PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
>59
inte)
'23
2£ismgru Cena 500 lir - Leto XL. št. 5 (11.728)
Trst, sobota, 7. januarja 1984
Giuseppe Fava je bil eden največjih sovražnikov mafije
Luciano Ceschia
Ogorčenje zaradi ponovnega mafijskega zločina na Siciliji
Preiskava bo temeljila na proučevanju njegovih člankov proti mafiji
CATANIA — Umor novinarja Giuseppa Fave je povzročila na vsej Siciliji val ogorčenja. Fava se je že vr sto let ukvarjal s pojavom mafije in tudi mesečnik «I Siciliani», ki ga je izdajal, se je ukvarjal pretežno z mafijo in preiskavami o njej.
Do atentata na Favo je prišlo v če-
trtek okrog 22. ure, ko se je novinar odpravljal v gledališče. Pravkar je parkiral svoj avto, ko sta se mu približala mladeniča in izstrelita proti njemu več. strelov,
Okrog poldne je vodja letečega od doka Berretta imel tiskovno konferenco, na kateri je poročal novinarjem o napredovanju preiskave. Berretta je povedal, da bodo skrbno proučili vse kar je zadnje čase Fava napisal, tako objavljeno gradivo, kot tisto, o katerem obstajajo le zapiski. Preiskovalci upajo, da bodo v njegovih člankih odkrili nit, ki bi jih pripeljala do organizatorjev atentata. Nobenega dvoma ni, da gre za zločin mafije, pa čeprav za sedaj še ni jasno kdo je odgovoren za umor.
Kot rečeno je umor Giuseppa Fave pustil globok vtis na Siciliji. Njegova smrt je zadnja v vrsti umorov, katerih žrtve so bili sodniki, policijski funkcionarji, karabinjerski častniki, politični predstavniki in časnikarji. Vse je združeval skupni imenovalec dosledne borbe proti mafiji. Predsednik dežele Santi Ničita je izrazil
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Dolar preko 1.700 lir
RIM — Ameriški dolar je včeraj presegel 1.700 lir. Rotacija na milanski borzi je bila 1.702 liri, kar je celih 7 lir več kot v četrtek. V tednu dni se je vrednost dolarja na italijanskem tržišču dvignila za 42,5 lire oziroma za 2,5 odstotka.
Porast vrednosti dolarja so včeraj zabeležili tudi na drugih evropskih tržiščih.
zapušča
uredništvo
«Piccola»
Luciano Ceschia zapušča mesto od govornega urednika tržaškega itali jonskega dnevnika «Il Piccolo». Nje govo mesto bo s ponedeljkom začasno prevzel dosedanji namestnik odgovornega urednika Paolo Berti.
S sklepom o odhodu je Ceschia seznanil včeraj popoldne uredništvo tržaškega dnevnika in pri tem dodal, da odhaja na novo dolžnost. Čeprav uradnih potrdil v tem smislu ni, kaže, da bo Ceschia prevzel odgovorno uredništvo bocenskega lista «Alto Adige».
Odhod Luciana Ceschie je vsaj posredno povezan z negotovostjo in s spremembami v lastništvu tržaškega italijanskega dnevnika. O tem vprašanju so se v zadnjem času širile najrazličnejše govorice, rečeno je bilo celo, da je bil list prodan. Kaže, da do prodaje zaenkrat še ni prišlo, pa čeravno so pogdjanja med Rizzolijem in skupino petrolejskega induslrijca Montija že na dobri točki. Rešiti Pa je treba baje še vpra šanje, kako in v kakšni obliki naj bi Monti izplačal dogovorjeno ceno družbi Rizzoli. Da bi se stvar še zakomplicirala pa je poskrbela skupina furlanskih podjetnikov, ki je baje ponudila višjo ceno kot Monti, dober del te vsote pa naj bi bil v obveznicah in ne v gotovini.
Uresničevanje sporazuma o sodelovanju med EGS in SFRJ
EGS ukinila omejitve za uvoz nekaterih jugoslovanskih izdelkov
BRUSELJ — Ministrski svet evropske skupnosti je sprejel predlog komisije EGS in ukinil količinske orne Jitve pri brezcarinskem uvozu nekaterih jugoslovanskih izdelkov na trg deseterice. Gre za uvoz tistega blaga, Pri katerem so jugoslovanski izvozniki izkoristili manj ugodnosti, kot jih omogoča sporazum o sodelovanju med EGS in SFRJ.
Z ukinitvijo najvišjih mej za brezcarinski uvoz je I S uresničila člen v tem sporazumu, po katerem EGS «lahko ukine uporabo zgornje meje, če je bil uvoz posameznega izdelka v dveh zaporednih letih manjši od 80 odstotkov določenih količin».
... Pomembno se pri tem zdi, da se je deseterica odločila za ta, sicer neobvezen ukrep v tistem delu spora-. urr^L Pri katerem so bila pogajanja med Jugoslavijo tui, -S "najtrša. V njem so namreč navedeni seznami ako imenovanih «občutljivih izdelkov» tistih industrij, i so zaradi sorazmerno šibke konkurenčnosti, deležne najkrepkejše carinske zaščite v skupnosti. Gre za pod-oeje tekstila, pohištva, obutve in podobnih izdelkov, Jor je treba zelo pozorno spremljati izvoz posamičnih vrsta blaga, da ne bi zavirali jugoslovanskega izvoza v US m da bi jugoslovanski izvozniki pravočasno pripravljali ustrezne izvozne izračune, n u tem ukrepu, objavljenem v najnovejši številki «uradnega lista evropskih skupnosti», je EGS 1. ja-
nuarja letos ukinila količinske omejitve za uvoz naslednjega jugoslovanskega blaga: kolesa (tudi tricikle) brez motorja, tkanine iz umetnih vlaken, tkano moško in otroško spodnje perilo, preja iz sintetičnih tekstilnih vlaken, ki ni pripravljena za prodajo na drobno, preja iz česane volne ali preja iz fine dlake, ki ni pripravljena za prodajo na drobno, bombažna preja, pripravljena za prodajo na drobno, vrvice, motvozi in vrvi, alkalne in zemeljske alkalne kovine, redke zemeljske kovine, itrij, skandij in živo srebro in med železovimi zlitinami železov mangan in druge zlitine v tej kategoriji.
Gre skratka, za področja, kjer v preteklosti niso izkoristili odprtih vrat na trg EGS, v nasprotju s številnimi drugimi področji «občutljivih izdelkov», denimo, počitniških prikolic, ferosilicija, avtomobilskih gum itd., kjer so v EGS s carinami, protidumpinškimi postopki in drugimi ukrepi preprečevali naraščanje jugoslovanskega iz voza. I-ansko leto vsekakor velja za eno od prelomnih obdobij v sodelovanju med Jugoslavijo in EGS: v devetih mesecih so pokrili z izvozom 64 odstotkov uvoza iz tega področja (predlani v enakem času 45 odstotkov), uvoz je bil za 10 odstotkov manjši, izvoz pa za 26 odstotkov večji. Značilno je, da je Jugoslavija uspela povečati izvoz v vse države EGS razen v Grčijo, kar kaže pripisati predvsem omejitvam prodaje junetine v to državo.
Napolitano vztraja pri svojih izjavah
RIM — Tako imenovani primer «Napolitano» se še ni polegel. V in tervjuju, ki ga je dal televiziji se predsednik komunističnih poslancev spet ukvarja s svojim člankom, ki je sprožil toliko polemik znotraj in zunaj KPI. Napolitano pravi, da je
Specogna sprejel predstavnike Beneških Slovencev
VIDEM — Deželni odbornik za obnovo potresnega območja Romano Specogna je včeraj v Vidmu sprejel predstavnike slovenskih društev Beneške Slovenije. Dr. Viljem Čemo, inž. Bo-nini in Božo Zuanella so ga seznanili z dejavnostjo slovenskih organizacij v videmski pokraji ni in s potrebo po odobritvi organskega zaščitnega zakona, ki bi ne diskriminiral Slovence videmske pokrajine.
samo ponovno podčrtal, da morajo komunisti spremeniti način opozicije, saj je KPI izbrala strategijo demokratične alternative. Napolitano priznava, da obstaja znotraj KPI dokaj žolčna debata o načinu, kako voditi opozicijo. Skratka potrjuje, da je tudi vodilna skupina partije razklana. Osrednje vprašanje, pravi Napolitano, je, kako naj KPI opravlja svojo nalogo v sedanjem parlamentu. Partija je vladna sila, se pravi sila, ki si je kot cilj zastavila osvojitev o-blasti v okviru vlade, ki bi jo sestavljale levičarske sile.
«Primer Napolitano» je vse prej kot zaprt. Mogoče se bo temu vprašanju vrnil tudi centralni komite, ki se sestane prihodnji teden, da bi razpravljal o mednarodnih vprašanjih.
Včeraj so objavili dokument o gospodarski politiki, ki ga je odobrilo komunistično vodstvo. Resolucija je zelo kritična do vladne gospodarske politike in pravi, da tudi ta vlada ni zmožna sprejeti organskih ukrepov, ki bi omogočili premostitev gospodarske krize.
R. G.
Pol milijarde v Firence
RIM — v sinočnji zadnji televi f>jski oddaj; «Fantastico 4» je bilo oneno znano zaporedje prvih šestih najpomembnejših nagrad «Lotterie «alia», Prvo nagrado 500 milijonov “r je prejel listek Q 352976, ki ga Je srečni dobitnik kupil v Firencah. ■* ah milijonov manj bo prejel lastnik listka E 538734, prodanega v Mi-anu. V Rimu pa so prodali listek .tje nagrade 400 milijonov lir, ki *ma številko 0 922073, prav tako v J^cnem mestu so prodali listek štev. 04,14810, ki prejme četrto nagrado • 50 milijonov lir. Peto nagrado 300 milijonov lir prejme listek B 781105, ki ,s° ga prodali v Genovi, šesto in zadnjo nagrado «prve jakostne lest-vice» pa prejme posestnik listka A 789358, ki ga je kupil v Lucci.
Preklic podražitev
Tunizijsko prebivalstvo je ob preklicu podražitev izrazilo svojo radost tudi vojski, ki je v teh dneh skušala zadušiti nemire	(Telefoto AP)
Danes in jutri zopet za točke
Po daljšem premoru zaradi božičnih in novoletnih praznikov bodo naša igrišča danes in jutri spet oživela. Sicer tudi med prazniki ni vsa dejavnost povsem zamrla, vendar je v glavnem šlo le za zaostale ali pa prijateljske tekme. Regularni del pa se bo v raznih pr venstvih nadaljeval danes.
Že v drevišnjem srečanju druge ženske odbojkarske lige v Nabrežini bi znalo priti do razpleta glede usode naše združene ekipe Meblo. Z zmago proti Albatrosu bi si namreč kolo pred koncem prvega dela prvenstva tudi matematično zagotovila pravico do nastopa v skupini, ki se bo borila za napredovanje. Tudi z morebitnim porazom upanja ne bi bilo konec, vendar bi bilo treba počakati na razplet v zadnjem kolu.
Na odbojkarskem področju bo še v aspre d ju slovenski derbi v Dolini med domačim Bregom in Slogo, ki nastopata v tretji žen ski ligi.
Stekla bodo tudi košarkarska prvenstva. Jadranovce čaka v C-l ligi gostovanje v Mila-
nu, kjer se bodo srečali z moštvom Monkey's, slovenski derbi promocijskega prvenstva pa bo na stadionu «1. maj» med Borom Radensko in Poletom.
Tudi na nogometnih igriščih ne bo nič manj zanimivo in tudi tu ni moglo iti brez slovenskega derbija. V drugi amaterski ligi se bosta namreč jutri v Repmu pomerila Kras in Zarja.
NA 10. IN 11. STRANI
Primož Ulaga odličen tretji v Bischofshofnu
NA 10. STRANI
NA 2. STRANI
NA 3. STRANI
Srhljiv dvojni mafijski umor
PALERMO — Srhljivo odkritje v Palermu: v prtljažniku nekega avtomobila so našli dve trupli. Gre za brata 16-letnega Giuseppa in 18-letne-ga Mimma La Manlio iz Palerma, ki sta izginila 29. decembra in so ju starši zaman iskali. Avto je bil last njunega očeta. Zločin pripisujejo mafiji. Tu pa se zaenkrat domneve u-stavijo, ker ni znano, če je bil kateri od obeh bratov vpleten v dejavnost te organizacije, ali pa gre za maščevanje ker njun oče, lastnik neke veletrgovine, ni hotel plačati mafiji zahtevane vsote denarja. Vsekakor pa kaže, da sta bila mladeniča umorjena takoj po ugrabitvi, to je v zadnjih dneh lanskega leta, in sicer v mafijskem «brlogu», ki so ga v četrtek odkrili karabinjerji.
Craxi bo obiskal Kitajsko
RIM — Ministrski predsednik Bettino Craxi bo obiskal Kitajsko. Vabilo je Craxiju včeraj posredoval kitajski veleposlanik v Rimu Ling Zho.ig ob koncu dolgega in prisrčnega pogovora v palači Chigi, kjer sta Craxi in Zhong razpravljala o odnosih med obema državama in sta predvsem izrazila zadovoljstvo nad izboljšanjem italijansko - kitajskih odnosov. Kar zadeva vabilo, naj obišče Kitajsko, je Craxi vabilo sprejel, datum obiska pa bodo določili kasneje, v skladu s številnimi obveznostmi predsednika vlade
Daljši pouk na srednjih šolah
RIM — S prihodnjim šolskim letom bo v nižjih srednjih šolah pouk daljši. Namesto pošolskega pouka in šol s celodnevnim poukom naj bi, na osnovi dogovora med ministrom za šolstvo Falcuccijevo in sindikati, pouk trajal od 36 do 40 ur tedensko namesto sedanjih 30 ur. Novost bodo začeli uvajati postopoma in tako naj bi v prihodnjem šolskem letu veljala samo za prve razrede. Nerešena pa ostajajo še nekatera vprašanja v zvezi s prejemki šolnikov.
• Nadaljevanje s prve strani
OGORČENJE ZARADI PONOVNEGA MAFIJSKEGA ZLOČINA NA SICILIJI
svojo solidarnost in solidarnost dežele družini umorjenega časnikarja ter vsem sicilskim novinarjem, ki so nosilci boja proti mafijskemu nasilju. Mafija, je dejal še Ničita je še enkrat prizadela človeka, ki se je boril, da bi s Sicilije odpravil zločinski pojav mafije.
Svojo solidarnost je izrazila tudi palermska županja Elda Pucci, ki je obsodila gnusni zločin, katerega žrtev je bil Fava. Tudi deželna sindikalna federacija CGIL - CISL - UH. je obsodila umor Giuseppa Fave ter povezala umor z obširnimi protimafijski-mi akcijami, ki so jih sodstvo in varnostne si'e izvedli zadnje čase proti mafiji. Očitno je, da se preiskave nevarno bližajo resnici, kar bi za mafijo utegnilo biti usodno.
Omeniti je treba tudi brzojavko, ki jo je predsednik republike Sandro Pertini poslal vsedržavnemu sindikatu novinarjev, v katerem izraža svoje globoko sožalje in pravi, da je mafija še enkrat utišala glas, ki se je dvignil proti organiziranemu kriminalu. Gre za ponoven napad na svobodo tiska, pravi Pertini, ki jasno kaže na dejstvo, da je treba še zaostriti neizprosen boj proti organiziranemu kriminalu in še zlasti proti mafiji.
□ BOČEN — Kot poroča glasilo ju-žnotirolske ljudske stranke Volksbote se bo predsednik te stranke Silvius Magnago v kratkem sestal z avstrijskim zunanjim ministrom Envinom Lancom. Ni pa potrjeno srečanje med Magnagom in avstrijskim kanclerjem Sinowatzom.
Kršitve sklepa o zamrznitvi cen na drobno
BEOGRAD — Vse podražitve blaga in storitev po sprejetju sklepa ZIS o zamrznitvi cen so protizakonite in bodo zategadelj ukrepali proti kršiteljem, da bodo ti zvišane cene vrnili na prejšnjo raven.
V Beogradu so včeraj poudarili, da je mogoče samo z enotno in odločno akcijo zagotoviti dosledno uresničevanje sklepa o zamrznitvi cen.
Številna poročila govorijo, da sklep ZIS množično kršijo. Skoraj vsi skušajo poiskati luknje v novih zakonih, da bi lahko dvignili cene. Takšno izigravanje je treba preprečiti, saj je sklep povsem jasen. Zamrznjene so vse cene in sicer s tistim dnem. ko je začel veljati ta sklep, (dd)
Znašal je 919 milijonov dolarjev
Velik devizni prihodek od turizma v Jugoslaviji
BEOGRAD — Od začetka januarja do 20. decembra lani je devizni prihodek od turizma znašal 919 milijonov dolarjev. Ta vsota je po podatkih Narodne banke Jugoslavije za četrtino večja kot v istem obdobju leta 1982. Priliv s konvertibilnega področja je znašal 871,3 milijona dolarjev.
Na podlagi teh rezultatov ter prihodka v zadnjih dneh lanskega decembra v splošnem združenju turističnega gospodarstva Jugoslavije ocenjujejo, da bo skupni lanski turistični zaslužek, registriran pri Narodni banki Jugoslavije, dosegel milijardo dolarjev.
Prihodek bo sicer najverjetneje za okoli 145 milijonov dolarjev manjši, kot so načrtovali, vendar pa za okoli 19 odstotkov večji kot leta 1982. V splošnem združenju hkrati menijo, da evidentiranje deviznega prihodka od tujega turizma ni realno, saj je bila potrošnja večja. To stališče dokazujejo s primerom porabe tujih gostov v obdobju od januarja do septembra lani. Tujci so v tem obdobju vključno z bencinskimi boni povprečno na dan porabili 22,2 dolarja, brez bonov pa komaj 12,7 dolarja, (dd)
Zaskrbljenost ZIS zaradi agresije v Angoli
BEOGRAD — V varnostnem svetu OZN, ki je nadaljeval razpravo o pritožbi Angole zaradi južnoafriške agresije, je vse bolj čutiti podporo predlogu resoluciji 8 neuvrščenih držav, ki zahtevajo takojšen konec agresije in brezpogojen umik južnoafriških čet z angolskega ozemlja. V razpravi so do zdaj govorili predstavniki neuvrščenih in vzhodnoevropskih držav. Posvetovanja, ki potekajo za zaprtimi vrati, še niso končana. Izvedelo se je, da želijo ZDA samo nekatere manjše spremembe formulacij, da bi se izognile pravici veta, ki postaja vse bolj nepriljubljena.
ZIS je v zvezi z napadom na Angolo izrekel najglobljo zaskrbljenost zaradi grobe agresije in zasedbe ozemlja LR Angole s strani rasističnega južnoafriškega režima. Najostreje je obsodil takšno politiko in izrekel vso podporo in solidarnost z angolskim ljudstvom, državami prve vojne črte Ln osvobodilnim gibanjem juga Afrike.
Jugoslovanska vlada opozarja, da gre za načrtovano politiko nenehnega ogrožanja neodvisnosti in Gameljske celovitosti Angole ter držav prve frontne črte z namenom, da bi preprečili proces osvoboditve Namibije in onemogočili osvobodilno gibanje, (dd)
Izžrebali so dobitnike velike novoletne loterije
Sreča za maloštevilne, sicer pa množično razočaranje
I TIAlL l|A
RIM — Veliko število srečnežev, mnogo, mnogo več pa takih, ki so z jezo zagnali v smeti loterijski listek. Kot vsako leto, tako se je tudi letos iztekla novoletna loterija, ki je, nedvomno tudi zaradi velike konkurence zasebnih televizijskih postaj, ki so «odžrle» del gledalcev državni televiziji in torej «loterijski» oddaji Fantastico 4, izgubila nekaj svoje popularnosti, ki je bila še pred nekaj leti na višku.
Včeraj so izžrebali dobitnike, v večernih urah pa so na osnovi poteka televizijske kviz-oddaje podelili prvih šest nagrad. Tudi «zadnji», šestouvrščeni izžrebanec bo nedvomno zadovoljen, saj bo prejel nič manj kot 250 milijonov lir, kar je seveda prav čedna vsota.
Prav tako bodo zadovoljni tudi tisti, ki bodo prejeli nagrade 2. kategorije, to je po 100 milijonov lir. Teh je 40, med izžrebanimi srečkami pa sta tudi dve prodani v videmski pokrajini, in sicer srečki štev. A 874158 in C 874088. še kar lepe so tudi «tolažilne nagrade». Teh je 154, vsak izžrebanec pa bo prejel 30 milijonov lir. Med temi srečkami je bila ena prodana v Trstu in sicer štev. A 684431.
Med izžrebance bodo letos razdelili skoraj 11 milijard lir, kar je rekordna vsota. Ni pa rekordno število prodanih srečk, saj jih je bilo 16 milijonov in pol, medtem ko so lani prodali več kot 24 milijonov srečk. Razlog za ta padec je povsem jasen, saj so se letos srečke ptriražile in veljajo 2.000 lir, medtem ko so lani stale 1.000 lir. Tako je loterijska ustanova inkasirala skoraj 33 milijard lir, medtem ko je bil lansko leto inkaso 24 milijard lir. Od tega denarja bo tretjina romala v državno blagajno, tretjino bodo razdelili med dobitnike, tretjina pa je šla za stroške za televizijsko oddajo in za režijo loterije.
