. Tito, ki je do letališča prišel s svojim Rolls Roycejem, je bil videti dokaj ravnodušen, sijajen v svoji maršalski uniformi, zraven siromašno oblečenih Rusov. Ni se zmenil, da bi vzel mikrofon za pozdrav svojim gostom. Ni mu bilo treba. Sovjeti so se lahko tolažili z dejstvom, da če so oni epurirali Berijo, pa so Jugoslovani pred nedavnim epurirali Bilasa. Milo-van Bilas, nepredvidljiv in vročekrven Črnogorec, je bil eden izmed najstarejših in najbližjih Titovih sodelavcev v komunistični partiji, v času, ko je ta bila še ilegalna. Na je-sen-zimo leta 1954je napisal nekaj člankov v komunistični dnevnik Borba, v katerih se je oddaljil od uradnih partijskih smernic. Ostajali smo budni do poznih ur, samo zato, da bi dobili zgodnje izdaje naslednjega dne z njegovim novim člankom, da bi odkrili, kaj je v njem napisal. Takrat nihče ni vedel, kako se bo zadeva lahko končala. Iz Bilasovega zornega kota se je takrat Jugoslavija premikala naproti stopnji socializma, v kateri naj bi sama partija bila soočena z lastnim izginotjem. Zaskrbljeni - katerakoli podobna ideja bi pomenila konec Tita in celotnega partijskega vodstva - so na zasedanju centralnega komiteja prisilili Bilasa, da odstopi. Edini član komiteja, ki ga je še podpiral, je bil Vladimir Dedijer, Titov uradni biograf, ki je tudi moral odstopiti. Bilas je preživel večino naslednjega desetletja v zaporu in na prostosti, bil je večkrat obsojen in osvobojen, obtožen, ker je vztrajal v svojih pogledih. Nazadnje je bil končno osvobojen. V sovjetskem bloku mu verjetno ne bi uspelo preživeti. Na prvem sojenju, ki sem mu sledil za Reuters, sem, preden so se sodniki umaknili v sejno sobo za razsodbo, šel sest v prvo vrsto klopi za občinstvo, zraven njegove žene Štefice. Na vprašanje sodnika, kateri nacionalnosti pripada, je on prepričano odgovoril, da ni Črnogorec, pač pa Jugoslovan. Le malo ljudi bi takrat odgovorilo tako, danes seveda nihče. Po njunih prisilnih odstopih sem šel na obisk k njegovemu so-obtožencu Dedijerju, ki je kot pripadnik nomenklature stanoval v vili, v modernem predmestju Dedinje. On in njegova žena sta bila zaposlena s pospravljanjem svojih stvari in odnašanjem pohištva. Odtlej sta morala sama skrbeti za svojo namestitev. Za bližnjo prihodnost je bilo njunega privilegiranega življenja konec: nič več avtomobilov, služabnikov na njuno razpolago, povabil na potovanja v tujino in tako dalje. V obdobjih, ko je bil Bilas izven zapora, sem, tako kot nekateri drugi tujci, odhajal k njemu in njegovi ženi na obisk, v njuno preprosto stanovanje na Palmotičevi ulici, blizu parlamenta. Bilasu je bilo všeč deliti svoje poglede, ne več komunistične, glede Jugoslavije in svetovnih zadev. Ko sem potem odhajal, sem včasih opazil, da mi je iz diskretne razdalje sledil klasični mali mož v dežnem plašču, kakor v filmu. Kasneje so bili pogoji Bilasu in De-dijerju omiljeni in obema je bilo dovoljeno potovati v tujino. Zadnjič, ko sva jaz in moja žena srečala Bilasa, je bilo v Rimu, ne-dolgo pred njegovo smrtjo. Njegovi zapisi, večina iz časov ko je bil v zaporu, kažejo, da je z leti prešel iz marksizma na neko obliko socialne demokracije. Bolj intelektualec kot praktičen človek, ni zasledoval lastnih interesov in je ohranil osebno integriteto. se nadaljuje * * * * * * 12 Petek, 21. oktobra 2011 KULTURA / likovna umetnost - V Galeriji Banke Koper književnost - Posvet na koprski univerzi Majda Skrinar predstavlja Avantgarda, svoje Premike in plastenja poezija 5 svet # r # TAmava valam Do konca meseca je na ogled sedemnajst olj na platnu Tomaža Šalamuna trst - Koncertno društvo Težavam navkljub kakovostna sezona Osemdeset let skoraj neprekinjenega dela, zajetno število zvestih članov (med prvimi je bil tudi Julius Kugy), ki vsako leto omogočijo zelo kvalitetne sezone , skoraj praviloma tudi nekaj vrhunskih koncertov. To so podatki, na katere je tržaško Koncertno društvo lahko upravičeno ponosno, kljub temu pa je predsednik Nerio Be-nelli zaskrbljen glede bodočnosti kulturne ustanove, katere članstvo se postopoma stara: vmesne generacije, od trideset do šestdesetlet-nikov, so zelo slabo zastopane, nekaj več upov daje priliv mladine, ki ga podpira tudi Fundacija CRTrie-ste s 300 abonmaji, ki jih mladi dobijo zastonj. Društvo oblikuje svoje sezone z dohodkom, ki prihaja od članarin, javni prispevek je zelo skromen glede na dejstvo, da znaša samo najemnina dvorane gledališča Rossetti 5.000 evrov za vsak koncert. Toda v letih si je društvo pridobilo zaupanje in prijateljstvo mnogih umetnikov, ki pristanejo na nižji honorar. Tudi tajnik in umetniški vodja društva Nello Gonzini, ki je že šestinpet-deset let vesten član, se je zahvalil vsem umetnikom, ki so iz prijateljskih nagibov zagotovili svoje sodelovanje ter bodo oblikovali nadvse mikavno in kvalitetno sezono. Odprla se bo 7. novembra z nekoliko drugačno glasbo z jazz sestavom Norma Winstone Trio, z avtorsko glasbo, pri kateri bosta z imenitno angleško pevko sodelovala nemški saksofonist Klaus Gesing in pianist Glauco Venier. Bolgarska pianistka Plamena Man-gova bo 14. novembra oblikovala drugi koncert z glasbo Schuberta, Liszta, Chopina, Godowskega in Rahmaninova, 28. novembra pa bo ponovno muziciral Alessandro Carbonare,eden najboljših klari-nestistov v svetovnem merilu, tokrat z godalnim kvartetom iz Cremone in s klasičnim programom Mozarta in Brahmsa. Tudi 5. decembra pričakujemo vrhunsko doživetje, kajti violinistka Julia Fischer nas je že od svojega prvega nastopa za Koncertno društvo popolnoma prevzela; tokrat bo mu-zicirala s pianistko Milano Cher-nyavskajo, na programu Beethoven, Ysaye in Saint-Saens. Vrsto svetovnih zvezd bo 19. decembra dopolnil ruski čelist Miša Majski, ki bo interpretiral tri Bachove Suite za violončelo solo, leto 2012 pa se bo odprlo 9. januarja z odličnim češkim godalnim kvartetom Ben- newitz, ki je v Trstu že pokazal svoje vrline. 23. januarja ne gre zamuditi dua, ki je pravi unikat v svetu glasbe: malokateri umetnik zna spojiti vrhunsko tehniko s skoraj divje nebrzdano muzikalnostjo in poustvariti res enkratne dogodke: Fazil Say in Patricia Kopatchin-skaja bosta strogo klasični program z Beethovnom in Brahmsom nedvomno spremenila v zabavno, užtkarsko muziciranje. Veliko zabave pa nam obeta tudi duo Baldo, ki bo nastopil 6. februarja: violinist Bradd Repp in pianist Aldo Gentileschi sta si že utrla pot v najimenitnejše ustanove, med katere sodi tudi salzburški festival, s posrečenimi parodijami takozvane resne glasbe. Koncertno društvo je bilo vedno zelo pozorno do mladih in-terpretov in imena kot Salvatore Accardo, Martha Argerich, Maria Tipo in veliko drugih so se vpisala v društveno zlato knjigo, ko so bili mojstri še mladoletni. Najmlajši gost bo letos šestnajstletni kanadski pianist poljskega porekla Jan Liesky, ki je že osvojil vrsto prestižnih nagrad in bo svoj talent pokazal 20. februarja na klasičnem programu od Bacha do Chopina. Veselimo se tudi čelista, ki sodi v svetovni vrh, odkar je zelo mlad kot prvi Italijan osvojil nagrado Čajkovski. Mario Brunello je sinonim za plemenito, ekspre-sivno nasičeno interpretacijo in 19. marca nam bo odlični mojster zaigral dva Haydnova koncerta ob spremljavi Deželnega mittel-evropskega orkestra; v Brunellovi interpretaciji bomo poslušali tudi glasbo Giovannija Sollime, orkester pa bod pod vodstvom Gian Francesca Malipiera igral Stra-vinskega. 16. aprila bo nastopila pianistka Alessandra Ammara z Debussyjem, Ravelom in Chopinom, 7. maja pa bo večer Schu-mannovih in Brahmsovih samospevov, ki nam jih bosta podala tenorist Ian Bostridge in pianist Graham Johnson. Zadnji koncert bo 14.maja (datum še ni dokončno potrjen) oblikoval korejsko-danski sestav Trio con brio, na sporedu Haydn, Ravel in Šostakovič. Podrobne informacije o članarini in izkaznicah so na voljo na spletni strani www.societadeicon-certi.net, tajništvo pa je odprto ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.30 do 11.30 na sedežu društva v Ul. Beccaria, 8. Katja Kralj V Kopru, v prostorih banke Koper na Pristaniški ulici, si je mogoče do konca oktobra ogledati razstavo slikarke Majde Skrinar. Avtorica, rojena v Kopru leta 1963, je najprej dve leti študirala italijanski jezik in literaturo na Filozofski fakulteti, nato pa obiskovala Fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo in leta 1990 zaključila študij. Za diplomsko nalogo iz arhitekture je leta 1991 prejela študentsko Plečnikovo nagrado. Sledil je vpis na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost, na kateri je leta 1993 diplomirala na oddelku za slikarstvo pri profesorici Metki Krašovec. V študijskem letu 1994-95 se je odpravila v Coimbro na Portugalskem, kjer se je okviru štipendije izpopolnjevala na univerzi za arhitekturo. Od leta 2000 je višja svetovalka za prenovo mesta na Občini Piran. Leta 1994 je postala članica v ZDSLU in leto kasneje v izolski Galeriji Insula priredila svojo prvo samostojno razstavo. Od takrat so si sledile razstave v Sloveniji in tujini, v okviru skupinskih razstav pa je razstavljala v Italiji, na Hrvaškem, v Srbiji in Nemčiji. Njena dela se nahajajo v javnih in zasebnih zbirkah. Na koprski razstavi Premiki in plastenja je predstavljenih sedemnajst slik, ki so nastale med letoma 2008 in 2011. Gre se za slike srednjega in manjšega formata v tehniki olja na platnu. Avtorica črpa navdih iz okolja, kjer se je rodila in kjer ves čas živi in ustvarja. V zadnjih sedmih letih se posveča obravnavanju motiva morskega obzorja oziroma marine, ki ga neprekinjeno nadgrajuje. Novejša dela predstavljajo namreč nadaljnji razvoj umetničinega slikarskega raziskovanja. Eksponati temeljijo na subjektivnem oziroma intimnem doživljanju prostora. Koprski zaliv postane tako sredstvo za izražanje osebnih občutkov. Pogled na morsko obzorje je avtorica bistveno poenostavila, tako da slike označuje minimalistično vzdušje. Vodne površine so se spremenile v premišljeno razvrščena vodoravna polja, na katerih se tu pa tam pojavijo silhuete plovil. V nekaterih slučajih je umetnica gradila sliko tudi preko barvnih madežev. Važno vlogo igra tudi izbira barv, ki se v glavnem gibljejo med živimi pastelnimi barvnimi tonalitetami. Preko skrbnega nanašanja gostejših in prozornejših barvnih plasti je umetnica ustvarila nekakšne zamegljene vizije nežnih odtenkov, skozi katere pronica čarobna svetloba istrskega prostora. Glede na pristop, si lahko upamo reči, da je Skri-narina poetika prežeta z asketskim duhom. Nič čudnega torej, da bo marsikdo med ogledom razstave spodbujen k meditaciji oz. miru, tišini in spokojnosti. Štefan Turk Na Fakulteti za humanistične študije v Kopru se je začel drugi del mednarodnega simpozija Slovenska medkulturna avantgarda, poezija in svet Tomaža Šalamuna. Referenti so se posvetili zgodnjemu obdobju Šalamunove poezije, zanimala pa sta jih tudi nasilje in zoo-poetika, značilnosti neoavantgarde, pojav kulta pesniškega jaza in medkulturnost v njegovi poeziji. Tako je dekanja FHŠ Univerze na Primorskem Vesna Mikolič uvodoma poudarila, da Šalamunova poezija odpira različne smeri in izhodišča, ena od njenih bistvenih lastnosti pa je medkulturnost. Zbrane je nagovoril tudi predstojnik katedre za slovenistiko Krištof Jacek Kozak, ki je dejal, da ima trden dokaz, zakaj Šalamun ni Bog: slednji je svet ustvaril v sedmih dneh, Šalamun pa ga s svojo poezijo soustvarja že pol stoletja. Prvi referent Denis Poniž je spomnil, da je Šalamun že od samega začetka destruiral zgodovinske in sodobne nacionalne mite, ironiziral položaj lirskega subjekta ter se hkrati boril za popolno avtonomijo poetične besede. V 60. letih je imel težave z oblastjo. Njegova pesem Duma 64 je bila celo podvržena policijski obravnavi. Poleg Dume 64 je Poniž v svojem prispevku posebej izpostavil pesem Zakaj sem fašist, s katero se je veliko ukvarjal literarni kritik Boris Paternu. Šalamun se je v svoji poeziji poklonil telesnosti, spolnosti in svobodi, pogosto se je spraševal o Bogu in božjem, bralec pa lahko predvsem v njegovi zgodnji poeziji zasledi nasilje. Alenko Jovanovski je zanimalo, ali Šalamunova obravnava nasilja nastopa v funkciji transformacije jezika podobno kot Artaudovo »telo brez organov«, novo, osvobojeno telo, ki je preseglo dualizem telesa in duha. Močno prisotni v Šalamunovi poeziji pa so tudi živalski motivi. Analize te motivike se je lotila Marjetka Golež Kaučič, ki je poskušala predstaviti živalski slovar v Šalamunovi poeziji. Le-ta med drugim vključuje živalski sprevod, razumevanje živali kot bitja, odnos člo-vek-žival in odnos pesnik-žival ter samo občutenje biti žival. Skorajda je ni živali, ki je Šalamun ne bi omenil v svojih pesmih. Največkrat se pojavlja jelen, zelo pogosto zajec. Tatjana Rojc meni, da je poezija Tomaža Šalamuna estetsko dejanje, obenem pa tudi odraz kriznega trenutka umetnostnega izraza, ki je do 60. let predstavljal najbolj pristno evropsko ek-splikacijo znanja in znanosti. Posebej se je posvetila analizi njegove Balade za Metko Krašovec, v kateri je Šalamun po njenem mnenju udejanjil cilj, da je poezija postala vezni člen med izkustvom in mislijo, kar zahteva od bralca analizo in dekodifikacijo. Zvonko Kovač je skušal skozi analizo izbranih Šalamunovih pesmi ugotoviti, katere so značilnosti neoavantgarde kot svojevrstne mejne poetike, ki istočasno afirmira in relativizira modernistične vrednote visoke književnosti. Med drugim se je posvetil vprašanju avtorja in lir-skega subjekta v Šalamunovih pesmih. Spomnil je na znani verz »Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil«. S tem je podal podobo pesnika, ki je genij, pošast oziroma goreča krogla v zraku, po drugi strani pa je to Tomaž Šalamun, ki se mirno odpravi po mleko s svojo ženo. Šalamun je kmalu zatem, ko je potrdil svoje mesto v nekdanjih jugoslovanskih pesniških krogih, zaslovel tudi v ZDA, kasneje pa dosegel mednarodni vpliv. Po besedah Aleša Debeljaka je bil Šalamun vselej odprt do dogajanja, hkrati pa pripravljen, da deli svoja znanja in spoznanja z ostalimi. Debeljak je spomnil, da Šalamun ni dosegel mednarodnega uspeha zaradi naziva disidentskega ali imigrantskega avtorja, kar ni redkost, temveč zgolj zaradi svoje vpoklicanosti in predanosti le-tej. Prav tako nikoli ni predstavljal podobe »bar-barogenega« avtorja, ki je bradat, popiva in ima samega sebe za središče vsega, ampak je vselej z isto radovednostjo prebiral druge avtorje in kritike. V prispevku z naslovom Metafizična inteligenca Tomaža Šalamuna je Meta Kušar predstavila ugotovitve, ki jih v povezavi s Šalamunovo poezijo zagovarja že od leta 1981, ko je iz navedene teme tudi diplomirala. Kušarjeva trdi, da je »edukacija pesnikove duše zahteven preizkus edukacije interpretove duše«. Za boljšo družbo je po njenem mnenju poleg odnosa do poezije potrebno spremeniti tudi odnos do duše. Marcello Potocco se je v svojemu prispevku osredotočil na dve značilnosti, ki ju v Šalamunovi poeziji zaznava že Boris Paternu - kultu pesniškega jaza in njegovi ironizaciji. Angažirana medkultur-nost Šalamunove poezije pa je zanimala Davida Bandlja. Le-ta se po njegovih besedah kaže predvsem v stalnem pretakanju različnih kulturnih silnic znotraj pesnikove poezije in v njegovem uspehu izven slovenskih meja. Za analizo je izbral zbirke Poker (1966), Amerika (1972) in Maske (1980). (STA) The Great Escape Artist Jane's Addiction Alternative rock Capitol Records, 2011 Po dolgih osmih letih nam ameriška alternative rock zasedba Jane's Addiction ponuja nov glasbeni izdelek The Great Escape Artist. Ploščo, ki jo je v teh dneh izdala glas- bena založba Capitol Records, sestavlja deset komadov. The Great Escape Artist predstavlja povratek ameriškega benda na mednarodno glasbeno sceno. Skupini se je po dolgih letih spet pridružil nekdanji basist Chris Chaney, ostali člani benda pa so pevec Perry Farrel, kitarist Dave Navarro in bobnar Stephen Perkins. Bend, ki je proti koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja veljal za eno pomembnejših zasedb ameriške alternativne rock scene, je tokrat malo omehčal svoj sound, a ne pretirano. S prvim komadom Underground smo takoj priča izredni kitari Davea Navarra, ki nas popelje v devetdeseta leta, ko je z bendom Red Hot Chili Peppers posnel izredno ploščo One Hot Minute. Po istem kalupu se plošča nadaljuje s pesmijo End To The Lies, nato pa je na vrsti mirni komad Curiosity Kills, ki se nevarno približuje bolj pop ritmom ... Irresistible Force je ravno tako bolj mila pesem, medtem ko je naslednja I'll Hit You Back podobna stilu irskega benda U2. S komadom Ultimate Reason se Far-rel in tovariši končno povrnejo k bolj rokerskim komadom in spet smo priča izrednemu kitaristu Navarru. Naslednja Splash a Little Water On It je mirna balada, ki pa ima nekje na sredi dober solo že omenjenega Navarra. Pesem Broken People lahko uvrstimo nekako na pol poti med skupini Coldplay in U2, kar ni ravno tipičen Jane's Addiction sound. Album zaključuje energična, ro-kerska Words Right Out of My Mouth, po kateri se poslušalec sprašuje, zakaj niso Farrel in tovariši vključili bolj temu komadu podobnih pesmi. The Great Escape Artist je komaj četrta plošča ameriškega benda, ki pa se bistveno oddaljuje od njegovih prejšnjih glasbenih del. Rajko Dolhar / SVET Petek, 21. oktobra 2011 13 libija - Svet pozdravlja konec diktature in upa na mir Uporniki ubili Gadafija Libijci praznovali na ulicah TRIPOLI - Sile libijskega nacionalnega prehodnega sveta so včeraj ubile nekdanjega libijskega voditelja Moa-merja Gadafija. Njegova 42-letna vladavina se je končala skupaj s padcem njegove zadnje trdnjave, rojstne Sirte. S tem se je končal tudi osemmesečni upor proti Gadafijevemu režimu. Tako v Libiji kot v svetu je padec dolgoletnega režima požel odobravanje. Gadafi je prvi voditelj, ki je arabsko pomlad plačal z življenjem. Ob začetku vstaje v z nafto bogati severnoafriški državi se je z vsemi silami uprl sestopu z oblasti in proti ljudem nastopil s silo. Sledili so krvavi dnevi vojne, Gadafi pa se je skril. Na stran ljudstva je stopila tudi mednarodna skupnost, ki je odobrila operacijo za zaščito civilistov. 