152
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Istra. — Isterski deželni glavar dr. Campitelli je obiskal pred nekoliko tedni nekatere kraje v Pazinskem okraji. Ta čast je doletela tudi Lindar, podobčino Pa-zinske velike občine. Ko si je gospod deželni glavar ogledal cerkev, šolo in vas, šel je tudi v župnišče ter obiskal tamošnjega župnika veleč, gosp Viteziča. Ko se je obrDil razgovor tudi na šolo, čutil je gosp. deželni glavar nekako   potrebo,   da  je  jako   čudno    opomnil  gospodu
župniku, da je nepotrebno znati v Istri hrvaški. Ali nameril ni na pravega. Gospod župoik je povedal vele-učenemu gospodu Marku, kar mu je šlo. To ga je pa tako speklo, da je nemudoma otresel Lindarski prah s svojih čevljev.
Če je tak nestrpnež uže deželni glavar, katerega veže dostojanstvo, da ne kaže vsaj Da videz sovraštva ter strastne pristranosti proti Hrvatom, ki jih je v Istri velika večina, kaki so šele drugi Lahoni ter kaka sploh avtonomna deželna uprava v narodnem oziru.
Zato se pa ni nič kaj čuditi, ako se pri šolstvu, pri katerem ima deželni odbor tudi mogočno besedo r take razmere, kakor n. pr. v Buzetu, kjer imajo Italijani za svojih 70 otrok 3 učitelje. Hrvatje pa za 190 otrok enega samega. Uže zadnjič smo, govoreč o koroških šolskih razmerah, opomnili, da se mi Slovani nikakor ne moremo zadovoljiti v narodnem oziru z obstoječimi razmerami. Evo iz Istre spet v nebo vpijočih krivic, katere so brez ugovora velikega pomena tudi za gospodarski razvoj našega naroda !
Naše neomadeževano avstrijeljubno čustvovanje preseda našim Italijanom. Oni ne opuste nobene prilike, da bi nas ako le mogoče očrnili v tem pogledu. Da bi vsaj nekoliko dosegli svoj namen, kaj so si izmislili ta človečeta ?! Nakupili so pri bankirjih v Trstu ali pa drugod netfaj ruskih rubljev pa mnogo kopejk, ker so one cenejše. Ta ruski denar pa zamenjavajo med avstrijskega, kadar našim kmetom ali denar menjavajo ali pa v kakeršen koli si bodi namen kaj denarja štejejo.
Velikokrat se pripeti, da zapazi kmet tak tuj denar ter ga ne vzame, ali včasih se mu pa vender le, posebno kaka kopejka, zameša med drobiž, ne da bi je opazil. Ko pa gre v kako drugo prodajalnico — one so pa sploh v rokah naših nasprotnikov — ter hoče plačati, kar je nakupil, posegne v žep po drobiž in potegne z drobižem tudi kopejko iz njega. Trgovec pa, ki že zna za to komedijo, iztakne kmalu kopejko med drobižem, pokaže jo pričujočim ljudem, in čez malo dni je brati v italijanskih listih z debelimi črkami tiskano o grozovitem najdenji ruskega denarja pri isterskemu kmetu, o denarji , ki se nahaja v Istri šele od zadnjih državno-zborskih volitev.
Mi našim italijanskim sosedom iz srca privoščimo to nedolžno veselje, rečemo jim pa uže danes, da ne bode tako otročje ovaduštvo prav nič predrugačilo usode njihovemu podlim načinom izvoljenemu dr. Vergotiniju, o katerega izvolitvi je poslanec dr. Ferjančič uže dokončal poročilo ter pride v Kratkem  pred državni zbor.