U RIM — Tajništvo sindikalne federacije CGIL - CISL -UIL se bo sestalo prihodnji četrtek le nekaj ur pred srečanjem z ministrom za delo De Michelisom in predstavniki delodajalcev. Skupni sestanek je zahtevalo vodstvo CGIL, da bi uskladili stališča sindikata pred tem srečanjem, na katerem bodo razpravljali o ceni dela in zaviranju inflacije. Po vsem sodeč so se razhajanja v sindikatih zmanjšala.
V Jugoslaviji za odkrivanje
LJUBLJANA — V Jugoslaviji so ugodni pogoji za odkrivanje večjih rezerv uranove rude. Z intenzivnejšim raziskovanjem in razvojem proizvodnje, predvsem na nahajališču Žirovski vrh (pri Skoj ji Loki) pa tudi na nekaterih drugih območjih, bi lahko zadostili ne le potrebam jedrske elektrarne v Krškem temveč še dvema atomskima elektrarnama z močjo po tisoč megavatov.
Potreba po jedrskem raziskovanju je razumljiva, saj od začetka prihodnjega tisočletja pričakujemo manjše izkoriščanje novih hidroenergetskih in termoenergetskih možnosti. Po analizah Kraigherjeve komisije za dolgoročno stabilizacijo bo imela Jugoslavija dovolj električne energije samo, če bo zgradila več elektrarn na jedrski pogon z močjo 20 tisoč megavatov. Tako bi s pomočjo jedrskih izvorov dobili letno 125 milijard kilovatnih ur električne energije ali 40 odstotkov skupne proizvodnje.
Predsednik jugoslovanskega komiteja za industrijo in energijo Rade Pavlovič pravi, da bi moralo postati raziskovanje nahajališč urana jugoslovanska dolgoročna usmeritev, ravno zaradi manjših možnosti izkoriščanja drugih vrst energije. Minister se je zavzel predvsem za povezovanje izkušenj, znanja in sredstev. Posebej bi morali preučiti možnosti uvajanja novih tehnologij pri raziskovanju ter sodelovanje republiških in pokrajinskih geoloških ter jedrskih inštitutov.
ugodni pogoji uranove rude
Direktor geoinštituta dr. Radule Popovič poudarja, č(a so v Jugoslaviji pri raziskovanju nahajališč urana skoraj na začetku. To je ilustriral z resnico, da je trenutno le en rudnik urana (Žirovski vrh) in samo ena jedrska elektrarna (Krško). Jugoslavija pa ima veliko več nahajališč te pomembne rude. Omenjeni strokovnjak pravi, da so to dokazali rezultati raziskav v obdobju med 1960. in 1965. letom, ko so tem raziskavam namenili precej pozornosti in denarja. Po 1965. letu se je začelo obdobje poceni nafte, sredstva za raziskovanja jedrske energije pa so se močno zmanjšala. Po 1970. letu so denar za raziskave razdelili po republikah in pokrajinah in pomembno delo je kmalu zamrlo. Čeprav so odkrili nahajališča v vseh republikah in pokrajinah, so z intenzivnim raziskovanjem nadaljevali samo v Sloveniji.
Seveda je mogoče uran kupiti od držav proizvajalk. Ker ponudba te rude trenutno presega povpraševanje, je njena cena kar ugodna. Vendar pa je v dolgoročnejšem pogledu v prihodnost treba računati na vse večje povpraševanje po uranu in tako tudi višji ceni. To pa je še razlog več, da se mora Jugoslavija čimprej po staviti tudi na tem področju na lastne noge, seveda le z dolgoročnejšo usmeritvijo v lastna raziskovanja in proizvodnjo.
BORIS LENIČ
Odslej družinske doklade odvisne od letnega dohodka
RIM — Že s prvo letošnjo plačo bodo stopile v veljavo omejitve pri izplačevanju družinskih doklad, ki jih predvideva lanskoletni decembrski zakon št. 730. Seveda ne bodo omejitve enake za vse družine, zakon predvideva namreč, da ne bo nobenih razlik s prejšnjim stanjem za vse družinske dohodke, ki ne presegajo 28 milijonov lir na leto. Družinske doklade pa bodo okrnili glede na letni dohodek in število družinskih članov v breme postopno do letnega dohodka 34 milijonov lir. Po tem znesku ne bodo več izplačevali družinskih doklad.
Ustanova INPS bi morala v kratkem seznaniti vse interesente, kako naj v praksi uresničijo zakonsko do-'očilo. Bržkone bodo morali delavci in drugi uslužbenci dostaviti delodajalcem podatke o zadnji davčni prijavi, saj bo računanje dohodka globalno za vsako družino, podjetja pa imajo podatke le za dohodke svojih u-službencev in ne za družinske člane. Vsekakor pa lahko podjetja že sedaj
črtajo družinske doklade tistim svojim uslužbencem, ki so že na podlagi obrazca 101 presegli mejo 28 milijonov lir letnega dohodka.
V prihodnjih dneh bo torej vsa zadeva bolj jasna, možno je celo, da bo zadostovala izjava upravičenca, da družinski dohodek ne presega predvidene višine, ne da bi predložili lanski 740. Vsekakor pa bi morala ustanova INPS vse pravočasno seznaniti z operativnimi ukrepi.
□ PULJ — V minulem letu so na i-strsko - kvarnerskem območju jugoslovanski čuvaji morske meje v nedovoljenem ribolovu ujeli 70 italijanskih ribiških ladij. Tako veliko število kršitev pojasnjujejo z dejstvom, da so kazni za takšne prekrške skorajda simbolične, saj znašajo le 50 tisoč dinarjev. V zadnjem času italijanski ribiči za lov v istrskih vodah uporabljajo tudi hitre gliserje. Eno od takih plovil so nedavno zajeli v vodah v bližini Rovinja, (dd)
Tunizija je srečno prestala preizkušnjo «krušnega upora»
Delavci
Predsednik Burgiba preklical sklep o podražitvi življenjskih potrebščin
TUNIS — Tunizija je včeraj doživela pravo eksplozijo radosti in veselja ob napovedi predsednika republike Habiba Burgibe, da bodo ostale cene kruha, drugih pšeničnih izdelkov in najosnovnejših življenjskih potrebščin nespremenjene, Tunizijci slavijo torej zmago v svojem «krušnem uporu», zmagal pa je tudi predsednik Burgiba, ki je v enem mahu črtal vse vladne ukrepe o podražitvi živil. Teden dni trajajoči upori, ki so do temeljev pretresli Tunizijo, so «očetu domovine» narekovali, da pri preprečevanju naj hujšega sprejme najmanjše zlo. Seveda bodo morali sedaj popraviti državni proračun, ki so ga hoteli sanirati z ukinitvijo državnih subvencij za naj osnovnejša živila. Teh 246 milijonov dolarjev bodo torej poiskali drugje, predvsem s podražitvijo luksuznih predmetov, vsekakor pa bodo pazili, da ne bi prizadeli najsiromašnejših slojev.
Burgibov sklep, zaradi katerega so včeraj Tunizijci preplavili ulice mest in vzklikali svojemu predsedniku, je nedvomno še najbolj' presenetil tunizijsko vlado in voditelje vladajoče socialistične stranke. Vlada premie ra Mzalija je namreč v preteklih dneh skušala s silo zadušiti «krušni upor», ki se je kot oljni madež razširil iz južnega fundamentalistično islamskega dela države na prozahodno usmerjeni sever. Podvojitev cene kruha je bila prehudo breme tudi za naprednejše plasti prebivalstva. Socialno vretje je bilo v teh dneh v marsičem podobno tistemu v začetku leta 1978, ko je bilo ubitih kakih 150 ljudi. Burgiba se je torej zbal ponovitve «črnega petka», a je s spretno politično potezo dosegel, da ima sedaj vse zasluge. Edi ni poraženec je torej vlada premiera Mzalija in po vsej verjetnosti Tuniziji sovražne sile, ki so si že mele roke v upanju, da bodo lahko izkoristili socialna vrenja v svojo korist. Poražene so tudi notranje islamsko fundamen-talistične sile, ki iščejo vsako pretvezo, da bi lahko izpodkopale laično oblast.
Vsekakor je v «krušnem uporu» Tunizija prestala hudo preizkušnjo, ki pa bo lahko vsestransko pozitivna. Oblast je morala tokrat spoznati, da je nemogoče s silo vsiliti ljudstvu nepriljubljene ukrepe. Mrtvi in ranjeni na ulicah Gafse, Sfaksa, Tunisq in drugih tunizijskih mest niso bili zaman.
Jordanski kralj Husein bo zastopal interese palestinskega ljudstva?
Gadafi grozi z bojkotom francoskih izdelkov
TRIPOLIS — Libijski predsednik polkovnik Gadafi je na včerajšnji tiskovni konferenci v Tripolisu zagrozil, da bo «bojkotiral francoske proizvode» in Francozom ne bo dovolil, da bi investirali v Libiji. Ta ukrep bo uveljavil, če Francija ne bo spremenila svoje politike do Libije.
«Francija ima samo eno možnost, da ne izgubi libijskega tržišča, kar bi zanjo predstavljalo hud udarec,» je še dejal Gadafi in tudi pripomnil, da Libija ne more shajati brez francoskega orožja in proizvodov. Odločitve pa bodo vsekakor padle prihod nji mesec, ko se bo sestal glavni ljudski kongres. Zato naj Francija spremeni svojo politiko, drugače bo boj kot neizbežen.
BEJRUT — Sklep jordanskega kralja Huseina, da pojutrišnjem skliče izredno zasedanje parlamenta, ki se ga bodlo prvič po desetih letih udeležili tudi poslanci iz zasedene Cisjor-d ani je, predstavlja pravo prelomnico v jordansko - palestinskih odnosih. Arabski vrh v Rabatu je namreč leta 1973 priznal PLO kot edino zakonito predstavnico palestinskega ljudstva. Kralj Husein se je temu sklepu dobro leto upiral, saj je smatral Cis-jordanijo za svojo. Leta 1950 si jo je namreč prilastil Huseinov ded Abdalah in jo priključil hašemitske-mu kraljestvu, kljub prvotni zamisli OZN, da bo Cisjordanija jedro pale-
stinske države. Zadnje volitve v Cis-jordaniji so bile le dva meseca pred izraelsko okupacijo leta 1967.
Kaj je torej botrovalo Huseinovemu sklepu, da se izneveri dokumentu iz Rabata? Iz vse glasnejših namigov postaja vedno bolj razvidno, da hoče hašemitski suveren govoriti v imenu Palestincev, ne da bi ga za to izrecno pooblastili. Z Arafatovim begom iz Tripolija in poskusom Sirije in Libije, da bi si podredili PLO svojim interesom, se je kot kaže razmerje sil spremenilo. Arafatov «izlet v Kairo», kjer je 22. decembra obiskal egiptovskega predsednika Mubaraka, je bil prav tako prava pre-
lomnica. Mubarakov odposlanec je Huseinu že poročal o tem obisku, v Aman pa bi moral v prihodnjih dneh prispeti tudi Arafat, da bi obnovil jordansko palestinski dialog.
Po vsem ' sodeč je Husein sprožil sedanjo pobudo še pred Arafatovim obiskom, da bi voditelju PLO prihranil očitke o «izdaji». Iz sklepnega dokumenta CK «Al Fataha» je razvidno, da so Palestinci besni na svoje arabske brate z izjemo Egipta, ki jih je aktivno podpiral med obleganjem Tripolija. PLO se torej vedno bolj o-brača proti zmernim Arabcem in med te nedvomno sodi tudi Huseinova Jordanija.
Za dolar j evo močjo se skrivajo nevarnosti
WASHINGTON — Dolarjeva moč je začela za-skrbljati tudi same Američane, čeprav jim godi, da je njihova valuta v zadnjih 18 mesecih končno spet obdana s «staro slavo» in je spet pridobila nekdanjo moč neprekosljivega gospodarja na svetovnem valutnem tržišču.	*
«Dolar je nevarno močan», je v teh dneh zapi sai neki washingtonski komentator ob vesti, da stoji dolar v odnosu na recimo zahodnoevropske valute na taki poziciji, kot še nikoli v prejšnjem desetletju. In tako so se začela razmišljanja, kaj se pravzaprav skriva za to «nevarno močjo», ki bi lahko pokopala proces ameriškega kmetijskega preporoda, od katerega se letos pričakuje, da preraste v pravo gospodarsko ekspanzijo.
Eden od takih «temnih rezultatov» je prišel
na dan v teh dneh, ko so objavili podatke o blagovni izmenjavi ZDA za preteklo leto. ZDA so leto 1983 končale s trgovinskim deficitom 70 milijard dolarjev, kar je za skoraj 80 odstotkov več od leta 1982. Te številke niti za Ameriko niso majhne, posebno če pomislimo na to, da vsaka milijarda deficita pomeni 25 tisoč brezposelnih oseb več.
Za tako visok deficit je kriv prav premočan dolar, saj je postalo ameriško blago za tuje kupce prdrago, uvoz pa se je pocenil in prišlo je do takega neskladja, kakršnega še ni bilo. To se najbolje vidi na primeru Japonske: iz te države so Američani uvozili lani za 20 milijard več blaga od tega, kolikor so prodali Japoncem.
To so posledice dolarjeve moči. Osnovno vprašanje pa je kljub temu vezano na proračunski deficit ZDA, ki je v prejšnjem letu znaša 1195 milijard dolarjev, v prvih dveh mesecih tega proračunskega leta pa je že dosegel mero 50 milijard. Zaradi tako visokega proračuna se ZDA pojavljajo na tržišču kapitala kot velik izposojevalec. To pa izziva povpraševanje po dolarjih, ker neobhodno vodi tudi v povečanje dbresti. In te povečane obrestne mere, ki imajo za cilj, da privabijo tuji kapital, so glavni krivec za sedanjo moč dolarja. Opazovalci zato menijo, da dolar ne bo oslabel vse dotlej, dokler bodo obresti tako visoke in dokler se bo tuji kapital tako silovito obračal k ameriškemu tržišču kakor zadnji dve leti.
proti delavcem
PARIZ — Posebno kot ob velikih elementarnih nesrečah, so pariški ča sopisi, ne glede na politične razli ke, izšli s posebnimi naslovi o za lastnih dogodkih v avtomobilski tovarni Talbot v Poissyju. kjer so se spopadli stavkajoči in nestavkujoči delavci. In kot piše komunistični Hu-manite «Peugeot antivzor», tako konservativni Figaro pribija «Talbot nepopravljivo».
V zgodovini delavskega gibanja po svetu je pač že večkrat prišlo do obračuna med stavkujočimi in stavkokazi, toda malokdaj je prišlo do situacije, ko so še v času socialistične vlade med seboj spopadli za kruh odpuščeni delavci in tisti, ki bi radi delati, ker so še vedno zaposleni. V tovatni Talbot je la solidarnost na obeh straneh popustila.
Po odpustitvi onih 1905 delavcev, za katere je bilo v kompromisu dogovorjeno in ki naj bi bili deležni družbene pomoči pri drugi zaposlitvi, je direkcija podjetja odredila ponoven začetek proizvodnje za 3. januar, vendar pa tekoči trak ni mogel ste či, ker so delo onemogočili stavkajoči delavci tako so se dva dni vzajemno pretepali odpuščeni stavkajoči delavci, po večini imigranti, ter ostali, ki so hoteli delati, zavedajoč se, da bodo v primeru zastoja v tovarni še sami izgubili službo. Pri lem je prišlo do fizičnih spopadov, udarcev z verigami in obmetavanja s težkimi predmeti, tako da je bilo ob koncu okrog 60 ranjenih na obeh straneh.
Gospodarske posledice so seveda takoj nastopile z vso svojo težo: tovarna Talbot je do nadaljnjega zaprla vrata in ustavila vse plače in mezde zaposlenim delavcem in u službencem. Upravni odbor krovne industrijske družbe Peugeot pa je sklenil, da podjetje Talbot izloči iz svojega pravnega in finančnega okvira. Okrog 17.000 delavcev je tako obvi selo v zraku.
Grozijo pa seveda še hujše družbene in politične posledice, saj je vlada smatrala Talbot za test pri novi gospodarski politiki. Delavsko gi banje se je pred družbo pokazalo v čudni, razbiti podobi. Sindikati so se javno spopadli. Dejansko itak vsi sindikati zastopajo različna stališča, predvsem pa bi vsak med njimi rad pridobil iz nastalih situacij korist le zase.
CGT je pod vplivom KPF in je največji sindikat v Franciji, CFDT pa je neodvisni levi sindikat s samo-upravljalskimi težnjami, ki bi bil pa prav zato, ker je antistalinističen, vselej rad še malo bolj avantgarden kot je komunistični CGT. In čeravno je zdaj v Franciji na oblasti koalicijska vlada socialistov in komuni stov, v bisttm vladi ni naklonjen noben izmed sindikatov, še najbolj sta dolgo časa skušala razumeti vladne težave prav oba leva sindikata CGT in CFDT.
Toda CGT je ob najnovejših vladnih ukrepih za omejevanje rudarstva, ladjedelstva in železarstva, za čela vladni politiki vse bolj oporekati. Nasprotno pa je CGT ostajala u merjena v avtomobilski industriji, kjer je zaposlenih več tujih delavcev in kjer je državni sekretar za zaposlovanje komunist Jack Ralit v tovarni Talbot zelo konkretno skušal posredovati s kompromisom. Zato tudi zdaj v Talbotu sredi divje vihre CGT ni prilivala olja, ampak pred vsem mirila. Nasprotno pa je šel sindikat CFDT v svoji podpori brezkompromisnemu proteAu in dejansko skrajnežem — predaleč.
BUENOS AIRES — V Argentini v teh dneh prekopavajo grobove, da bi ugotovili usodo vseh tistih, ki so skrivnostno izginili v letih vojaške dikta ture (v državi so jih poimenovali de saparesidos). Govori se, da je bilo žrtev vojaškega režima, ki je v za četku januarja predal oblast demokratično izvoljenemu predsedniku Raulu Alfonsinu, med dvajset in tri-
Argentina
deset tisoč, vsem jasno pa je, da tu di s še tako poglobljeno preiskavo usode vseh «desaparesidosov» ne bo do mogli ugotoviti. S prekopom grobov so začeli v sredini decembra, ta-
SREDNJA GOSTINSKA IN TURISTIČNA ŠOLA
IZOLA
Restavracija Riviera - Izola
Obiščite novo restavracijo, v kateri vam bomo postregli z vrhunskimi specialitetami, kot so: ribje jedi, fondue, flambé.
Po naročilu prirejamo vse slavnostne obroke (poročna kosila - večerje).
Rezervacije sprejemamo tudi po telefonu: 066/62921 ali 62925
išče «desaparesidose»
koj potem ko je nova argentinska via da sklenila, da začne preiskavo o pra vem genocidu, ki ga je država doživela med leti 1975 in 1979.
Že prvi prekopani grobovi brez imena so pokazali, da so moške, žen ske pa tudi otroke zakopali v skupne grobnice. Trupla so bila zaprta v plastičnih vrečah ali zavita v odejah, na trupu in na udih so ostali znaki mučenja. Skoraj pri vsakem truplu so odkrili polomljene kosti ali prebite lobanje, dokaz besa, s katerim so pri padniki tajnih morilskih bataljonov mučili svoje žrtve. Doslej so odkopali okoli dvesto posmrtnih ostankov ljudi, ki so skrivnostno izginili, sko raj vsak dan pa preiskovalci odkri vajo nove skupne brezimenske grobove in argentinski tisk je poln srhljive fotografske dokumentacije o prekopanih grobovih ter prav tako drama tičnih pričevanj svojcev izgunilih.
V malem mestecu Santa Ter esita na atlantski obali so odkopali grob 11 ljudi (osmih žensk in treh moških), ki so jih leta 1976 našli na produ. Trupla so bila že v razpadajočem sta nju, ribe so jih na pol pojedle, vsem pa so manjkale roke. Takrat se nihče
ni vprašal za istovetnost mrtvih, prav tako ni nihče začel preiskave, da bi ugotovil vzrok smrti. Trupla so enostavno zaprli v plastične vreče in jih zakopali v skupni grob. Pozneje se je zvedelo, da ena od metod za odpravljanje trupel tistih nesrečnežev, ki so umrli med mučenjem, je bila, da so jih metali v morje, včasih pa so nesrečneže vrgli s helikopterjev v morje še žive. Nihče ne ve, koliko ljudi, je izginilo na ta način in njihovo število bo tudi težko ugotovljeno, saj je morje odplavilo trupla neznano kam.
Vzporedno s prekopavanjem grobov je sodstvo začelo z zasliševanjem ti stih, ki so osumljeni, da so vodili množično morilsko akcijo. Veliko odmeva je imeloz lasti zasliševanje generala Ramona Campsa, bivšega šefa buenosaireške policije, ki je osumljen, da je neposredno vpleten v izginotje nekega fanta. General, ki je znan kot «morilec iz La Piate», je hladnokr vno izjavil, da je sodeloval pri nekaj tisoč ugrabitvah, dodal pa, da se ne čuti krivega, saj je samo naredil le svojo vojaško dolžnost in izpolnil u-kaze nadrejenih. V pričevanju je do-
dal tudi, da so med diktaturo obstajala tajna vojaška sodišča, ki so bila ustanovljena že leta 1975, ko je bila še na oblasti peronistična vlada Isa-belite Peron. Ta sodišča so izrekla vrsto kazni, najpogosteje smrtne, vse pa se je dogajalo v okviru oboroženih sil.