69-letni avtoritarni voditelj z najdaljšim stažem, ki je večkrat ponovil, da želi umreti kot mučenik, je bil ubit, ko je med obleganjem Sirte v konvoju vozil poskušal zbežati iz mesta. Številni mediji, med njimi tudi ameriška televizijska mreža CNN in britanski BBC, so objavili posnetke Gadafija po prijetju. Na njih je obraz polkovnika, zamazanega s krvjo, ki ga obkroža več ljudi. Mediji so sprva poročali, da so Ga-dafija prijele sile nove libijske vlade in ga ranile v obe nogi, vendar pa je nacionalni prehodni svet kasneje potrdil, da je bil samodržec ubit. "Svetu sporočamo, da je Gadafija ubila roka revolucionarjev," je poudaril tiskovni predstavnik sveta Abdel Hafiz Goga. "Gre za zgodovinski trenutek, konec tiranije in diktature. Gada-fi je mrtev," je dodal. Kasneje je novico o smrti Gadafija potrdil tudi libijski premier Mahmud Dži-bril. "Na ta trenutek smo dolgo čakali. Moa-mer Gadafi je bil ubit," je poudaril na novinarski konferenci v Tripoliju. Po poročanju libijske televizije Al Arabija so Gadafijevo truplo že prepeljali v mesto Misrata kakih 200 kilometrov od prestolnice Tripoli. V tamkajšnji bolnišnici so opravili obdukcijo, ki je po navedbah enega od zdravnikov potrdila, da je Gadafi umrl zaradi strelnih ran. Gadafi je bil ranjen po glavi in v trebuh, je za televizijo Al Džazira še dejal zdravnik. Kdaj in kje bodo nekdanjega libijskega voditelja pokopali, še ni znano. V zadnjih bojih za Sirto je bil ubit tudi obrambni minister Gadafijevega režima Abu Bakr Junis. Med zavzetjem zadnje Ga-dafijeve trdnjave naj bi sile nacionalnega prehodnega sveta prijele tudi njegovega petega sina Mutasema ter nekdanjega vodjo libijske obveščevalne službe Abdulaha al moamer gadafi - Življenjepis Avtoritarni voditelj z najdaljšim stažem Libijci praznujejo na ulicah, desno zgoraj mrtvi Gadafi ansa Senusija, ki so ju prepeljali v Misrato. Libijci so po potrditvi smrti odšli na ulice in tam proslavljali zmago nad režimom, med drugim s streli v zrak. Evropski voditelji so v prvih odzivih na Gadafijevo smrt izpostavili, da gre tudi za konec nekega obdobja. Predsednika Evropskega sveta Herman Van Rompuy in Evropske komisije Jose Manuel Barroso tako govorita o koncu zatiranja libijskega ljudstva in despotizma. EU je še pozvala libijski nacionalni prehodni svet, naj si prizadeva za spravni proces, ki bo v državi omogočil demokratično, mirno in pregledno tranzicijo oblasti. Ameriški predsednik Barack Obama pa je dejal, da se z Gadafijevo smrtjo zaključuje žalostno poglavje. Pristavil je, da so Libijci zmagovito zaključili svoj upor in da zdaj imajo veliko odgovornost. "Vojne v Libiji je konec," pa je v odzivu na novice o smrti svojega nekdanjega tesnega zaveznika poudaril italijanski premier Silvio Berlusconi. "Sic transit gloria mundi (Tako mineva slava sveta)," je dejal v latinščini. Francoski zunanji minister Alain Juppe je pozdravil konec 42-letne tiranije v Libiji. Ob tem je poudaril, da je Francija "ponosna", da je pomagala libijskemu ljudstvu. Britanski premier David Cameron pa je menil, da je Gadafijeva smrt priložnost za spomin na njegove žrtve ter za demokratično prihodnost Libije. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je poudaril, da gre za zgodovinski trenutek za Libijo. "Pred Libijo in njenim ljudstvom je težka pot, polna izzivov. Zdaj je čas, da se vsi Libijci združijo," je na sedežu Združenih narodov v New Yorku poudaril Ban. Kot je dodal, morajo zdaj pripadniki obeh strani položiti orožje ter sodelovati v miru. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je izrazil upanje, da bo zdaj v Libiji zavladal mir. Predstavnike libijskega nacionalnega prehodnega sveta in različnih plemen je pozval, naj dosežejo dogovor o prihodnji vladi te z nafto bogate severnoafriške države. "Libija mora postati sodobna demokratična država," je poudaril. Iz Vatikana so sporočili, da "molijo za mir in demokracijo v Libiji". (STA) TRIPOLI - Libijski voditelj Moamer Gadafi je bil na oblasti več kot štiri desetletja. Zdel se je vsemogočen, potem pa so ljudske vstaje v arabskem svetu za sabo potegnile tudi libijsko ljudstvo, ki se je vzdignilo proti samodržcu. Gadafi se je z vsemi silami uprl sestopu in se ob začetku bojev skril. Zajeli so ga včeraj v rojstni Sirti. V državi, ki je obogatela z nafto in svojo ideologijo zgradila na idejah arabskega socializma, je Gadafi pred začetkom ljudskega upora postopno izgubljal podporo ljudi; ti so se čutili prikrajšani za ugodnosti naftnih dolarjev in so se soočali z vse večjimi socialnimi razlikami. Moamer Abu Minjar al Gadafi se je rodil 7. junija 1942 v beduinski družini v bližini Sirte. Kot najstnik je občudoval egiptovskega predsednika Gamala Abdela Naserja in njegove ideje arabskega socializma in nacionalizma. Leta 1956 se je med sueško krizo udeležil protiizraelskih demonstracij. Gadafi se je na oblast povzpel že leta 1969, ko je kot 27-letni stotnik na čelu skupine vojaških častnikov s prestola vrgel kralja Idrisa, medtem ko je bil ta na zdravljenju v Turčiji. Tako je bil do strmoglavljenja državni voditelj z najdaljšim stažem na svetu, če se izvzame monarhe. Čeprav ni imel uradne funkcije oziroma naziva, je bil Gadafi dejanski voditelj Libije že vse od vojaškega udara 1. septembra 1969. V uradnih vladnih sporočilih so ga označevali kot "vodjo prve velike septembrske revolucije libijske socialistične ljudske arabske džamahirije" ali "bratskega voditelja in vodjo revolucije". V javnosti je znan kot polkovnik Gadafi. Po vojaškem udaru leta 1969 je bil v državi ustanovljen vrhovni revolucionarni svet, na čelo katerega je bil imenovan Gadafi. Leta 1970 si je Gadafi nadel še naziv premiera, a ga je dve leti kasneje opustil. Režim je gradil na temelju arabskega nacional- izma s primesmi socialne države, ki ga je poimenoval "islamski socializem". Leta 1977 je Libijo iz republike spremenil v džamaharijo, kar pomeni "vladavina množic", z novoustanovljenim splošnim ljudskim kongresom na čelu. Gadafi je postal generalni sekretar kongresa, a je kasneje tudi to funkcijo opustil. Protizahodne in protiimperali-stične ideje so bile stalnica v njegovem življenju, Libija pa se je znašla celo na seznamu držav podpornic terorizma. Po odmevnem terorističnem napadu na letalo ameriške letalske družbe PanAm nad Lockerbiejem leta 1988, v katerega je bil vpleten Tripoli, je Varnostni svet ZN proti Libiji uvedel sankcije. Šele ko je Libija pristala na izplačilo odškodnin svojcem žrtev napada, prevzela odgovornost za napad in zagotovila, da bo opustila terorizem, je VS sankcije leta 2003 ukinil. Po dolgoletni osamitvi zaradi podpiranja mednarodnega terorizma si je tako Gadafi znova odprl vrata na mednarodni politični oder. ZDA so leta 2006 obnovile diplomatske odnose s Tripolijem, v zadnjih letih pa so bili vse pogostejši obiski zahodnih voditeljev v Gadafijevem šotoru. Libija ima okoli 6,3 milijona prebivalcev, večinoma so suniti. Poleg tega je pred spopadi v državi živelo več deset tisoč delavcev iz sosednjega Egipta ter po nekaterih ocenah še okoli 1,5 milijona nezakonitih priseljencev iz drugih afriških držav. Ob razmahu spopadov v zadnjih mesecih so veliko tujih delavcev evakuirali, iz države pa so zbežali tudi številni Libijci. Opozicija v državi je delovala delno iz izgnanstva. Poleg nezadovoljnih mladih Gadafiju niso bili naklonjeni niti prebivalci vzhodnih pokrajin, ki so se čutili prikrajšane za dohodke od naftnih poslov. Med njegovimi nasprotniki so tudi islamisti in zagovorniki človekovih pravic, intelektualci in svojci političnih zapornikov. (STA) grčija - Medtem ko je parlament sprejemal nove varčevalne ukrepe Protesti v Atenah so se sprevrgli v nasilje in zahtevali smrtno žrtev ATENE - Pred poslopjem parlamenta v Atenah, kjer se je na drugi dan protestov proti varčevalnim ukrepom zbralo več deset tisoč ljudi, so včeraj izbruhnili spopadi med mirnimi protestniki in skupino več sto večinoma zamaskiranih izgrednikov. Policija je posredovala s solzivcem, dogajanje pa je že terjalo smrtno žrtev. Protestnike na atenskem trgu Sintagma je napadlo okoli 500 mladih izgredni-kov, ki so med ljudmi sprožili paniko in se zapletli v spopade s protestniki. Na udeležence protestov, člane komunističnih sindikalnih združenj, ki so skrbeli za varnost, in policijo naj bi metali kamenje, zažigalne naprave in steklenice. Policija je poskušala razjarjeno množico razgnati s solzivcem. Več tisoč ljudi je v paniki zbežalo s trga. Pri tem naj bi po navedbah grških oblasti umrl en človek, ki mu je odpovedalo srce. v Atenah naj bi se po navedbah policije zbralo okoli 70.000 ljudi, v drugih grških mestih pa še 55.000, medtem ko sindikati govorijo o 200.000 protestnikih. V vsakem primeru gre za največje demonstracije po izbruhu dolžniške krize v državi. Do nasilja je prišlo že v sredo, na prvi dan 48-urne splošne stavke v državi, ki jo po vsej državi spremljajo množični protesti proti novim varčevalnim ukrepom grške vlade. Ranjenih je bilo najmanj 45 ljudi, škodo pa so utrpele tudi trgovine, banke in hoteli v središču Aten. Drugi dan stavke, ki je prizadela praktično vse dejavnosti, je sovpadel z večernim končnim glasovanjem o novem paketu varčevalnih ukrepov v parlamentu. Poslanci so sicer v sredo zvečer v prvem branju že podprli predlog zakona, ki med drugim predvideva nova povišanja davkov in sveže reze v pokojnine in plače, včeraj pa so glasovali o vsakem posamičnem členu predloga zakona Sprejetje novih varčevalnih ukrepov je pogoj za nadaljnjo pomoč Grčiji iz 110 milijard evrov vrednega sklada, ki so ga državi lani zagotovili Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad. Brez izplačila naslednjega obroka v višini osem milijard evrov naj bi Grčiji že sredi novembra grozila plačilna nesposobnost. (STA) Zamaskirani izgredniki so se spopadli s protestniki ansa V soboto srečanje Merklove in Sarkozyja, do srede še en vrh BRUSELJ - Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy bosta imela v soboto zvečer v Bruslju dvostransko srečanje za pogovore o "globalnem in ambicioznem" odzivu na krizo v območju evra, ki naj bi bil dokončno sprejet na drugem vrhu območja evra, ki bo najpozneje v sredo, sta danes sporočili Nemčija in Francija. Poleg tega sta Berlin in Pariz v skupni izjavi za javnost zahtevala takojšnja pogajanja z zasebnim sektorjem s ciljem dogovora, ki bo omogočil krepitev vzdržnosti grškega javnega dolga. V nedeljo bosta v Bruslju vrh EU in vrh območja evra. Merklova in Sarkozy se bosta sestala pred vrhom, da pripravita podlago za nedeljsko razpravo s ciljem dokončne potrditve do srede. Eta naj bi dokončno odložila orožje MADRID - Baskovska separatistična organizacija Eta je včeraj objavila "dokončen konec" več kot 40 let trajajočega oboroženega boja za neodvisnost Baskije. Pripadniki Ete, oblečeni v črne srajce ter z belimi kapucami in črnimi baretkami na glavi, so to sporočili v video posnetku na spletni strani baskovskega časnika Gara. "Eta se je odločila dokončno ustaviti oborožene dejavnosti," so poudarili v pisni izjavi v baskovskem, španskem, francoskem in angleškem jeziku, ki je spremljala posnetek. Špansko in britansko vlado so pozvali k začetku neposrednega dialoga o rešitvi posledic konflikta, s katerim bi presegli oborožene spopade. "S to zgodovinsko izjavo Eta izraža svojo jasno, trdno in dokončno zavezo," so še poudarili. (STA) 1 4 Petek, 21. oktobra 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Iz raziskave sklada Nord Est izhajajo zaskrbljujoči podatki Pozitivno le gibanje izvoza, gospodarsko zaupanje upada Štirideset odstotkov podjetij ima naročila samo za en mesec proizvodnje V deželi Furlaniji-Julijski krajini je v drugem polletju letošnjega leta gibanje izvoza pozitivno, gospodarsko zaupanje pa upada. Tako so poudarili na včerajšnji predstavitvi raziskave, ki jo ne pobudo bančnega zavoda Cassa di risparmio del Friuli-Venezia Giulia opravil sklad Fondazione Nord Est. Po uvodnem pozdravu Silvana Midene v imenu omenjene banke je potek raziskave obrazložila Silvia Oliva. Skupno so anketirali tisoč podjetnikov iz Veneta in FJK ter iz pokrajin Bocen in Trento. Iz anket izhaja, da je gibanje izvoza v Furlaniji-Julijski krajini še vedno pozitivno. V prvih šestih mesecih letošnjega leta se je izvoz v tujino povečal za 12,6 odstotka, v države v evropske unije pa za kar 17,4 odstotka. Podatki o izvozu so pa na žalost edini pozitivni, saj na podlagi ostalih kazalcev ugotavljajo, da se je gospodarska rast, ki je zaznamovala lansko leto, upočasnila. »Ne moremo še napovedati, ali se začenja novo krizno obdobje, čeprav vsi indikatorji kažejo na to,« pravi Olivova in pojasnjuje, da so zlasti v težavah mala podjetja, saj jih štirideset odstotkov ima naročila samo za en mesec proizvodnje. »Lansko leto je 37,5 odstotka anketirancev odgovorilo, da pričakuje porast proizvodnje, zdaj pa le 33,1 odstotka,« pojasnjuje Olivova in poudarja, da se s krizo nekoliko uspešneje spopadajo večja podjetja, medtem ko se vsi podjetniki po vrsti spopadajo z vsem bolj težavnim dostopom do kredita. »64 odstotkov podjetnikov ima težave s poravnavo svojih plačil, 35 odstotkov pa z likvidnostjo,« poudarja Olivo-va in opozarja, da je zaradi vseh omenjenih težav med podjetniki močno upadlo gospodarsko zaupanje, kar daje misliti, da so pred krajevnim gospodarstvom še zelo težki časi. Na včerajšnji predstavitvi sta podatke komentirala predsednik goriške zveze industrijalcev Gianfranco Di Bert in predsednik družbe KB 1909 Boris Peric. »Italija že enajst let izgublja na kompetitivnosti, vendar politiki doslej niso še ničesar ukrenili. Rast italijanskega gospodarstva bo tako samo 0,3 odstotna, zato pa ni čudno, da gospodarsko zaupanje močno upada,« pravi Di Bert in pojasnjuje, da so na Goriškem v velikih težavah zlasti mala podjetja, ki težko pridejo do kreditov, ko se do njih dokopajo, pa se morajo soočiti z zelo visoko obrestno mero. »V globoki krizi je gradbeni sektor, medtem ko so se nekoliko boljše znašla srednja in velika podjetja, ki svoje proizvode uspejo prodati na svetovnem trgu,« pravi Di Bert, ki podpira načrt ladjedelni-škega koncerna družbe Fincantieri za prestrukturiranje svoje proizvodnje mreže, v okviru katerega je za Tržič predvidena ohranitev današnje stopnje proizvodnje, saj gre za obrat, ki ima zaradi svoje velikosti največji razvojni potencial. »Tržiška ladjedelnica predstavlja štirideset odstotkov BDP-ja goriške pokrajine; v njej je zaposlenih Gianfranco Di Bert Silvano Midena 1.700 delavcev, pri vseh podizvajalcih pa je med 6.000 in 18.000 delavcev,« pravi Di Bert in poudarja, da ladjedelniški sektor doživlja izredno krizo. »Pred dvema letoma so v celem svetu zgradili 15 velikih ladij, zdaj je naročil komaj za šest velikank; to pomeni, da se je povpraševanje razpolovilo, novim razmeram pa je treba prilagoditi proizvod- Silvia Oliva Boris Peric njo,« pravi Di Bert in poudarja, da je poleg ladjedelnice za gospodarstvo goriške pokrajine zelo pomemben tudi gradeški turistični sektor, v Tržiču se razvija navtika s prisotnostjo francoske družbe Beneteau, v kratkem pa naj bi se začela proizvodnja v tovarni Mangiarotti, v kateri bodo proizvajali dele za jedrske elektrarne. V svojem posegu je Peric opozoril na velike razlike med Italijo in drugimi državami. »V Italiji stane javna uprava vsakega državljana 4.300 evrov letno, v Nemčiji pa 3.400 evrov. To pomeni, da se v Italiji z razliko med zneskoma na leto nabere 60 milijard evrov, kar predstavlja avgustovski finančni manever,« pojasnjuje Peric in opozarja, da se v Italiji utaji kakih dvajset odstotkov BDP-ja, veliko težavo pa predstavlja tudi ogromen javni dolg. V raziskavi sklada Nord Est je Peric opozoril še na podatek o zaposlitveni ravni, glede katere 65 odstotkov podjetnikov predvideva, da se v bližnji prihodnosti ne bo spremenila. To pomeni, da podjetniki kljub težavam še niso obupali, zato ne nameravajo odslavljati zaposlenih v pričakovanju, da se bo krivulja gospodarske rasti čim prej obrnila navzgor. (dr) ronke - S ciljem izboljšanja javnih storitev H • ■ V« • •• Tri občine za sinergije Ronški, tržiški in štarancanski upravitelji so že dali pobudo za ustanovitev skupne redarske službe Županska trojica: z leve Silvia Altran, Roberto Fontanot in Lorenzo Presot bonaventura Občine Tržič, Ronke in Štarancan ponovno stopajo na pot sodelovanja na podlagi ugotovitve, da katera koli odločitev ene občine vpliva tudi na sosede. Potem ko so bili v zadnjih letih razni poskusi povezovanja neuspešni, so se tri občinske uprave skupaj zavzele za okrepitev stikov, ki so pred štiridesetimi leti že obrodili konkretne sadove. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so namreč odobrili medobčinski regulacijski načrt in ustanovili razne konzorcije, za kar si je zlasti prizadeval nekdanji župan iz San Piera, Adriano Crangolin, ki je bil prepričan, da je treba združiti moči za zagotavljanje čim boljših javnih storitev. V tem duhu so se v sredo na ronškem županstvu na skupnem zasedanju sestali občinski odbori iz Ronke, Štarancana in Tržiča. Srečanje je uvedel domači župan Roberto Fontanot, ki je opozoril, da bo v pri- hodnje treba najti skupni jezik na področju sociale, urbanistike, upravljanja teritorija, infrastruktur in varnosti, saj občinam preti nižanje finančne dotacije, zaradi česar je povezovanje storitev nujno potrebno. »Ni več čas za samostojne nastope. Če načrtujemo prihodnost ronškega letališča, moramo upoštevati, da ne zadeva le občine Ronke. Ravno tako, ko govorimo o trži-škem pristanišču, moramo upoštevati, da njegov pomen presega tržiško občino,« poudarja Fontanot, medtem ko tržiška županja Silvia Altran opozarja, da so v preteklosti upravitelji občin iz tržiškega mesta okrožja že marsikaj skupaj uresničili, tako da je treba njihov zgled upoštevati pri navezovanju novih stikov. »Opraviti moramo male, vendar konkretne korake v smeri krepitve sodelovanja,« je prepričan župan iz Štarancana Lorenzo Presot, ki je s svojima sogovornikoma iz Ronk in Tržiča prepričan, da bi morala dežela tržiškemu mestnemu okrožju nameniti več pozornosti in sredstev. V zadnjih finančnih manevrih je bilo namreč veliko več denarja namenjenega Gorici in njeni okolici kot pa tržiškemu mestnemu okrožju. Prva pobuda, ki jo nameravajo tri občine izpeljati, je ustanovitev medobčinske redarske službe. Leta 2001 je bil podoben poskus neuspešen, sedaj pa so prepričani, da jim bo uspelo. Ustanovitev skupne re-darske službe je predstavil ronški odbornik Roberto Masara, njegova kolega iz Tržiča Omar Greco in Štarancana Riccardo Marc-hesan pa sta ga takoj podprla. Za uresničitev zamisli bodo morali vsekakor upoštevati, da dandanes samo občina Tržič spoštuje zakonska določila, ki predvidevajo enega redarja vsakih tisoč občanov. tržič - Landini »Spoštujem odločitev, a se z njo ne strinjam« Čeprav so se v prejšnjih dneh znašli na različnih bregovih, so včeraj delavci trži-ške ladjedelnice Fincantieri prisluhnili državnemu tajniku sindikata FIOM-CGIL Mauriziu Landiniju, ki je zaposlene nagovoril v vidiku današnje stavke kovinarjev v Rimu. Kot znano je v prejšnjih dneh goriški sindikat FIOM podprl postopek za odslovitev od 250 do 300 delavcev, ki so zaposleni v tržiški ladjedelnici in ki so glede na nove razmere trga v presežku. Odločitev tržiških sindikalistov je na državni ravni povzročila precej nezadovoljstva, kljub temu pa je včeraj Landini poudaril, da spoštuje odločitev krajevnega sindikata, čeprav se z njim ne strinja. »Družba Fincantieri nima novega industrijskega načrta, zato pa nam ga še ni predstavila. Poleg tega se je podjetje očitno odločilo, da bo skušalo razbiti enotnost delavcev, med njimi bo sprožilo an-tagonizem in tekmovalnost, kar bo družbi omogočilo odobritev načrta za prestrukturiranje, ki so ga predstavili junija in kmalu zatem umaknili,« pravi Landini, ki je prepričan, da bi morala družba Fin-cantieri razjasniti svoje namene, predvsem pa bi morala pripraviti nov industrijski načrt. Zaradi tega je Landini pozval delavce, naj se polnoštevilno udeležijo današnje stavke in manifestacije v Rimu, kjer bodo prisotni tudi delavci družbe FIAT. Po besedah Landinija bodo zaposleni v dveh ključnih industrijskih sektorjih skupaj zahtevali od vlade, naj odpravi zakon št. 8, ki predvideva možnost sklepanja delovnih pogodb na ravni tovarn in družb, ne pa na ravni celotnega sektorja. Dopoldne se je Landini srečal tudi z delavci iz tovarne Comedil, ki je v lasti ameriške družbe Terex in jo bodo v kratkem zaprli. Sindikalisti so Landiniju pojasnili, da se z vodstvom obrata hočejo dogovoriti za prostovoljno mobilnost, kakršno so izkoristili za krizo tovarne Elec-trolux. Poleg tega si bodo prizadevali tudi za ponovno zaposlitev vseh delavcev; nekaj jih je že našlo zaposlitev v tovarni Mangiarotti, za ostale naj bi se zanimalo nekaj drugih tovarn. V zvezi z Landinijevim obiskom se je oglasil tudi pokrajinski tajnik sindikata FIM-CISL Giampiero Turus. »Sindikalnega srečanja z Landinijem se je udeležilo samo okrog sto delavcev, kar potrjuje, da zaposleni podpirajo skupni sindikalni dogovor, ki smo ga podpisali v prejšnjih dneh«, ugotavlja Turus. M. Landini kroma goriška - Močno deževje pustilo za sabo nekaj gmotne škode zlasti v Tržiču Zalite kleti in polomljene veje Največ dežja padlo v Doberdobu - Vipava pri Sovodnjah narasla za skoraj tri metre - V Novi Gorici pod vodo garažna hiša Perle in gasilski dom Med 7.30 in 9.30 je v Gorici padlo 70 milimetrov vode, zaradi česar so se na cestah pojavile velike luže bumbaca Včerajšnje močno deževje je pustilo za sabo nekaj gmotne škode zlasti v Tržiču, kjer je voda zalila več kleti. Zaradi obilnih padavin je bil upočasnjen cestni promet, dopoldne so zaprli Ulico Bagni Vecchia, sunki burje pa so odlomili nekaj vej, ki so jih s ceste odstranili gasilci. Na podlagi podatkov avtomatskih postaj deželnega zavoda ARSO je največ dežja padlo v Doberdobu, kjer je dežemer do popoldanskih ur nameril preko 110 milimetrov padavin. Veliko dežja je padlo tudi v Gorici - okrog 100 milimetrov, v Krminu pa komaj nekaj več kot 50 milimetrov. Zaradi obilnih padavin so seveda narasli vsi vodotoki. Vipava je narasla za skoraj tri metre; pred dežjem je bilo v reki osemdeset centimetrov vode, popoldne pa je gladina presegla 360 centi- metrov, kar seveda še ni vzbujalo večjih skrbi. Močno deževje z vetrom je v Novi Gorici in okolici polomilo šest dreves in zalilo nekaj kleti. »Zaenkrat hujšega ni bilo, smo pa v pripravljenosti, saj so obilne padavine napovedane še za ves dan,« je včeraj zgodaj popoldan povedal Bogdan Zoratti, svetovalec za zaščito in reševanje na novogoriški mestni občini. V teku včerajšnjega dneva je meteorna voda zalila klet stanovanjske hiše v Šmihelu, ob močnem nalivu pa je zalilo tudi kletne prostore in del garažne hiše novogoriške igralnice Perla. No-vogoriški poklicni gasilci so postavili protipo-plavne vreče in očistili del kletnih prostorov. Poplavilo pa je tudi novogoriški gasilski dom - pomoč je v tem primeru k sreči bila blizu. (km) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 23. oktobra 2011 1 1 gorica - Prvo soočanje med štirimi levosredinskimi tekmeci za župansko kandidaturo Delo, nov zagon in okolje, a tudi legitimacija »izbranca« Na primarnih volitvah pričakujejo od 1.000 do 2.500 oseb - »Pri sestavi nove uprave programski dogovor s t.i. tretjim polom« Ob zadovoljivi prisotnosti okrog sto trideset udeležencev je v sredo pozno popoldne potekalo v veliki dvorani Kulturnega doma soočenje med kandidati leve sredine za mesto goriškega župana. Volitve bodo prihodnjo pomlad, že 6. novembra letos pa bodo na vrsti primarne volitve, na katerih bodo občani lahko izbrali med štirimi najprepričljivejšega človeka, ki bo stopil v tekmo s kandidati desne sredine, tretjega pola, morda radikalcev in še koga. Štirje kandidati zastopajo šest političnih skupin, v eni izmed teh pa so tri »duše«. Naštejmo jih po vrsti, kot so bili izžrebani in bodo napisani na glasovnici: Andrea Bellavite predstavlja Forum za Gorico in Konfederacijo levice - za župana je kandidiral že na prejšnjih volitvah, Paolo Del Ponte zastopa povezano levo skupino SEL, Giuseppe Cingolani je kandidat Demokratske stranke in stranke Slovenske skupnosti, Mauro Valentinsig nastopa kot predstavnik Italije vrednot. Večer je vodil in usklajeval novinar Roberto Covaz, ki je še pred začetkom posegov pozval prisotne, da s ploskanjem počastijo prisotnega in sveže imenovanega viteza Silvina Poletta. Prvi krog posegov je na predlog usklaje-valca narekoval samopredstavitev in opredelitev štirih kandidatov. Andrea Bellavite je izpostavil svojo prejšnjo kandidaturo, večletno svetniško izkušnjo v občinski upravi, osemletno urejevanje tednika Voce Isontina, sodelovanje pri sestavi več deželnih zakonov o miru in priseljencih, sedanje delo v zadrugi Arco-baleno, udeležbo pri turističnih projektih v Nadiških dolinah in pomembnost kulture, ki je lahko tudi osnova za uspešno gospodarstvo. Paolo Del Ponte prihaja iz izkušene strankarske šole, bil je dolgo let poklicni sindikalist zlasti v zdravstvenih krogih, a se je nato odločil, da ne zapade v administrativni sindrom in se je zato vrnil na delovno mesto. V tekmo za izbor na primarnih volitvah se je vključil, ker gre za pomembno fazo utrjevanja koalicije, ki ne more nastati čez noč. Zavzema se za središčnost mesta v pokrajini, za čezmejno povezovanje in predvsem za sodelovanje z ozemljem na drugem bregu Soče. Giuseppe Cingolani se je opredelil kot svobodna oseba v odnosu do raznih vplivanj in napetosti, ki potekajo v krajevni politiki. Omenil je svoje družinsko in poklicno življenje kot profesor humanističnih ved. V politiko se je vključil, ko je nastala Demokratska stranka. Zavzema se za delo po resorskih skupinah. Od leta 2010 se zavzema za povezovanje novih zamisli o vodenju občine in za sprejemanje izziva, ki ga predstavljajo različne kulture. Mauro Valentinsig je namignil na svojo manjšo izkušenost v političnem soočanju, ki pa ga je sprejel, ker nosi v sebi tekmovalnega duha. Poklicno je profesor angleškega jezika z izkušnjami na Videmski univerzi, kjer se je prav s pomočjo tega svetovnega komunikacijskega sredstva soočal tudi z gospodarskimi in razvojnimi vprašanji ter z raziskavami o izseljencih. Poudaril je svoje zavzemanje za stalen dialog z občani, česar sedanja uprava ne izvaja. V drugem krogu so kandidati na novinarjevo spodbudo in hkrati omejitev izpostavili po dve vprašanji, ki sta jim glede Gorice najbolj pri srcu in v mislih. V vrstnem redu sedenja na gledališkem odru so se dotaknili celotne pahljače javnega življenja. Del Ponte se zavzema za ovrednotenje prometne osi Vileš-Ljubljana z novim pristopom do goriškega tovornega postajališča, v katerem prevladuje mrtvilo, postati pa bi moral nekakšen dovolj privlačen »filter«, kjer bi se tovornjaki ustavljali in se posluževali storitev. Zavzema se tudi za izkoriščanje morskega in obmorskega gospodarstva v smislu, da na tem področju ne igra pomembne vloge le tržiško pristanišče, temveč naj prevzame Gorica in okolica vlogo zalednih storitev v nadomestilo t.i. »rjaste« industrije, ki je ni več. Valentinsig se prav tako zavzema za nov zagon SDAG-a z uvedbo Proste cone tudi v Gorici, sicer ne v nekdanjih poznanih okvirjih, temveč v slogu Sežane in Trsta. Ključi za takšno rešitev so seveda v Rimu. Druga postavka pa je univerza, glede katere naj bodoča občinska uprava poskrbi za študentski kampus, saj lahko mesto preko ustrezno nameščenih študentov pridobi tudi kaj zase na področju znanja in raziskav. Cingolani je opozoril na demografski padec: storitve pešajo, ker ni dovolj interesentov. Zato je pogoj za ponoven vzpon oblikovanje novih delovnih mest. V to smer je potrebno razvijati »zeleno« gospodarstvo - Gorica naj postane »sončno« mesto v smislu pridobivanja energije - in oblikovati čezmejno univerzitetno omrežje, povezano z gospodarskimi projekti. Druga postavka pa je drobna trgovina, v prid katere naj se smiselno zaokroži peš cona v mestu, ker se je usmeritev v zadnjih dveh letih izkazala za koristno. Tudi velikim praznim stavbam je potrebno dati novo vsebino. Bellavite je raje opozoril na malo-dušje, ki prevladuje v mestu. Ne gre zgolj gorica Čezmejno soočenje brez sosedov Dežela Furlanija-Julijska krajine je skupaj z oblastjo za porečja rek Soča, Tilmenta, Livenza, Piave, Brenta in Bacchiglione pobudnik laboratorija, ki je posvečen pripravi predlogov za udejanjanje Osimskega sporazume glede čezmejnega upravljanja Soče. Njegovo prvo srečanje je potekala v sredo v Gorici, čeprav je tema laboratorija izrazito čezmejna, pa na njem ni bilo nobenega predstavnika iz Slovenije. Na to je opozorila ena izmed udeleženk, kar je spravilo v vidno zadrego direktorja deželne direkcije za okolje, energijo in gorata območja Giovannija Pe-trisa, ki ni znal pojasniti, zakaj k sodelovanju niso povabili slovenskih sogovornikov, čeprav Soča priteče v Italijo iz Slovenije. Kakorkoli, laboratorij so si na deželi zamislili, da bi se poglobili v probleme z upravljanjem Soče. V prejšnjih mesecih se je tako Monia Guarino srečala s predstavniki krajevnih uprav, kmetijskih organizacij (med njimi je bila tudi Kmečka zveza) ter okoljevar-stvenih in kulturnih združenj. Z njimi se je pogovorila o reki ter še zlasti o nihanju vodostaja, ki ga povzroča solkanski jez, in o predlogih za gradnjo novih jezov. Med njenimi sogovorniki je bil tudi predsednik podgorskega rajonskega sveta Walter Bandelj, ki zadevo spremlja že nekaj let in se bo udeležil tudi naslednjih srečanj v okviru laboratorija, ki se bo nadaljeval 4. novembra v Turjaku in zaključil 26. februarja v Gorici. Med drugim naj bi med srečanji prišlo do izraza, koliko kmetov potrebuje vodo za namakanje svojih površin in ali se za zahtevami po novem jezu skriva načrt za pridobivanje električne energije. Štirje nastopajoči na novembrskih primarnih volitvah leve sredine (desno) in publika na njihovem prvem javnem soočanju (levo) bumbaca za gospodarski vidik, gre za stanje duha. Zato je koristno iskati rešitve v Paktu za Gorico: prvih šest mesecev po izvolitvi se bo potrebno posvetiti analizi s pomočjo fakultet, nato pa spodbuditi sodelovanje občanov. Nadalje je nekoliko pikro omenil stalen občutek ogroženosti, ki preveva Gori-čane v odnosih do Trsta, Vidma, Ljubljane, in hkrati prepričanja, da je Gorica središče, kdo ve česa. Stvarnost je drugačna, zato se je treba domeniti, kaj naj Gorica kakovostnega nudi bližnjim območjem. Na spodbudo usklajevalca so si nato štirje kandidati izmenjali poklone. Vprašal jih je namreč, kaj bi vsakdo izmed njih po primarnih volitvah prevzel v svoj program iz programa tekmecev. Zanimivejše pa je bilo vprašanje, na kolikšno udeležbo občanov računajo na primarnih volitvah. Ob enotnem mnenju, da imajo takšne volitve smisel, če županskega kandidata legitimirajo z zadovoljivo udeležbo, saj se bo sicer počutil nag in gol pred desnosredinskim ali drugačnim županskim tekmecem, so posredovali nekaj konkretnih številk, ki gredo od 1.000 do 2.500. Nekaj je bilo vprašanj in pozivov iz dvorane, katere lahko strnemo na naslednje najpomembnejše vsebine: odnos novega župana do zaposlenih v upravnem aparatu in preseganje njegovega zanimanja zanj, pozornost na ravnovesje med civilno družbo in politiko, nujna večja pozornost do zdravstva, zakaj ni med kandidati nobene ženske ... Predstavnik stranke FLI in t.i. tretjega pola Stefano Cosma je nekoliko naivno vprašal, zakaj ne bi na pri- marnih volitvah lahko nastopal tudi njihov kandidat. Vsi štirje kandidati so se strinjali v eni točki: pri sestavi nove uprave lahko pride do programskega dogovora, sedaj pa tretji pol tudi na državni ravni ni povezan z levo sredino. Povsem na koncu se je pojavilo tudi vprašanje, povezano s kandidaturo Roberta Collinija. Odgovor je bil kristalno čist: povabili so ga na razgovore, pa se ni odzval niti pisno niti ustno. Kronist sme zapisati, da so udeleženke in udeleženci zadovoljni odhajali iz dvorane predvsem v prepričanju, da bodo primarne volitve množično obiskane. (ar) nova gorica - Hitov prvi mož ostaja na svojem mestu »Destabilizacija« Podobnik: Komu to koristi? - Zaostrovanje razmer zaradi povečevanja konkurence na italijanskem trgu »Informacije o moji zamenjavi so me presenetile. Novinarji so me o tem že pred sejo nadzornega sveta množično spraševali in iskali pojasnila. Zato sem poklical predsednika nadzornega sveta in ga vprašal, če me mislijo zamenjati. Odgovor je bil nikalen,« je v sredo po seji nadzornega sveta Hita za medije pojasnil predsednik uprave Hita, Drago Podobnik. V začetku tedna se je namreč kot požar razširila informacija, ki jo je najprej objavil eden od slovenskih medijev, češ da se na nadzornem svetu obeta Podobnikova odstavitev; temu naj bi botrovala nesoglasja med njim in predsednikom nadzornega sveta, Gorazdom Podbevškom, ter nezadovoljstvo zaposlenih z delom uprave. »Vroča« zgodba pa se je ohladila šele po sredini seji Hitovega nadzornega sveta, ko je postalo jasno, da o tem nadzorniki sploh niso razpravljali. »Očitno obstaja želja po tem, da se destabilizirajo odnosi med upravo in nadzornim svetom. Rezultati, ki jih dosegamo, niso po godu vsem, zato so očitno dovoljena vsa sredstva,« odgovarja Podobnik na vprašanje, od kod so po njegovem mnenju sploh vzniknile te informacije in dodaja, da se je tudi sam dolgo ukvarjal z vprašanjem, kdo želi destabilizirati Hit. »Komu bi bilo v teh težkih časih v interesu destabilizirati eno redkih slovenskih družb, ki se pobira in kaže, da ima voljo, da se zopet vzpostavijo realni poslovni rezultati? Nisem prišel do kakšnih posebnih ugotovitev. S sodelavci smo si določili cilje v zvezi s poslovnimi rezultati do konca leta 2012 in smo jim povsem posvečeni, ne glede na to, kaj se dogaja okrog nas. Vsi skupaj pa se zavedamo, da tudi v igralništvu ne bo več tako, kot je bilo,« dodaja prvi mož Hita. G. Podbevšek km. D. Podobnik k.m. »Ni dobro, da krogi, ki s Hitom nimajo neposredne povezave, komentirajo, kaj bi moral nadzorni svet storiti in kaj ne. Osnovni koncept pri upravljanju družb v državni lasti je, da se loči neke nosilce političnih funkcij od nas, ki moramo delati to, kar je dobro za družbo. Vse te napovedi smatram kot popolnoma neprimeren pritisk,« je Podbevšek po sredini seji pokomenti-ral imena in politične stranke, ki so se pojavile v članku medija, ki je prvi objavil novico o možni zamenjavi Podobnika. »V zadnjih mesecih me je že petkrat, preden sem šel na sejo nadzornega sveta, klical neki novinar in dejal, da ima preverjene informacije, da bomo menjali upravo. Trikrat ste mediji že objavili informacijo, da se bo uprava menjala, kar se ni zgodilo, saj mi na nadzornem svetu o tem nismo nič vedeli. To, da imam jaz pred vsako drugo sejo nadzornega sveta izredno stanje, zaradi takšnih "preverjenih informacij", nikomur ne pomaga, niti nadzornemu svetu niti upravi, predvsem pa ne odnosu med nami. Ko se bo karkoli pretresljivega zgodilo, boste izvedeli od nas, in bi prosil, da nam skušate mediji dati možnost, da čim bolj normalno delamo, saj je to pritisk na naše de- lo, ki nikomur ne koristi,« je še dodal Podbevšek in zagotovil, da o morebitni odstavitvi Podobnika na sredini seji sploh ni bilo govora. Hitovi nadzorniki pa so obravnavali izhodišča za pripravo poslovnega plana za leto 2012 in se seznanili s poslovanjem matične in odvisnih družb v devetih oziroma osmih mesecih letošnjega leta. Novogoriška družba je v obdobju januar-september dosegla 123,3 milijonov evrov bruto realizacije, kar je za 1,1 odstotka oz. 1,4 milijonov evrov manj od načrtovane. Celotni prihodki družbe v obdobju januar-september znašajo 106,4 milijonov evrov, kar je za 0,7 odstotka pod obdobnim planom. Družba v tem obdobju beleži 3,6 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo, za to obdobje pa je predvidela le dobiček v višini pol milijona evrov, v istem obdobju lanskega leta je družba beležila 4,3 milijone evrov izgube. Hitove igralnice in igralne salone je v tem času obiskalo 970.000 gostov, kar je odstotek manj kot lani, število nočitev v Hi-tovih hotelih pa je preseglo 109.000, kar je skoraj 11 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Družba Hit je v tem obdobju plačala 32,1 milijona evrov skupnih igralniških dajatev. »Prva polovica leta je bila nekoliko boljša, sedaj se očitno dodatno zaostrujejo pogoji,« je poslovanje Hita včeraj komentiral Podbevšek, ki na vprašanje, kakšna so izhodišča za prihodnje leto, odgovarja: »Razmere se bodo še zaostrile zaradi povečevanja konkurence na italijanskem trgu in zaostrovanja gospodarske situacije. Ne bo lahko ne krovni ne odvisnim družbam, kljub temu pa se načrtuje dvig prihodkov glede na letošnje leto.« (km) 16 Petek, 21. oktobra 2011 GORIŠKI PROSTOR ajdovščina-brdo - Najvišje državno odlikovanje za Pipistrel Slovenijo uvrstili med tehnološke velesile Predsednik Danilo Türk bo novembra obiskal podjetje - »Ta dosežek naj bo motivacija za družbo v celoti« Iz Turkovih rok je odlikovanje sprejel Ivo Boscarol, ustanovitelj, lastnik in direktor ajdovskega podjetja nebojša tejic / sta Slovenski predsednik Danilo Türk je včeraj z zlatim redom za zasluge odlikoval podjetje Pipistrel za njegov prispevek k razvoju okolju prijazne tehnologije ter za uveljavljanje zmagovite inovativne filozofije, s katero je tudi Slovenijo postavil med tehnološke velesile. Slovesnost se je odvijala v protokolarnem gradu Brdo pri Kranju. »Udeležilo se je je vseh sedemdeset zaposlenih v Pipistrelu. Predsednik je prav z vsakim izmed nas poklepetal, z nami se je zadržal dobri dve uri, očitno smo bili dobra družba. Bili smo zelo srečni in počaščeni,« je za Primorski dnevnik takoj po sprejemu povedal direktor Pipistrela, Ivo Boscarol, ki nam je zaupal tudi, da je predsednik najavil obisk na sedežu Pipistrela v Ajdovščini, ki naj bi se zgodil v novembru. »Danes sem posebno zadovoljen, srečen in ganjen spričo priložnosti, ki mi je ponujena, da kot predsednik republike podelim najvišje odlikovanje naše države za dosežek, ki je, prvič, vrhunski dosežek v svetu, in ki je, upam, tudi izhodišče za mnoga razmišljanja pri nas,« je v nagovoru poudaril predsednik in izrazil navdušenje nad tem, da so slovensko znanje, slovenska uspešnost in slovenska podjetnost prišli na sam vrh svetovnih prizadevanj za ekološko vzdržne in napredne tehnologije. »Slovenija potrebuje novo industrijsko odličnost, potrebuje novo industrijsko vrhunskost ... Prav bi bilo, da se potrudimo te industrije vgraditi v samo jedro našega razvojnega razmišljanja in odločanja,« je povedal predsednik Türk in dodal upanje, da bo ta dosežek motivacija za družbo v celoti. Boscarol se je predsedniku zahvalil za izkazano pozornost, ni pa pozabil izreči za- hvale tudi svojemu kolektivu in »tisti peščici sodelavcev, ki so mesece prebedeli ponoči pri snovanju letala za to, da lahko vsi skupaj danes sanjamo«. »To je velik dosežek za Pipistrel, vendar je v tem trenutku tudi velika promocija za Slovenijo. Tako velika zmaga na tekmovanju najeminentnejše svetovne agencije seveda ni ostala neopažena nikjer po svetu. To mora vsem nam, tudi v Sloveniji, postati osnova za to, da bomo začeli razmišljati drugače,« je dodal Boscarol in ob dejstvu, da so doslej Slovenijo v svetu promovirali in bili za to nagrajeni večinoma športniki, dodal naslednje razmišljanje: »Če ste gledali, kako je Slovenija živela z nami in kako nas je spodbujala tisti teden tekme - to pomeni, da imamo novo športno disciplino v Sloveniji, in to je gospodarstvo. To si velja zapomniti.