Razumljivo je zato, da je Argentina z veliko pozornostjo spremljala parlamentarno razpravo o reformi vojaškega kazenskega postopnika, ki jo je predlagal predsednik Alfonsin in da so se ob tej razpravi vnele silne polemike, saj rane še močno krvavijo.
Včeraj je poslanska zbornica s 129 glasovi za in 115 proti, odobrila predlog predsednika, sedaj pa se bo o os-
nutku moral izreči še senat. Osnutek predvideva, da bo vojakom in pripad nikom varnostnih sil, ki sq zlorabili svoj položaj in zagrešili zločine proti gverilcem ali proti prebivalstvu, sodil «najvišji svet oboroženih sil». Proti tem razsodbam pa bodo prizadeti lahko vložili priziv na civilno zvezno sodišče. Prizadete stranke bodo lahko zahtevale tudi revizijo procesa,, pa
čeprav bodo razsodbe že polnomočne, s tem, da bodo predložili nove doka ze. Alfonsin je v začetku predlagal, da bi vojakom sodila te vojaška sodišča, pod pritiskom javnega mnenja pa je vnesel popravek o prizivu.
Pred zasedanjem CG1L o državnih soudeležbah
PORAZITI STRATEGIJO TRAJNE KRIZE OB MEJI
Pismo uredništvu	1
I	1
Slovenska šola v novo leto 1984 še z mnogimi nerešenimi problemi
Deželno vodstvo sindikata CGIL priredi v torek, 10. t.m., v hotelu Europa na obali pod Nabrežino zasedanje o krizi in industrijskih podjetjih, z državno soudeležbo v Furlaniji - Julijski krajini. Začelo se bo ob 9.30 z uvodnim poročilom deželnega tajnika CGIL Gianni ja Padovana, ki mu bo sledila debata, zaključilo pa v popoldanskih urah s sklepnim posegom članice vsedržavnega .vodstva tega sindikata Donatelle Turture.
Zasedanje bo izzvenelo v ponovno podkrepitev zahteve, da se nemudoma pričnejo pogajanja med enotno sindikalno zvezo CGIL - CISL - UIL v njeni deželni razsežnosti na eni strani ter rimsko vlado in zavodom za industrijsko obnovo IRI na drugi strani ob stalni in aktivni navzočnosti predstavnikov naše deželne uprave.
Kakor je bilo obljubljeno na sestanku z ministrom Darido pod pritiskom sindikalistov, predstavnikov krajevnih in deželne uprave, parlamentarcev političnih sil, bi se morala pogajanja začeti ta mesec, sicer na ravni nalašč zato imenovane delovne skupine pod predsedstvom predsednika IRI Prodija. Toda skupina ni še bila dokončno sestavljena in sploh obstaja bojazen, da hočejo v pristojnih rimskih krogih zavlačevati : medtem bi se razmere v podjetjih v krizi slabšale, obrati bi avtomatično propadli in tako ne bi bilo treba več nobenih pogajanj. . . CGIL hoče to preprečiti ravno s torkovim zasedanjem, na katerem bodo sindikalisti znpva pozivali k učinkovitemu ukrepanju deželno oblast, krajevne uprave in politike v zavesti, da je problem krize mogoče zadovoljivo rešiti zgolj s politično voljo. če ta volja res je, potem bi tudi delovna skupina morala biti tako sestavljena — meni Giannino Padovan — da bodo v njej ljudje vplivnega nastopa in besedi, ne pa taki, ki odgovornosti ne znajo ali ne morejo sprejemati, ko gre za odločilne izbire.
Na zadnjih takšnih posvetih je marsikdo poudaril, da so Trst in drugi kraji Furlanije - Julijske krajine toliko bolj potrebni rimske pomoči, ker ležijo ob meji. Skoraj nihče pa ni pripomnil, da se ravno iz razvojnih potencialov, ki jih ponuja obmejnost, da črpati nova moč za gospodarski in socialni preporod. Tako so besede izzvenele v napačno smer, to je v potrditev teze, po kateri morajo naši kraji ostati trajno krizno ozemlje. Kdo ve, če se bo v torek pod Nabrežino kdo spomnil gospodarskih sporazumov iz Osima, ki so danes edino učinkovito sredstvo zoper politiko «požga nih tab, oziroma sredstvo za vnovični razmah naše dežele ob sodelovanju z jadransko sosedo? (dg) •
• Deželni odbor je nakazal eno milijardo in 133 milijonov lir kmetijskim podjetjem in zadrugam, da bi jim s
tern omogočil izboljšanje in potenciranje tehnične opreme za proizvodnjo in stimuliral vinogradniško proizvodnjo. V bistvu gre za štiri ukrepe, katerih pa se bodo okoristila le nekatera furlanska kmetijska podjetja.
KPI podaja letni obračun
Na sedežu v Ul. Capitolina 3 bo tržaška avtonomna federacija KPI danes priredila tiskovno konferenco o strankinem obračunu 1983-84 ter o pobudah avtofinansiranja. Uvod v tiskovno konferenco, ki se bo začela ob 11. uri, bo podal pokrajinski tajnik Ugo Poli, spregovoril pa bo tudi Paolo G eri, ki je v stranki odgovoren za sekcijo upravljanja.
V zadnjih dneh smo že nekajkrat opozorili na pritožbe nekaterih prebivalcev s Proseka in iz Devinščine zaradi stalnih eksplozij razstreliva, ki ga uporablja gradbeno podjetje Place Moulin iz Milana pri gradnji nove avtoceste med Sesljanom in Prosekom ; dela podjetja se v sedanjem trenutku odvijajo v višini Devinščine, v bližini križišča med državno cesto 202 in cesto, ki pelje s Proseka proti žeezniški tranzitni postaji.
Te pritožbe sta tako Kmečka zveza kot Konzorcij razlaščencev Naša zemlja že posredovali podjetju AN AS, ki je odgovorilo, da se gradbeno podjetje strogo drži predpisov posebne pokrajinske komisije, ki jo sestavljajo funkcionarji kvesture, vojaškega prezidija, gasilcev in nad-zorništva za delo. Podjetje AN AS je tudi dodalo, da je krajevno rudniško o-krožje za večjo varnost odredilo, da si mora gradbeno podjetje nabaviti seizmograf («vibration meter»), ki bo nadzovoral jakost eksplozij, ki jih registrira in nadzoruje funkcionar o-
Stopili smo v Novo leto 1984 z mnogimi željami, da bi bilo uspešenjše, boljše itd. . . . Slovenski šolniki si želimo, -da bi bilo uspešno in pozitivno za slovensko šolo v deželi Furlaniji -Julijski krajini. Želimo, da bi slovenska šola dosegla še višjo profesionalnost in kulturno raven in da bi še naprej vzgajala mladino v slovenskem duhu in v njih okrepila ljubezen do slovenskega jezika. Želja vseh, ki delujejo na šolskem področju je, da bi slovenska šola v Italiji dosegla tako zaželjeno avtonomijo in da bi se še mnogi nerešeni problemi ugodno re-
menjenega rudniškega okrožja. Po mnenju podjetja AN AS so bili torej sprejeti vsi varnostni ukrepi, da bi eksplozije razstreliva ne povzročile škode ne osebam, niti poslopjem.
Kaže pa, da so bili ti ukrepi nezadostni, saj se pritožbe neposredno zainteresiranih še nadaljujejo in lahko rečemo tudi še stopnjujejo. Včeraj nas je lastnik skoraj nove hiše v Devinščini, ki je sad 40-letnega trdega dela in ki je oddaljena okrog 200 metrov od gradbenih del, opozoril, da ga je malo po 12. uri zaradi močne eksplozije skoraj vrglo s stolice. Pri tem naj dodamo, da podjetje Place Moulin razstreljuje mine za gradnjo avtoceste vsak dan od 12. do 12.30, ko so delavci na kosilu.
Nemudoma se je podal na gradbišče in protestiral zaradi takega ravnanja; prejel pa je le izmikajoče odgovore in tudi prav sumljive izgovore glede jakosti, ki jo je omenjeni eksploziji zabeležil seizmograf ; nekdo, verjetno predstavnik podjetja naj bi hitel zatrjevati, da je eksplozija dosegla stopnjo 2,8 jakostne lestvice (po katerih lestvicah pa merijo te eksplozije nismo mogli včeraj ugotoviti), nekdo drug pa naj bi ga takoj demantira1, saj naj bi eksplozija dosegla stopnjo 6,8 jakostne lestvice.
Ni to pa edini primer o katerem smo slišali v teh dneh. Eksplozije min so že povzročile škodo na več hišah na Proseku in v Devinščini. V kratkem bo na pobudo Kmečke zveze prišlo do javnega sestanka, na ka-
šili. Marsikaj je bilo rešenega v minulem letu, tako npr. so več let letno poverjeni. učitelji postali stalni in dobili stalno mesto ; da je prišlo do tega je pripomogel zakon 270, ki je odpravil dolgoletni problem nestalnega učnega in neučnega osebja (preka-riat). V preteklem letu so se vršili številni natečaji za vstop v stalež učnega osebja šol vseh vrst in stopenj, ki so pripomogli, da se je zaposlilo večje število šolnikov in to je nedvomno največji uspeh na šolskem področju v minulem letu.
Toda slovenska šola vstopa v leto 1984 še z mnogimi nerešenimi problemi. Najpomembnejši je vsekakor problem avtonomije slovenske šole. Želja šolnikov je tudi, da bi se odprle slovenske šole tudi v videmski pokrajini, da bi bile slovenske šole na vsem področju, kjer živi slovenska manjšina. To se bo uresničilo samo, če bomo dobili globalni zaščitni zakon. Smo optimisti in smo prepričani, da bo do tega kmalu prišlo.
terem se bo ocenilo doslej povzročeno škodo, predvsem pa se bodo na njem sprejeli potrebni sklepi kako vnaprej ukrepati v odnosu do podjetja AN AS, Kmečka zveza pa je medtem že stopila v stik s svojo pravno s‘užbo, da bi proučila možnosti, kako tudi po tej poti rešiti to vprašanje in Zaščititi interese zainteresiranega prebivalstva.
Priznanje Trstu kot pomembnemu sedežu kongresov
Združenje Italcongressi, v katerem so včlanjeni prireditelji kongresov iz vse države, je pred kratkim sklenilo zaupati vodstvo lastne delegacije za Furlanijo - Julijsko krajino tržaški organizaciji Trieste Traduzioni Congressi. Ta ima sedež v Drevoredu XX. septembra 4, vodijo jo pa diplomirane tolmačice Laura Castelli, Gioia Germ in Elisa Malutta. Gre za lepo priznanje tako TTC kot samemu Trstu kot vse pomembnejšemu sedežu vsedržavnih pa tudi mednarodnih kongresnih prireditev.
• V okviru «Ponedeljkovih srečanj»
bo 9. tega meseca ob 19. uri v Mestnem muzeju naravoslovne zgodovine, Ul. Ciamician 2, večer diapozitivov Bruna Basezzija o gobah.
V letu, ki je pred nami, čakajo u-godne rešitve še drugi nešteti problemi, ki tarejo slovensko šolo v zamejstvu.
Tako je velik problem padec vpisov v otroške vrtce in osnovne šole, kar je povzročilo krčenje razredov in zaprtje dveh osnovnih šol: v Štivanu in v Medji vasi. Vedno več je enoraz-rednic (tudi trije razredi z eno samo učiteljico) in v nekaterih vaseh, kot so Briščiki, Gabrovec, Cerovlje in Pesek deluje le po ena večrazredni-ca z zelo majhnim številom otrok. Ta problem je iz leta v leto bolj pereč in treba ga bo reševati ne le na šolski ravni, ampak tudi na politični ravni, tako da se bodo za stvar zavzeli odgovorni politiki in sploh vsa slovenska javnost.
Drugi pereč problem slovenske o-snovne šole je pomanjkanje didaktičnih ravnateljev: za pet ravnateljstev sta le dva, ki morata skrbeti še za ostale, kar povzroča preobremenitev in premalo časa, da bi se posvetili učnemu osebju. Ta problem se lahko reši z razpisom natečaja za mesta didaktičnega ravnatelja, ki ga razpiše šolski skrbnik, seveda pa morajo biti kandidati, ki jih trenutno ni, ker se univerzitetni študentje za ravnateljska mesta ne odločajo. Pomanjkanje je tudi pri nadzomiških mestih tako za osnovno šolo kot tudi za srednjo šolo.
Problem, ki se ponavlja vsako šolsko leto, je pomanjkanje pomožnih u-čiteljic, ki bi imele specializacijo .za delo s prizadetimi otroci. Tudi psiho-pedagoška služba ne deluje zadovoljivo. Ne moremo prezreti še ene velike pomanjkljivosti: manjkajo didaktični ravnatelji za slovenske občinske vrtce, ki bi odpravili krivico ko morajo slovenske vzgojiteljice biti odvisne od italijanske ravnateljice in tako pisati poročila in načrte samo v italijanščini.
Treba bo odločno zahtevati od odgovornih oblasti, da se doseže uvedba slovenskih didaktičnih ravnateljstev za občinske vrtce (dovolj eno za tržaško občino) ali vsaj to, da bi bila slovenska didaktična ravnateljstva, ki odgovarjajo za državne otroške vrtce, odgovorna in juridično in didaktično - upravno za slovenske občinske vrtce.
Torej kopica še nerešenih problemov slovenske šole, ki pa so z malo dobre volje s strani odgovornih šolskih oblasti rešljiva. Mnogo pozitivnega je bilo storjenega v preteklem šolskem letu; mnogi problemi so bili ugodno rešeni in tudi mnogi še odprti problemi bodo lahko rešeni s skupnimi močmi in enotnim nastopom vseh Slovencev v zamejstvu. Šola mora biti za vse nas baklja, ki daje novim rodovom nove energije, ki krepi v mladih narodno zavest in ljubezen do jezika , in kulture. Zato pogumno v leto 1984, ki naj pomeni nove uspehe na kulturnem in šolskem področju, želja vseh je, da bi prišli v tem letu do globalnega zaščitnega zakona, ki bi dal avtonomijo slovenski šoli in večjo svobodo Slovencem v vsej deželi Furlaniji - Julijski krajini.
MARKO PAULIN
Pred podražitvijo telefonskih tarif?
Telefonska družba SIP je pripravila investicijski načrt, ki predvideva nad 4.000 milijard lir izdatkov za raztegnitev in izboljšanje storitev. Če hoče načrt do kraja uresničiti, mora letos prislužiti 1.000 milijard lir več, to pa bo mogoče samo tako — menijo v njenem vodstvu — da se telefonske tarife povišajo za 10 odstotkov. Podražitev mora odobriti seveda medministrski odbor za cene CIP, toda že zdaj je videti, da so pristojni vladni krogi investicijskemu načrtu naklonjeni.
Kinodvorane bodo jutri ves dan zaprte
Med lastniki kinodvoran in njihovimi uslužbenci tečejo pogajanja za novo delovno pogodbo. Ker pa delodajalci nočejo povsem ustreči željam in zahtevam delojemalcev, so se ti obrnili na stanovske organizacije v okviru enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL in oklicali so stavko. Tako jutri, 8. januarja, ne bomo mogli v kino ne v Trstu ne v okolici, pa tudi nikjer drugje ne, ker bo stavka vsedržavna.
Kljub dosedanjim protestom KZ, NZ in prizadetih
Eksplozije na avtocesti povzročajo škodo v Devinščini in na Proseku
PSI: z deželno zakonodajo za izhod iz 'tržaške krize
Gostovanje najstarejšega ansambla na Slovenskem
Pevski zbor Lira iz Kamnika bo drevi nastopil na Opčinah
Kakor smo že najavili, bo danes ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah koncert pevskega zbora Lire iz Kamnika. Ko smo Liro v prejšnjem članku na kratko predstavili, smo že imeli tudi priložnost, da smo podčrtali zgodovinski pomen tega prvega samo-stojneka pevskega društva na Slovenskem. Stoletno življenje je že samo na sebi posebno dejstvo - zadobi pa izreden pomen, če pomislimo, da je bilo delovanje društva v tem razdobju vedno uspešno, prizadevno in je vedno spremljalo vse zgodovinske dogodke in prelomnice od konca prejšnjega stoletja do naših dni.
Pri predstavitvi je v prejšnjem članku (31. 12.1983) prišlo, v zvezi z nastopom Lire v Trstu, do napačnega podatka, ki bi ga radi popravili. Zbor ni nastopil v Trstu ob stoletnici ustanovitve, kakor je bilo v članku napisano, pač pa je v naših krajih nastopil ob priliki počastitve 90-letnice svojega obstoja.
Lira je imela seveda številne koncerte po Jugoslaviji pa tudi v drugih državah: na Holandskem, v ZR Nem čiji, v Švici, Avstriji, Poljski, ČSSR itd. Udeležila se je tudi raznih tekmovanj, kot na primer v Ljubljani, Mariboru, Arezzu in večkrat se je tudi uspešno uvrstila. Dolgo let je Liro vodil dirigent Ciril Vremšak, ki je uvedel zbor v koncertno delovanje, sedaj pa zbor vodi skladatelj in dirigent prof. Samo Vremšak.
Nocojšnji koncertni spored vključu je skoraj izključno zborovske sklad be, ki so bile originalno namenjene moškemu zboru. Prvi del programa sestavljajo pretežno umetne zborovske kompozicije, medtem ko sestavljajo drugi del priredbe ljudskih pesmi.
Koncert se bo pričel z dvema poli-fonskima motetoma Quam pulehra es amica mea in In nomine Jesu skladatelja J. Gallusa. Skladatelj, ki je bil kakor znano slovenskega pokole-nja, spada v obdobje renesanse in se
je posebno odlikoval v tehniki, ki ji pravimo «o cappella», to je čisto brez instrumentalne spremljave. Sledila bo Mozartova Ave Verum, ki spada kot prejšnji skladbi v religiozno glasbo. Sledile bodo v vrsti: Njest Svjat srbskega romantika St. Stojanoviča Mo-kranjca; Večerni Ave A. Foersterja, ki je bil češkega rodu a ga prištejemo slovenskim umetnikom; Nazaj v planinski raj, ki jo je v originalu A. Medved napisal za mešani zbor, ven dar jo je Krek priredil za moško zasedbo. Štiri zadnje pesmi so dela slovenskih skladateljev: Dve Uti skladatelja G. Ipavca, Jutro V. Mirka, Vasovalec E. Adamiča in Pomlad v svobodi M. Kozine. V drugem delu bodo na vrsti razne ljudske slovenske pesmi v priredbah zelo znanih slovenskih skladateljev, ki so po vrsti S. Vremšak, C. Vremšak, R. Simoniti, D. Bučar, Z. Prelovec, tržaški rojak U. Vrabec, F. Marolt, Z. švikaršič in M. Tomc.	N. K.
V tržaški federaciji PSI se v teh dneh nadaljuje razprava pred pomembnimi odločitvami : sprejetjem občinskega in pokrajinskega proračuna na krajevni ravni in pred deželnim oziroma vsedržavnim kongresom stranke.
Pokrajinski podtajnik Gianni Scozzai in načelnik občinske svetovalske skupine Edoardo D’Amore sta na srečanju s člani stranke govorila o težkih probemih, s katerimi se srečuje naše mesto in o perspektivah za njegovo družbeno in gospodarsko oživitev. Scozzai je opozoril, da mora dežela zagotoviti Trstu posebne zakonodajne pripomočke, s katerimi bo mogoče reševati krizo. Urbanistična obnova, posebno zgodovinska mestna jedra, težka kriza pristaniških dejavnosti, ohromljenost tržaškega proiz-vajalnnega ustroja in še posebno podjetij z državno udeležbo, ki ne morejo biti odvisna le od državnih posegov, vse to so vprašanja, ki jih ni mogoče reševati le po običajni zakonodajni poti, ampak jih je treba vključiti v posebne zakonodajne ukrepe.
Tako kot je Trst že večkrat zahteval od vlade, naj mu prizna poseben
statut za rešitev njegove gospodarske krize, mora sedaj tudi dežela tržaško pokrajino obravnavati posebej, da bi tako čim prej za vrli in preusmerili zaskrbljujoče rušenje ravnovesja na teritoriju.
D’Amore pa je posebej opozoril, da družbeno in gospodarsko nazadovanje zahteva operativni pristop, ki ga je moč zagotoviti le s celotno ločenih kakovostnih posegov. Sterilne razprave o razdvojenosti in razbitju v deželi se lotevajo lažjega problema; na različne potreba Trsta oziroma Furlanije je treba odgovoriti z ločenimi ukrepi, ki morajo upoštevati globoke razlike v razvoju obeh območij. Za socialiste pa ostaja osrednji cilj, z natančnimi in operativnimi odgovori poiskati pozitivni izhod iz zapletenih problemov mesta, ki ne bo usmerjen le v sedanjost in v obrambo obstoječega, temveč predvsem v prihodnost.
• Deželni odbor je odobril nekatere spremembe in dopolnitve k zakonu 83/81, ki predvideva ustanovitev in delovanje primernega sistema socialnih centrov in rezidenc v korist ostarelih in handikapiranih oseb.