« Predsedniku je nato izročil knjigo, v kateri je zbral svoje zapiske, ki so nastali v času nedavnega tekmovanja v Kaliforniji, na katerem je ekipa Pipistrela s svojim letalom Taurus G4 osvojila prestižno prvo nagrado Nase, in zmagovalno majico ekipe. »Res smo srečni, da se je predsednik odločil podeliti najvišje državno odlikovanje malemu podjetju in ne posamezniku. To je spodbuda in velika zaveza za naprej. To je tudi velika zaveza za družbo, da taka podjetja s svetovnim potencialom motivira, da bodo čez nekaj let zaposlovala nekaj tisoč ljudi. Takih potencialov ni ravno veliko, povsod, kjer so bili, so se potem razvili v velike multinacionalke, a to ni več v naši pristojnosti, niti v naši moči,« je po podelitvi še povedal Ivo Boscarol. Katja Munih miren - Občina Energetsko najbolj učinkoviti Občina Miren-Kostanjevica je bila na natečaju za energetsko najbolj učinkovito slovensko občino, ki ga organizira portal Energeti-ka.NET, izbrana za najboljšo med malimi občinami. Svoje primere dobre prakse je prijavila v sodelovanju z Goriško lokalno energetsko agencijo GOLEA. Poleg tega je prejela še nagrado za izračun ogljičnega odtisa za enoletno obdobje. Ogljični odtis je kazalnik porabe fosilnih energetskih goriv in vpliva na podnebne spremembe, uporablja se ga torej za ponazoritev količine izpustov ogljikovega dioksida in drugih to-plogrednih plinov. V občini Miren-Kostanjevica so v zadnjih letih pristopili oziroma še bodo k več projektom, ki so pomembno vplivali na okolje ter omogočajo učinkovito porabo energije. Tako bodo v nekaj letih več kot prepolovili stroške za javno razsvetljavo, saj so konec lanskega leta začeli stare ulične svetilke nadomeščati z novo, t.i. pametno razsvetljavo. Doslej so namestili 210 takšnih svetilk, do prihodnjega leta naj bi jih zamenjali vseh 800. Občina namerava vzpostaviti tudi daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso (DOLB) v Mirnu. »Že leta 2008 smo izdelali lokalni energetski koncept, s katerim smo opredelili tedanje stanje in določili ukrepe v naslednjih letih,« pojasnjuje župan občine Miren-Kosta-njevica, Zlatko Martin Marušič, ki še pojasnjuje, da bodo zastavljene cilje na tem področju še naprej zasledovali. Eden bližnjih je omenjeno daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. V tem mesecu so na razpisu izbrali koncesionarja - tolminsko Toples energijo -, ki bo DOLB upravljal naslednjih dvajset let, z izvajanjem pa naj bi začel v roku devetih mesecev. Na takšen način ogrevanja nameravajo najprej povezati javne objekte v občini - zdravstveni dom, občinsko stavbo, vrtec in šolo ... -, kasneje pa še podjetja. (km) Na Gradini pri Doberdobu je v soboto potekal slikarski ex-tempore, ki se ga je udeležilo kakih petnajst likovnikov. Priredil ga je kulturni krožek G. Mazzini ENDAS iz Tržiča, ki ga vodi Maria Grazia Peršolja. Poleg članov tržiškega društva so se pobude udeležili še ustvarjalci iz Kanala, Deskel in Goriških Brd. Kras skriva mnoge lepote, lete se razodevajo občutljivemu pogledu umetnika, ki jih nato prenaša na papir ali platno. Tako je bilo tudi v soboto, škoda le, da se kraški ruj še ni preoblekel v značilno jesensko rdečo barvo. V poznih popoldanskih urah so se so- dolenje - Jutri Steklenica velikanka Njena botra bo Adriana Volpe Adriana Volpe Na sedežu kmetijske zadruge v Ložah pri Dolenjah bodo jutri ob 18. uri odprli steklenico velikanko, s katero so se vpisali v Guinessovo knjigo rekordov. Steklenica je visoka 260 centimetrov, vsebuje pa 510 litrov vina Friula-no. V okviru prireditve bodo na človekoljubni dražbi prodali še 160 steklenic vina, ki jih bo prispevalo trideset vinarskih podjetij iz raznih krajev Furlanije-Julij-ske krajine. Botra steklenice velikanke bo televizijska voditeljica Adriana Volpe, poleg nje pa bo prisoten še krminski športni novinar Bruno Pizzul. Dražbo za prodajo steklenic bo vodil novinar Stefano Co-sma, izkupiček pa bo šel v dobrodelne namene. Zbrane prispevke bodo namreč namenili združenju ABIO, ki s svojimi prostovoljci skrbi za razvedrilo otrok v bolnišnicah. Na prireditvi bosta spregovorila župan iz Dolenj Diego Ber-nardis in Carlo Comis, predsednik združenja Pro Loco Pieri Zorzut, ki je glavni pobudnik večera. Za glasbeno popestritev bo poskrbel otroški pevski zbor Piccolo coro del Friuli Venezia Giulia, ki ga vodi Cristian De Marco. Prireditev je vključena v pobudo »Sapori in cantina«, v okviru katere bodo v nedeljo, 23. oktobra, priredili voden ogled Brd in briških kleti. delujoči zbrali na dvorišču centra Gradina in ponudili na ogled svoja dela (nafotografiji). Sledila je pogostitev, ki je bila priložnost za izmenjavo izkušenj in za prijetno druženje. Krožek G. Mazzini so zastopali Anna Ceraldi, Graziella Miniussi, Nico Soranno, Liviano Querci della Rovere, Emilija Mask, Gilberto Bezzi, Edes Frattalone, Alda Antoni, Candussi, Ada Marina, Vera Mauri, Valdiero Vecchiet in Giorgio Gallottini. Iz Deskel in Kanala so prišli Vanda Colja, Helena Stanic, Bernarda Skrt, Zorana Bordon, krožek Dablo iz Brd pa so predstavljali Dragica Misigoj, Alda Grudina in Afra Prinčič. :-/ Črna knjiga hitrosti Na sedežu Tržaške univerze v Gorici, v Ulici Alviano, bo danes ob 10.30 javno srečanje z Ivanom Cicconijem, morda največjim italijanskim strokovnjakom s področja javnih dražb in prevozov, ki bo predstavil svojo knjigo »Il libro nero dell'alta velodta - Ov-vero il futuro di Tangentopoli convertito nel-la storia«. Predstavitev prireja skupina Arte e Architettura. Filt-CGIL z največ glasovi Prevozno podjetje APT je obnovilo svoje enotno sindikalno predstavništvo. Od 199 zaposlenih se je volitev udeležilo 173 delavcev, sindikat FILT-CGIL pa je prejel 78 glasov, tako da si je zagotovil večinski del sindikalnih predstavnikov. Med vsemi delavci je največ glasov prejel Marco Sosol; poleg njega so bili za sindikat FILT-CGIL izvoljeni še Gianluca Franco, Stefano Buna in Maurizio Giacobbe. Popisnice prihodnji teden V Tržiču bodo popisne pole za ljudsko štetje začeli deliti s prihodnjim tednom. Do zamude je prišlo, ker je začetno kazalo, da bo popisnice delilo poštno podjetje, v resnici pa so jih komaj v četrtek dostavili občini, ki bo morala poskrbeti za njihovo razdeljevanje. Skupno imajo na voljo 13.000 pol v italijanščini in še enkrat toliko v slovenščini. Našli ukraden motor iz Italije V bližini Deskel so v sredo našli motor znamke Kawasald z italijansko registracijo. Policisti so ugotovili, da je bil nedavno tega ukraden v Italiji. Po preiskavi ga bodo vrnili lastniku. (km) »Lasciapassare-Prepustnica« V knjigarni LEG v Gorici bodo danes ob 18. uri predstavili turistični vodnik »La guida di Gorizia. Lasciapassare-Prepustnica-Propustnica«, ki jo je v samozaložbi izdal novinar Roberto Covaz. Z avtorjem se bo pogovarjal odbornik za kulturo Antonio Devetag. V Gorici Patat o fašizmu V mali dvorani gledališča Verdi v Gorici bo danes ob 18. uri predstavitev knjige o fašizmu v goriški pokrajini »Il Duce ha sem-pre ragione«. Prisoten bo avtor, krminski župan Luciano Patat; večer prireja združenje Gasparini. »Debitocracy« v Ronkah Na županstvu v Ronkah bo drevi ob 20.30 združenje Dobbiamo fermarli vrtelo dokumentarec »Debitocracy«. Voden ogled bojišča Pred muzejem na Debeli griži bo jutri ob 14. uri zbirališče za voden ogled nekdanjega bojišča prve svetovne vojne. V zgodovinskih uniformah bodo prisotni člani društva Soška fronta in drugih organizacij iz Avstrije in Italije. kanal ob soči Maurijev ■ • • v • knjižni (avto)portret Ob 80. življenjski obletnici skladatelja Štefana Maurija je v skupni izdaji Goriške Mohorjeve družbe in občine Kanal ob Soči izšla knjiga z naslovom »Biti sam - (avto)portret skladatelja Štefana Maurija«. Knjiga je nastala ob večkratnih srečanjih in pogovorih med muziko-logom Francem Križnarjem in jubilantom. Razdeljena je na tri dele. Prvi del obravnava Maurijevo življenje in delo, tematsko pa je razdeljen na tri sklope. V drugem delu je predstavitev Maurijevega glasbenega opusa z njegovim natančnim popisom. Sklepni, tretji del pa vključuje spominske zapise ter ocene skladateljskega dela in recenzijo knjige. Monografijo na 254 straneh bogati lepo število fotografij iz Maurijevega zasebnega in javnega življenja. Predstavitev bo v okviru Kogojevih dnevov v Gotski hiši v Kanalu danes ob 19. uri; pogovor z Maurijem in Križnarjem bo vodil urednik Zoran Božič. štmaver - Jutri in v nedeljo mm •• V • • | • V Knjižni in pevski večer pred vzponom na goro Minilo je 22 let od prvega organiziranega pohoda na Sabotin Zdi se, da je bilo včeraj, minilo pa je že 22 let od prvega organiziranega pohoda na Sabotin. Od razmejitve do leta leta 1990 smo goro lahko gledali le od daleč, nakar je Sabo-tin postal priljubljena izletniška točka, saj pogled z njegovega vrha sega vse do Vidma in Tržaškega zaliva. V priredbi štmavrskega društva Sabotin in krajevnega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje bo v nedeljo, 23. oktobra, na vrsti že 22. jesenski vzpon na goro, jutri ob 20.30 pa Štmaverci prirejajo kulturno-družabni večer. Na sedežu društva Sabotin na Znorišču v Štmavru bo jutrišnji večer uvedla slovenska zborovska pesem z nastopom domačega moškega pevskega zbora Štmaver, ki deluje pod vodstvom Nadje Kovic. Sledila bo predstavitev knjige Osimo in Goriška, ki jo je izdal Goriški muzej v Kromberku. O knjigi bodo spregovorili njeni trije avtorji - Jože Šušmelj, Tomaž Vuga in Andrej Malnič. Pod vodstvom Alojza Kobala bo zatem stopil na prizorišče moški pevski zbor Lipa iz Ravnice. Pester večer bo zaključilo odprtje razstave z imenom Stara obrt. S svojimi izdelki iz šibja se bo predstavil umetnik-košar Florjan Vogrič iz Pevme. Večer bo povezovala Slavica Radinja. V nedeljo bodo prišli na svoj račun ljubitelji hoje, lepe narave in seveda prijetne družbe. Udeleženci pohoda na Sabotin se bodo zbirali od 8.30 dalje na mostu sabotinske ceste nad Štmavrom. Tam se bodo vpisali in dobili štartni kartonček, ki jim bo po povratku služil za topli obrok. Po-hodniki bodo štartali ob 9. uri, ob 10.30 uri pa bo pri razvalinah cerkvice sv. Valentina na vrhu gore tradicionalna maša. Po sestopu s hriba bodo na sedežu društva Sabotin po-hodnikom postregli s kosilom in pečenim kostanjem. Za prijetno vzdušje bodo kot vedno poskrbeli sami po-hodniki. (vip) doberdob - Čezmejni ex-tempore Na kraški gmajni likovno druženje / GORIŠKI PROSTOR_Nedelja, 23. oktobra 2011 1 1 vrh - Otroški pevski zbor Sovodnje in O' Klapa v centru Danica S štirimi muzikanti prišle še lutke Člani goriške birmanske skupine so dokazali, da jim odrska umetnost leži - Številna publika jih je ob koncu predstave nagradila z glasnim ploskanjem Otroke, starše in druge gledalce, zbrane v kulturnem in športnem centru Danica, so v soboto minulega tedna obiskale lutke. Pevsko dobrodošlico je poklonil otroški zbor Sovodnje pod vodstvom Jane Drasič, ki bo letos prevzela tudi vodenje ženske vokalne skupine Danica. Med malimi nastopajočimi pevci je bilo opaziti tudi lepo skupino vrhovskih otrok. Sledila je uprizoritev lutkovne predstave »Štirje fantje muzikantje« v izvedbi skupine O' Klapa. Igro po besedilu Miroslava Košute je režiral Franko Žer-jal, za projekt pa je bila odgovorna Katerina Ferletič. O' Klapo sestavlja birmanska skupina slovenske župnije sv. Ivana v Gorici, pri kateri se zbira enajstih gle-dališčnikov; to so Sanja Vogrič, Veronika Onesti, Marta Fajt, Tadej Pahor, Ivana Fajt, Mojca Pintar,Vero-nika Winkler, Chiara Bergnach, Katja Terčič, Simon Čavdek in Manuel Persoglia. Po ploskanju sodeč, je njihova predstava resnično prevzela vrhovsko publiko, k temu pa so pripomogle tudi dobro izdelane lutke, ki sta jih pripravila Katerina Ferletič in Ana Tu-rus. Sceno je poslikal David Raida, pri njenem oblikovanju sta sodelovala še Franko Žerjal in Marijan Markežič, za tehnično plat je skrbel Niko Klanjšček, za korepeticijo pa Katerina Ferletič in Fanika Klanjšček. Goriška skupina je pred tem že uspešno nastopila v vrtcih v Pevmi, Štandrežu in Rupi ter v ulicah Brolo in Max Fabiani v Gorici, medtem ko je letošnjo novo sezono začela z nastopom na osnovni šoli Frana Erjavca v Štandrežu. Tudi na Vrhu se je mlada in manj mlada publika vživela v zgodbo, v kateri so nastopali osel, pes, muca in petelin, pa tudi razbojniki, ki so vzbujali strah. Spretno vodenim lutkam so mladi igralci dali tako človeški kot živalski glas. Brez zunanjih navodil in pri-ganjanja k delu so sami postavili na noge scenografijo in dokazali, da jim odrska umetnost leži. Številna vrhovska publika jih je zato ob koncu predstave nagradila z glasnim aplavzom. (gca) Glavno vlogo so odigrale lutke fotog.ca. Uvodoma je zapel otroški zbor fotog.ca. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. ~M Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež: v nedeljo, 6. novembra, ob 17. uri v župnijski dvorani v Štandrežu komedija »Pelikan ali otroci po želji« (Marcel Franck) v režiji Jožeta Va-lentiča, nastopa KUD Svoboda - Zalog; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 22. oktobra, ob 20.30 »El ava-ro« (Molier), nastopa Otroteatro iz Madrida in »Emilie«, nastopa cirkus Mlejn iz Prage; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 21. oktobra, ob 18. in 11. uri za mali oder (Grigor Vitez) »Antonton«; ob 20. uri (Ivan Cankar) »Hlapci«; informacije na tel. 003865-3352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 29. oktobra, »Pinocchio di sabbia«, David Riondino / Giano Pro-duzioni; informacije in predprodaja abonmajev do 11. novembra v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, 335-1753049). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Bar Sport«. Dvorana 2: 17.30 »I tre moschettieri« (digital 3D); 20.10 - 22.10 »Paranormal Activity 3«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »This must be the place«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »Božji možje« (Filmsko gledališče). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Bar Sport«. Dvorana 2: 17.50 - 22.00 - 22.10 »Ma-trimonio a Parigi«. Dvorana 3: 17.30 - 19.40 »I tre mosc-hettieri« (digital 3D); 22.00 »Amici di letto«. Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Paranormal Activity 3«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »This must be the place«. Razstave NA SEDEŽU DRUŠTVA NUOVO LA-VORO v Raštelu 72-74 v Gorici bo do 23. oktobra na ogled razstava goriškega kiparja Sergia Pacorija. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI bo danes, 21. oktobra, ob 19. uri odprtje razstave slikarskih del Stanislava Rapotca, ki je postavljena ob stoti obletnici umetnikovega rojstva. GORIŠKI MUZEJ IN DRUŽINA KROF-LIČ vabita v soboto 22. oktobra, ob 11. uri na odprtje dokumentacijske razstave »Iz zapuščine Josipine Žida-nik - Zmagoslave« in na predstavitev donacije Goriškemu muzeju. Razstava je postavljena na ogled v hiši družine Kroflič v Podkraju št. 104 a v Co-lu (http://g.co/maps/7k4up); na ogled bo do 15. marca 2012. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled razstava Adriane Maraž z naslovom »Vedno novo iz vedno starega sveta« do 23. oktobra ob prireditvah in po domeni. Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v soboto, 22. oktobra, ob 11. uri nastopila zasedba Christy Doran's New Bag. Koncert sodi tudi v festival Jazz & Wine of Peace iz Krmina; informacije na spletni strani www.kul-turnidom-ng.si. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja niz koncert z naslovom »Gorizia classica«: v soboto, 22. oktobra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejem v grajskem naselju 13 v Gorici bo koncert violončelistke Miriam Prandi; vstop prost. KRUT v sodelovanju z Društvom slovenskih Upokojencev v Trstu in Društvom slovenskih Upokojencev za Goriško vabi na koncertno predstavo »Starosta mali princ«, ki bo v nedeljo, 23. oktobra, ob 17.uri v Kulturnem domu v Gorici. Nastopajo MPZ Ciril Kosmač iz Kopra, ŽPZ DSU za Goriško, MPZ Fran Venturini, MPZ Šempeter in kot gost pevski zbor Tončka Cok. MOŠKI PEVSKI ZBOR MIRKO FILEJ GORICA prireja pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete Gorica »Koncert prijateljskih zborov« v nedeljo, 30. oktobra, ob 16. uri v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Sodelujejo MePZ SPD Radiše (Koroška), MPZ Kropa (SLO), MePZ in ŽPZ Koledva iz Krope (SLO). H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so objavljene začasne zavodske lestvice 3. pasu slovenskih šol v tržaški in goriški pokrajini. Rok za morebitne prizive je 10 dni (do 26. oktobra). Kandidati, ki so oddali prošnjo na italijanskih šolah v Trstu, so vezani na termin, ki je za te šole določen do 24. oktobra. SPLETNA JEZIKOVNA SVETOVALNICA v okviru projekta Jezik-Lingua: predstavitev v torek, 25. oktobra, ob 18. uri v dvorani šolskega centra, Ul. Puccini 14, Gorica; informacije na te-co01@jezik-lingua.eu. S Izleti ZDRUŽENJE ESTORIA prireja nova izleta z eStoriabusom 22. in 29. oktobra, ko bo odpeljal udeležence v Navarons, kjer je leta 1864 prišlo do uporov avstrijskemu cesarstvu. Izleta, ki so ju poimenovali »La banda delle Alpi friulane«, prirejajo ob 150-letnici ze-dinjenja Italije. Avtobus bo odpotoval iz Pordenona, število mest je omejeno; informacije po tel. 0481-539210 ali naslov eventi@leg.it. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 12. novembra, enodnevni avtobusni izlet z obiskom kmetije v kraju Pavia di Udine, pršu-tarne v San Danieleju in ogled gradu v Villalti; vpisovanje do 25. oktobra v trgovini Mila (tel. 0481-78398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). 2. POHOD SEDMIH ČUDES v organizaciji KD Danica z Vrha bo v nedeljo, 30. oktobra, z zbirališčem v ŠKC Danica na Vrhu od 8. do 9. ure. Pohod-niki si bodo lahko ogledali na progi dolgi 12 km znamenitosti kraške flore in favne, ostanke 1. svetovne vojne, sodobno vinsko klet kmetije Ru-bijski grad (predvideno trajanje pohoda 4 ure); organizatorji bodo poskrbeli za kosilo, čaj in še kaj. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bosta v soboto, 5. novembra, odpeljala za martinovanje na enodnevni izlet v hrvaško Istro avtobus št. 1 in avtobus št. 2 ob 7.45 iz Gorice s trga Meda-glie d'oro, nato s postanki pri vagi, v Podgori, Štandrežu in Sovodnjah. Avtobus št. 3 bo odpeljal ob 7.45 iz Štandreža pri bankah, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah, v Doberdobu in Jamljah. Organizatorji priporočajo točnost in veljavni dokument za tujino - za Hrvaško. 13 Obvestila INFORMACIJE ZA IZPOLNJEVANJE POPISNIH POL nudijo na brezplačni tel. številki ISTAT 800-069701 in v zbirnem centru v pritličju goriške občine, ki je odprt od ponedeljka do četrtka med 9. uro in 17.30, ob petkih in sobotah med 9. uro in 12.30 (tel. 0481-383690-691-692 v slovenščini in furlanščini). SPDG obvešča, da poteka za društvene člane splošna rekreacijska telovadba ob sredah med 19.30 in 20.30 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici pod vodstvom Dušana Carlija; informacije po tel. 338-7995474 (Aldo Bauzon). KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE organizira v sklopu praznika sv. Martina prvo tržnico umetniških izdelkov in domačih dobrot. Sovodenjski občani ali skupine, ki bi želeli prodajati lastne izdelke ali dobrote na prazniku, ki se bo vršil pri Kulturnem domu v Sovodnjah v nedeljo, 13. novembra, zjutraj; informacije in vpisovanje po tel. 329-7411459 (Ljubica). V PRENOVLJENIH PROSTORIH DOMA ANDREJA BUDALA v Štandrežu potekajo v organizaciji KD Oton Župančič in v sodelovanju s slovenskim športnim društvom Vadba+ raznovr- stne vadbe: sprostilna telovadba (Do-rella Cingerli, ob sredah 17.30-18.30), joga (Alessandra Simoneti, ob sredah 20.30-22.00), pilates (Suzana Komel, ob ponedeljkih 19.00-20.00 in sredah 20.00-21.00 ), zumba (Suzana Komel, ob torkih 19.00-20.00 in petkih 18.0019.00) in spinning (Boris Nardin, ob ponedeljkih 20.15-21.10 in sredah 19.00-19.50). Interesenti se lahko vpišejo na enega ali več tečajev, tudi pred začetkom vadbene ure, možne so enkrat ali dvakrat tedenske ter kombinirane vadbe; informacije po tel. 3478800556 ali na suzana.komel@tmail.si. CONCORDIA ET PAX: letošnja Pot spomina in sprave bo v soboto, 22. oktobra, v Svetvinčenatu v hrvaški Istri, kjer je grob duhovnika Miroslava Bu-lešica. Avtobus bo krenil na pot v soboto, 22. oktobra, ob 14. uri s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici. Ceremonija bo ob 16. uri, vrnitev v Gorico ob 20.30. Organizatorji prosijo za predhodno najavo udeležbe na tel. 0481530193, 333-3561718 ali 0038653005136, pri sebi je treba imeti veljavno osebno izkaznico, na hrvaški meji ne priznavajo veljave papirju z obvestilom o podaljšanju veljavnosti, ki ga izdajajo na občini. NA TRAVNI KU, v Raštelu in na Nunski ulici v Gorici bodo v soboto, 22. oktobra, namestili tržnico. Ob 15. uri bo nastop skupine Clan Petrie s koncertom irske in škotske glasbe. SPDG priredi v nedeljo, 23. oktobra, vsakoletno druženje ob kostanju na domačiji Štekar v Števerjanu od 12. ure do mraka. Ob priložnosti bosta pohod in vožnja z gorskimi kolesi, start bo pri športni hali v Podgori ob 10. uri (zbirališče ob 9.45). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega in pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 24. oktobra, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini. SEKCIJA VZPI-ANPI Dol-Jamlje prireja tradicionalni partizanski piknik v nedeljo, 6. novembra, v gostilni Štir-na v Opatjem Selu od 13. ure dalje; vpisovanja (do 30. oktobra) po tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in 0481-78192 (Jožko Vižintin). TEČAJ PRVE POMOČI ZDRUŽENJA LA SALUTE IZ LOČNIKA bo potekal v dvorani Faidutti na sedežu zadružne banke v Ločniku. Prvo od desetih srečanj, ki jih bodo vodili kvalificirani inštruktorji pod vodstvom zdravnika Paola Crivellija, bo v petek, 4. novembra; vpisovanje poteka od ponedeljka do petka med 15.30 in 17.30 po tel. združenja La Salute (0481-391700). 0 Prireditve V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 21. oktobra, ob 18. uri Elsa Fonda predstavila svojo knjigo »La cresta sulla zampa«. VRTOJBENSKI KRAJEVNI PRAZNIKz odprtjem mladinskega centra Vrtojba bo potekal 22. in 23. oktobra, ob 18. uri: v soboto, 22. oktobra, sodelujejo OŠ Ivana Roba Šempeter pri Gorici, pevski zbor vrtca Sonček, glasbena šola Nova Gorica, zbor Društva žena Vrtojba, MePZ Ciril Silič, MeP zbor Vrtojba, cerkveni mladinski zbor Vrtojba, plesna šola Kreart; v nedeljo, 23. oktobra, ob 18. uri pa bo KD Vrtej-benska igralska kompanija odigrala komedijo domače avtorice Doris Jarc, ki jo je tudi režirala, »Umetniška terapija ali kdo koga zdravi«. Po predstavi bo odprtje razstave fotografij Sandija Gorkiča. ZDRUŽENJE REVMATIČNIH BOLNIKOV A.Ma.Re. prireja v soboto, 22. oktobra, ob 16.30 v deželnem avditoriju v Ul. Roma 5 v Gorici posvet na temo artritisa. Sodelovali bodo zdravniki Marino Del Frate, Salvatore De Vita, Gianmichele Moise in Massimo Colucci. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško v sodelovanju s KRUT-om vabi člane in prijatelje na prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v nedeljo, 23. oktobra. Zjutraj bo krajši izlet s postankom v Gonarsu za po-klon žrtvam in v Palmanovo. Kosilu v Ogleju bo sledila vožnja v Gorico, kjer bodo v Kulturnem domu ob 17. uri nastopili upokojenski zbori Primorske; informacije in prijave po tel. 0481 532092 (Emil D.) in 0481 390688 (Saverij). LETOŠNJE PRAVLJIČNE URICE V FEI-GLOVI KNJIŽNICI bo oblikovala pravljičarka Martina Šolc s stalno sodelavko muco Lino; skupaj bosta pripovedovali pravljice o mucah iz vsega sveta 24. oktobra ter 7. in 21. novembra ob 18. uri v Feiglovi knjižnici v Gorici. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja predstavitev zbornika »Kobariško berilo« Goriške Mohorjeve družbe v torek, 25. oktobra, ob 20. uri. Zbornik bosta predstavila urednik Peter Stres in asistentka Marjeta Pisk. SKRB ZA ZDRAVJE JE NAŠA DOLŽNOST: občina Sovodnje in Združenje prostovoljnih krvodajalcev iz So-vodenj vabita na predavanje o boju proti raku dojk, drugih oblikah raka in preventivi v sredo, 26. oktobra, ob 20. uri v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje, Prvomajska ulica. Spregovorili bosta zdravnica Mojca Senčar, predsednica slovenskega Združenja »Europa Donna« in medicinska sestra Tatjana Kumar, članica upravnega sveta. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 27. oktobra, ob 18. uri v sklopu niza »Srečanje z avtorji 2011« častni gost tržaški pesnik in letošnji Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta. Z avtorjem se bosta pogovarjala in predstavila knjigo »Drevo življenja« Nadja Marinčič in Ace Mermolja. Pogrebi DANES V GRADIŠČU: 11.00, Elide Bressan vd. Voselli (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici, sledila bo upe-pelitev. DANES V VILEŠU: 11.00, Vittoria Innocente vd. Gerin v cerkvi in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 14.00, Umberto Matuglia (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Celeste Rosin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 1 S Petek, 21. oktobra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 77S6300 fax 040 77241S sport@primorski.eu nogomet - Evropska liga Kadilcev ne marajo Udinese prvi v skupini Prva točka za Maribor Videmčani v derbiju skupine z goloma v 88. in 93. minuti ugnali Atletico iz Madrida NYON - Na naslednjem nogometnem EP prihodnje leto na Poljskem in v Ukrajini bo veljala popolna prepoved kajenja in oglaševanja tobačnih izdelkov. Prepoved kajenja bo veljala za vseh osem uradnih stadionov Eura 2012 - v prostorih tako znotraj kot zunaj - in v njihovi bližnji okolici. Umrl Iztok Puc VIDEM, MARIBOR - Udinese se je sinoči na stadionu Friuli, s prestižno zmago proti Atleticu iz Madrida, v evropski ligi zavihtel na vrh lestvice skupine I, glede na to, da sta Celtic in Rennes na drugi tekmi skupine igrala neodločeno 1:1 pa ni daleč niti uvrstitev v naslednjo fazo. Res je, da sta oba gola, s katerima so gostitelji ukrotili Špance, padla v zadnjih minutah, toda to ne zmanjšuje zaslug Guidolinove-ga moštva, ki kaže v tem uvodnem delu sezone izjemno podobo. Svoje uspehe gradijo Videmčani na izjemno čvrsti obrambi, ki - navkljub živahni in izenačeni igri -tudi sinoči ni padla, če se kdaj znajde v težavah pa lahko v vratih vedno računa na vse bolj samozavestnega Handanovica. Atletico iz Madrida je imel resnici na ljubo več od igre in tudi precejšnjo terensko premoč, toda Udinese je bil, navkljub odsotnosti Di Nataleja, vedno nevaren, čeprav se je Floro Floresu poznalo, da je bil dolgo časa odsoten in je že po samih dveh minutah zamudil lepo priložnost za gol. Na drugi strani tudi zelo upoštevani Ra-damel Falcao ni upravičil svojega slovesa. V drugem polčasu je Udinese vzpostavil večje ravnotežje. Priložnosti so se zvrstile le po prekinitvah. Dve dobri so zamudili Španci, Udinese pa je do zadetka prišel srečno, ko je žoga po odbitem strelu Abdija prišla do Benatie, ki iz neposredne bližine ni mogel zgrešiti. Na 2:0 je v protinapadu podvojil Floro Flores po podaji Baduja, vmes pa je Domizzi rešil Udinesejev gol z odličnim posegom nad Falcaom. Trener Darko Milanič si je pred tekmo proti Bragi v Mariboru malce v šali zaželel, da bi bilo vreme mrzlo. Ta želja se mu je uresničila, ob nizkih temperaturah je zelenico ves dan namakal še dež, tako da so bile igralne razmere precej težke, posebej za milega podnebja vajene Portugalce. Vse to je Mariborčanom zadostovalo za prvo točko v tem tekmovanju (1:1), ob dobri predstavi pa bi lahko domači proti finalistu iz minule sezone iztržili še več, a «mrk» v drugi polovici prvega polčasa je botroval «le» neodločenemu izidu. Po začetnem «otipavanju» med kazenskima prostoroma so domačini v 14. minuti izvedli lep napad, po katerem je žoga nekoliko srečno prišla na levo stran kazenskega prostora do Agima Ibraimija, ta pa je neoviran z diagonalnim strelom uka-nil Quima. Po zadetku je bilo vse v domeni Brage, ki je nizala priložnost za priložnostjo, predvsem brazilski napadalec Lima se je trikrat znašel praktično sam pred Jasminom Handanovicem, a je bil dvakrat nenatančen, enkrat pa je njegov strel mariborski vratar obranil. Slednji je posredoval tudi v 26. minuti po poskusu Ma-hamata Djamala z glavo in Huga Viane v 39. minuti s prostega strela. V 42. minuti so znova nevaren napad izpeljali tudi domačini, ko je Ibrai-mi z leve strani namučil Quima, toda v 44. minuti je Braga izenačila, ko je po podaji s prostega strela žoga prišla pred mariborski gol, kjer je nastala gneča, v njej pa se je (sicer v prepovedanem položaju) najbolje znašel Uwa Elderson. Tik pred koncem polčasa je od daleč močno sprožil še Mossoro, vendar se je izkazal Handanovic. Uvod drugega polčasa je minil v precej izenačeni predstavi. Po poskusih Via-ne in Dejana Mezge (oba sta merila čez gol) je prav Viana v 61. minuti dobro izvedel prosti strel z 20 metrov, vendar se je še enkrat več izkazal Handanovic. Oba trenerja sta z menjavami skušala tekmo obrniti na eno ali drugo stran, vendar je bil dvoboj še naprej precej izenačen. V 81. minuti je do strela spet prišel Lima, toda mariborski čuvaj mreže je še enkrat več preprečil veselje nogometašu Brage, v 87. minuti pa je domače rešila prečka po Vianovem strelu z glavo. Večerna tekma: Zürich - Lazio Udinese - Atletico Madrid 2:0 (0-0) Strelca: Benatia v 88. in Floro Flores v 93. min. Udinese (3-5-1-1): Handanovic 7; Benatia 6.5, Danilo 6.5, Domizzi 6; Pereyra 6 (od 46. Basta 6), Doubai 6 (od 85. Asamoah), Pinzi 6, Badu 6.5, Armero 6.5; Abdi 6 (od 46. Fabbrini 6.5), Floro Fores 6. Atletico Madrid (4-2-3-1): Courtois 6.5; Perea 6, Godin 6, Miranda 6, Filipe Luis 6; Paulo Assuncao 6, Gabi 6 (od 79. 34 Adrian Lopez); Pizzi 6 (od 86. Koke), Diego 6.5, Juanfran 6 (od 59. Reyes 6); Falcao 6.5. Maribor - Braga 1:1 (1:1) Strelca: Ibraimi v 14. in Elderson v 44. min. Maribor: Handanovic, Potokar, Trajkovski, Arghus, Milec, Mezga, Ibraimi, Lesjak, Mertelj, Tavares (od 74. Beric), Volas (od 85. Velikonja). Braga: Quim, Ewerton, Baiano, Elderson, Paulo Vinicius, Mossoro (od 72. Paulo Cesar), Djamal, Hugo Viana, Helder Barbosa (od 67. Leandro Salino), Lima, Alan. LJUBLJANA - Po dolgem boju z boleznijo je v 46. letu starosti umrl nekdanji rokometaš Iztok Puc. Olimpijec pod tremi različnimi zastavami je bil na 60. obletnici Rokometne zveze Slovenije izbran za najboljšega slovenskega levega zunanjega igralca v zgodovini. Puc je v ZDA, kjer je živel zadnja leta, izgubil boj z rakom. Je edini rokome-taš na svetu, ki je na olimpijskih igrah nastopal za tri različne reprezentance. Leta 1988 v Seulu je osvojil bronasto kolajno z Jugoslavijo, leta 1996 je bil s Hrvaško v Atlanti zlat, leta 2000 pa je bil s Slovenijo v Sydneyju osmi. V zgodovino Benatia (levo) iz ugodnega položaja ni mogel zgrešiti, desno s tekme v Mariboru Skupina I IZIDA 3. KROGA Rennes - Celite 1:1, Udinese - Atletico Madrid 2:0 Udinese 3 2 1 0 5:2 7 Atletico Madrid 3 1 1 1 3:3 4 Rennes 3 0 2 1 3:4 2 Celtic 3 0 2 1 2:4 2 PRIHODNJI KROG (3.11.): Celtic - Rennes, Atletico - Udinese MADRID - Rokometaši Atletica iz Madrida so v španskem prvenstvu postavili nov rekord v številu doseženih golov. V vnaprej igrani tekmi so premagali Academio Octavio iz Viga z 52:27.17 let star rekord je pripadal prav Vigu, ki je v sezoni 1994/95 ugnal Gal-dar z 48:43. Okrepitev za Triestino TRST -. Triestina je včeraj uradno najela novega igralca. To je 27-letni bočni igralec Gianluca Galasso, ki lahko igra bodisi v obrambi bodisi v vezni vrsti. Doslej je igral za Romo, Salerni-tano, Ternano, Frosinone in Bari. Dva-krta je bil član državne reprezentance do 20 let. alpsko smučanje - Jutri v Soldnu začetek svetovnega pokala Tina Maze ve, kam sodi Trenirala je tudi s konkurenco - Jutri v veleslalomu pričakuje dober nastop - Američanka Vonnova je letos zelo motivirana SÖLDEN - Jutri se bo v Söldnu z ženskim veleslalomom začela nova sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju, v nedeljo pa bo na vrsti še tekma smučarjev. Največ pričakovanj vzbuja nastop najboljše slovenske smučarke Tine Maze, ki letos cilja na najelitnejšo lovoriko - na osvojitev velikega kristalnega globusa. Na sezono se je 28-letna Črnjanka dobro pripravila, vodja ekipe Taem to aMaze Andrea Massi pravi tudi, da je telesno, psihično in tehnično močnejša, kot je bila lani, tako da dobro predstavo pričakujejo že na prvi tekmi svetovnega pokala. V primerjavi s prejšnjimi sezonami je Mazejeva trenirala tudi s tekmicami, Nemkami, Američankami, Finko in Švicar-kami, tako da ima boljšo sliko, kam sodi. Letos je imela tudi najboljše poletne snežne priprave doslej. V Južni Ameriki je preživela dober mesec - slalom in veleslalom je trenirala v Ushuaii, hitre discipline pa v Por-tillu. Tudi konkurenca, ki prav tako cilja na veliki globus, pa prav gotovo ni počivala na lovorikah, ampak se je na začetek sezone trdo pripravljala. V zelo dobri formi je Američanka Lindsey Vonn, ki napoveduje, da še nikoli ni bila tako motivirana. Lanska zmagovalka svetovnega pokala Nemka Maria Riesch je sicer imela nekaj težav, saj je staknila tudi poškodbo kolena in je izgubila na mišični masi, neznanka, a še vedno zelo nevarna pa ostaja Elisabeth Göergl. Slovensko ekipo bodo dopolnjevali še Ana Drev, Mateja Robnik in edini moški predstavnik Janez Jazbec. Tina Maze ansa Italijanski tabor pa bo seveda številnejši, devet bo smučark, med katerimi tudi Manuela Molgg in Denise Karbon, moško ekipo pa sestavlja deset tekmovalcev, med njimi tudi Christof Innerhofer. Letos bo na sporedu največ - kar 40 - tekem svetovnega pokala doslej: 10 slalomov, 9 veleslalomov, po 8 smukov in superveleslalomov, 3 kombinacije ter 2 paralelna slaloma. Finale bo marca v Schladmingu. Jutri: ob 9.35 1. vožnja, ob 12.35 2. vožnja ženski vsl; v nedeljo: ob 9.35 1. vožnja, ob 12.35 2. vožnja moški vsl. Bled nastop ACH Volley v ligi prvakov PARIZ - Odbojkarji ACH Volleyja so s porazom začeli letošnjo ligo prvakov. V Toursu jih je po uri in 20 minut igre s 3:0 (17, 19, 21) premagal istoimenski klub, francoski podprvak in nekdanji evropski prvak. Če se pa jutru dan pozna, se slovenskim prvakom v predtekmovanju ne obeta nič dobrega. Sam poraz v Franciji sicer ne bi bil zaskrbljujoč, a če je tokratna predstava prikaz realnega stanja med ekipama in če je poljski Skra Belchatow res ekipa, ki jo bo težko ugnati, potem varovanci Igorja Kolakoviča nimajo veliko možnosti za napredovanje. Ljubljančani so bili bledi v vseh elementih, tako da niso niti v enem trenutku ogrožali zmage domače ekipe. Žarek upanja je zasijal le v tretjem nizu pri vodstvu s 13:11, ki pa jo je odlični domači češki korektor David Konecny z odličnimi servisi hitro izničil, še več, svojo ekipo je spet popeljal v vodstvo. Prav v teh trenutkih je pri gostih povsem odpovedal sprejem, ki je bil na začetku še zelo soliden. Slovencem se je močno poznala odsotnost blokerja Kamnika, za nameček pa je poškodovan igral še en bloker Simac. Toda še bolj so šepale napadalne akcije, napak je bilo ogromno. V sredo prhaja v Stožice selektor Slovenije Veselin Vukovič in njegova Budvanska Rivijera, ki je danes z 0:3 doma klonila proti Belchatowu. Ostala izida: Macerata - Novosibirsk 3:1 (19:25, 25:21, 25:21, 25:22), Trentino - Teruel 3:0 (25:22, 26:24, 25:14). KOŠARKARSKA EVROLIGA Ljubljančani nedorasli Barceloni Union Olimpija - Regal Barcelona 64:86 (19:24, 30:41, 51:61) Union Olimpija: Capin 2, Rothbart 4 (2:2), Blažič 4, Thompson 9 (3:6), Woodside 5, Muric 2, Green 17 (1:2), Varda 16 (4:8), Markota 5. Regal Barcelona: Huertas 17 (3:4), Navarro 9, Pe-rovic 6, Vazquez 10, Wallace 4 (2:2), Ingles 6, Ndong 6, Lorbek 7, Eidson 6 (1:1), Mickael 15 (2:2). LJUBLJANA - Košarkarji Uniona Olimpije so dvanajsto sezono evrolige začeli s porazom v dvorani Sto-žice. Pred približno 9000 gledalci jih je pričakovano premagala ena najboljših zasedb v Evropi Regal Barcelona. Ljubljančani niso bili dorasel tekmec, saj niti za trenutek niso uspeli ogroziti zmage gostov, ki so vseh štirideset minut igrali v enakomernem ritmu in vztrajno ter zanesljivo lomili tekmeca. Union Olimpija bo tako morala počakati na prvo zmago v evroligi; prihodnji teden jo čaka zahtevno gostovanje v Italiji pri Montepaschi Sie-ni, naslednjo tekmo v Stožicah pa bo igrala 2. novembra proti poljskemu Prokomu. V skupini D sta poleg omenjenih še turški Galatasaray in ruski Unics iz Kazana. Čeprav je domači strateg Sašo Filipovski pred tekmo poudarjal, da je edini ključ do uspeha proti tako raznovrstni zasedbi, kot je Bracelona, zgolj in samo igra v obrambi, se njegovi varovanci niso ravno izkazali v tem elementu. V ospredju so bili le v uvodu (10:5), ko so tudi prvič spoznali pravo moč tekmeca. Ta je namreč potreboval le nekaj minut, da je obrnil rezultat na semaforju (15:24) in zagospodaril v hramu slovenskega športa. Ostali izidi: Panathinaikos - Unicaja 98:77, Baskets - Zagreb 96:65 (Ožbolt brez točk v 9 minutah v Zagrebu), Partizan - Efes 73:84 ((Saša Vujačic: 14 točk, 2 skoka, 2 podaji, 4 ukradene žoge v 32 minutah za Anadolu Efes), Armani - Maccabi 89:82 (Hairston 25, Gallinari 23, Bourousis 13, Rocca 10 za Armani), Belgacom Spirou - Real Madrid 76:100 (Mirza Be-gic: 4 točke, 2 skoka v 9 minutah za Real Madrid). Danes: Bilbao - Olympiacos PORAZ USODEN - Po ponedeljkovem porazu proti CSKA je vodstvo Zalgirisa iz Kaunasa odpustilo trenerja, Grka Iliasa Zourosa. / ŠPORT Sobota, 22. oktobra 2011 19 košarka - Tretjeligaši Jadran za peto zaporedno zmago Po prejšnjem uspešnem krogu bodo naši košarkarski tretjeligaši tokrat skušali potrditi pozitiven vtis. Jadran in Bor bosta jutri igrala doma, Breg pa v gosteh. Da bi bil počitek sproščen Jadran Qubik Caffe je po zmagi v Coneglianu ostal sam na lestvici nepremagan s štirimi zaporednimi uspehi. Jutri ob 20.30 se bo na Opčinah - še vedno brez poškodovanega Marusica - spoprijel s Caorlami, ki so na papirju sestavile solidno moštvo, a so doslej iztržile eno samo zmago. Sodnika srečanja v dvorani Poli-sportive bosta Rivron in Spessot iz Gradišča ob Soči. Pri Benečanih sta nedvomno glavna nosilca play-maker Bravin in center Bonoli, najboljši strelec pa je krilo Malfante (16 točk na tekmo). Koristna sta tudi zunanja igralca Montino (povprečno 13 točk) in Rubin ter krilni center Manzon. Še enkrat bo za jadranovce odločilnega pomena igra v obrambi, ki jih je ob slabšem dnevu v napadu na primer rešila na prejšnjem neugodnem gostovanju. Tedensko vadbo so fantje popestrili s prijateljskim srečanjem proti Bregu. Trenerju Vatovcu bodo tokrat stali nasproti bivši varovanci, saj je v Caorlah treniral dve sezoni. Jadranov krmar si nedvomno želi, da bi njegova (sedanja) ekipa pospravila peti par točk in tako prihodnji konec tedna uživala po koledarju predviden počitek neporažena. Derbi kroga na Prvem Maju Jutri ob 18.30 se bo Bor Radenska v okviru četrtega kroga de- želne C-lige na Stadionu 1. maja (Gorlato iz Gorice in Dagri iz Šlo-vrenca) pomeril z Roraigrande-jem, ki je tako kot Popovičeva četa še neporažen. Pordenončani, ki jih je lani izločil Breg v četrtfina-lu končnice, so tudi letos sestavili ambiciozno moštvo, ki razpolaga z več kakovostnimi posamezniki. Na zunanjih položajih se kretajo play-makerji Cuder, Ge-lormini in Misuraca ter ameriški strelec Prince, krila so Bellanca in Fabio ter Roland Pivetta, center pa Carrer. Skratka, pravi zrelostni izpit za Popovičeve varovance, ki so se med tednom pripravljali tudi preko sredinega prijateljskega srečanja proti Kontovelu in bi morali nastopiti v kompletni zasedbi. Breg s Sašo Ferfoglio in Elvisom Klarico Brežani želijo po prvi domači zmagi prebiti led še v gosteh. Jutri ob 20.3 v Romjanu (sodnika Trombin iz Červinjana in D'Ago-stino iz Fiumicella) jih čaka mlada postava iz Ronk, ki je tako kot Krašovčevi fantje v treh krogih zbrala dve točki. Stebri moštva z Goriškega so na zunanjih pozicijah nadarjena mladinca Bartolini in Facchini in izkušeni Marras, pod košema pa krili Piras in Sta-nissa ter centri Nardella, Tropea in Vuolo. V koristni sredini trening tekmi proti Jadranu sta v Bregovih vrstah nastopila tudi Saša Ferfoglia in Elvis Klarica. Oba bi morala biti jutri na igrišču, saj je prvi okreval, drugega pa so pravočasno registrirali. Odslej se bo moral tako trener odločati za »turnover« in tokrat naj bi na tribuni ostal Daniele Bozic. košarka - Kontovel jutri prvič v D-ligi Isti, a manj pripravljeni Kontovel 2011/12 Tadjan Škerl 1993 178 p Roby Paoletic 1981 184 b Pavel Križman 1976 188 k Emil Bukavec 1987 187 k Marko Gantar 1990 178 p Luca Starc 1990 188 b Marko Švab 1983 183 p/b Peter Lisjak 1989 187 k/b Jan Zaccaria 1992 196 k Andrej Šušteršič 1987 190 b Danjel Zaccaria 1989 196 c Gregor Regent 1991 191 k Erik Hrovatin 1991 192 k/b Igor Vodopivec 1974 193 c Martin Genardi 1989 195 c Jan Godnič 1973 193 c Niko Daneu 1994 197 k/c Trener: Peter Brumen Peter Lisjak, »standardno pripravljen,« pravi o njem trener Peter Brumen kroma Kot zadnji bo svoje prvenstvene nastope začel Kontovel v deželni D-ligi. Jutri bo ob 18.00 igral pred domačimi gledalci v Briščikih proti Perteolam, sodila bosta Sissot in Galli. Prvenstvo začenja Kontovel z nekaj neznankami. V prvi vrsti je vprašljiva forma ekipe: »Morda smo bili bolje pripravljeni septembra na turnirju K2 sport, kjer smo premagali tudi ekipe iz višjih lig,« ugotavlja pred prvim nastopom trener Peter Brumen, ki bo Kontovel vodil tudi letos. Vzrokov sam trener ne pozna, sumi pa, da so na to vplivale odsotnosti na treningih zaradi delovnih obveznosti in poškodb. »Na prijateljski tekmi z Borom (odigrali so jo v sredo in izgubili s 40 točkami razlike, op. a.) se je pokazalo, da brez treningov ni mogoče dosegati rezultatov. Fantje so željo imeli, vendar fizično niso zdržali. Zaradi tega je bilo veliko število napak, predvsem pri podajah,« je povedal Brumen. Ekipa ima že na začetku kar nekaj zdravstvenih težav (Gantarja in Paoletica motijo bolečine v hrbtu, povratnik Genardi ima mišično poškodbo), nekateri mlajši še premalo resno jemljejo treninge, drugi pa zaradi obveznosti trenirajo manj. Igralski kader je skoraj enak lanskemu. Garnituri igralcev se je spet pridružil Martin Genardi ter mlada jadranovca Tadjan Škerl in Niko Daneu, ki bosta Brum-nu na razpolago samo takrat, ko jih trener Vatovec ne bo potreboval. »Bosta igrala, saj želim, da bi v ekipo vnesla tudi nekaj konkurence,« je napovedal Brumen. Od mlajših je v ekipi tudi Jan Zaccaria, ki pa ga muči poškodba kolena, drugi košarkarji letnika 1992 in mlajši pa še niso dovolj pripravljeni za nastopanje v deželni D-ligi (izjema so tisti, ki so že vključeni v člansko ekipo Jadrana Qubik ali pa igrajo pri Domu). Spisek je torej kar dolg. Zveza dovoljuje, da igra osem igralcev starejših od letnika 1990, tako da bodo nekateri izključeni iz dvanajsterice, vsakič pa lahko štiri mesta zapolnijo mlajši od letnika 1991. »Fantje se tega zavedajo, zaželeli pa so si, da bi ostali v klubu, saj so se navadili na to kla-po,« je pojasnil Brunem, ki naj bi v prvem krogu računal na vedno zanesljivega nosilca igre Lisjaka, Danjela Zaccario, Križmana, Gantarja, Švaba, Starca, Paoletiča, Šušter-šiča, Hrovatina in Regenta, Daneu in Škerl pa sta še pod vprašajem. V primeru kake odsotnosti pa bo vključen še Bukavec. Kot lani cilja Konotovel na play-off: »Želimo, da bi bili tudi letos po rednem delu tretji, torej kot lani in predlanskim. Ne bo enostavno, čeprav je nivo lige nižji kot lani: pomembna bo čisto vsaka zmaga, saj je letos samo deset ekip. Važno bo tudi začeti dobro, kar bi celotni ekipi dalo pravi zagon,« je pojasnil starosta ekipe Jan God-nič. Glavni favorit bele skupine je Gori-ziana, ki se je okrepila in jo vodi Iztok Če-hovin. Zveza sicer še ni določila, koliko ekip se bo uvrstilo v končnico, znano je le, da prva ekipa vsake skupine neposredno napreduje v višjo ligo. (V.S.) odbojka - V nedeljo krstni domači nastop Sloge Tabor Da bi Repen bil trdnjava ... Proti Chioggii lahko računajo na prvo zmago, potrebno pa bo narediti čim manj napak - Začetek ob 18. uri jadranje Jan Bogatec (Sirena) v Piranu potrdil napredek Slovensko morje pred Portorožem je bilo konec prejšnjega tedna, kljub močni burji, odeto v belo. Športno društvo Piran je uspešno izpeljal tradicionalen Memorial Lea Mo-linari za jadralne razrede optimist, laser 4.7 in laser radial ter odprto slovensko državno prvenstvo v razredu europa. Povabilu organizatorjev se je odzvalo 82 tekmovalcev v vseh štirih jadralnih flotah, od katerih polovica je bila iz Italije (med njimi tudi dva Sirenina tekmovalca), kar lahko dokazuje trenutno stanje slovenskega jadranja, po mnenju Milana Morgana, dolgoletnega prizadevnega in neu-trudljivega športnega delavca in trenerja. Med 17 jadralkami in jadralci v zahtevnem enosedu europa je bil najbolj spreten in je osvojil naslov državnega prvaka Jakob Perne (JK Burja). Srebro si je priboril domačin Robert De Lucia (ŠD Piran), sicer trener Sireninih optimistov, jadralec Sirene Jan Bogatec pa je bil 9., kar kaže na njegov stalen tehnični napredek tudi v težkih vetrovnih razmerah. V razredu optimist je bilo največ tekmovalcev, 57. Suvereno je prvo mesto osvojila Francesca Bergamo (Societa Triestina del-la Vela, letnik 1997), letošnja evropska prvakinja. Med Sireninimi jadralci je samo v nedeljo, nastopila Gaja Pela (TPK Sirena, 2003), ki se je uvrstila na 37. mesto. Daljša kazen za odbornika Brega Nedeljska tekma 2. amaterske nogometne lige v Dolini je dobila epilog na disciplinski komisiji. Odbornik Brega Alessandro Alberti, ki je na tekmi opravljal vlogo stranskega sodnika, je bil diskvalificiran do 19. januarja. V sporočilu zveze je zapisano, da je po izključitvi v 37. min. drugega polčasa z zastavico, sicer ne silovito, udaril spremljevalca nasprotnikove ekipe. Do 28. oktobra je bil diskvalificiran tudi odbornik Marko Ban-di. Igralec Brega Brian Sovič in Primor-ja Peter Emili sta bila kaznovana s prepovedjo igranja za en krog. V nedeljo bo prvič pred domačim občinstvom zaigral naš odbojkarski B2-ligaš Sloga Tabor Televita, v deželnih odbojkarskih prvenstvih pa bo na igrišče stopilo le pet naših ekip, saj sta prva ekipa Olympie in Val ta teden prosta. Krstni nastop Gregorja Jerončiča V vrstah Sloge Tabor Televita bo prvič zaigral vrhunski slovenski odboj-kar Gregor Jerončič, ki je še pred dvema sezonama branil barve Cunea v italijanski A1-ligi, dvakrat pa je bil tudi italijanski prvak (najprej s Trentom, nato pa še s Cuneom). V taboru našega društva si zato upravičeno nadejajo, da bodo z Jerončičem na igrišču lahko zelo uspešni, po osvojeni točki (in skorajšnji zmagi) v prvem krogu, ko so nastopili okrnjeni, pa bodo tokrat v Repnu v kompletnem sestavu ciljali na poln izkupiček. V goste prihaja Chioggia, ki je v prvem krogu izgubila proti Castelfran-cu (slednji je odlična ekipa, ki pa so jo naši odbojkarji v povratnem pokalnem nastopu na primer presenetili). Tekmo si je ogledal tudi trener Sloge Tabor Te-levita Lucio Battisti, ki je prepričan, da so tokratni nasprotniki premagljivi, pomemben pa bo zlasti pristop oziroma bo treba ohraniti maksimalno zbranost skozi vso tekmo ter se izogniti nepotrebnim napakam, kot so bile tiste, ki so slogaše verjetno stale zmage proti Bi-bioneju. Sicer pa je bila tudi točka do- brodošla, saj so Slogini odbojkarji, ko so nastopali v B-ligi, doslej v prvem krogu vedno ostali praznih rok. Prvi moški derbi Drugi krog nam bo že postregel s prvim letošnjim derbijem. V Repnu bosta merila moči Sloga in Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje, za katero bo to prva letošnja prvenstvena tekma. Slo-gaši, ki bodo tokrat nastopili v popolni postavi (trener Peterlin bo imel na razpolago tudi Žerjala in Rožaca), se bodo skušali favoriziranim Sočanom čim boljše upirati. Trener Soče Berdon pa trenutno še ne ve, s katero postavo bo lahko igral, saj se nekateri odbojkarji še ubadajo z manjšimi fizičnimi težavami, kot nam je povedal Sočin predsednik Fabio Tommasi. Pričakujemo pa lahko vsekakor borben in lep derbi. Na vidiku druga zaporedna zmaga? Odbojkarice združene ekipe Zalet C se bodo jutri podale na najdaljše letošnje gostovanje, saj bodo nastopile v Sacileju. Domačinke so v ligi novinke, lani pa so v D-ligi osvojile 5. mesto. V prvem krogu je Sacile gladko izgubil proti Talmassonsu, proti kateremu je v treh setih zbral le 39 točk. Očitno gre torej za ekipo, proti kateri morajo Ma-verjeve varovanke odločno ciljati na vse tri točke. Zaletovke so med tednom trenirale zelo dobro, jutri pa bo prvič v dva-najsterici tudi tolkačica Elisa Pestrin. Zalet D v nedeljo močno okrnjen Varovanke trenerja Danila Berlo-ta, ki so v prvem krogu osvojile tri točke, bodo v nedeljo gostovale v Azzanu X. Tamkajšnja ekipa naj bi bila letos med boljšimi v ligi, saj je že lani v tem prvenstvu odigrala vidno vlogo. Na žalost pa bo Zalet D tokrat nastopil močno okrnjen, saj zaradi službenih razlogov na tekmi ne bo kapatanke in podajalke Fa-nike Starc ter centra Giulie Spanio, odsotna pa bo tudi Laura Rudes. Pri Zaletu D so skušali še pred začetkom prvenstva tekmo prestaviti na drug datum, a se z domačo ekipo niso uspeli dogovoriti. Prvič na domačih tleh V moški D-ligi bo pred domačim občinstvom prvič zaigrala Olympia U17, ki na posebno povabilo deželne odbojkarske zveze nastopa v moški D-li-gi. Tokrat bo njen nasprotnik Il Poz-zo/Pradamano, ki je v prvem krogu prav tako kot Goričani ostal praznih rok (izgubil je proti izkušeni Alturi). (T.G.) Dekleta plesne skupine hip-hop društva AKŠD Vipava so pred dnevi v Gradišču, na povabilo organizatorja, nastopile v okviru trofeje košarke na vozičku Alpe Adria. S svojim plesnim nastopom so navduševale publiko v premorih med raznimi seti. Dekleta, ki jih trenira Jelka Bogatec, so širši publiki pokazale, koliko so zmožne in nadarjene. Zmagovalec trofeja košarke na vozičku - nastopile so ekipe iz Avstrije, Hrvaške, Slovenije, Češke, Nemčije in Italije, je bila domača ekipa iz Gradišča. Organizatorji so se na koncu toplo zahvalili našim plesalkam in vzgojiteljici (na sliki za košarkarji na vozičku) in izrazili željo, da bi ob priložnosti spet bile pripravljene sodelovati. 20 Petek, 21. oktobra 2011 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Posledice odločitve za Italijo Sergij Pahor / V letu ko Italija praznuje 150. obletnico svoje ustanovitve, je prav, če se spomnimo tudi 145-letnice plebiscita, s katerim se je Furlanija z Benečijo odpovedala Avstriji in se odločila za priključitev k mladi državi, nastali po številnih pretresih, ki so si sledili v Evropi po Napoleonovi dobi. Italijani se ob tej obletnici ozirajo nazaj in marsikateri glas dokaj kritično razmišlja o dogodkih in ozadjih ter vojaških akcijah, ki so privedli do ustanovitve države. Zato ni napak, če se tudi mi vprašamo, kaj so naši Benečani in Rezijani pričakovali in kaj pridobili od odločitve na plebiscitu, ki je potekal prav na današnji in jutrišnji dan pred 145-imi leti. S težavo so prenašali takratno avstrijsko absolutistično oblast in centralistično birokracijo, ki jim je bila vsiljena, namesto mnogo bolj mehke beneške republike. Ta je spoštovala preizkušeno krajevno avtonomijo in tega so se sredi 19.stoletja Benečani še živo spominjali. Ko je nastala Italija, so Benečani mislili na Benetke in prepričani so bili, da bodo spet deležni tiste samouprave, ki jim je do tedaj omogočila preživetje kot skupnost. Narodne pripadnosti v kasnejšem smislu še niso poznali, vendar so se močno prepoznavali v obrambi svojega jezika, kulture in navad. Predvsem slovenskega jezika v vsenarodnem smislu, ki najde svoje zelo zgodnje utemeljitve prav v rokopisih, ki so nastali na po- dročju Benečije. Ker so Benečani bili prepričani, da bodo pridobili stare pravice, temelječe na samoupravljanju, si ob plebiscitu niso po-mišljali in se vsi, razen enega, odločili za Italijo. To seveda ni bil izraz pripadnosti, ampak pričakovanja, da bodo pridobili izgubljeno krajevno avtonomijo in deležni večjih pravic, saj se je Italija predstavljala kot modernejša in - za tiste čase -bolj demokratična država, vsekakor spoštljiva do drugih narodov, jezikov in kultur. Ušteli so se. Prekmalu so spoznali, da ni bilo res, ker o nekdanjih samoupravnih pravicah ni bilo ne sluha ne duha, ker ni bilo ekonomskega napredka in posledično tudi socialnega. Ampak to je veljalo tudi za druga področja države, ki si je od vsega začetka dala zelo centralistično ureditev. Toda najbolj očitno pade v oči sovražno razpoloženja, ki je zavladalo glede jezika in kulture: Italija je prevzela Benečijo z namenom, da čim prej asimilira v jeziku, duhu in kulturi tudi njeno prebivalstvo. Tega niso niti skrivali, saj ga razkrivajo članki v časopisih, predvsem pa zgodnja ustanovitev državnega učiteljišča v Špetru (ki je do priključitve nosil uradno ime »San Pietro degli Slavi«), ki je bil eden prvih takih zavodov v Furlaniji. Tu so vzgajali Benečanke, da so asimilirale Benečane. Kasnejše dogajanje, ki je trajalo več kot eno stoletje, je samo potrdilo to prvotno uničevalno na- mero do slovenskega življa v Benečiji in Reziji. Nič niso pomagale peticije, pisma in nastopi raznih uglednih osebnosti: ostalo je pri istem sovražnem gledanju na manjšino, vse do prve svetovne vojne in naprej, čeprav so Benečani in Rezi-jani zvesto branili državne barve v italijanski vojski, ves čas fašizma in tudi desetletja demokratične Italije, ki je izkoriščala komunistično nevarnost, da je z Gladiom tolkla po Slovencih in jim onemogočala gospodarski, socialni in kulturni razvoj. Tudi v krščanskodemkratski Italiji so v šoli dajali globe otrokom, če so govorili »po naše«, po slovensko, ali jih tolkli po rokah. Stoletne klešče hotene zaostalosti so dosegle, da se je s Slovenci obljudeni teritorij leto za letom praznil in skoraj izpraznil. Toda tokrat so se ušteli Italijani: Benečije in Rezije niso izpraznili, Gladio in klofute niso izbrisali identitete, postojanke slovenskega življa še delujejo in gojijo spomin za ohranitev narodne skupnosti in identitete, ne sicer po tržaškem ali goriškem vzoru, ampak morda še bolj trdovratno navezane na teritorij in na svoje tradicije. Ob spominu na plebiscit izpred 145-ih let jih pozdravljamo in bodrimo, da s pomočjo svoje osebne privrženosti, svojih ustanov in društev, dvojezične šole in priznanja enakosti s celotno manjšino, ki jim ga pripisuje zaščitni zakon, vztrajajo naprej v dobro celotne svoje skupnosti. PISMA UREDNIŠTVU O slovenski šoli V zelo razčlenjenem posegu prof. Petra Močnika, kjer se dotakne številnih šolskih problematik od kominforma do belogardistov, od slug do intelektualnih vodilnih delovnih mest in vse to učinkovito prepleta, sem še posebno cenil predvsem sledečo trditev: vsak pripadnik manjšine ve, da je šola podlaga za poznavanje jezika in kulture, torej bistvena sestavina za obstoj in razvoj manjšine same. Res je, vsi se s tem strinjamo, nekoliko pa se razlikujemo glede ocene, kakšno šolo si želimo Zame je npr. zelo pomembna kakovost učnega kadra, predvsem učiteljev in profesorjev, ki se popolnoma posvečajo šoli in ne bežijo ob zaključeni učni uri na drugo delovno mesto oz. priredijo šolske urnike lastnim potrebam in ne potrebam dijakov. Kakovost učnega kadra, ki se navkljub skromni plači, stalno izobražuje in prilagaja pedagoški pristop vedno novim potrebam mladostnikov itd. Ob vsem tem seveda ne zanemarjam potrebe po ustreznih strukturah in vseh ostalih predpogojih za učinkovito delovanje šole, med katere sodi tudi ustrezno število neučne-ga osebja. Glede vertikalizacije oz. večstopenjskih šol pa menim, da ne bi smelo biti veliko diskusije, v kolikor je ta sistem uveljavljen v številnih drugih državah, nenazadnje v Sloveniji in sedaj bo tudi v Italiji. Številne manjšinske šole so se za to odločile že v prejšnjih letih, ne vem po kateri logiki naj bi danes nekatere izostale. O vseh ostalih zelo občutenih šolskih problemih pa se bodo tvorna soočanja med pomembnimi manjšinskimi sogovorniki nadaljevala naslednji teden, na hvalevredno pobudo Sindikata slovenske šole. Livio Semolič I Hlfi Gorica in bližnje občinske volitve V Gorici nič novega. Društva, stranke, osebnosti, mestna gibanja se pripravljajo tekmovati za prvega moža mesta Gorice. Upravljati, pomeni se ukvarjati s politiko. Spoštovanje in zaupanje, predvsem kandidatom, ki predlagajo mogoče in pravilne načrte v najkrajšem času, in ne samo obljube. Da bodo delovali v dobro vseh meščanov. Potrebujemo nove, izkušene in ugledne kandidate (tudi izven političnih strank). Seveda pretirano zaupanje v novo predstavlja nevarnost, pa tudi priložnost, ker pogum se večkrat obrestuje. Potrebujemo delovna mesta, predlogi, inovacije za nadaljnji razvoj mesta, ki niso zadostni, ali so še pomanjkljivi. Poglavitna je predstava programov. Ne zadostuje ustvarjanje odborov in prepričevanje volivcev. Pomembno je znanje, pogum, pristojnost, če želimo tekmovati in uspevati v času globalizacije (brez potrebnih pravil) in stalnih sprememb. Danes, zmeda in nejasnost med državljani je ogromna in prihodnost zaskrbljujoča, predvsem za mladino. Nujne so investicije, brez katerih ni ekonomske rasti in nobenega razvoja, ter rezanje finančnih državnih pripomočkov ne more biti neskončno in ni prava rešitev. Kot meščani bomo sledili z zanimanjem in brez predsodkov razvoj demokratičnega tekmovanja v našem mestu. Mislim