Po sporazumu s predstavniki sindikatov in družbe Burjo
Dežela je namenila 33 milijard lir za tehnološko posodobitev papirnice
Obširen dnevni red treh občinskih sej v januarju
Na deželnem odbomištvu za industrijo je bil včeraj popoldne končno dosežen sporazum o rešitvi štivan ske papirnice iz krize. Deželna upra va se je prek odbornika Francescutta, ki ga je spremljal načelnik ravnateljstva za industrijo Pastorini, obvezala, da bo potrošila 33 milijard lir za tehnološko posodobitev Cartimava; s tem bo zagotovila nadaljnjo proizvodnjo in konkurenčnost papirnice na tržišču, uslužbencem, ki jih je okrog 720, pa, da ne izgubijo delovnega mesta. Od omenjenega zneska bo 23 mi hjard lir izkoriščenih v smislu deželnega zakona št. 22 iz leta 1975, a 10 mi jjard pride iz Krožnega sklada FR 1E. Kakor je izrecno poudaril odbornik Francescutto, bo to prvi izdatek na podlagi proračuna 19M.
Na sestanku s Francescuttom so bili : predstavniki deželnega vodstva enotne sindikalne zveze CGIL - CISL
UIL Patuanelli, Trebbi in Pasqual, zastopnik tržaškega pokrajinskega vodstva zveze Degrassi, dalje Petrini in Cotone v zastopstvu stanovskih sindikalnih organizacij, predstavništvo tovarniškega sveta papirnice, ravnatelj deželne finančne družbe FR IULIA Oalopin, ki je obenem tudi ravnatelj FRIE, predsednik štivanske papirnice Bonelli, predsednik in pod predsednik družbe Burgo, ki je lastnica Cartimava, Adler in Rusconi ter
njen funkcionar Bolena.
Prvi korak na poti do popolne izpeljave sanacijskega načrta, ki ga predvideva sporazum, bo napravljen z nakupom novih proizvodnih naprav in opreme, ki naj bi bile nared avgusta. Dalje bo med drugim sprožen postopek za uravnovešen je režijskih računov papirnice. Za izvajanje sporazu ma je seveda potreben na deželni ravni po’itično - birokratski postopek, ki naj bi se zaključil nekje konec tega meseca.
Odločilni pristop deželne uprave k razrešitvi problema je naravna po sledica podobnega sestanka z dne 4. t.m. prav tako na sedežu odbomištva za industrijo: po preveritvi podjetniške veljavnosti in učinkovitosti družbe Burgo je Francescutto menil, da se izdatni finančni ukrep lahko izpelje brez rizika. Seveda pa je včeraj zahteval od Adlerja ustrezno jamstvo, tako da je Burgo sedaj stoodstotno vezana na obveznost, da milijarde v celoti uporabi izključno za Cartirravo. Z druge strani se je Bonelli na izrecno zahtevo sindikalistov obvezal, da bo sanacija štivanske papirnice uresničena tako, da bi to nikakor ne prizadelo drugih papirnic iz sklopa Burgo.
Odbornik Francescutto je izrecno poudaril okoliščino, da je sporazum bil sklenjen ob popolni podpori dežel-
nih sindikatov in deželne zveze indu-strijcev.
Sporazum so pozitivno ocenili tudi predstavniki OGEL - CISL - UIL. Posebej so naglasili, da gre za važen u-krep deželne uprave, ki je bil usmerjen v tržaško pokrajino, kar je po njihovem mnenju dokaz pozornosti za probleme tržaškega gospodarstva sploh. «Skrb za delovna mesta, predvidene tehnološke inovacije in zajet nost finančnega ukrepa,» so poudari i sindikalisti na sestanku, «pomenijo, da se kaže do tega območja povsem nov odnos »
Po kratkem novoletnem premoru se bo občinski svet ponovno sestal v torek ob 18.30. Dnevni red seje bodlo določili načelniki svetovalskih skupin, ki se bodo sestali istega dne dopoldne, ko je poleg tega predvidena tudi običajna medtedenska seja občinskega odbora. Zatem se bo občinski svet ponovno sestal v petek,
20.,	in nato še naslednji petek, 27.
Občinski odbor je vsekakor na svoji prvi letošnji seji pripravil dnevni red vseh omenjenih sej, ki predvideva preko 120 sklepov in ratifikacij; sicer pa so na omenjenih sejah predvideni tudi odgovori odbora na vprašanja in interpelacije, poleg teh pa tudi razprava o nekaterih resolucijah.
V tem obširnem dnevnem redu je
prvo poglavje namenjeno številnim imenovanjem: občinska uprava mora namreč imenovati svoje predstavnike v razne ustanove in organizme, katerim je sedaj zapadel mandat. Če bežno pregledamo še ostala poglavja opazimo, da je med ratifikacijami predvidena tudi namestitev 23 čakalnic ob avtobusnih postajah. Nadalje je predvidenih 185 milijonov lir za mesečne abonmaje AGT za imetnike minimalnih ali socialnih pokojnin IN PS; izdatek se nanaša na november in december lanskega leta.
Med sklepi odbornika Ponisa je predviden tudi oni, s katerim se ŠD Polet dodeljuje v najem del jusar-skega zemljišča za razširitev športnega centra. Med sklepi odbornika Jagodica pa so predvideni tcudi sklepi za razširitev Lonjerske ceste od hišne številke 207 do Ul. Correggio, za namestitev «gvardrajla» na odsekih Ul. del Fucino (ceste, ki teče vzporedno z železniško progo med Grljanam in Križem), gradnja depu-racijske mreže in naprave v Bazovici; med ratifikacijami istega odbornika pa je predvidena tudi tista, ki glede novega občinskega pokopališča na Opčinah predvideva ukrep o ustavitvi sklepčnih aktov, ki zadevajo to delo, poleg nje pa so na dnevnem redu še tri ratifikacije o bazoviški «fojbi», s katerimi se zahteva dovoljenje za razlastitev zainteresiranega področja v korist tržaške občine ter da se to področje določi za javno korist in se uredi in izboljša.
Drago Mirošič v uredništvu Gospodarstva
Generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič je s svojo soprogo in v spremstvu konzula Banka obiskal včeraj uredništvo slovenskega tednika Gospodarstvo. Odgovorni urednik časopisa Elio Fornazarič in urednik Jože Koren sta v prisrčnem razgovoru seznanila goste z načrti in problemi zamejskega gospodarskega tednika. S svoje strani pa je generalni konzul izrazil veliko zanimanje za časopis, poudaril njegovo veliko važnost in mu zaželel nadaljnjih uspehov.
• Ustanova za socialne podpore siromašnim (bivši ECA) je v sodelovanju s skladoma G. Ananian ter B. Wallmann razpisala 8 študijskih štipendij po 500.000 lir študentom višjih srednjih šol v Trstu in 31 takih štipendij po 1 milijon lir univerzitetnim študentom. Rok za vložitev prošenj zapade ob 12. uri dne 15. februarja. Za nadaljnja pojasnila naj se interesenti obrnejo na socialno službo v Ul. Pascoli 31, I. nadstropje, med 8. in 13. uro.
Prislaniščniki imajo polne roke dela
Bogat pretovor blaga v luki
■ Pretovoma dejavnost v tržaški luki je te dni res živahna. Ob pomolu VII se je zasidralo pet kontejnerskih trajektov, s splavi pa se nadaljuje prevoz premoga (vsega je bilo izkrcanega 68.000 ton) do tržiške termoelek trame. Danes odpluje proti Draču v Albaniji vlačilec «Tiepolo» z 10 tovornjaki polnimi raznovrstnega blaga. V lesnem skladišču natovarjajo 1600 ton avstrijskega leta, ki je namenjeno v Aleksandrijo, a z brazilske ladje so izkrcali 2600 ton kave in drugega blaga. Jutri pripluje s Cipra ladja s 600 tonami agrumov, nadaljnjih 5000 ton južnega sadja pa pripelje v ponedeljek izraelska ladja.
«Ponorele» prodaje v trgovinah
Tržaške trgovine tačas vabijo kupce s svojimi znižanimi cenami. Ponekod so cene kar «ponorele», kljub temu pa je ostal obisk kupcev povsem normalen...
Pojai\ ki ga je treba bolje razumeti
Mladinsko prestopništvo pri nas
O pojavih odklonskega obnašanja mladine zadnje čase veliko pišemo in govorimo, večkrat tudi s povsem zgrešenim ali vsaj nepopolnim vpogledom v stvarnost. Nemalokrat namreč slišimo posplošene obtožbe staršev in šolnikov, češ da so mladi vpeti med drogo in kriminalom, skratka «pokvarjeni». Res je, da se do sedaj nobena ustanova ni resno spoprijela s poskusom kvanti ficiranja raznih oblik deviantnosti (kriminal, uživanje drog, beg od doma, alkoholizem, samomori in poskusi samomorov) z globljim poznavanjem njihovih dinamik in okoliščin, kar je prvi korak k resnemu načrtovanju ' preventivnih in kurativnih posegov s strani javnih ustanov, ki so za to pristojne.
Izjema v tem smislu je dežela, oziroma odbomištvo za delo, socialno skrbstvo in izseljenstvo, ki nam je prav včeraj poslalo pred kratkim objavljeno študijo (obsega 453 strani), v kateri je Center za gospodarske in socialne raziskave iz Vidma po njegovem naročilu o-pravil statistično in vsebinsko (interpretacijsko) analizo mladinskega deviantskega obnašanja v naši deželi. Poleg drugih, zgoraj omenjenih pojavov, so raziskovalci zelo natančno obdelali tudi prestopništvo mladoletnikov, ki naj bi bilo — po njihovem — eden izmed pokazate ljev, da se mladi ne počutijo dobro v današnji družbeni strukturi.
Na osnovi splošnega registra kazenskih postopkov so raziskovalci ugotovili, da je bilo v obdobju 1977 - 1980 prijavljenih na tržaškem sodišču za mladoletne, ki je skupno za vso deželo, 2.814 mladoletnih, od katerih je okrog 35 odst. (917) iz tržaške pokrajine, 33 odst. iz videmske, 18 iz pordenonske in 14 iz goriške. Pojav se v tržaški in goriški pokrajini, ki sta družbeno gospo darsko najbolj imobilni, z leti krči, obratno pa se do gaja v preostalih dveh. O študiji bomo podrobneje še
poročali, zaenkrat pa smo se obrnili na glavnega tožilca pri sodišču za mladoletne, dr. Giannija Rosaria, da bi nam pojasnil stališče sodstva do tega vprašanja.
Do študije, ki je sicer še ni pregledal, ima sodnik precej rezervirano mnenje. Predvsem pa je zanikal, da bi kriminalna dejavnost odražala nezadovoljstvo mladih. Vsaj v naših krajih, kjer je prestopništvo, v primerjavi z državnimi poprečji, zelo omejeno. Poudariti pa je treba vsaj eno stvar: do julija lani je mladoletnemu, ki je izvršil kaznivo dejanje v sodelovanju z odraslim pajdašem, sodilo kazensko sodišče. Zato so se na forumu za mladoletne večinoma ukvarjali s prometnimi prekrški, nekaj je bilo tudi nenamernih kaznivih dejanj, zelo maj hen odstotek pa je zadeval namerna. Leta so bila v zvezi s krajo mopedov, manjših predmetov v veleblagovnicah itd.
«Zavedati se moramo sodobnih družbenih značilnosti,» je dejal dr. Rosario, «povečati jakost mopeda ali priložnostno izmakniti zobno pasto se mi ne zdi tako tragično. Mamila? Tudi tu moramo biti zelo previdni pri ocenjevanju. Cigareta s hašišem je že tako razširjena, da bi morali pozapreti vsaj eno tretjino prebivalstva. Kaj pa mi, ki kadimo? Ali ni tudi tobak droga? Pa alkohol?» Glede narkomanov je sodnik mnenja, da ima sodišče bolj malo manevrskega prostora, kajti z novimi zakoni, ki ščitijo zasvojence in dovoljujejo doze za osebno uporabo. ostaja kaznivost v diskreciji organov javne varnosti, ki «se marsikdaj poslužujejo narkomanov, kot se je zgodilo v primeru osvoboditve generala Doziera, pri svoji podtalni dejavnosti.»
Če bi lahko povzeli sodnikovo realistično filozofijo, bi torej lahko rekli, da ni čudno, če mladi «kradejo ali u-živajo mamila», saj so konec koncev otroci družbe, v kateri so ti pojavi sestavni del vsakodnevne stvarnosti.
Kje bomo lahko nabavili bencin
Stanovska organizacija upraviteljev bencinskih črpalk FIGISC javlja, da no danes, 7. t.m., popoldne in jutri, , Em., odprtih na Tržaškem naslednjih 21 bencinskih črpalk (z mastnimi črkami so navedene tiste, ki razpolagajo tudi s plinskim ofjem -dizel) :
AGIP — Drevored D’Annunzio 44, Miramarski drevored 49, Istrska ulica 50, Ul. I. Svevo 21, Trg Sonnino 10;
TOT AL — Ul. F. Severo 2/2, Trg Ascanio Canal 1/1, Nabrežina 129, Ul. D Alviano 14, Nabrežje Grumula 12, Furlanska cesta (Str. del Friuli) 7, Ul. Revoltella 110/2;
ESSO — Nabrežje N. Sauro 8, Se-sljan državna cesta 14, Trg Valmaura, El. F. Severo 8/10, Miramarski drevored 261;
IP — Ul. Giulia 58, Ul. Carducci 12;
API — Pasaža sv. Andreja ;
NEODVISNI - SIAT - Trg Cagni 6.
Danes popoldne bodo črpalke de-loval-e od 15. do 19. ure, jutri pa od 7.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Črpalke self-service so pa že itak vselej na razpolago.
• V krožku RAS v Ul. S. Caterina 2 bo jutri, 8. januarja, ob 11. uri koncert dua Leonardi Costantino (fagot in klavir). Izvajala bosta skladbe Telemana, Weberja, Saint-Saen-sa- Hindemitha in Tansmana.
Loterija Italia: 30 milijonov tudi v Trst
Med srečnimi dobitniki loterije Italia, ki je bila povezana s televizij sko oddajo «Fantastico 4», je tudi en Tržačan. Sreča se je nasmehnila la stniku listka serije A 684431, ki so ga včeraj izžrebali prav kot zadnjega med 154 listki, ki bodo prejeli vsak po 30 milijonov lir. Vsota ni velikaf če jo primerjamo s 500 milijoni lir, ki jih bo prejel lastnik zmagovitega listka, vseeno pa bo neznanemu dobitniku, predvsem v tem času hude gospodar ske stiske, še kar prav prišla.
Odbornik za šolstvo na zavodu Galvani
Občinski odbornik za šolstvo Vattovani si je v spremstvu ravnatelja Garlattija ogledal prostore oddelka poklicnega zavoda za industrijo in obrt Galvani. Pregledala sta splošno stanje stavbe v Ul. Besenghi n posvetila posebno pozornost kemijskemu in elektronskemu laboratoriju, katerih pred nedavnim obnovljena električna napeljava še ni povsem dokončana. Odbornik Vattovani je zagotovil svoja prizadevanja za čimprejšnjo dopolnitev del v stavbi, ki jo obiskuje kar 300 dijakov.
Obvezni tehnični pregledi za avtomobile
Minister za prevoze Signorile je izdal koledar za obvezne tehnične preglede vozil v letošnjem letu. Tehnične preglede bodo morali opraviti na vozilih, ki so jih prvič vpisali v avtomobilske registre leta 1973 in niso opravili do 1. januarja 1981 še nobenega tehnčinega pregleda. Rok za tehnični pregled vozil, katerih evidenčna tablica se končuje s številkami 1, 2 in 3 zapade 31. marca 1984 ; 30. junija zapade rok za tehnični pregled vozil katerih evidenčna tablica se končuje s številkami 4, 5 in 6; vozila s končnimi številkami 7, 8 in 9 na evidenčnih tablicah bodo morala opraviti tehnični pregled do 30. septembra; vozila, katerih evidenčne tablice se končujejo s številko 0 pa bodo morala opraviti pregled do 31. oktobra 1984.
Minister za prevoze opozarja avtomobiliste naj ne čakajo zadnjega dne za tehnični pregled vozil. Kdor ne bo opravil tehničnega pregleda 'na vozilu v določenem roku, bo moral plačati globo, takoj pa mu bodo odvzeli prometno dovoljenje.
Tehnične preglede bodo morali opraviti tudi avtobusi, taksiji, vozila s težo več kot 3,5 tone in vozila za '.najem. Od teh vozil bodo izvzeta tehničnih pregledov vozila, ki so bila vpisana v register prvič po 31. oktobru 1983.

MALA ČRNA KRONIKA
v:
Fiat 500 iz ovinka v obcestni jarek
Včeraj zgodaj popoldne se je v bližini Lovca zgodila prometna nesreča, v kateri sta bili ranjeni dve ženski, voznica in sopotnica v fiatu 500. 52-letna Maria Luisa Pennone, gospodinja iz Ul. Raffaelo Sanzio 5 in 47-letna voznica Maria Pia Spessot poročena Masi, strežnica, stanujoča na Trgu Volontari Giuliani 9, sta zdrsnili v približno dva metra globok jarek, potem ko je vozilo v ostrem ovinku zletelo s ceste. Sopotnica si je zlomila nogo in se bo zaradi udarcev morala zdraviti 40 dni, medtem ko se je voznica le u darila na več me ".tih in bo ozdravela v 15 dneh.
Ni vsako veselje dovoljeno
«Vsako tele ima svoje veselje», pravi naš pregovor. Z njim se bo najbrž strinjal tudi 26-letni Paolo De March iz Ul. Paduina 4, čeprav bo z njim težko prepričal sodnike. De March se je namreč že večkrat peljal po tržaških ulicah z dostavnim vozilom ape, ki ga je lastnik, 43
letni Luciano Cester iz Ul. Coroneo 6, puščal odklenjenega. Zadnjič se je to zgodilo v torek, ko je Cester nenadoma opazil, da je ape izginil s parkirnega prostora v Ul. Oriani. Po prejšnjih izkušnjah je že vedel, koga je vozilo zamikalo, zato se je podal po bližnjih ulicah do Trga Nicolini, kjer je b'okiral ape De Marcila pa izročil policiji.
Vespist trčil v avto
18-letni Massimiliano Brun iz Ul. Flavia 46 je včeraj popoldne na Istrski ulici z vespo trčil v avtomobil, ki mu je izsilil prednost. Zaradi tiri ar cev se bo moral zdraviti 10 dni, vendar ga niso zadržali v bolnišnici.
7. 1. 1983	7. 1. 1984
Ob 1. obletnici smrti naše drage
Matilde Kermac
se jc spominjata družina Starz in drugo sorodstvo.
Trst, 7. januarja 1984
«Radovan Tretji» v Trstu
Po goriški premieri je včeraj Slovensko stalno gledališče prvič uprizorilo v Trstu komedijo Dušana Kovačeviča «Radovan Tretji». Delo je režiral Boris Kobal. V glavnih vlogah nastopajo Silvij Kobal, Zlata Rodošek (v prizoru na sliki), Barbara Jakopič, Saša Pavček, Stane Starešinič, Stojan Colja, Livio Bogatee in Jožko Lukeš
V Storjah se bodo jutri spomnili 40-letnice smrti Marjana Stoke
V Štorjah pri Sežani se bodo jutri domačini in vaščani s Proseka in Kon-lovela spomnili mučeniške smrti Marjana Štoke, mladega, komaj 15-letne-ga partizana, ki so ga nacifašisti zverinsko umorili pred 40 leti, ker ni hotel izdati svojih borčevskih tovarišev. Komemoracijo prirejata sekcija Vsedržavnega združenja partizanov — ANPI s Proseka - Kontov eia in Zveza združenj borcev Krajevne skupnosti Štorje. Spominska svečanost bo potekala ob mestu, ob glavni cesti, ki pelje skozi Štorje, kjer so Nemci o-besili mladega Štoko. Na komemoraciji bosta spregovorila člana tržaškega vodstva VZPI - ANPI Calabria in Dušan Košuta, nastopili pa bodo pevski zbor Vasilij Mirk, Godbeno društvo Prosek in domači recitatorji.
Deželna pomoč
ostarelim
in prizadetim
Deželni odbor je včeraj vnesel vr sto sprememb in dopolnitev k zakonu iz leta 1981 o pomoči ostarelim, handikapiranim in sploh odvisnim osebam. Zakon predvideva zanje posebne domove in socialne centre s trajno zdravstveno in siceršnjo o-
ŠD BREG
priredi v gledališču F. Prešeren v Boljuncu
PLES
z orkestrom Pomlad.
DANES, 7. t.m., od 20.30 do 1. ure. JUTRI, 8. t.m., od 19. do 24. ure.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
OBVEŠČA CENJENE ODJEMALCE
da je zaprta zaradi inventure
skr bo. V poplavljenem besedilu je rečeno, da deželna uprava ne bo pomnožila domov za ostalere, ki si znajo sami pomagati, pa še, da se povišajo denarni prispevki brez po vračila aa gradnjo, nakup, preurc ditev in razširitev socialnih centrov ter samostojnih biva'išč za pomoči potrebne osebe.
Med Vidmom in Trbižem z avtobusi namesto z vlaki
V ponedeljek, 9. januarja, bo zaradi del na železniški progi med Vid mom in Trbižem, ki jo bodo razširili v dvotirno, ustavljen železniški pro met na tem delu. Vodstvo državnih železnic bo zagotovilo avtobusni prc voz za potnike naslednjih rednih vlakov: 2624 Videm - Trbiž, ki odpelje iz Vidma ob 7.20; 9635 Trbiž - Videm z odhodom iz Trbiža ob 6.40; 4575 Trbiž - Videm, ki odpelje iz Trbiža ob 9.40. Nadomestni prevozi bodo spoštovali odhode omenjenih vlakov.