da vsi, brez izjeme, smo zainteresirani za ugodnejšo prihodnost, ker to mora biti prvoten in zaželen cilj mesta Gorice. Bruno Budal SEŽANA - V nedeljo Slavnostni večer ob 25. letnici Kraške harmonike SEŽANA - Kulturno društvo Kraška harmonika, ki šteje blizu 150 članov in ga že od vsega začetka vodi Ludvik Žiberna, letos praznuje četrt stoletja uspešnega dela. Vrhunec praznovanj bodo obeležili to nedeljo v veliki dvorani Kosovelovega doma v Sežani s slavnostnim večerom, ki se bo začel ob 19. uri. Ob članih društva bodo nastopili tudi znani narodno zabavni ansambli in glasbeniki. Večer bo povezovala Sidonja Mozetič, nastopili pa bodo Pihalni orkester Komen, ansambli Biseri, Erazem, Navihani lisjaki, skupina Plima, duo Zoran Lupinc in Aljoša Starc, Tiljo Frtacin, baletno društvo Sežana in oktet Rožmarin. Predprodaja vstopnic je na blagajni Kosovelovega doma od 10. do 12. ure vsak delovnik ali uro pred pri-četkom prireditve. (O.K.) Gobarska delavnica in delavnica za pripravo likerjev PLISKOVICA - V Mladinskem hotelu v Pliskovici bo jutri s pričetkom ob 9.uri gobarska delavnica v sodelovanju z Gobarsko družino Sežana. Začeli bodo s predstavitvijo kodeksa nabiranja gob ter obnašanja v naravi, sledilo bo nabiranje gob v spremstvu domačih gobarjev ter priprava gobjega obroka. Potrebna je primerna obutev ter košara za nabiranje gob. V ponedeljek pa se bo ob 17.uri pričela delavnica priprave likerjev iz jesenskih plodov, ki jo bo vodila Sandra Pelicon. Prijave sprejemajo v Mladinskem hotelu Pliskovica na tel. 00386 (0)5 7640 250 ali 00386 (0)41 947 327. (O.K.) odprta tribuna O združevanju slovenskih šol nekoliko drugače Prebral sem z velikim zanimanjem resnici na ljubo zelo dolgo in razčlenjeno razmišljanje Petra Močnika v zvezi s problematiko združevanja slovenskih šol in glede na to, da sodim v kategorijo, ki je Močnik v zapisu ne predvideva - sem namreč član italijanske levičarske stranke in sem bil vsa ta leta tudi nasprotnik združevanja, oz. t.i. vertikalizacije šol zaradi vprašanja delovnih mest neučnega osebja, kot poudarja tudi sam Močnik, predvsem pa ker v tem nisem zaznaval »a priori«, danes bi lahko rekel, da tudi »a posteriori« tega ne zaznavam, dejanskega izboljšanja kakovosti pouka oz. »izobraževalne ponudbe«, kot se temu reče v nekoliko modernejšem in sedaj uveljavljenem slogu. Vtis pa imam, da nam avtor Odprte tribune v torkovi številki Pd posreduje celo preveč vsebin na kupu z edinim namenom, da nam z manihejskim pristopom posreduje neko črno-belo stvarnost, v kateri je stranka Slovenske skupnosti prispodoba dobrega, edina zaščitnica slovenstva in slovenskega šolstva - vse ostalo pa prispodoba zla, saj bi bilo »krčenje samostojne šolske mreže slovenskih šol širok politični načrt leve sredine« (zanimivo, kam se pa uvršča SSk?). V vseh teh letih sem imel v vseh kontekstih, v katerih je bilo govora o združevanju in racionalizaciji šolske mreže opravka z velikim številom najrazličnejših sogovornikov in dejavnikov naše šole (starši, učno in neučno osebje, ravnatelji), ki so pač imeli o tem različna mnenja, ne glede na strankarsko pripadnost. Res je, da so bili za združevanje praviloma bolj dovzetni, na raznih ravneh, predvsem predstavniki učnega osebja in ravnateljev, ampak res ne bi mogel trditi, da so slednji vsi levičarji ali sedanji člani Demokratske stranke, da dodatno poenostavim. Sredi teh je veliko simpatizerjev, volilcev in verjetno tudi članov SSk, ki se med vsakdanjo stvarnostjo, službeno dolžnostjo, osebnimi pogledi na šolstvo in stališčem stranke raje opredelijo za prve tri aspekte. Sam vem iz lastnih izkušenj, da ko sem kot predstavnik staršev zavodnega sveta zadnjič glasoval v absolutni manjšini proti sklepu o ustanovitvi večstopenjske šole (kadar to ni bila še dolžnost, ki jo nalaga zakon, ampak možnost izbire), smo o tem razpravljali z dvema začasno nameščenima ravnateljicama na štirih šolah. Danes ima večstopenjska šola stalno ravnateljico, ki odgovarja za večje število šol in poslopij, tako kot domala vsi njeni kolegi na italijanskih šolah, ki imajo verjetno opravka z večjim številom učencev in stavb, prikrajšani pa smo za enoto uradniškega osebja. Glede na to, da sta moja otroka doživela dogajanja na šoli pred in po procesu združevanja, lahko rečem, da se po mojem ni ničesar spremenilo glede kakovosti pouka, izobraževalne ponudbe, pedagoškega procesa ipd. Zato me še vedno ne prepričajo tisti, ki pojejo slavo-speve združevanju, obenem pa niti tisti, kakor Močnik, ki nas pozivajo k neki retrogradni bitki za rešitev položaja preostalih treh stvarnosti v okviru celotnega deželnega slovenskega šolstva, ki še niso združene, prav v trenutku, ko je združevanje obvezno zakonsko določilo in ima deželni načrt za racionalizacijo šolskega omrežja vsaj prednost, da šole s slovenskim učnim jezikom obravnava popolnoma drugače od večinskih, čeprav domnevam, da Močnik s to trditvijo ne soglaša. Prepričan sem, da je združevanje eden izmed neposrečenih poznih učinkov šolske avtonomije, ki je bila v danih okoliščinah za italijansko šolstvo v celoti, po mojem pogubna izbira, ker se je brez postopnih faz uveljavila na obstoječe šolsko tkivo, ki je bilo vajeno desetletji centralizacije. Razlagali so nam, da bodo ravnatelji mened-žerji, ki bodo morali dodajati vsebine, iskati dodatna sredstva in širiti izobraževalno ponudbo. Skratka, prenesli so obče uveljavljeni in za nekatere še aktualni (kljub krizi) model podjetniške tekmovalnosti tudi na področju šolstva in tu gre verjetno iskati prave razloge za falimentarno stanje italijanskega šolstva. Če se omejim na slovenske šole bi rekel, da se to tudi v naši sredi ni uresničilo (uveljavitev lika super ravnatelja in posledični razcvet naših šol), oz. če se je, v skoraj nezaznavni meri. Zato je sporna tudi Močnikova trditev o ravnateljih kot o intelektualnih vodilnih delovnih mestih. Razen redkih izjem, so naši ravnatelji večinoma vestni javni uslužbenci, ki se ravnajo po predpisih in se neradi izpostavljajo, tako kot vsi ostali. Bržkone bi marsikatera vsebina Močnikovega zapisa sodila v drugačno temeljitejšo razpravo, analizo senčnih in sončnih plati šolske avtonomije, začenši od Berlin-guerjeve reforme, ampak ne verjamem, da so prizadevanja za izboljšanje kakovosti našega šolstva danes vezana na ohranitev stanja na Opčinah, v Dolini in Devinu Na-brežini. Res ne morem razumeti, zakaj bi bilo treba celotni manjšini no okope za navedene tri primere »šolske samostojnosti« v tržaški pokrajini v trenutku, ko je mogoče delovati samo v smislu omejevanja škode in potem ko so se vsi ostali, v Trstu, Gorici in Špetru, že zdavnaj združili. Do tega pa ni prišlo zaradi zunanjega vsiljevanja ali povelja z vrha kakega zlonamernega slovenskega političnega predstavnika znotraj italijanske levičarske ali le-vosredinske stranke, temveč zato, ker so svoj čas po temeljitih in večkrat javnih razpravah demokratično glasovali v pristojnih telesih, beri zavodnih svetih, s prepričljivimi in zelo pisanimi večinami, čigar del so bili tudi šolski dejavniki, ki se prepoznavajo v stranki Slovenske skupnosti. Skratka, imamo večinoma povsod združene šole, ker se je svoj čas manjšina večinsko odločila za to pot. Sam seveda lahko ohranim svoje kritične poglede na celotno zadevo in svoja prepričanja o domnevnih kakovostnih prednostih vertikalizacije, ne morem pa odgovornosti zvračati na »notranje in zunanje sovražnike«. V zapisu se mi zdi neposreče-no in neumestno tudi sklicevanje na Kominform, ki naj bi bil kriv za upad števila otrok na slovenskih šolah celo pred osipom rojstev. Kljub temu, da je bil moj oče kominfor-mist, sem redno obiskoval slovensko šolo. Tedaj, govorim o zgodnjih sedemdesetih letih, je bilo v mestu Trst osem osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom, na treh nižjih so bile povsod vsaj paralelki. Sredi sedemdesetih so ukinili prve šole, bržkone zaradi demografskega padca prej kot zaradi kvarnih učinkov Kominforma, danes je pa stanje vsem nam dobro znano. Če bi ne bilo otrok iz mešanih zakonov, priseljencev in italijanskih otrok, za katere so starši izbrali slovensko šolo iz raznih razlogov, tudi za ponovno prisvojitev jezika, bi jih bilo verjetno še manj kot sicer. To odpira spet vprašanje kakovosti pouka predvsem z ozirom na posredovanje slovenščine in ustreznosti didaktičnih pristopov v novih, spremenjenih okoliščinah, kar že več let povzroča nelagodje učnega osebja in ostalih dejavnikov, ker se v slovenskih šolah pač ne da več poučevati tako, kot nekoč. Igor Kocijančič, deželni svetnik in član deželne posvetovalne komisije za slovenske šole Petek, 21. oktobra 2011 Št. 28 (191) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Julija, Karin, Martin, Martina, Mateja, Patrizia, Sara, Valentina in Vesna. e-mail: klop@primorski.eu Na pustolovščino ... ali v odisejo? Klop je razkrival, kako je Trst, »križpotje narodov in kultur«, povezan z zaledjem Trst je v širši predstavi znan kot mesto multikulturnosti, stičišče narodov in jezikov. Nahaja se namreč na takem, lahko bi rekli strateškem položaju, ki naj bi omogočal stalno prepletanje in medsebojno zamenjavo s sosednjimi državami. Skratka, že sama njegova geografska lega nosi v sebi ogromen potencial. Nekdo torej lahko spontano pomisli, da se na železniški postaji v Trstu vsak dan kar tre potnikov, ki prihajajo iz Slovenije, Hrvaške in ostalih sosednjih držav ter obratno potnikov iz Italije, ki odhajajo v bližnje države. Kakšna pa je resnična situacija? Klop se je tokrat spraševal, kako je naše mesto povezano s Slovenijo in ostalimi državami. Odpravil se je tako na tržaško železniško in avtobusno postajo, brskal je po spletni strani državnih železnic in drugih naslovih. Pravo obilico informacij mu je poleg tega posredoval Lui-gi Bianchi, dolgoletni komercialni direktor tržaškega območja državnih železnic, ki se mu Klop posebno zahvaljuje. Stanje ni ravno tako, kot bi si kdo lahko pričakoval. Na tržaški železniški postaji ne mrgoli vlakov, ki bi prihajali oz. odhajali v tujino. Največji delež prometa sestavljajo deželni in lokalni vlaki. Dolge ure do Ljubljane Če bi torej kdo želel odpotovati v bližnjo Slovenijo, lahko z vlakom pride le v njeno prestolnico Ljubljano. Velik optimist bi rekel, da bi to lahko bilo že dobro izhodišče, na katerem graditi naprej. Kaj pa bi rekel ob dejstvu, da gre iz Trsta v Ljubljano dnevno le en vlak in da za obratno smer velja isto? Niti urniki ne kažejo posebne naklonjenosti do študentov, delavcev ali drugih popotnikov. Iz Trsta vlak odpelje ob 22:21, treba pa je prestopiti v Tržiču, saj povsem direktne povezave ni. Potovanje traja približno 3 ure in pol, zanj pa je treba odšteti 17,75 € za najcenejši listek v drugorazrednem vagonu! V Ljubljano bi torej prispeli nekaj pred 2. uro ponoči. Če pa bi se želeli vrniti z vlakom, ki nas pripelje naravnost do Trsta, ne bi imeli kaj dosti časa na razpolago. Odhod iz Ljubljane je namreč predviden ob 2:28. Trajanje vožnje v tem primeru presega 4 ure. Sicer pa ob nedeljah in praznikih niti to ni mogoče, saj vozijo vlaki med mestoma le ob delavnikih. Ob teh podatkih se poraja vprašanje: komu lahko sploh koristijo taki urniki in take povezave? Lahko se potolažimo z dejstvom, da tu ne gre za nobeno narodno ali nacionalno diskriminacijo. Take razmere niso izključna značilnost povezav med Trstom in Slovenijo. Ukinitev prog, visoke cene, urniki, ki zahtevajo veliko prožnost upo- rabnikov, so značilnosti vseh daljših železniških povezav. Potovati do Rima in Milana je npr. vedno dražje in čas potovanja vedno daljši. Poleg tega ni mogoče skoraj na nobeno daljšo pot, ne da bi zamenjali vlaka v bližnjih Mestrah. Srž problema je tesno povezan z dejstvom, da država ne nudi ustrezne finančne podpore za javne prevoze. Posledično morajo za to poskrbeti deže le, ki pa tej zahtevni nalogi niso vedno kos. Trst=mali otok? Dodatna vprašanja in dvome vzbuja dejstvo, da so bile do osemdesetih let povezave s Slovenijo, Avstrijo in ostalimi sosednjimi državami znatno boljše. Vozil je na primer redni vlak iz Trsta do Beograda in zvez med Trstom in Ljubljano je bilo več. V tistem obdobju je potreba po posodobitvi čezmejnih tras in povezav postajala vedno bolj nujna. Avstrijske in takratne jugoslovanske železnice so opozarjale na potrebo, da je treba razširiti in nadgraditi že prisotne proge na tak način, da bi bilo čim več povezav z obmejnimi mesti kot so npr. Trst, Celovec, Gradec in Zagreb. Na te zahteve so italijanske železnice odgovarjale (in še odgovarjajo), da za take projekte ni dovolj finančnih in tehničnih sredstev ali pa, da kaj takega nima smisla, ker naj bi bilo premalo koristni-kov podobnih čezmejnih povezav. Poleg tega naj bi bilo v deželi Furlaniji Julijski krajini premajhno število prebivalstva, da bi opravičilo širitev povezav. Nastaja tako občutek, da postaja Trst danes, ko v Evropi ni več mej, neke vrste mali otoček, odrezan od ostalih evropskih držav. In to prav isti Trst, ki je bil v obdobju ločitev in pregrad pomembno prometno stičišče med državami različnih blokov. Načrtov za ovrednotenje našega obmejnega pasu je bilo kar veliko. Med vsemi je Klopa posebno pritegnil tisti o t.i. lahki železnici, ki bi povezovala Tržič, Trst in Koper. Poseben izziv je v tem, da bi izkoristili že prisotne tračnice. Torej nobene nove gradnje in poseganja v okolje, razen v posameznih krajših odsekih. Obenem bi omenjena povezava lahko ustvarila lepo število delovnih mest, kar ni zanemarljivo. Kot cel kup drugih zanimivih idej pa lahka železnica zaenkrat ostaja le načrt. Načrt, ki bi lahko veliko pripomogel v čezmejnih povezavah, a ga obenem pogojuje veliko vprašanje in sicer, ali je finančno resnično izvedljiv. Da bi bila lah- ka železnica uspešna, bi jo moralo dnevno uporabljati dovolj veliko število ljudi, da bi bila lahko dolgoročno rentabilna. Na štirih kolesih Klopa pa je zanimalo tudi, kam lahko iz Trsta prideš z avtobusnimi poveza- vami. Avtobusna ponudba za potovanja v bližnje in druge države je nedvomno bolj pestra kot železniška, tako da lahko po mestu in v avtobusni postaji večkrat na dan vidimo pisane avtobuse, ki peljejo v razne smeri. Na nek način torej avtobusi zapolnjujejo vrzel, ki jo puščajo za sabo železniške povezave. Iz Trsta v Koper se lahko odpeljemo osemkrat na dan med 7. zjutraj in 19. zvečer. Do Sežane pa so do zgodnjega popoldneva na razpolago štiri povezave. Za povratek je prav tako poskrbljeno, čeprav ima Klop ob gledanju urnikov rahel občutek, da pri njihovem določanju ni bilo ravno velike pozornosti. Med prihodi in po-vratki namreč ni posebne usklajenosti. Poleg omenjenih so na razpolago tudi proge do Kozine, Ajdovščine in Postojne, ki pa delujejo le ob delavnikih. Isto velja tudi za povezavo s slovensko prestolnico, ki tudi v primeru avtobusov nima posebne sreče. Kdor mora v Ljubljano zaradi študijskih obveznosti ali kdor bi si preprosto želel krajši oddih, se mora tudi tokrat kosati z neprimernimi in čudnimi urniki. Cene vozovnice se sučejo okoli 12 €. Vsaj čas potovanja pa je glede na vlak krajši: nekaj več kot 2 uri. Ob brskanju in raziskovanju na sple- tni strani ter po tablah z urniki na postaji je Klopovo pozornost posebno pritegnilo razmeroma veliko število avtobusov usmerjenih proti hrvaški Istri. Med dopoldanskimi in večernimi urami vozi do Pule pet avtobusov, ki se skoraj vsi ustavijo tudi v Bujah, Poreču in Rovinju. Poleti se tem doda še ena proga, očitno namenjena tudi številnim popotnikom, ki se poleti radi mudijo v istrskih obmorskih krajih. Zal pa je treba dodati, da razen poletnih prog pozimi ob nedeljah omenjene povezave ni in da je pot razmeroma dolga, saj je treba do Pule odmeriti cele tri ure, ker se avtobus ustavi v raznih vaseh in manjših zaselkih. Poleg omenjene proge se lahko štirikrat na dan iz Trsta odpeljemo v Reko, dvakrat v Split, enkrat na dan pa v Dubrovnik in Zagreb. Z avtobusom lahko pridemo tudi do Beograda, srbske prestolnice. Posebno »odkritje« je za Klopa bil vsakotedenski avtobusni servis do Medugorja. Krajevnim in mednarodnim potnikom so vsak dan na razpolago še povezave z Bolgarijo in Romunijo; trikrat na teden pa tudi z Madžarsko. Nad vsemi temi podatki je bil Klop nekoliko presenečen in zmeden. V naših krajih in širšem okolju se namreč veliko govori o Trstu kot o pomembnem središču Evrope in o njegovi ključni vlogi na področju povezovanja številnih narodov in kultur. Dejstvo, da ima naše mesto marsikatero težavo s prometnimi povezavami, je torej nekoliko protislovno. Če bi bilo dovolj volje za investiranje v nove in za izboljšanje že prisotnih storitev, bi bilo stanje nedvomno boljše. Načrtov za učinkovitejše prevoze v našem obmejnem pasu je več, treba bi jih bilo le udejanjiti. Ko študent v Ljubljano gre ••• Klop se je še vprašal, kako se godi študentom iz okolice Trsta in Gorice, ki so se odločili za študij v Ljubljani. Vedno številnejši so namreč študenti, ki izberejo, da bodo univerzo obiskovali v slovenski prestolnici. Ljubljana je od Trsta oddaljena približno 100 km, od Gorice pa nekaj več kot 100 km. Številke pričajo, da nam prestolnica ni pretirano oddaljena, a kljub temu bi težko z vsemi knjigami in potrebščinami peš prispeli v času na predavanja. K sreči pa Slovenija skrbi za nas. Zadostuje, da se pripeljemo do najbližje slovenske železniške postaje in že so tu vlaki, ki so vedno pripravljeni kogarkoli, še posebno študente, odpeljati v Ljubljano. Pri tem je bolje prikriti zanemarljiv podatek, da rabi vlak iz Divače oz. Sežane do Ljubljane - center skoraj dve uri, kar pomeni dvojni čas kot z avtom. A kaj zato, vlak je tako prijazen, včasih imaš lahko še srečo, da te najprej do Pivke pripelje avtobus, nato pa prestopiš na vlak. Prav tako nimajo kratke poti do Ljubljane študenti iz Gorice in okolice, ki imajo dolgo pot bodisi z vlakom kot z avtobusom. No ja, mogoče se vse skupaj ne zdi idilično, ampak lahko smo veseli naših pičlih dveh ur vlaka. Veliko Slovencev se namreč vozi veliko dlje v oziroma iz Ljubljane domov. Res pa je, da je v primeru grdih zimskih dni vlak še najvarnejša rešitev. Kljub temu pa ni vlak edina možnost prevoza. Veliko študentov razpolaga z avtom, tako da se marsikdo pelje v prestolnico z lastnim avtomobilom in ob tem nudi prevoz še drugim, ki po navadi prispevajo za pot v vsotah od treh do pet evrov, glede na število potnikov. Seveda pa je tudi v tem negativna plat, šofer pač določi urnik odhoda. Za boljšo komunikacijo pa so se tudi sami študentje modernizirali in na Facebooku, priljubljeni družbeni spletni strani ustanovili stran zamejskih študentov v Ljubljani, ki se ponuja kot dober način komuniciranja glede prevozov. Študentje iz Gorice sicer lahko izrabijo pobudo sosedov iz slovenske Nove Gorice. Gre namreč za avtobus, ki vozi ob petkih in nedeljah direktno po avtocesti. Organizira ga Klub goriških študentov. Sicer je avtobus na-menjem članom kluba, enosmerna vozovnica pa stane pet evrov. Včasih pa tudi to ne zadostuje, zato je Klop izbrskal še dodatno možnost, ki je prav tako dosegljiva na spletu. Gre za spletno stran prevoz.org, ki je namenjena izključno prevozom, bodisi za študente kot tudi za štoparje in seveda za ponudnike prevoza. Stran je zelo pregledna, ponuja prevoze po celi Sloveniji. Najpogostejše povezave so iz ali do Ljubljane in dosegajo vso Slovenijo, od Ajdovščine, po abecednem vrstnem redu, do Žalca. No, jasno je stran namenjena Sloveniji, tako da Trst in Gorica ne prideta v poštev, lahko pa se zadovoljimo z bližnjim Koprom. Poleg poti je tu zapisana tudi ura in kraj odhoda ter prispevek za vožnjo. Stran je sicer nedavno imela kar nekaj težav zaradi dejstva, da prevozniki preko te služijo denar. Posledično je prišlo do težav, ki so privedle tudi do začasne ukinitve spletne strani. Prav zato je sedaj pod okvirom pogostih vprašanj obrazloženo, da nude-nje prevoza ne predstavlja delo na črno, obenem pa so tu še najrazličnejši nasveti za ponudnike in iskalce prevoza, še posebej glede varnosti. Stran nudi tudi mednarodne prevoze. Tudi med temi je pogosto Ljubljana štartna ali pa ciljna točka. Ponujeni so prevozi v raz-norazne kraje od Beograda, Budimpešte, do Munchna, Berlina, Benetk in tudi Trsta. Sicer gredo cene prispevka za prevoz iz Ljubljane do Trsta od petih do kar dvajset evrov. Klop je seveda pri tem sklepal, da se ob prispevku dvajsetih evrov najverjetneje voziš v luksuzni limuzini. 