Nove evidenčne značke" za pse
Pri občinskem davčnem uradu, na Trgu Granatieri 2, soba štev 275, so na voljo kovinske evidenčne značke za pse za leto 1984. Za tiste, ki so že registrirani, so značke zastonj, za ostale pa bo treba poravnati z zakonom predpisani znesek. Občina hkrati opozarja, da je registracija psov obvezna in da bodo njihovi lastniki, ki je ne bodo spoštovali, kaznovani.
KD PRIMORSKO M a č k o 1 j c
vabi na
PISANI VRTILJAK
Prireditev z mladimi iz Brega bo danes, 7. t.m., ob 18. uri v srenjski hiši v Mačkoljah.
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984
CELOLETNA......................... 75.500	lir
POLLETNA.......................... 54.500	lir
MESEČNA........................... 10.000	lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure
Uprava: Gorica, D rev. XXIV. ma|a 1 — Tel. 83382
Urnik od 9. do 12. ure
Raznašalcl Primorskega dnevnika
Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374
Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192
Hranilnica In posojilnica na Opčinah: Tekoči račun
štev. 1718
Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun štev. 8333
V TRSTU
DUŠAN KOVAČEVIČ
RADOVAN TRETJI
Bridka komedija o samoizdaji
Režija:	BORIS KOBAL
DANES, 7. januarja, ob 20.30 ABONMA RED B
JUTRI, 8. januarja, ob 16. uri ABONMA RED C
V	sredo, 11. januarja, ob 20.30
ABONMA RED D
V	četrtek, 12. januarja, ob 20.30
ABONMA RED E
Gledališča
ROSSETTI
Danes. 7. t.m., ob 20,30 bo Stalno gledališče F-JK predstavilo delo R. Rossa «11 pianeta indecente» z Giuliom Brogi-jem. Režija R. Guicciardini. V abonmaju odrezek št. 4. Informacije pri glavni blagajni.
AVDITORIJ
Danes, 7. januarja, ob 20.30 bo gledališka skupina Gruppo Trieste predstavila delo Edde Vidiz in Mimma Lo Vecchia «Trieste te vedo... e no te vedo».
Kino
La Cappella Underground 18.00 — 22.00 «Dans la ville bianche».
18.30	— 21.00 «Krizno obdobje». Režija Franci Slak.
Ariston 16.00 — 22.00 «I misteri del giardino di Compton house».
Eden 15.30 — 22.15 «Mai dire mai». Sean Connery.
Capitol 16.30 — 22.00 «Cuando calienta el sol vamos a la playa».
Fenice 16.00 — 22.15 «Segni particolari: bellissimo». A. Celentano.
Nazionale Dvorana št. 1 16.30 — 22.00 «Sapore di mare II. - Un anno dopo». Dvorana št. 2 16.30 — 22.15 «Il tassinaro». A. Sordi.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 «Questa o quella». Renato Pozzetto in Nino Manfredi.
Grattacielo 17.00 — 22.15 «Il ritorno dello Jedi».
Mignon 15.00 — 20.15 «Il libro della giungla», risani film.
Aurora 16.00 — 22.00 «Flashdance».
Moderno 15.00 — 21.00 «Brisby e il segreto di Nimh», risani film.
Vittorio Veneto 16.00	22.00 «Superman
III.». Cristopher Reeve, Richard Prior.
Lumiere 16.00 — 22.00 «Rocky». Silvester Stallone.
Radio 15.30 — 21.30 /Taboò». Kay Parker in Dorothy Lemay. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 «I banditi del tempo». Sean Connery.
Koncerti
Šola Glasbene matice - Trst prireja koncert v Gallusovi dvorani v petek, 13. t.m., ob 20.30 v Ul. R. Manna : Rumia-na Ribarska (kontrabas) in Mira Flis -štimatovič (klavir). Na programu : Giovannino, Dittersdorf, Svete, Novosel. Vabljeni !
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
Danes, 7. januarja, ob 20. uri koncert PRVEGA SLOVENSKEGA PEVSKEGA DRUŠTVA LIRA iz Kamnika. Dirigent Samo Vremšak. Vabljeni!
A
Danes stopata na skupno življenjsko pot
EDA PREGARO in
SANDI PERTOT Vso srečo in mnogo razumevanja vama iz srca želi
družina Grdelič
GLASBENA
MATICA
TRST
V ponedeljek, 9. januarja 19*64, ob 20.30 v Gallusovi dvorani - Ul. R. Manna 29
Koncert komorne skupine
VECCHIA VIENNA
Na programu : Straussovi valčki
Vabljeni
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 7. januarja ZDRAVKO
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.37 — Dolžina dneva 8.52 Luna vzide ob
10.31	in zatone ob 20.46.
Jutri, NEDELJA, 8. januarja
MAKS
Vreme včeraj: temperatura zraka 3,5 stopinje, zračni tlak 1020,9 mb pada, veter 13 km na uro severozahodnik, vlaga 45-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Maila Carminati, A-lessia Piccolo, Anna Scognamillo, Erik Furlan, Marina Marzi, Nadia Camelli.
UMRLI SO: 83-letna Rosa Grandi vd. Cortese, 78-letna Iolanda Milazzi, 86 letni Gastone Mioni, 71-letna Albina Tinta vd. Bolzan, 77-letna Giuliana Miška, 73-letni Virgilio Stefani. 81-letna Francesca Maria Bartole, 78-letni Marco Degrassi, 74 letna Anna Tomat vd. Zorba.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Drevored Miramare 117, Ulica Combi 19, Sesljan, Bazovica, Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2 in Trg Borsa 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Piave 2, Trg Borsa 12, Sesljan, Bazovica in žavlje.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121. Sesljan: tel. 209-197
MENJALNICA
vseh tujih valut
6. 1. 84
Ameriški dolar................ 1.690.—
Kanadski dolar................ 1.345.—
Švicarski frank............... 756.—
Danska krona.................. 165.—
Norveška krona................ 213.—
švedska krona................. 205.—
Holandski florint............. 538.—
Francoski frank.................. 196.—
Belgijski frank................... 26,—
Funt šterling................. 2.380.—
Irski šterling................ 1.865.—
Nemška marka..................... 604.—
Avstrijski šiling................. 85,—
Portugalski eskudo................. 11—
španska pezeta..................... 10—
Japonski jen....................... 6,—
Avstralski dolar.............. 1.400.—
Grška drahma....................... 11—
D beli dinar..................... 11,25
Mali dinar......................... 11—
ISEi
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - 4LICA F. FILZI 10*- Čt2 61-4A6
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Pevski zbor Lipa vabi vse pevce na prvo pevsko vajo v novem letu, ki bo v ponedeljek, 9. t.m., ob 20.30 v bazoviškem domu.
SKD Tabor - Opčine vabi člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 13. t.m., ob 20. uri (drugo sklicanje pol ure kasneje).
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu bo imelo prvi večer v novem letu v ponedeljek, 9. januarja. Gost društva bo pisatelj Boris Pahor. Začetek ob
20.30.
Prispevki
V	spomin na Stanka Škrka darujejo družine Mislej in Peric 20.000 lir za godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Viktorja Žnideršiča daruje Rožka Miklavec 10.000 lir za barkovljanski pevski zbor.
V	spomin na Kardota Laharnarja darujeta ribarnica Darjo Tence 20.000 lir, in La Lampara - Luciano Tenze 30.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu.
Namesto cvetja na grob pok. soseda Rikota darujeta Zora in Cvetko Maga-nja 10.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu.
V	počastitev spomina Alberte Kralj darujeta Silvio in Zofka 20.000 lir za pevski zbor Igo Gruden.
Ob L obletnici Josipa Sulčiča darujejo žena Ivanka ter sinova Branko in Marjo z družino 20.000 lir za dekliški zbor Vesna, 20.000 lir za godbo na pihala - Vesna, 10.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu, 10.000 lir za vzdrževanje ljudskega doma v Križu in
10.000	lir za ŠD Vesna.
V	spomin na mamo kolege Bruna Kralja darujejo železničarji iz Nabrežine -Postaja 150.000 lir za moški pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine.
V	spomin na Umberta Blažino darujeta mama in sestra Marija 50.000 lir za ŠK Kras in 50.000 lir za vzdrževanje spomenika v Gabrovcu.
Ob izgubi očeta Franca Škabarja, darujejo svojci 100.000 lir za godbo «Viktor Parma» iz Trebč.
Namesto cvetja na grob Zore Malalan darujejo uslužbenci Zadruge na Opčinah 20.000 lir za ŽPZ in 20.000 lir za SKD Tabor.
V	isti namen daruje Stanko Lupine
210.000	lir za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
Namesto cvetja na grob Zore Mala lan darujeta družini Sosič in Nussdorfer 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na mamo daruje Nada Ca-harija 50.000 lir za šolsko blagajno DTTZ «Žiga Zois».
V	spomin na Viktorja Žnideršiča daruje Zora Nardin 20.000 lir za Dijaško matico.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
PRISTNO kraško hišo potrebno popravil prodam. Tel. 040/229-126 zvečer.
IŠČEM službo, sem prodajalka in pišem slovensko, italijansko in hrvaško; obvladam pisanje s strojem. Sprejmem vsakršno delo v dopoldanskih urah. Marija Bizjak, Ul. Gradnikove brigade 29, Nova Gorica - tel. 003865/26-326.
PRODAM pisalni stroj, tudi s slovenskimi črkami, 300.000 lir. Tel. 040/ 763-965 od 16. do 18. ure.
IŠČEM službo kot hišna pomočnica. Tel. 003866/25-213.
GOSTILNA MIRO v Sovodnjah (podnajemnica Mužina Mara) obvešča, da bo odslej zaprta zaradi tedenskega počitka ob torkih.
PRODAM majhnega črno-belega kužka. Tel. 040/231-864 ob uri kosila.
ZAPOSLENA mati z dvema šoloobveznima otrokoma nujno išče dvo- ali trisobno stanovanje v najem pri Sv. Jakobu ali v njegovi bližini. Telefonirati v dopoldanskih urah na št. 040/ 71-675.
FIAT 126, leto 1982, 13.000 km, ugodno prodam. Tel. 040/522-77 zvečer.
PANDO 30, odlično ohranjeno kupim takoj. Plačilo v gotovini. Tel. 040/522-77 zvečer.
ZIDARJE iščem za gradnjo enostano-vanjske hiše na zahodnem Krasu. Tel. 040/522-77 zvečer.
A
Danes se poroči
SANDI PERTOT Nekdanjemu odborniku in njegovi izvoljenki Edi želi, da bi v skupnem življenju vedno ja drala s polnimi jadri
odbor TPK Sirena
f Čestitke_____________
Loredano Kralj je osrečilo rojstvo prvorojenke BISERKE. Iskrene čestitke in mali Biserki obilo sreče želijo ravnatelj, učno in neučno osebje poklicnega zavoda J. Štefan.
Razna obvestila
Sekcija VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec vabi v torek, 10. t.m., ob 19. uri v prosvetno dvorano na proslavo žrtev bor-štanskega bunkerja 10. 1. 1945 in na slovesnost ob pobratenju sekcije VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec s Krajevnim odborom ZB NOV Most na Soči.
Mladinski dom Boljunec prireja božični koncert v boljunski cerkvi danes, 7. januarja, ob 20. uri. Nastopali bodo boljunski, škedenjski ter mačkoljanski cerkveni pevski zbori.
IŠČETE TRGOVINO KJER SE IZPLAČA? POIŠČITE JO V TRSTU! IZBIRAJTE SMOTRNO PRI
DOMJO 137 — TRST — Tel. 820862
PERNICE IZ GOSJEGA PUHA od 99.000 lir dalje ODEJE IZ ALPAKE od 103.000 lir dalje
Boit~Pas
3 razstavna nadstropja v Ul. Battisti 14
Obv. občini z dne 30.9.83
Ureja Kinoottilju
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA	RADIO
TRAVOLTI
DA UN INSOLITO DESTINO NELL'AZZURRO MARE D'AGOSTO (1974)
Režija: Lina Wcrtmuller.
Igrajo:	Mariangela Melato, Gian-
carlo Giannini
Rete 4, v ponedeljek, 9. jan., ob
20.25.
Tretji film za par Giannini - Mela to. Lina Wertmul er je filmski par krstila leta -1971 z uspešnim «Mimi metallurgico» : komercialna ( v smi slu ekonomskega uspeha) satira o «meridionalcu» na mrzJem severu, ki vzljubi emancipirano feministko. «Film d’amore e d’anarchia» se loteva problema individualnega odpora fašizmu in pasivnemu spremljanju tega. Tretji nastop dvojice Giannini Melato je v bistvu dolg dialog med Severom in Jugom na «nevtral nem terenu», osamljenem otoku, kjer se protagonista, mornar in milanska <<gospa», znajdeta po brodolomu, Film je zabaven in prijeten, saj vseskozi stopnjuje atmosfero pričakovanja neizbežnega zaključka. Kaj več pa ne moremo pričakovati.
PERCHE' Sl UCCIDE UN MAGISTRATO (1975)
Režija: Damiano Damiani.
Igrajo:	Franco Nero, Francoisc
kabian, Renzo Palmer, Marco Guglielmi.
Canale 5, v sredo, 11. januarja, oli
21.25.
Podobno kot Lina Wertmuller, tudi Damiani snema za širšo publiko prikladne filme s sodobno tematiko. Njegova priljubljena tema je družbeni odnos oblast - državljan. Oblast, ki je lahko legalna in prevratniška, mafijska, če se tako lahko izrazimo. Serija policijskih filmov obsega že osem del od katerih je najbolj znan «Confessione di un commissario di polizia al procuratore della Repubblica» v katerem nastopa Franco Nero. S filmom iz 1975 se Damiani predstavlja kot režiser policijskih filmov, ki zavzeto vodi osebne raziskave v sicilskem ambientu mafije. Ostali elementi pripovedi so komercialne (v smislu že videne) stercoti pirane scene iz mafijskega okolja. Damianijev odgovor na vprašanje iz naslova filma: sodnika se lahko timori «tudi» zaradi enostavnejših razlogov, ki niso nujno puitični, kot nPr. iz ljubosumnosti.
SVINČENI ČASI
«Die Bleierne Zeiten» (1981 )
Režija: Margarethc von Trotta. Glavni vlogi: Jutta Lampe in Barbara Sukova.
TV Ljubljana, v sredo, 11. januarja, ob 20.00.
Morda je kdo prehitro označil ta znanj film, dobitnik leta 1981 ziatega ’®va v Benetkah, kot edini pristen nlm, ki govori o terorizmu. Po namenili režiserke in po rezultatu je to raje film o dveh ženskah, Christia ^ *n Gudrun Essin, slednja pri p ad mca teroristične skupine RAF. Tudi
igra Barbara Sukove in Jutte Larm pe se opira zgolj r.u «pripovedovanje» osebnosti dveh sester, njunih različ ni h identitet in življenjskih izbir. Terorizem je v ozadju, ampak stalno prisoten v pogovorih sester, v pogledih in gestah, v spremljavi scenografije. Povezava teh dogajanj je sin teroristke, ki ga bo skušala sestra vzgojiti za boljšo bodočnost. Vendar ne po zgledu matere, kar tudi sin izrazi s tem da s trže njeno sliko. Nemška režiserka brezhibno vodi o-dlični igralki in ostali filmski apu rat: rezultat je dober film. ki kljub «nevarnosti» — terorizem je preveč aktualen problem — se izogiba vsakršnega senzacionalizma, kot npr. zgrešijo (že ker smo prej omenili) nekateri italijanski pscvdoangažira-ni režiserji v obravnavanju 70. let.
NON Sl UCCIDONO COSI ANCHE I CAVALLI?
«They Shoot Horses,
Don't They?» (1969)
Režija: Sidney Pollach.
Igraj»:	Janc Fonda, Susannah
York, Red Buttons, Gig York.
Rete 4, v četrtek, 13. januarja, ob 0.30.
Film je posnet po istoimenskem romanu, pisec Horace Mc Coy, režiser pa je petdesetletni (letos) Sid ney Pollach, pripadnik skupine bolj ših avtorjev povojnega Hollywooda.
Nepozaben je njegov «Corvo Rosso, non avrai il mio scalpo» v originate «Jeremiah Johnson», kjer spektakularno (torej obče g’edljivo) zmontira pravilo žanra: belec se odpove civilizirani družbi in «zbeži» med Indijance. «They Shoot Horses. . .» je postavljen v nevvdealsko Ameriko in skuša odkrivati podobo njenega proletarskega sloja. Pretveza za to so plesne maratone, ki so jih v ZDA prepovedali z zakonom, kjer vsak udeleženec naskakuje s svojo vztrajnostjo skromno nagrado v dolarjih. Skratka, «pesnitev o porazu izobčencev» (F. La Polla).
LO SPACCONE «The Hustler» (1961)
Režija: Robert Rossen.
Igrajo: Paul Newman, Pi per Lau-rie, Jaekie Gleason, George C. Scott.
Canale 5, v petek, 13. januarja, ob 1.00.
Kdor je videl «Io, Chiara e lo Scuro» se je nedvomno spomnil na starejši «podoben» film: «The Hustler». Zgodba je podobna : fant iz podeželja pride v veliko mesto, kjer se bo lahko spoprijel z velikim asom zelenega platna. Vendar so razlike med filmoma velike. Nuti ni Paul Newman, tisti P. N. v vzponu. Tudi Lo Scuro še zdaleč ne spominja na Minnesota Fatsa, mastnega prvaka v biljardu. V Rossenovem filmu je atmosfera napeta, dramatična v prikazovanju ambicije, skozi metaforo igre, ki potrebuje opredelitev za o-àabni ponos v iskanju uspeha.
Prvi kanal
10.00	R mio amico cavallo
10.25	Con un colpo di bacchetta
10.55	Una tranquilla coppia di kil
ler - nadaljevanka
12.00	Dnevnik 1 - flash
12.05	Adorabili creature - TV film
12.30	Check-up - program o medicini
13.25	Vrmenske razmere
13.30	Dnevnik 1
14.00	Prisma - variete in spektakel
14.30	I due nemici - film
16.15	Sport: smučanje
16.25	D trio Drač - risanke
17.00	Dnevnik 1 - flash
17.05	II sabato dello Zecchino
18.05	Izžrebanje loterije
18.10	Le ragioni della speranza
18.20	Programi prihodnjega tedna
18.40	Forte fortissimo TV top
19.40	Almanah jutrišnjega dne in vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Buon compleanno TV - vodita Pippo Baudo in Raffaella Carrà
22.30	Dnevnik
22.40	Tam tam - aktualnosti
23.20	Grandi mostre
23.50	Dnevnik - zadnje vesti in vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	L’uomo invisibile - dokumen tarec
10.30	Programi prihodnjega tedna
12.30	Dnevnik 2 - start - gibati se
Ljubljana
8.00	Poročila
8.05	Ciciban dober dan
8.25	Mi smo smešna družina
8.55	Pesem giba
9.20	Pred izbiro poklica ■
9.50	Človek in zemlja
10.15	Dokumentarec meseca
10.55	Poročila
16.55	Poročila
17.00	PJ v košarki - Budučnost - CZ
18.25	Planet opic - ameriška nadaljevanka
19.15	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenske razmere 19.57 Propagandna oddaja
20.00	Zeleni potni list - kabaret o sožitju
20.50	Propagandna oddaja
20.55	Zrcalo tedna
21.15	Kaj si počel v vojni, očka
22.55	Poročila
CANALE 5
8.30	Risanke
9.30	Phyllis TV film
10.00	Maud TV film
10.30	Giorno per giorno - TV film
11.10	Mary Taylor Moore - TV film
11.30	Alice TV film
12.00	Attenti a quei due - TV film
13.00	H pranzo è servito nagradno igra
13.30	Una famiglia americana TV film
15.30	1» scudo del Falworth film
17.30	Record - športna rubrika
18.45	Zig zag vodi Raimondo Via-
néllo
19.00	TJ Hooker - TV film
20.25	Speciale Premiatissima - spek-takel
22.25	Super Record
23.25	Gli spericolati - film
RETEQUATTRO
8.30	Otroški program
9.30	Mr. Abbott e famiglia - TV film
10.00	Vicini troppo vicini - TV film
10.30	II cervello di Frankenstein -film
11.50	Quella casa nella prateria -TV film
12.15	Fantasilandia - TV film
13.15	Maria Maria TV film
14.00	Agua viva - TV film (nadaljevanje in konec)
15.30	Sport: Caccia al 13
16.10	Sport: nogometni spektakel
17.20	II magico mondo di Gigi - risanke
17.50	Concerto di Jorge Ben - varieté
18.50	Marron glacé TV film
19.30	La famiglia Bradford - TV film
20.25	Strumptruppcn IL film
22.30	Fascination
1.00	Cocco mio - film
ITALIA 1
8.30	Risanke
8.50	Cara cara TV film
9.20	Febbre d’amore - nadaljevanka
kako in zakaj
13.00	Dnevnik 2 - ob 13. uri
13.30	Dnevnik 2 Bella Italia
14.00	šola in vzgoja
14.30	Dnevnik 2 flash
14.35	Športna sobota
16.15	Risanke
17.10	Dopo il disgelo - dokumentarec
17.30	Dnevnik 2 flash
17.35	Izžrebanje loterije
17.40	Vediamoci sul due
18.30	Dnevnik 2 - Sportsera
18.40	Le strade di San Frencisco
19.45	Dnevnik 2
20.30	Prigionieri dell’oceano - film
22.05	Dnevnik 2 večerne vesti
22.15	D cappello sulle ventitré - nočni spektakel
22.50	Un cinese a Scoti and Yard -TV film
23.45	Dnevnik 2 - zadnje vesti
Tretji kanal
16.00	Šola in vzgoja: La cometa di Halley
16.30	Šola in vzgoja : America dove
17.00	I miserabili 1. epizoda
18.25	II pollice
19.00	Dnevnik 3
19.35	Tuttinscena
20.15	Programi prihodnjega tedna
20.30	R malato immaginario - 2. del
21.25	Dnevnik 3
22.00	Un uomo vuol salire - po romanu Hansa Fallada
23.00	Polčas košarkarske tekme A-l lige
Koper
16.55	TVD novice
17.00	Košarka : Budučnost - Crvena Zvezda
18.30	Veliki detektiv - serijski film
19.30	TVD Stičišče
19.50	Sobota doma nasveti za vsak žep
20.30	Lucy in njeni - serijski film
21.00	Dolgo iskanje - dokumentarna oddaja
22.00	TVD nocoj
Zagreb
10.00	Poročila
15.05	Sedem TV dni
15.35	Bobby Fischer vam predstavlja znane šahiste
16.45	Poročila
16.50	TV koledar
17.00	Košarka : Budučnost - CZ
18.30	Naša večna modrost, dok. serija
19.30	Dnevnik
20.00	Revolveraševa smrt, film
21.45	Dnevnik
22.00	Glasbene uspešnice leta
10.15	Motor chow ponovitev
14.00	Cara cara - TV film
14.45	Febbre d’amore nadaljevanka
15.30	Aspetando il domani nadalje vanka
16.00	Bim, bum, barn
17.45	Musica è
18.45	Magunm P.I. - TV film
20.00	Charlie Brown risanke
20.25	II bandito e la madama film
22.15	D magico David Copperfield -TV film
23.20	II grande Iloudini - film
TELEPADOVA
13.00	Catch
14.00	16.00 Risanke
16.00	Bonanza - TV film
17.00	Monjiro TV film
18.00	19.30 Risanke
19.30	TV film - Doc Eliot
20.20	Budino il supermaggiolino -film
22.00	Catch
23.00	Medicai center - TV film
24.00	L’uccello migratore - film
TRIVENETA
8.30	Agente speciale - TV film
9.30	10.00 Risanke
10.30	Cawboy in Africa - TV film
11.30	Horoskop
12.00	La famiglia Smith TV film
12.30	Horoskop
15.30	TV film
20.00	I grandi personaggi - risanka
20.30	E se per caso una mattina. . .
film
22.00	Vse o motorjih
23.00	film
TELEFRIULI
14.15	Notizie scuola
14.30	nogomet : Udinese - Napoli
16.30	Superclassifica show
18.00	Regione verde
18.55	Lassie - TV film
20.00	E’ tempo di artigianato
20.30	L’inarrivabile felicità film
22.15	La donna venduta - film
24.00	Abat jour
0.06 II virginiano - nadaljevanka
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica ;
8.10	Almanah: Kulturni dogodki ; 8.40 Glasbena matineja ; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja ; 11.50
13.00	Opoldanski zbornik: Beležka;
12.00	«Bom naredu zt’zdice, čjer so včas’ b’le» - Glasbeni pot puri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: «Zakajček in Vseved»; 14.30 Naš dobri stari radio; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Igrali so jih v Narodnem domu: Raupach Ernst: «Mlinar in njegova hči».
RADIO OPČINE
Do 15.00 Glasba; ob 15.00 Glasba po željah (vodijo Igor, Katja in Sonja); ob 18.00 Listajmo po časopisih (Vodi Vinko Ozbič) ; ob 20.00 Športna sobota v sodelovanju s športno redakcijo Primorskega dnevnika ; ob 21.00 Direkten prenos košarkarske tekme Jadran Monkey’s iz Milana; do 24.00 Nadaljevanje športne sobote.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro Jutranji koledar;
6.15	Vremenska napoved - Cestne razmere Objave; 6.45 Prometni servis -Napoved radijskih in TV programov;
7.15	Val 202; 13.00 Kruh in sol radia Koper - Predstavitev popoldanskega programa - Glasba, zanimivosti, pogovori ; 13.30 Zamejska reportaža - Objave, kinospored, EP; 16.00 Dogodki in odmevi ; 16.30 Glasba po željah ;
16.55	Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav; 17.00 Primorski dnevnik; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30	Poročila; 6.00 Jutro ob glasbi;
7.00	Horoskop ; 9.15 Casadei sonora ;
9.32	Lucianovi dopisniki; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah ;
14.00	Glasbeno popoldne; 14.32 Siamo tutti nel pallone; 15.45 Glasbeni weekend ; 16.55 Pisma od . ..; 18.00 Zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi;
10.55	Glasbeni asteriks; 11.10 Omelia Vanoni predstavlja ; 12.26 Zgodovinska osebnost - Joachin Murat; 13.00 Izžrebanje loterije ; 14.03 Voci e immagini '83; 15.03 Varieté; 16.30 Doppio gioco; 18.00 Objektiv Evrope; 19.15 Start - sport; 21.03 Z kakor zdravje; 22.28 Gledališče: 11 sacrificio non ha colore; 23.28 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 15.30,
17.30,	19.30 Poročila; 6.00 8.00 Jutranja oddaja ; 8.10 Radio 2 predstavlja;
8.45	Tisoč in ena popevka ; 11.00 Long playing hit; 12.10 Deželni program ;
12.45	Hit parade; 16.32 Izžrebanje loterije; 17.02 Tisoč in ena popevka;
17.32	La casa del vedovo — komedija v treh dejanjih; 19.50 Od sobote do sobote; 21.00 Stagione sinfonica pubblica ; 23.10 - 23.28 Od sobote do sobote.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija;
6.45	Prometne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci ! ; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Matinejski koncert;
9.45	Pojte z nami; 10.05 Po republikah in pokrajinah; 10.25 Panorama lahke glasbe; 11.05 Pogovor s poslušalci;
11.35	Srečanja republik in pokrajin;
12.00	Na današnji dan; 12.10 Godala v ritmu ; 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.00 Danes do 13. - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 0-smrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.05 Glasbena panorama; 15.05 Radio danes, radio jutri:
15.15	Vrtiljak; 15.55 Minute za EP;
16.00	Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba ; 16.35 Vrtiljak; 17.05 Spoznavajmo svet in domovino; 18.30 Mladi mladim; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik;
19.25	Obvestila in zabavna glasba;
19.35	Mladi mostovi ; 19.55 Domovina je ena; 20.00 Sobotni zabavni večer;
21.00	- 23.00 Za Slovence po svetu;
22.00	- 22.20 Iz naših sporedov; 23.00 Poročila ; 23.05 Literarni nokturno;
23.15	Od tod do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
Zanimiv obisk v uradu za izgubljene predmete
Mestni stražniki vedo povedati kaj vse je človek zmožen izgubiti
Prošnje zbira pokrajinska uprava
Do 31. januarja prošnje za podporo kulturnemu delu
Na sedežu goriških mestnih stražnikov deluje za večino Goričanov morda neznana, vendar za najbolj pozabljive izredno važna služba. Mestni stražniki hranijo namreč izgubljene predmete, ki jih pošteni najditelji ali pa sami policaji prinesejo na njihov urad. Tu ostanejo predmeti na razpolago raztresenemu ali pozabljivemu lastniku. Procedura predvideva, da morajo predmeti ostati na razpolago v uradu stražnikov vsaj eno leto in en mesec od dneva najdbe. Če se v tem času nihče ne oglasi, postane najditelj njihov zakoniti lastnik. Če pa se oglasi lastnik, ki mora s podrobnim opisom predmeta dokazati, da je res njegov, bo najditelj dobil odstotek vrednosti najdenega predmeta. Za predmete do 10 tisoč lir vrednosti gre najditelju 10 odst. vrednosti, za prese\*io vrednost pa 5 odst.
V uradu mestnih stražnikov so nam povedali, da so v lanskem letu našli 331 izgubljenih predmetov. Gre seveda za najrazličnejše stvari : dosti je koles, dežnikov, denarnic, zapestnic in drugega nakita. Poglavje zase so ključi, ki jih skoraj ne gre več prištevati med izgubljene predmete: k mestnim stražnikom prinašajo toliko snopov ključev, ki jih nato ne pride nihče iskat, da se ob
V Furlaniji se v zadnjem času veliko govori o delitvi dežele Furlanija - Julijska krajina v dva dela. Seveda si Furlani prizadevajo, da bi Trst ostal osamljen, in da bi v sklop drugega dela dežele prišle pokrajine Videm, Pordenon in Gorica. Lani sta dve zasebni radijski postaji zbrali nad 70.000 podpisov v tem smislu in poslanci KD in PSI so te podpise izročili predsednikoma parlamenta. Za podobno ločitev od Trsta si v Furlaniji več ali manj prizadevajo vsi. Zelo polemičen je bil v zvezi s tem, tudi poseg komunističnega poslanca Baraccettija. Prišlo je s tem v zvezi do ostrih polemik znotraj komunistične partije.
Na tiskovni konferenci v Ronkah je predsednik tamkajšnjega kulturnega konzorcija predstavil javnosti šesti filmski pregled «Cinema migliore», ki bo od torka dalje v kinodvorani Comunale v Tržiču. Prireditev bo letos osredotočila pozornost na like štirih igralk, ki so najbolj zaslovele v zadnjih sezonah. Vrteli bodo namreč filme, v katerih nastopajo Mary Steenburgen, Manna Schy-gulla, Isabelle Adjani in Giuliana De Sio.
V torek in sredo bo na sporedu film «Una commedia sexy in una notte di mezza esate», ki ga je režiral Woody Alien. Vsega skupaj dvanajst filmov se bo nato zvrstilo do začetka aprila. Pobudo, ki so jo priredili v sodelovanju s tržiško občinsko upravo in s strokovno pomočjo tržaške Cappelle Underground, bo letos zadnjič priredil konzorcij v Ronkah. Za kvalitetne fi'mske pred-
koncu leta nabere v posebnem zabojčku, v katerem jih hranijo, od 2 do 3 kilograme ključev.
Uslužbenci, ki se ukvarjajo z najdenimi predmeti so nam povedali, da so v nekaterih primerih imeli o-pravka z res zglednimi poštenjaki. Kako drugače bi lahko označili osebo, ki je pred časom prinesla v njihov urad res čedno vsoto denarja? (Točne vsote, ki še čaka na zakonitega lastnika, nam seveda niso povedali, da bi ne spodbujali kakega nepoštenega lakomneža, toda zagotovili so nam, da gre za res lepe denarce). Manj junaška, a prav tako omembe vredna sta bila poštena najditelja, ki sta mestnim stražnikom prinesla bankovca po tisoč lir. Precej je pa tudi takih, ki kljub stremen ju po svetniški kreposti, podležejo nagonu človeške slabosti: tako — ponavadi anonimno — priroma k mestnim stražnikom marsikatera denarnica z ali pa brez osebnih dokumentov lastnika, kjer vlada v prostoru za bankovce bedna praznina.
Kdaj pa kdaj dobijo mestni stražniki tudi predmete, ki jih ni prav enostavno izgubiti, če se lahko nekomu zgodi, da izgubi poročni prstan (znano je, da zakonska zveza ni več tako moderna vrednota), je za poprečnega človeka težko razumeti, ka-
Pred nekaj dnevi so furlanski komunisti obrazložili svoj načrt za razvoj Furlanije. Prisotni so bili vsi vidni furlanski prvaki KPI. Zavzeli so se sicer za skladen razvoj v okviru vse dežele, vendar imajo v načrtu tudi oni upravno avtonomijo, ki sicer ne pomeni ostre ločitve med Furlanijo in Trstom, kot je svojčas predlagal poslanec Baraccetti, daje pa precej avtonomije Furlanom. Komunisti se zavzemajo v svojem načrtu zlasti za gospodarski razvoj nekaterih predelov Furlanije, ki so nekoliko daleč od uspešnega r.vzvoja, ki ga beležijo v drugih predelih te pokrajine.
stave bo odslej skrbela uprava nove kinodvorane Comunale, medtem ko se nameravajo v Ronkah specializirati v predvajanju video produkcije.
Razna obvestila
Doberdobska občinska uprava sporoča, da zapade danes rok za vpis v plavalne tečaje, ki jih prireja ta občina. Vpisujejo v uradnih urah na županstvu.
Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča, da je na Nevejskem sedlu veliko snega in da se v nedeljo prične smučarski tečaj. Trajal bo štiri nedelje. Tečajnike bosta vozila dva avtobusa. Iz Gorice (Koren) odpelje avtobus ob 7.15, iz Štandreža pa ob 7.20. Drugi avtobus odpelje s Poljan ob 7. uri, iz Gabri j ob 7.10 in iz Sovodenj ob 7.15.
ko je mogoče izgubiti izven doma daljinski upravljalec za TV sprejemnik. Ali pa: če je v času praznikov skoraj razumljivo, da kdo izgubi kartonsko škatlo s panetonom, si nagrado za največjega raztresenca zasluži človek, ki je v hipu zmožen pozabiti nekje kar štiri kovčke in tri večje kartonske embalaže. Da se je to zgodilo na enem od goriških mejnih prehodov, lahko navedemo le kot olajševalno okoliščino. Daleč najbolj neverjeten primer pa se je pripetil predlanskim, ko je nekdo prinesel na urad umetno zobovje. Kako ga je izgubil, nam bi lahko povedal samo lastnik.
Vprašali smo še, če so kdaj imeli opravka z goljufi, ki bi si skušali prisvojiti kak izgubljen predmet. Povedali so nam, da je to skoraj nemogoče, saj zahtevajo točen opis predmeta in okoliščin, v katerih je bil izgubljen, še preden ga sploh pokažejo osebi, ki se proglaša za lastnika. Pač pa se je zgodilo, predvsem z mladoletniki, ki so vedeli, da gre najditelju določen odstotek vrednosti, da so pobalini izmikali kolesa in motorna kofeaa, ter jih prinašali mestnim stražnikom, češ da jih je kdo izgubil. «Toda laž — so nSm povedali mestni redarji — ima pri nas še posebno kratke noge».
Javna lastnina, ki je konec koncev lastnina skupnosti, torej nas vseh, je žal za marsikoga lastnina nekega nevidnega sovražnika, nad katero sc je treba znašati s huliganskimi dejanji, tako da nastane čim večja škoda. To je grenka ugotovitev, ki izhaja iz pisma, ki nam ga je poslalo v objavo vodstvo pokrajinskega podjetja za prevoze APT.
Podjetje razpolaga s 60 avtobusi (nov avtobus stane danes okrog 160 milijonov lir), s katerimi skrbi za zveze na medkrajevnih progah v go-riški pokrajini in izven nje. V zadnjem času ugotavljajo, da so se preko mere pomnožila vandalska dejanja, s katerimi se neznanci znašajo
Po nekajtedenskem premoru zaradi božičnih in novoletnih počitnic, še pred tem pa je delovanje na sodišču močno okrnil bojkot odvetnikov, je bilo včeraj v Gorici spet na vrsti nekaj sodnih obravnavi Po hitrem postopku so sodniki obsodili 24-letnega Paola Abisa in 25-letnega Lucia Lan-za, oba iz Tržiča, Ul. Marcelliana 5, ki so ju orožniki aretirali 29. decembra, ko sta v industrijski coni Schiavetti pri Tržiču streljala s samokresom na fazane.
Kljub zagovoru odvetnika Cattarini-ja, ki je predlagal najnižjo kazen, so sodniki skoraj v celoti sprejeli zahteve javnega tožilca. Abis in Lanza sta bila obsojena vsak na štiri mesece zapora in 230 tisoč lir globe, prvi, ki je pri sebi imel tudi dva noža in več
Z nano je, da je deželna uprava že pred leti dala pokrajinskim upravam nalogo, da razdelijo med kulturna društva in ustanove denarne prispevke in podpore za njihovo kulturno delovanje. Prošnje morajo kulturna društva in ustanove vložiti vsako leto najkasneje do 31. januarja. V prejšnjih letih so prispevke dobila tudi nekatera slovenska društva.
Gre za prispevke, ki jih bodo lahko društva dobila upoštevajoč predpise deželnega zakona od 8. 9. 1981, št. 68.
Iz goriške pokrajinske uprave smo dobili obvestilo, da je treba prošnje napisati na kolkovanem papirju za 3.000 lir, da morajo biti podpisane od legalnega zastopnika društva. V prilogah morajo tudi biti: poročilo o delu društva v letu 1983, finančni obračun za to leto, omenjeni morajo biti tudi morebitni prispevki, ki jih je društvo dobilo od drugih javnih ustanov; program in po možnosti koledar prireditev v letu 1984 s priloženim programom; priložena mora biti dokumentacija o juridičnem obstoju društva (statut, ustanovni akt, sestava odbora); sklep upravnega sveta, ko gre za javne ustanove; sestava odbora. Na vseh priloženih dokumentih kot tudi na prošnji mora biti žig ustanove. Prošnjo društva, ki ne bo priložilo vseh teh dokumentov, ne bodo vzeli v poštev. Podrobnejše informacije dajejo v uradu za
na notranjo opremo vozil. Od napisov na sedežih in naslanjačih, do sistematičnega trganja podlog in razbijanja ročajev, tako da dosega letni strošek za popravila že 40 milijonov lir.
Zato podjetje poziva uporabnike, ki imajo v veliki večini primerov bolj kulturni odnos do skupne lastnine, naj prijavijo osebju APT vsak primer namernega povzročanja škode. Obenem opozarjajo, da je povzročanje škode kaznivo dejanje. Doslej so v takih primerih zahtevali od krivcev samo povračilo škode, vnaprej pa jih bodo morda morali tudi prijaviti sodišču.
nabojev, pa poleg tega še na mesec zapora in 170 tisoč lir globe. Za oba je kazen pogojna in brez vpisa v kazenski list.
Na osem mesecev zapora in 100 tisoč lir globe, pogojno, so sodniki prav tako po hitrem postopku, obsodili 24-letno Marjano Gorjan - Mikluž iz Nove Gorice. Aretirali so jo orožniki na Silvestrovo v bližini goriškega zapora, v katerem sedi njen mož, ker je pri sebi imela manjšo količino hašiša. Mikluževa se je zagovarjala, da je mamilo imela za osebno uporabo, toda preiskovalci in sodniki so bili mnenja, da ga je nameravala po skrivnih poteh izročiti možu, morda zato, da bi mu vsaj na zadnji večer v letu nekoliko olajšala sedenje v zaporu. Toda imela je smolo, tako da je še sama morala presedeti za rešetkami ne samo Silvestrovo, pač pa tudi prve dni v letu.
Javni tožilec Mancuso je zanjo zahteval skoraj poldrugo leto zapora, medtem, ko je odvetnik Primožič zahteval oprostitev, ker posest mamila za osebno uporabo ni kaznivo dejanje. Sodniki so jo obsodili na zgoraj omenjeno kazen in jo izpustili na pogojno prostost.
• Pevski zbor Rupa - Peč vabi na predavanje dr. Bernarda Špacapana, ki bo govoril o alkoholu in mamilih, v pcmedeljek, 9. januarja, ob 20.30, v pevski šoli.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi, Ul. Don Bosco 175, tel. 32515
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. Toti, tel. 72701.
POGREBI
Ob 9.30 Vittoria Cresi vd. Dominis iz bolnišnice sv. Justa; ob 9.45 Jožef Bezovnik iz splošne bolnišnice v Trstu; ob 10.30 Stefano Zatti iz Trsta v cerkev in na pokopališče v Podgori; ob 12. uri Antonio Onesti iz splošne bolnišnice.
kulturne dejavnosti na pokrajini vsak dan od 8. do 14. ure.
Isti urad javlja tudi, da zapade, prav tako 31. januarja letos rok za vlaganje prošenj za tečaje za glasbeno vzgojo, V poštev pridejo tudi tečaji za zborovsko petje, instrumentalno glasbo in godbe na pihala.
Tudi iozadevne prošnje je treba poslati na pokrajinsko upravo v Gorici (amministrazione provinciale, Gorizia, Corso Italia 55), na kolkovanem papirju do konca januarja. Prošnjam morajo biti priloženi podrobno poročilo o tečaju, analitični prikaz dohodkov in izdatkov, statut društva ali ustanove, prikaz ur tečaja. Tudi za te prošnje je moč dobiti podrobne informacije na prej omenjenem uradu na pokrajinski upravi.
Naša društva obveščamo obenem naj pohitijo s pripravo za te prošnje in z zbiranjem dokumentacije, da ne bodo čakali zadnjih dni.
Sejme in pignuarui
V	vsej Biziakariji so predsinočnjim domačini prižgali «sejme», ogenj ki ga prižgejo na predvečer praznika svetih treh kraljev. Gre za star kmečki običaj, ki sega ' v prejšnja stoletja. Kmetje so iz smeri v katero je ob tej priliki pihal veter delali prognozo za kmečko letino. Če je pihala burja, potem bi morala biti letina slaba, če bi pihal veter z zahoda, potem pa bi bila najbrž letina dobra. Predsinočnjim ni bilo vetra, ogenjeni zublji so štrleli v nebo. Sto-
“ tine domačinov, ki so se zbrali o-krog teh ognjev v Zagraju, v Folja-nju, v Redipuglii, v Šempetru ob Soči, v Selcah, v Romijanu in še drugod, so menili, da je to v zvezi z negotovostjo tržiške industrije. Ni še znano, ali bo imela uspeh ali pa bodo v njej beležili težave.