22 Petek, 21. oktobra 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno č—y oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središča a središče ' ciklona ^anticiklona CELOVEC O -4/6 TOLMEČ O -2/10 TRBIŽ O -4/1 ČEDAD O VIDEM O 1/13 ^ W 0/14^ ^ O PORDENON V—s 1/13 4/14 o -4/1 KRANJSKA G. TRŽIČ 2/8 _ O KRANJ O N. GORICA 5/12 ÖT/7 PORTOROŽ O 8/13 OPATIJA •AZIN O ' s REKA 5/10 GRADEC 0/10 £ ' o-2/5 S. GRADEC PTUJ O CELJE 1/9 LJUBLJANA 3/10 N. M_ESTO 4/10 KOČEVJE MARIBOR O 2/9 M. SOBOTA O 3/11 ZAGREB 5/11 ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo jasno do zmerno oblačno vreme. Nekaj več oblačnosti bo zjutraj ob morju, na vzhodnem pasu in na območju Trbiža. Ob morju bo dopoldne še pihala močna burja, v sunkih okrog 100 km/h; popoldne pa bo nekoliko oslabela. V zatišnih legah bo lahko zmrzovalo tudi ponekod po nižinah. V zahodni Sloveniji bo delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. V jugovzhodni Sloveniji bo sprva še rahlo deževalo ali snežilo. Še bo pihala zmerna do močna burja. Jutranje temperature bodo bodo od -1 do 4, v alpskih dolinah do -3, na Primorskem okoli 7, najvišje dnevne pa od 4 do 9, na Primorskem okoli 12 stopinj C. Po prehodu četrtkove hladne fronte se bo nad našo deželo v višinah še zadrževalo višinsko jedro hladnega zraka. V nižih plasteh bo dotekal mrzel a suh severovzhodnik. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 18.10 Dolžina dneva 10.41 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 15.01. Nad zahodno in srednjo Evropo je območje visokega zračnega tlaka. Vremenska fronta se je pomaknila nad kraje južno in vzhodno od nas. Od vzhoda priteka k nam hladen in vlažen zrak. BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo še imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je močno razgibano, temperatura morja 18,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.33 najnižje -44 cm, ob 8.07 najvišje 37 cm, ob 14.20 najnižje -18 cm, ob 19.50 najvišje 27 cm. Jutri: ob 2.05 najnižje -50 cm, ob 8.30 najvišje 47 cm, ob 14.46 najnižje -32 cm, ob 20.32 najvišje 34 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............9 2000 m . 1000 m............5 2500 m . 1500 m............0 2864 m . . -1 . -1 . -1 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 2,5 in v gorah 3. O GRADEC -2/9 TOLMEČ O -3/9 VIDEM O F* 0/13^ O PORDENON \-s 1/12 & TRBIŽ O _ 8/1H 8/2 O-8/1 KRANJSKA G ČEDAD O '"'ti ¿G On. gorica 6/12 ,-CELOVEC O -4/6 O ^ TRŽIČ C^L, -2/8 o KRANJ o-3/6 S. GRADEC CELJE 0/9 O MARIBOR O 1/8 PTUJ O M. SOBOTA 01/10 LJUBLJANA 5/9 N. MESTO 4/10 POSTOJNA O ^^ 01/7 r-N —--- KOČEVJE ZAGREB 5/10 jO £ NAPOVED ZA JUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo prevladovalo zmerno oblačno vreme. Več oblačnosti bo na območju Trbiža. Ob morju bo pihala okrepljena burja, zlasti dopoldne. Po nižinah bo jakost bolj zmerna. Zgodaj zjutraj bo v zatišnih legah ponekod lahko zmrzovalo. V soboto in nedeljo bo na Primorskem večinoma sončno, drugod pretežno oblačno. Burja na Primorskem bo počasi slabela. Se bo hladno. FRANCIJA - Rodila se je v sredo zvečer, ko je bil v Frankfurtu Sarkozy izrazil veselje ob rojstvu hčerke, ni pa spremenil urnika obveznosti zda - Hollywoodska igralka Lindsay Lohan pristala za rešetkami Francoski predsednik Nicolas Sarkozy ob prihodu v porodnišnico klinike Muette v Parizu ansa LOS ANGELES - Ameriška hollywoodska igralka Lindsay Lohan je morala v sredo za krajši čas za rešetke. Kon-troverzna 25-letnica, ki ji je sodišče sicer letos odredilo pogojno zaporno kazen zaradi kraje ogrlice, po mnenju sodišča v Los Angelesu ni upoštevala pogojev, pod katerimi so jo izpustili na prostost. Lohanova bi namreč zaradi kraje približno 1800 evrov vredne ogrlice 22. januarja poleg 35 dni hišnega pripora, ki ga je že prestala, v roku enega leta morala opraviti tudi 480 ur družbenoko-ristnega dela, a se navodil sodišča ni držala. Od dela je večkrat izostala, pogosto pa je tudi predčasno odhajala domov. Sodnica Stephanie Sautner ji je zato zdaj odredila zaporno kazen. Varnostniki so Lohanovi, ki je pred sodišče prišla z zlato torbico in v beli obleki brez rokavov, nato nadeli lisice in jo odpeljali v zapor, kjer bi morala ostati do naslednjega zaslišanja, ki bo predvidoma 2. novembra. Po plačilu 100.000 dolarjev (približno 73.000 evrov) varščine je Lindsay Lohan ansa igralka sicer lahko odšla domov, vendar bo morala do 2. novembra po navodilu sodnice opraviti še 16 ur družbenoko-ristnega dela v lokalni mrtvašnici. Lohanova, nekoč zvezdnica Dis-neyjevih filmov za otroke, je sicer znana po neupoštevanju odločitev sodišča, saj je pogojno kazen kršila že z januarsko krajo. Takrat je bila namreč pogojno na prostosti, potem ko ji je sodišče odredilo zaporno kazen zaradi vožnje pod vplivom drog in alkohola leta 2007. (STA) PARIZ - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy se je včeraj odzval na sredino rojstvo hčerke, ki ga je označil za izjemno veselje, ki pa ostaja zasebno. Kot je med obiskom na zahodu države še dodal prvi mož Francije, se tako mati, Carla Bruni, kot novorojen-ka, počutita "zelo dobro". Sarkozy, ki kljub rojstvu prve hčerke ni spreminjal svojega urnika predsedniških obveznosti, je včeraj obiskal departma Mayenne na zahodu Francije. Po koncu neformalnega nagovora pred uslužbenci obrata za predelavo odpadkov je prejel več daril - slinček, knjigo za svojo soprogo in majhen hrast, ki ga lahko posadi. Sarkozy, ki se je daril zelo razveselil, je ob tem dejal, da "lahko vsi starši tu razumejo najino veliko veselje, ki je toliko večje, ker je zasebno". "A počutita se zelo dobro," je dodal. Glede imena hčerke pa je pojasnil, da bo "veselje, da ga razkrije, prepustil mami". Carla Bruni je nato na svoji spletni strani sporočila, da sta jo poimenovala Giulia. Izrazila je tudi ganjenost ob številnih čestitkah, ki jih je prejela ob rojstvu. Prvi skupni otrok 56-letnega francoskega predsednika, ki ima iz dveh prejšnjih zakonov že tri sinove, in 43-letne Carle Bruni Sarkozy, ki ima iz prejšnjega razmerja sina, se je rodil v sredo zvečer. Deklica je prišla na svet, medtem ko je bil Sarkozy v Frankfurtu pri nemški kanclerki Angeli Merkel na pogovorih o reševanju evra. Ženo je še pred porodom obiskal za pol ure, k njej in hčerki v pariško porodnišnico pa naj bi se po poročanjih medijev, ki jih povzema nemška tiskovna agencija dpa, vrnil še pred polnočjo in nato še včeraj zjutraj. (STA) zda - Živali je izpustil lastnik zasebnega parka, ki si je vzel življenje V Ohiu policija postrelila 48 pobeglih divjih živali, tudi primerke zaščitenih vrst COLUMBUS - Policija v okrožju Mu-skingun v ameriški zvezni državi Ohio je v sredo postrelila 48 divjih živali, ki jih je lastnik zasebnega živalskega parka izpustil na prosto, nato pa se je ustrelil. Policija domneva, da se je želel maščevati sosedom, ki so se pogosto pritoževali zaradi divjih živali. 62-letni Terry Thompson je v torek izpustil 56 divjih živali, od tigrov, levov, opic in medvedov, nato pa storil samomor. Thomspon je šele septembra prišel iz zapora, kjer je bil leto dni zaradi posedovanja neprijavljenega orožja. Njegovi sosednje so se več let pritoževali in klicali policijo, ker so živali zašle na njihova posestva. Lov na divje živali je trajal od torka zvečer do srede popoldne. Šerifov urad je sporočil, da so pobili 48 živali, šest so jih ujeli in poslali v živalski vrt v prestolnico Ohia Columbus. Poleg tega so našli mrtve- ga volka, iščejo pa še opico, ki jo bodo prav tako ustrelili, ker ima herpes. Šerifov urad trdi, da je bilo nujno pobiti živali, saj jih je bilo preveč in so preveč nevarne za lov z uspavalnimi naboji. Med pobitimi živalmi je kar 18 redkih bengalskih tigrov, ki so na seznamu ogroženih vrst, saj naj bi jih bilo na svetu bilo le še okrog 1400. Pobili so tudi 17 levov (na sliki eden izmed pobitih levov), šest črnih medvedov, dva grizlija, tri pume in več opic. Kraj Zanesville s 25.000 prebivalci, ki leži okrog 70 kilometrov vzhodno od Co-lumbusa, je bil zadnja dva dni kot zapuščen, videti je bilo le policijo, ki je lovila pobegle zverine. (STA) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 22. oktobra 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih - OPZ OŠ Škedenj 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 6.00 Nan.: 7 vite 6.30 Risanke, L'Albero az-zurro, Art Attack 9.30 Aktualno: Tgr Montagne 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 Nan.: Hawaii Five-0 17.45 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS -Los Angeles 21.50 Nan.: Blue Bloods 22.40 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: L'ultima parola 1.10 Dnevnik -Parlament in vremenska napoved 1.25 Aktualno: Appuntamento al cinema V" Rai Tre Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto grado (v. S. Sottile) 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. 10.55 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La pro-va del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 16.55 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.40 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Variete: I migliori anni (v. C. Conti) 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.35 Aktualno: Tv7 0.35 Variete: L'appuntamento 1.05 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.45 Aktualno: Sottovoce 0.00 Film: Tequila connection (polic., ZDA, '88, r. R. Towne, i. M. Gibson) 1.10 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.10 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Show: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Un amore e una vendetta (i. A. Preziosi) 23.30 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 6.50 Risanke 8.55 Nan.: Nini 9.55 Variete: Mistero Files 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: TGR Buon-giorno Italia, Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.45 Aktualno: Le Storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Dok.: Figu 15.10 Nan.: The Lost World 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik 20.00 Aktualno: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Flightplan - Mistero in volo (tri-ler, ZDA, '05, r. R. Schwentke, i. J. Foster) 0.00 Aktualno: Tg3 Linea notte 1.10 Dok.: Rewind K Rete 4 7.00 Nan.: Zorro 7.30 Nan.: Starsky e Hutch 8.30 Nan.: Hunter 9.55 Nan.: RIS 3 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Ricet-te di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Nad.: Sentieri 15.40 Film: Quella sporca dozzina (vojna, ZDA, '67, r. R. Aldrich, i. L. Marvin) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: 10.55 Dok.: Deadly 60 11.55 Dok.: Spose extralarge 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: Chuck 16.30 Nan.: Glee 17.25 Risanka: Zig & Sharko 17.30 Risanka: Mila e Shiro 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Dr. House Medical Division 20.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Show: Colorado (v. B. Rodriguez, P. Ruffi-ni) 0.00 Show: Le Iene 1.30 Šport: Grand Prix - vaje 2.20 Aktualno: Pokerlmania 3.15 Dnevnik - pregled tiska ^ Tele 4 7.00 8.30 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Copertina da Udine (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 9.00 Variete: 80 nostalgia 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 21.00 Aktualno: Gli incontri al caffe de la Versillia-na 12.20 Dok.: Agrisapori 13.05 Aktualno: In contatto... con la Trieste Trasporti 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.50 Dok.: Italia Magica 16.00 Šport: Body show 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Dai nostri archivi 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Aktualno: Musa Tv 20.30 Deželni dnevnik 22.05 Nan.: The F.B.I. 22.50 Dok.: Gioielli nascosti 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Film: In campagna e caduta una stella (It., '40, r.i. E. De Filippo) 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffee Break 10.35 Aktualno: L'aria che tira 11.05 Aktualno: (ah)iPiroso 12.00 19.30 Show: G'Day 12.25 Variete: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: L'isola della paura (dram., Kan./V.B., '79, r. D. Sharp, i. D. Sutherland) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 2.20 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Variete: Italialand - Nuove attrazioni 23.05 Šport: Sotto canestro 0.05 Dnevnik 0.20 Film: I 400 colpi (Fr., '59, r. F. Truffaut, i. J.-P. Leaud) 2.45 Aktualno: La7 Colors |r Slovenija 1 6.10 Kultura, Odmevi in Dobro jutro 10.10 Prihaja Nodi (ris.) 10.20 Kravica Katka (ris.) 10.25 Palček Smuk v ribniku (ris.) 10.35 Lutk.-igr. nan.: Bine (pon.) 10.50 Igr. nan.: Profesor Pustolovec 11.15 Film: Ljubezenska zgodba 11.30 Nan.: Pasja patrulja (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Dok. film: Šoa, teža molka (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Pogledi Slovenije (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Črno-beli časi 16.00 Slovenci v Italiji 16.30 Babilon.tv (pon.) 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.25 0.55 Posebna ponudba 18.00 Nad.: Vrti-čkarji 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Na zdravje! 22.00 Odmevi, športne vesti, vremenska napoved in Kultura 23.00 Polnočni klub 0.10 Nad.: Gandža (pon.) 1.25 Dnevnik 2.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.25 Infokanal |r Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 1.30 Zabavni infokanal 10.10 Dobro jutro (pon.) 12.55 19.05, 0.40 Videozid (pon.) 13.45 Osmi dan (pon.) 14.20 Firma.tv (pon.) 14.50 Evropski magazin 15.20 Osmi dan (pon.) 15.50 Firma tv (pon.) 16.25 Mostovi - Hidak (pon.) 17.00 Migaj raje z nami, oddaja za razgibano življenje 18.00 Cir-com Regonal 18.25 Črno-beli časi 18.40 Knjiga mene briga 20.00 Dok. odd.: Pica, moje mesto 20.25 Dok. odd.: Posvetovanje z Bogom 20.50 Dok. odd.: Sveti ogenj 21.40 Film: Katin 23.40 Dok. odd.: Romantično nasilje - madžarski nacionalni rock (pon.) {T Slovenija 3 6.00 9.00 Sporočamo 7.00 Kronika 8.30 Poročila 8.35 20.00 Aktualno 9.30 10.30, 12.30, 13.30 Poročila 12.45 Beseda volilcev 15.30 Poročila Tvs1 17.45 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.20 Tedenski pregled 21.30 Žarišče C Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je 15.00 Dokumentarec 15.30 Nogomet: EL, Maribor - Praga 17.00 Avtomobilizem 17.15 23.35 Športna oddaja 18.00 Univerza 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.20 Primorska kronika 19.00 22.10, 0.05 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Zoom 20.30 Kino premiere 20.40 Potopisi 21.15 Marquardo Von Randeck 22.25 Arhivski posnetki 23.15 Dokumentarec 0.35 Čezmejna TV pop Pop TV 6.35 8.55, 10.05, 11.30 Tv prodaja 7.05 14.00 Oprah show 8.00 14.50 Nebrušeni dragulj (dram. serija) 10.35 16.45, 17.10 Larina izbira (nad.) 12.00 17.55 Ko se zaljubim (dram. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 15.45 Tereza (nad.) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.00 Film: Minuta do zmage 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30 Film: Poslednji skavt (ZDA) 0.30 Nan.: Harperjev otok 1.30 24 UR zvečer 2.30 Nočna panorama A Kanal A 7.30 Obalna straža (akc. serija) 8.20 18.00, 19.45 Svet 9.15 Tom in Jerry (ris. serija) 9.40 Super heroji (ris. serija) 10.10 Požeruh (ris.) 10.3513.25 Vsi županovi možje (hum. nan.) 11.05 17.05 Nan.: Na kraju zločina - CSI Miami 12.0016.10 Faktor strahu ZDA (res-nič. serija) 12.55 TV prodaja 13.50 Film: Punca ali pes (ZDA) 15.40 23.45 Mladi zdravniki (hum. nan.) 18.55 Nan.: Na kraju zločina - CSI New York 20.00 Film: Študent naj bo (ZDA) 21.45 Film: Deviško območje (V.B.) 23.45 Nan.: Will in Grace 0.15 Film: Krvavi hostel (ZDA) 1.45 Love Tv 3.45 Nočna ptica RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Boris Devetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale: Film, kamera, ekran; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček: Brihtni Beno, piše Gregor Geč; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga, Jerome Klapka Jerome: Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - 6. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol: z Ljubo Sušanj, nagrada Ignacij Ota; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.45 Torklja; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.00 Dnevnik; 19.3021.00 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viag-giando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.20 Pregled prireditev; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Cabala calcistica; 8.50, 15.05 Tedenska pesem; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved za konec tedna; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 in 20.30-22.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Scaletta musicale; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 Etnobazar; 20.00 Proza; 22.30 Glasbena lestvica; 23.00 In orbita sessions; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Gaga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.35 Žur-nal; 6.40 Športna zgodba; 6.50 Črna kro- nika; 7.00 Kronika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00, 10.45 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Povabilo na koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. PIANETTUŠ Planet nori do polnoči! PROGRAM: Ob 11. uri Ustvarjalna delavnica WINX KRILA v K Oe;led filma Wínx Klubi ČAROBNA PUSTOLOVŠČINA i tj Afterparty s skupino FOXY TEENS - i Winx (glasbena zabava VEČERNA MODNA REVIJA Koncert TINKARE KOVAČ IN WINXICA BLOOM V PLESNEM MESTU SAMUELA LUKASA MODNA REVIJA ZA OTROKE IN ŠPORTNA MODA II Afterparty na Disco Planetu Tuš: NEDA UKRADEN MEOIJ5KA SPONZORJA: OTY-mm SPONZORJI: ' HfCTAL _1- ■•■■- DdLQMIT! «JPSRSKI^fj * frfiia Več n3 www.pl3net-tus.si 20% POPUST M Kftl ■ 20% POPUST »So ' v* ■ \á u u i opust velja 5amo v soboto^, 10. 2011 v Tuš supermarket^ 'op (1st se obračuna na bi^ajni 10 ne velja, na izdelke, ki so