Podobne ognje so prižgali tudi v Furlaniji. Tam pravijo tem ognjem «pignuarui». Podobni so ognjem, ki jih Slovenci prižigamo poleti na praznik svetega Ivana.
f Čestitke
V	Sovodnjah praznuje danes 13. rojstni dan KATERINA KOVIC. Vse najboljše ji želijo starši.
Razstave
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini se s svojimi dali predstavlja umetnik Tomaž Gorjup. Prikazuje slike. Razstava je na ogled do nedelje, 8. januarja.
ZSKD
in knjižnica D. FEIGEL
vabita
v ponedeljek ob 19. uri v Kulturni dom na odprtje razstav o
UKINITVI SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH ŠOL
ter o
«LETNICI PRVE ŠTEVILKE PARTIZANSKEGA
DNEVNIKA
Sledilo bo predavanje časnikarja Jožeta Korena o
PARTIZANSKEM
DNEVNIKU
Vabljeni !
Kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 «Acqua e sapone». C. Verdone, N. Hovey. VITTORIA 17.30-22.00 «La chiave».
Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.00-22.00 «Segni particolari: bellissimo». Adriano Celentano in Federica Moro.
Tržič
PRINCIPE 18.00-22.00 «Zero in condotta».
EXCELSIOR 17.30—22.00 «War games - giochi di guerra».
COMUNALE 21.00 Koncert «Jazz Wien Trio»
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 «Psi vojne». Ameriški film.
Ob 22.00 «Ljubica pod posteljo». SVOBODA Zaprto.
DESKLE 19.30 «Pink floyd - The Wall».
Namesto nagradnega žrebanja
NOVOLETNA PONUDBA NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Vsi naročniki Primorskega dnevnika, ki bodo poravnali celoletno naročnino do
31. MARCA 1984 prejmejo
30% POPUST
za enkratni nakup knjig, plošč ali kaset iz kataloga ZTT.
S potrdilom o plačani naročnini se lahko takoj zglasite v TR2ASKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška 20 v TRSTU
in na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA. Drevored 24 maggio 1 v GORICI
VANDALIZEM NA AVTOBUSIH: ŠKODE ZA 40 MILIJONOV LIR
Tudi furlanski komunisti za upravno avtonomijo
V kinu Comunale v Tržiču filmi mlajših zvezdnic
ŠTIRI MESECE ZAPORA ZA LOVCA S SAMOKRESOM
Obsojena mlada žena zaradi hašiševega novoletnega darila možu v zaporu
Uspešno sodelovanje z večjimi tovarnami
Prizadevnost Franca Čandka je dokaz poslovne sposobnosti našega obrtnika
MARKO WALTRITSCH
Sredi decembra smo poročali o podpisu poslovnega sodelovanja med konzorcijem goriških slovenskih o-brtnikov Gometal in tovarno Iskra v Spodnji Idriji. -Prav v tistih decembrskih dneh je minilo eno leto od pod piša pogodbe o poslovnem sodelovanju med Gometalom in tovarno ETA v Cerknem.
To sodelovanje poteka zelo pozitivno, nam je dejal Fran Čaudek, so vodenjski obrtnik, član Gometala, ki izdeluje v svoji tovarniški hali pri Sovodnjah prirobnice za belo tehniko za tovarno ETA.
V Gometalu je združenih deset slovenskih obrtnikov iz Štandreža, Sovodenj in Gorice. Vsakdo dela v svoji delavnici vse to kar je delal tudi Pred ustanovitvijo obrtniškega konzorcija, ima svoje stalne kliente, i-nia svojo produkcijo. Z Gometalom Pa so se naši obrtniki lotili druge, dodatne oblike dela. Gre za takšne oblike poslovnega združevanja in seveda produkcije ter prodaje, kar bi vsak zase ne utegnil napraviti. Z Gometalom so prodrli, ' ne brez težav, tudi na poslovno sodelovanje s tujimi podjetji, v okviru medsebojne izmenjave.
Seveda konzorcij nekaj uvaža, pa |udi izvaža v Jugoslavijo izdelke svojih članov. Za sedaj so imeli opravka le z ETO v Cerknem, odslej bodo tako proizvodno sodelovanje imeli tudi z Iskro iz Spodnje Idrije.
Franc čaudek je doma iz Sovodenj. Že kot mladenič se je leta 1954, tako kot številni drugi Sovodenjci, zaposlili v tovarni Vouk, ki ima svoje hale v bližini pevmskega mosta v Gorici. V tej tovarni, v kateri je zaposlenih kar precej slovenskih delavcev, izdelujejo stroje za opremo tovarn in svoje izdelke pošiljajo v vse dežele sveta. Če nas spomin ne vara nismo nikdar kot kronisti zabeležili vesti o krizi v tej tovarni, kakršne dobimo skoro vsak dan o dru gih tovarnah.
Pri Vouku je bil Franc Čaudek trinajst let. Z drugim delavcem iz te to varne, Zoranom Cibicem, doma z 0-slavja, sta se leta 1967 osamosvojila, in začela delati na lastno roko. Nekaj strojev sta dala kar v star hlev za živino na čaudkovi domačiji v Sovodnjah. V hlevu ni bilo več živali, v njem so začeli brneti stroji. Izdelovala sta razne dele za tovarno v kateri sta bila prej zaposlena^ kot tudi za druge komitente. V začetku je seveda šlo bolj težko, i-skati sta morala kliente. Pa je šlo. 2e °d vsega začetka sta zaposlila Precej drugih delavcev. Po nekaj le-,h je Čaudkov partner umrl in ostal je sam.
Delo v sovodenjski delavnici je potekalo uspešno, nekdanji hlev je bil že pretesen. Zaradi tega se je Franc Čaudek odločil, da se loti velikega podviga: zgraditi tovarniško halo v industrijski coni med Gorico in Sovod-
njami. Izbral si je teren in na njem, seveda s prizadevanjem in tudi teža vo, zgradil halo s 1.500 kvadratnimi metri površine. Notranjo železno o-premo je napravil sam s svojimi delavci. V hali je pričel z delom leta 1977, torej pred skoro sedmimi leti. Začetek je bil seveda težak, in kot sta nam povedala Franc in njegova žena Klara, ki v tej mali tovarni skrbi za administracijo (Klara je tudi zelo aktivna odbornica kulturnega društva Sovodnje), so imeli v prvih časih tudi precej težav.
Danes pa stvari gredo zelo ugodno od rok. V Čaudkovi delavnici je zaposlenih štirinajst delavcev. V njej imajo zelo sodobne stroje. Pred kratkim so kupili velik stroj nemške izdelave, vreden nekaj sto milijonov lir, ki dela na avtomatski način. Vanj vključiš kompjuteriziran program in napravi tako kot zahteva naročnik. Nismo se hoteli spuščati v podrobnosti tega dela. Povedali so nam le, da napravijo s tem strojem v sedemnajstih minutah to za kar so prej potrebovali dve uri in petnajst minut. Izdatek za stroje je seveda bil zelo velik, konec koncev pa se bo izdatek izplačal.
Za sedaj imajo v tej Čaudkovi de-
lavnici, lahko bi jo imenovali majhni tovarni, dovolj naročil. Za tovarno Vouk izdelujejo neke kovinske dele, prav tako kar serijsko izdelujejo to kar potrebuje ETA v Cerknem. Seveda sprejemajo tudi druga naročila za posebne izdelke.
Marsikomu se bo zdela pokrita po-, vršina 1.500 kvadratnih metrov zelo velika. To je sicer tudi res, vendar pa so stroji v hali zelo veliki in veli kokrat potrebujejo tudi velik prostor za obdelavo tega ali drugega stroja.
Čaudkova družina je dokaz, da se znamo tudi Slovenci uveljaviti na gospodarskem področju, ne samo na tiste mednarodne trgovine ali na ti ste trgovine na drobno. Naši obrtni ki niso samo avtoprevozniki ali mizarji. Znajo tudi zgraditi -tovarniško halo in se uveljaviti tako pri tukajšnjih kot tujih tovarnarjih s svojimi izdelki in sodelovanjem, čaudkove pa dobimo prisotne tudi v našem manjšinskem kulturnem in drugačnem življenju. Vedno so prisotni v Kul turnem domu v Sovodnjah kot tudi na drugih prireditvah. Pravzaprav je tudi Kulturni dom v Sovodnjah delno sad Čaudkovega dela. Velika železna vrata in nekatere druge kovinske naprave v njem so Čaudkovo delo.
Trinkov koledar dvaintridesetič med nami
V Budinovi tiskarni v Gorici so do-tiskali Trinkov koledar za leta 1984. Gre tudi tokrat za žepno knjižico, ki je kar precej obsežna, saj ima 160 strani. Tudi tokrat jo je uredil Jožko Kragelj. Izšla je v devetsto izvodih. Izdajatelj je Kulturno društvo Ivan Trinko v Čedadu.
Trinkov koledar je letos izšel že dvaintridesetič. Uredniku je uspelo zprati okrog sebe precej sodelavcev, ki mu leto za letom pošiljajo prispevke o Ivanu Trinku, o. dogajanju v Benečiji in v Reziji. Še največ blaga pa prihaja iz Trinkove zapuščine, ki jo je hranil pokojni prof. Rado Bed narik v Gorici in ki jo sedaj ureja, prav zato da bi prišlo do objave teh zanimivih dokumentov, že omenjeni Jožko Kragelj.
Veliko zanimivosti o Trinku izvemo tudi letos, kot se je že zgodilo v prejšnjih letih. Objavljena so nekatera pisma Trinka in videmskega nadškofa Nogare iz začetka tridesetih let, v zvezi s prepovedjo slovenskega bogoslužja. Martin Jevnikar nadaljuje z objavo, sicer v zelo skrčeni obliki, Trinkovega dela kot pokrajinskega svetovalca v Vidmu. V koledarju naj demo tudi Trinkovo poezijo, dopisovanje z nekaterimi beneškimi duhov niki. Dr. Jože Vilfana je spis o obi sku pri Trinku konec leta 1943. Sla vica Plahuta piše kako je Ivan Trin ko leta 1944 počastil stoletnico rojstva pesnika Simona Gregorčiča. Marijan
Garje so razredčile vrste
gamsov v Julijskih Alpah
»
Nekoč je bilo gamsov 3.000, sedaj samo petsto
Julijske Alpe so nekdaj slovele tudi po najboljših kapitalnih gamsih v Evropi. Vendar so ta simbol visokogorja pred sedmimi leti načele gamsje garje. Ta zahrbtna bolezen, ki je v Evropi precej razširjena in je že desetletja velika nadloga na Tirolskem, Bavarskem ter na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, kot tudi v nekaterih italijanskih loviščih, se je v Julijce razširila iz Avstrije. Smrt je začela sejati najprej vzdolž Karavank, prešla Savo in potem so se garje razširile po vseh Julijskih Alpah, vključno s tolminsko občino.
Mirko Vencelj iz Posočja, ki je že nad 50 let lovec, meni, da je bilo nekoč v Julijskih Alpah nad tisoč gamsov, sedaj pa se je stalež zelo znižal. To je seveda povzročilo veliko škodo lovnemu gospodarstvu, naravi, turizmu in sploh gospodarstvu, ker so za gamsje trofeje tujci pred loti plačevali visoke zneske v devizah.
Strokovnjaki opozarjajo, da se bolezen prenaša z neposrednim dotikom okuženih živali, kar je zlasti pogosto v prsku (ob parjenju) in sesanju. Po vzročitelj garij so pršice, ki so specifični gamsji zajedalci. Pršice se vnesejo v kožo in pod prvo plastjo kože delajo kanale, kot lubadar na smreki. Za seboj puščajo jajčeca, ki se hitro
razmnožujejo. Nervirajo in uničujejo telo gamsa do popolne onemoglosti. Gams postane otopel, nagrbljen in se loči od tropa. Si drgne ta o celo do živega mišičja. Po dveh mesecih dobi vročino, nakar nastopi pljučnica, ki povzroči pogin oziroma smrt.
O gamsjih garjah je novinar - snemalec Anton Vencelj iz Nove Gorice pripravil posebno TV oddajo. V njej je direktor Triglavskega narodnega parka Niko Fabjan izjavil, da je bile nekdaj na območju Gojitvenega lovi šča Triglav, na površini okrog 60 ti soč hektarov, približno 3 tisoč gam sov, sedaj pa jih je na tistem delu Julijskih Alp, ki sodi v Triglavski narodni park, ostalo še kakih 600. Strokovnjaki soglašajo, da se je z boleznijo treba pač sprijazniti, ker mnogi dosedanji ukrepi niso dali posebnih uspehov. Treba je intenzivno odstrelje-vati bolne in sumljive živali in s tem zmanjševati stalež, da bi odporni gamsi preživeli in na nek način postali imuni pred garjami. Pri nastopih za omejitev bolezni lovskim organizacijam v Posočju in drugod pomaga Inštitut za patologijo in bolezni divjadi v Ljubljani. Ta ustanova v sumljivih primerih ugotavlja, ali so bili primerki pravilno odstreljeni oziroma, če so bili okuženi od bolezni ali pa ne. Ve-
terinarski inšpektor iz Tolmina Janez Kozina je novinarju in snemalcu Antonu Venclju povedal, «da so na Tolminskem s pojačanim odstrelom tja do 25 odstotkov staleža upali, da bo to eden od zaviralnih momentov pri širjenju garjevosti. V tem pa smo le deloma uspeli ali manj kot smo ra čunali. Garje pobirajo vse kategorije starosti in oba spola gamsov. Vendar smo ugotovili, da sta hitrost in moč širjenja garjevosti neposredno odvisna od koncentracije gamsov.»
Proti raketam
V občini Reana del Rojale v ne posredni bližini Vidma je 785 občanov podpisalo peticijo s katero zahteva, da se na občinskem teritoriju ne postavijo nikakršne rakete. Gre za petnajst odstotkov prebivalstva te ob čine. Peticijo so poslali občinskemu svetu, ki jo je pred nekaj dnevi so glasno odobril. Soglašali so vsi. Dos lej ni nihče menil, da je treba na ozemlju te občine postaviti rakete, atomske ali ne. Vendar je občinski svet soglasno izglasoval resolucijo v tem smislu. Podobne dokumente so sprejeli tudi v nekaterih drugih fur lanskih občinah.
Brecelj pa kako je Trinko sodeloval pri zborniku «Dante».
V letošnjem koledarju najdemo tudi spis o nedavnem Trinkovem simpoziju v Rimu. Stalni sodelavec je tudi Milko Matičetov, ki tudi tokrat objavlja svoj prispevek o Reziji. Na zadnjih straneh letošnjega koledarja najdemo še nekaj slik, ki nam kažejo nekatere sodobne dogodke v Benečiji.
Šola na Dobrovem povečana
Osnovno šolo na Dobrovem v Brdih so povečali, tako da je lahko sprejela tudi tiste učence, ki so doslej obi skovali podružnični osnovni šoli v Šmartnem in H ruševju. Skupaj se bo odslej v matični osnovni šoli na Dobrovem, ki se imenuje po Briško beneškem odredu učilo okrog 500 otrok. Šola je moderno urejena in opremljena, da lahko vzorno izvaja svojo pedagoško vlogo.
Gradnja prizidka k šoli je stala nad 3 milijarde 700 milijonov starih dinarjev. Ob otvoritvi so mnogi likovni umetniki, tudi iz Gorice, darovali šoli svoja dela.
V Gorici maja srečanje revije «La Battana»
Letos v maju bo v Gorici srečanje sodelavcev revije La Battana, t.j. kulturno literarne revije italijanske na rodnostne skupnosti v Jugoslaviji, ki izhaja na Reki. V to revijo pišejo tudi številni pesniki, pisatelji, kritiki iz naše dežele. Revija prireja ta sreča nja vsako leto v raznih krajih, največ v Istri. Pred dvema letoma je bilo tako srečanje v Gradežu. Letos bo v Gorici pod pokroviteljstvom go riške pokrajinske uprave. To nam je povedal predsednik pokrajinske uprave prof. Silvio Cumpeta, ki sam sodeluje s pesmimi in eseji v tej reviji. Srečanje bo pripomoglo k razvi janju dobrih odnosov med Jugoslavijo in Italijo in ovrednotenju italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji v tukajšnjem kulturnem okolju.
Upokojen pionir zdravstva v Novi Gorici
Zdravnik splošne prakse dr. Anton Martinc je z novim letom odšel v pokoj. Omenjamo ga zato, ker je bil med pionirji oziroma prvimi zdravniki pri snovanju zdravstvene službe v Novi Gorici. Ambulanta v kateri je delal je imela v težavnem obdobju po priključiti sedež v Solkanu, šele več let pozneje se je preselila v Novo Gorico. Bil je vzoren zdravnik, znan po blagem in dobrem značaju. Spominjajo se ga tudi prebivalci odročnih vasi na Trnovski planoti, ki jih je obiskoval in jim nudil pomoč, ne glede na vreme, noč in slabe cestne zveze. Bil je skratka zdravnik, ki bo ostal v lepem spominu vsem svojim številnim pacientom na območju Nove Gorice.
TONE SVETINA
Med nebom in peklom
________________32. ___________________
Gostilna se je spraznila. Bečan in Osojnik sta obsedela sama pri steklenici vina. Osojnik je dejal:
"Tej podlasici se človek ne sme zameriti. Chiuco je edini od Lahov, ki nas ima na krožniku. Kamor hoče, pride. Pa kdo mu kaj more? Jemlje brez sramu in brez obetov, da bo povrnil...»
Bečan je pritrdil, rekoč:
«Res je baraba. Zdi se mi, da zdaj vohlja za Tigrom. Nekajkrat je zagrmelo na njegovem območju in tudi rdeči petelin se je pokazal...»
«Pa se bo še in tudi grmelo še bo, dokler se m&ja ne bo spremenila!»
Osojnik je stisnil grčave roke in se zagledal v Bečana, ki doslej sploh še ni omenil Tigra, čeprav sta se že nekajkrat srečala. Zdaj je imel priložnost, da izve, pri čem je njegov prijatelj.
«Bečan, si prespal in premislil?» je naravnost vprašal.
«Da, prespal in premislil. Mislim tako kot vi. Pristopil pa ne bom. Vaši marsikoga izdajo, ko jih Primejo. Preveč na široko orjete. Sedem otrok imam, osmi pa je na poti. Ne morem tvegati. Ne gre le zame...»
«Prav. To sem si kar mislil. Pa ne zameri. Vprašal sem te zato, ker sva prijatelja. Naj bo tako, kot
da si član. Samo tebi zaupam in obveščal te bom o vsem.»
Preden se je Osojnik poslovil, se je obrnil k Bečanu:
«Še eno prošnjo imam in upam, da mi je ne boš odrekel. Oženil se bom, pa bi te prosil, da bi mi bil za pričo. Pa svatbo bi napravil v tvoji gostilni!»
«To ti pa rad ustrežem. Katera pa bo tako srečna?»
Osojnik je zamahnil z roko.
«Saj veš! Stara ljubezen. Vdova Fani ob reki. Če bova, imela toliko otrok, kot jih imata vidva z Jožefo, bo morda tudi mene srečala pamet, da ne bom za druge nosil glave v torbi.»
VIII.
Osojnik se je oženil v maju. Nevesta Fani mu je odločno povedala, da ne pride prej na Osoje, dokler ne bo skopnela zadnja krpa snega na Snežniku.
Poročil ju je župnik Sirk v cerkvici sv. Antona; priči sta bila kovač Nejc in Bečan, ki sta bila z ženinom skupaj v Galiciji, vrh tega je bil Bečan v sorodu s pokojno Osojnikovo ženo.
Kdove kolikokrat mu je Bečan dejal: «Osoje bolj potrebujejo žensko kakor ti! In če hočeš, da se bo odločila za samoto pri tebi, ji naredi otroka. Ženska z otrokom v trebuhu ima moža mnogo raje in neumnosti ji ne roje po glavi.»
Držal se je njegovega nasveta. Fani je bila deset let mlajša od njega; eni njegovi deklici je bilo enajst in drugi osem let. Računal je, da mu bosta kmalu tudi ti dve v pomoč. Saj je čas tekel kot voda, ki jo hočeš zajeti v dlani, pa ti odteče med prsti.
Ko je bil pri veliki spovedi, ga je župnik po-
šteno obdelal. Dolgo je vrtal vanj, kako je živel vsa ta leta, ker ni povedal nobenih grehov. Župnik je vedel, da Osojnik ni svetnik, o kakšnih njegovih prestopkih pa ni slišal. Bil je prevejan in skrivnosten v svojih poslih. V cerkev ga ni nikoli zaneslo, kvečjemu je kdaj stopil vanjo po pomoti. Fani se je hotela poročili po krščansko, in ni ji mogel odreči...
«Kaj naj ti dam za pokoro, Osojnik, saj si skoraj tako brez greha kot nedolžni otročiči?»
«Ne sekirajte se, gospod. Mar ni pokora živeti na Osojah? Mar ni pokora, ko gledam, kamor grem, kako nas utapljajo Italijani? Mar ni pokora, da nas bog kaznuje za stvari, ki jih nismo počeli? Tukaj smo v peklu, ne le v vicah...»
Župnik ga je nekaj časa poslušal, potem ga je prekinil:
«Se mar jaz spovedujem tebi ali ti meni? Umolkni, nesrečni človek, in moli za tiste, ki so še na slabšem kot ti... tri rožne vence zmoli, grehi pa so ti odpuščeni!»
Napravil je križ z belo roko. Za nameček mu je govoril, kako naj s Fani živita po krščansko, v božji ljubezni, usmiljenju in razumevanju, a Osojnik ga je poslušal le napol. «Tq je najina stvar,» si je mislil. «Tudi brez tvojih naukov bo Fani lepo živela na Osojah, saj je dobila moža, kakršnih je malo v teh krajih.»
Svatba pri Bečanu je bila vesela, čeprav je bilo svatov samo za omizje. Jožefa je spekla jančka in potic, jedli so in se nalivali, igral pa je Peter. Neutrudno je nategoval meh in vmes pel z visokim glasom. V gostilno so prišli fantje, ki so bili v vaškem zboru. Osojnik jim je dal za pijano, da si bodo zapomnili, kdaj se je ženil. Posebno so ga počastili, ko so zapeli njegovi: «Od Urala do Triglava čuva narod majka Slava» in «Buči buči, morje adrijansko...»
Na zadnji tekmi novoletne skakalne turneje
Primož Ulaga odličen tretji
INNSBRUCK — Končno je zavla dalo veselje tudj v jugoslovanskem taboru. Na zadnji, četrti tekmi novoletne skakalne turneje Intersport v Bischofshofnu je Primož Ulaga osto jil odlično tretje mesto in premagal skoraj vso svetovno elito. Boljša od njega sta bila le Vzhodni Nemec Weissflog, ki je trenutno brez prave konkurence, in pa Norvežan Berge-rud, vendar le za točko in osem desetink. To je eden največjih uspehov jugoslovanskega skakalnega športa na novoletnih turnejah.
Zmagal je torej Weissflog s skoko ma 114 m (kar je tudi nov rekord skakalnice) in 112,5 m ter 238,1 točke. Drugi je bil Bergerud (1(17 in 108,5 m ter 219,4 točke), tretjeuvrščeni Ulaga pa je dosegel razdalji 107 in 108 m ter 217,7 točke. Na četrto mesto se je uvrstil Kanadčan Bulau, peti je bil Vzhodni Nemec Ostwald, šesti pa Finec Nykaenen, sedmi Čehoslo-vak Ploc, osmi Norvežan Berg, de veti Finec Puikkonen in deseti "Nor vezan Eidhammcr.
Najboljši med Italijani je bil Tomasi, ki je zasedel 12. mesto, druga dva jugoslovana pa sta se takole uvrstila. 46. Tepeš (99,5 in 91,5 m) in 49. Bajc (95 in 85,5 m). Drugi se niso uvrstili v finale: Dolar je bil 64., Žagar 65., Globočnik 78. in Lotrič 91.
V	skupni razvrstitvi je z veliko prednostjo zmagal Weissflog pred Ost-waldom in Nykaenenom, Tepeš je bil 23., Ulaga 26. in Bajc 42.
V	svetovnem pokalu pa je vodstvo prevzel Weissflog, ki ima 95 točk, drugi je Nykaenen (92) in tretji Ulaga (79). Že danes pa se bodo neka teri skakalci zopet srečali, in sicer na prvi tekmi turneje Treh dežel na Trbižu.
DANES NA TRBIŽU
Pričetek skakalne turneje Treh dežel
TRBIŽ — Z današnjim tekmo va njem na Trbižu se bo pričela skakal
na turneja Treh dežel, ki šteje tako za evropski pokal kot tudi za mia dinski troboj Italije, Jugoslavije in Avstrije. Turneja se bo jutri nada ljcvala v Planici, v ponedeljek pa v Celovcu.
Svojo prisotnost je na Trbižu zagotovilo kar 97 tekmovalcev iz 17 držav:	Italije, Avstrije, Jugoslavije,
Švice, Sovjetske zveze, Norveške, Češkoslovaške, Madžarske, Francije, ZDA, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Kanade, Japonske, Finske, Švedske in pa Španije.
Italija, kot tudi marsikatera druga država, med katerimi bi omenili Norveško, se bo danes predstavila z naj boljšimi skakalci, tako da je visoka raven prireditve zagotovljena. Tudi Jugoslovani bodo nastopili s svojimi najboljšimi, čeprav se bodo zaradi nastopa na drugih tekmovanjih Ulaga, Tepeš, Bajc in Dolar pridružili ostalim jutri v Planici.
Današnje tekmovanje se bo pričelo ob 13. uri, poskusni spusti pa ob 9. uri.
Domači šport
Danes
SOBOTA, 7. JANUARJA 1984
KOŠARKA
C -1 LIGA
21.00	v Milanu : Monkey's Jadran PROMOCIJSKO PRVENSTVO
18.30 v Trstu, stadion «1. maj»: Bor Radenska - Polet; 17.30 na Kon tovelu: Kontovel - Scoglietto KADETI '
18.30	v Trstu, Miramarski drevored: Ferroviario - Bor
NARAŠČAJNIKI
15.30	na Kontovelu : Kontovel - Bor
DEČKI
18.00	v Trstu, Ul. Ginnastica : SGT - Polet
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
19.30	v Nabrežini : Meblo - Albatros Treviso
ŽENSKA C 1 LIGA 20.45 v Dolini : Breg - Sloga; 20.30 v Gradišču: Tomana Gradišče - Bor MOŠKA C - 2 LIGA
20.30	v Štandrežu: Olympia Terpin CUS Trst; 20.30 v Sacileju: Liber-
tas Sacile - Val Štandrež
Svetovni smučarski pokal
Danes moški in ženski smuk
LAAX (Švica) — Italijana Michael Mair in Mauro Comaz sta bila naj hitrejša v včerajšnjih zadnjih.poskus nih vožnjah moškega smuka za svetovni poka’, ki bo danes v Laaxu, kjer bodo nadoknadili tekmo, ki je zaradi pomanjkanja snega odpadla v M orzimi. Vsekakor je tudi vreme šlo na roko Italijanom, ki se očitno bolje znajdejo na svežem snegu. Včeraj je namreč zapadlo nekaj novega snega, kar so izkoristili še Sbardellotto, G hi doni, Marzola in Delago, ki so se sku paj s Comazem v drugi poskusni vožnji uvrstili med prvo deseterico.
Povsem drugače se je godtfo Kanadčanu Brookerju, vodečemu v svetovnem pokalu (smuk) in pa Švicarju Cathomenu, ki sta padla že med pr vo vožnjo, Švicar pa je moral zaradi omotice celo zapustiti trening.
Na vrsti so bile včeraj tudi ženske, ki jih prav tako danes čaka smuk za svetovni pokal, in sicer v Puy Saint Vincentu v Franciji. Najboljši čas
sta med včerajšnjimi poskusnimi vožnjami dosegli Švicarki Walliserjeva in Figinijeva, takoj za njima pa je bila Američanka Cooper je va. Sledijo: H. Wenzal (Liecht.), Graham (Kan.), Haas (Švi.), Soelkner (Av.), Moesen-lechner (ZRN), Stolz (ZRN), Flan-ders (ZDA), Maricich (ZDA).
•	S POSKUSNIMI VOŽNJAMI z
dvosedežnim bobom se bo danes v Cervinii začelo 2. svetovno prvenstvo v bobu. Za tekmovanje so se prijavile naslednje države: Italija, ZDA, Švedska, Švica, Francija, Japonska, SZ, Kanada, Kitajska, Avstrija, NDR, ZRN, Velika Britanija, Poljska, Romunija in Jugoslavija.
•	NA AVTOMOBILSKEM RALLYJU
Pariz - Dakar sta po petih etapah v vodstvu Francoza Metge - Lemoyne (porsche), med motociklisti pa vodi Belgijec Rahier (BMW).
Mazza zanikal vesti o prodaji Udineseja
RIM — «Ostal bom pri Udinese ju, vse dokler ne osvojimo italijanskega prvenstva. Potem bomo lahko tudi govorili o prodaji ekipe.» To so bile prve besede, ki jih je predsednik Mazza povedal časnikarjem po včerajšnjem povratku iz Brazilije ter tako osebno zanikal vesti, ki jih je prejšnje dni širilo italijansko časopisje o domnevni prodaji delnic skupini furlanskih industrijcev. Mazza je še pripomnil, da si predstavlja, kdo širi take vesti, ki oškodujejo tako njega samega kot tudi Udinese.
Kasparov celo pred Karpovom
Mladi sovjetski šahovski velemojster Gari Kasparov je po gladki zmagi v polfinalnem meču za naslov svetovnega prvaka proti Viktorju Korč-"loju na svetovni šahovski lestvici po točkah celo prehitel svetovnega šahovskega prvaka Anatolija Karpova. To je prvič, odkar je Karpov osvojil naslov svetovnega šahovskega prvaka leta 1975, da ga nekdo na svetovni šahovski lestvici prehiti. Po velikem presledku po Karpovu si tretje mesto delita Korčnoj, ki je bil še lani na desetem mestu, in pa najboljši jugoslovanski šahist Ljubomir Ljubojevič, ki je letos igral nekoliko spremenljivo. Kasparov ima 2710 točk, Karpov 10 točk manj, Ljubojevič in Korčnoj pa le 2635.
Košarkarji Olimpije v gosteh v Šibeniku
S tekmami 12. kola se bo danes začel povratni del v 1. jugoslovanski košarkarski ligi. Ljubljansko Olimpijo čaka težka naloga, saj bo morala v goste k Šibenki, ki je skupaj z Bosno na 2. mestu začasne lestvice.
Spored pa je naslednji : Gibona - Borac ; IMT - Partizan; Rabotnički -Jugoplastika; Šibenka - Olimpija ; Bosna - Zadar in Budučnost - Crvena zvezda (tudi po TV).
ŽENSKA C-2 LIGA
18.00 v Pasianu di Prato: Colloredo
Kontovel Electronic Shop MOŠKA D LIGA
20.30	v Trstu, stadion «1. maj»: Bor JIK Banka - G rali Torriana Gradišče; 20.30 v Gorici, telovadnica Kulturnega doma: Jami je SOBEMA -ASFJR Čedad
ŽENSKA D LIGA
16.30	v Trstu, stadion «1. maj»; Friulexport Volley Club Tržič; 20.30 v Ločniku: Pallavolo Mossa - Sloga
1. MOŠKA DIVIZIJA
20.30	v Ločniku : Mossa - Val
Jutri
NEDELJA, 8. JANUARJA 1984
NOGOMET
L AMATERSKA LIGA
14.30 v Trstu, Ul. Flavia: Ponzia-na - Vesna
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Repnu: Kras - Zarja; 14.30 na Opčinah : Opicina - Primorje
3.	AMATERSKA LIGA
10.30	v Trstu, pri Sv. Alojziju : S.
Luigi FY - Breg ; 14.30 na Padričah: Gaja - Sagrado; 14.30 v Tržiču : Ital-cantieri - Primorec; 14.30 v Trstu, Vrdelska cesta:	Union - Mladost;
14.30 v Krminu: Brazzanese - Sovod-nje; 14.30 v Štandrežu : Juventina Mariano
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Dolini: Breg - CGS; 10.30 v Bazovici : Zarja Fortitudo
NAJMLAJŠI
12.30	v Trstu, Ul. Flavia : Ponzia-na - Breg; 13.00 v Trstu, Ul. Campanelle: Don Bosco - Vesna
KOŠARKA
MLADINCI
11.30	na stadionu «1. maj»; Bor -Stella Azzurra «A»
KADETI
10.30	v Dolini: Breg Polet; 11.00 na Kontovelu : Kontovel - Libertas B
DEČKI
9.15 na stadionu «L maj»; Bor -Kontovel
ODBOJKA
MOŠKA D LIGA
10.30	v Marianu del Friuli: Intrepida - Kras
ŽENSKA D LIGA
9.30	v Štandrežu: Olympia Bertoli-ni - Val Resia
1. ŽENSKA DIVIZIJA
9.00 v štandrežu: Soča - Sovodnje.
Pred drevišnjim srečanjem košarkarske C-l lige proti Monkey’s
dobro pripravil za gostovanje v Milanu
Jadran se je
Jadranovi košarkarji bodo po bo žičnem in novoletnem premoru spet stopili na igrišče. Žagarjevi varovan ci bodo namreč odpotovali v Milan, kjer se bodo pomerili z moštvom Monkey’s, ki pa še zdaleč ne namerava odigrati podrejene vloge, vsaj tako izhaja iz izjav, ki jih je dal Pri morskemu dnevniku predsednik milanskega kluba Ghirimoldi.
Srečanje bo torej zelo napeto. Na eni strani domačini, ki hočejo na vsak način popraviti svoje stanje na lestvici, na drugi pa naši košarkarji, ki si ne morejo in niti nočejo privoščiti drugih spodrsljajev.
Za prvo napoved v novem letu smo izbrali Marka Bana, ki nam je tudi povedal, kako so se jadranovci pripravljali med počitnicami. «V začetku tedna smo ponovno vzpostavili
Marko Ban
reden proces treniranja, tako da smo v celoti izgubili samo tri treninge. Vzdušje v ekipi je zelo dobro in vsi smo ohranili pravo formo, tako da lahko trdim, da prazniki sploh niso negativno vplivali na stopnjo pripravljenosti posameznikov.»
«Je drugače v moštvu vse v redu?»
«Kot je znano, se je Vremec huje poškodoval v avtomobilski nesreči že pred prazniki, Sandi Rauber pa je imel nekaj težav zaradi gripe. V soboto bo na igrišču tudi Robert Da neu, ki pa ni treniral med tednom. S prijateljskim srečanjem proti videmskemu Abitare pa smo res preverili, da ne bo potrebno ničesar nadoknaditi, ali pa se posebej pripravljati za gostovanje v Milanu.»
«Kaj pa vaši gostitelji?»
«O njih vem zelo malo, baje, da
so v začetku prvenstva računali na boljšo uvrstitev in da so nezadovoljni s svojim trenutnim položajem. Pravijo, da so moštvo poprečne vred nosti in dii nimajo izrazito visokih igralcev in dobrih posameznikov. To je vse, kar smo izvedeli o njih.»
«Kako bo v nadaljevanju prvenstva?»
«Odslej bomo morali temeljito poprijeti. Doma enostavno ne smemo izgubiti tekme, za uvrstitev v play-off pa lahko utrpimo še največ štiri poraze.»
«Kdo bo zmagal v Milanu?»
«V Milan odpotujemo trdno prepričani v zmago.» (Cancia)
• FIORENTINA JE VČERAJ OD LOČNO zanikala, da je kupila Pruzza.
JUGOSLOVANSKA ODBOJKA
Drevi v Novi Gorici ^ slovenski derbi 1. ZZI
V predzadnjem kolu prvega dela odbojkarskega prvenstva v prvi zvezni jugoslovanski ženski ligi bo drevi v Novi Gorici obračun obeh slovenskih prvoligašev : Nove Gorice in Palome Branika iz Maribora. Gostje iz Maribora so seveda nesporne favoritinje, saj sodijo mod najboljše jugoslovanske ekipe, kar so potrdile z drugim mestom na nedavnem finalnem turnirju jugoslovanskega pokala.
Tekma bo v telovadnici 9. korpusa s pričetkom ob 18. uri.
S PETNAJSTLETNA vzhodnonemška plavalka Astrid Strauss je s časom 16’13”55 popravila evropski rekord na 1500 m. Prejšnja znamka (16’27”89) je pripadala njeni rojakinji Diersovi, svetovni rekord pa drži Američanka Linehanova (16’04”49).
Predolimpijski odbojkarski turnir
Italija zgublja upanje
Italija — Tunizija	3:0
Šahovski brzolurnir ZSŠDI
E. Pertot znova najboljši
NAMIZNOTENIŠKI TURNIR
Tudi krasovke v Parmi
Danes in jutri bo v Parmi vsedržavni namiznoteniški turnir, na katerem bodo nastopile tudi igralke Krasa Mariana Cer gol, Sonja Dol jak in Damjana Sedmak. Kljub kratki prekinitvi treningov zaradi praznikov, so krasovke v dobri formi, zato si lahko pričakujemo dobre uvrstitve (bs)
e JUŽNOAFRIČANKA ZOLA BUDD
je včeraj razdaljo 5000 m pretek a v odličnem času 15’01"95, kar je najboljša svetovna znamka (doslej je to razdaljo, ki sicer še ni uradno priznana, najhitreje pretekla Američanka Deckerjeva v času 15’08”26). Mednarodna atletska zveza pa je sporočila, da dosežka Buddove ne bo priznala, ker zaradi apartheida Južna Afrika ni članica mednarodne atletske zveze.
• ČEHOSLOVAK LENDL, ki je s 6:4 in 7:5 premagal Šveda Willander-ja, ter Američan Connors, ki je s 7:5, 7:5 odpravil rojaka May er ja, sta prva polfinalista teniškega turnirja v Chicagu.
(15:3, 15:1, 15:12)
BARCELONA — V tretji tekmi predolimpijskega odbojkarskega turnirja v Barceloni je Italija sicer premagala Tunizijo, kar pa ji po predsinočnjim porazom proti Bolgariji verjetno ne bo veliko pomagalo. Prav Bolgarija je namreč včeraj v izredno napeti, borbeni, izenačeni in lepi tekmi po petih setih s 3:2 premagala Južno Korejo (15:12, 7:15, 14:16, 15:9, 15:13) in si s tem praktično zagotovila prvo mesto na turnirju, saj je malo verjet no, da bi sedaj položila orožje proti Taivanu in Tuniziji, s katerima mo ra še igrati.
Razen teoretične možnosti, da Bolgarija zgubi z najslabšima ekipama, je torej vprašanje zmagovalca in torej ekipe, ki se bo pridružila ostalim devetim v Los Angelesu, rešeno. Turnirja pa s tem seveda še ni konec in ekipe se bodo gotovo vztrajno borile do kraja. Italiji, Južni Koreji in Kitajski namreč preostane še eno upa-
nje, in sicer, da bi se katera izmed deseterice odrekla nastopu na Olimpijskih igrah. V tem primeru bi bila osvojitev drugega mesta izredno dragocena, saj bi omogočala potovanje v Los Angeles in prav za drugo mesto se bodo sedaj zagrizeno borile.
V zadnjem sinočnjem srečanju pa je Kitajska premagala Taivan s 3:0 (15:4, 15:11, 15:5).
LESTVICA
Bolgarija 6, Italija in Kitajska 4, Južna Koreja m Taivan 2, Tunizija brez točke.
DANAŠNJI SPORED Bolgarija - Tunizija, Južna Koreja Kitajska, Italija - Taivan.
• DISCIPLINSKA KOMISIJA italijanske košarkarske zveze ni v A-l ligi tokrat izključila nikogar, v A-2 ligi pa bo za dve koli počival Pelle-cani (Yoga Bologna), za eno pa Salomon (Benetton) in Vicinelli (Yoga Bologna).
Sinoči so v Gregorčičevi dvorani v Trstu odigrali redni mesečni šahovski brzoturnir, ki ga je priredila šahovska komisija ZSŠDI. Turnirja se je udeležilo 12 šahistov, zmagal pa je, kot že večkrat doslej, državni pr vokategornik Egon Pertot, ki je za točko prehitel mojstra Božidarja Fi lipoviča. Turnir je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu so šahisti igrali vsak proti vsakemu, v drugem pa se je prvih šest pomerilo spet med sabo, prav tako drugih šest. Točke prvega in drugega dela so nato sešteli.
Egon Pertot je skupno izgubil le točko proti Antončiču že v prvem kolu, nato pa dvakrat premagal Filipoviča in seveda vse ostale. Drugo mesto je osvojil Filipovič, ki je izgubil le obe partiji proti zmagovalcu, na tretje mesto se je presenetljivo uvrstil Bruno Jankovič. Četrto in pe to mesto si delita Dušan Jelinčič, ki je bil na prejšnjem brzotumirju drugi, in Drago Antončič. Prvo skupino
zaključuje še Filibert Benedetič. V drugi skupini je premočno zmagal Zlatko Jelinčič, saj ni tu izpustil ni; ti točke. Pravzaprav ta igralec sodi prav gotovo v boljšo skupino, in se je le naključno znašel v drugi.
Popolna lestvica je sledeča : E. Pertot 15 točk; B. Filipovič 14; B. Jankovič 10; D. Jelinčič in D. Antončič 9; Benedetič 7; sledijo v drugi sku; pini Z. Jelinčič 11 točk; W. Attanasi 7; T. Hmeljak in S. Hrovatin 5; M-Petaros 4; M. Debel juh 1 točka.
SNEŽNE RAZMERE
Forni di Sopra 40 - 130, Rava-scletto 30 - 150, Nevejsko sedlo 65 -175, Trbiž 25 - 120, Piancavallo 80 -200, Sedlo Chianzutan 20 - 40, Valda-ier 40 - 80, Ampezzo 30 - 60, Krvavec 45 - 65, Vogel 140, Kranjska gora 30 - 50, Kanin 150 - 220, Zatrnik 35 -45, Zelenica 25 - 125, Rogla 45.
V devetem kolu ženske odbojkarske B lige
DREVI V NABREŽINI MEBLO - ALBATROS
Z zmago bi se slovenska ekipa uvrstila v skupino za napredovanje
Prvi del prvenstva v državnih ligah se bliža koncu. Preostali sta sa nao še dve koli in zato je vsaka tek ma laliko odločilna. Za odbojkarice Mebla je po prvih nastopih zgledalo, da ne bo večjih problemov z u-vrstitvijo v skupino boljših ekip, nato pa sta nerodna poraza v Cone-giianu in v Nabrežini z Moglianom spet vse obrnila na glavo. Tako je Postalo nocojšnje srečanje z Albatrosom iz Trevisa izredno važno za končno razvrstitev na lestvici.
Pred današnjim kolom si je edino Nervesa že zagotovila eno od prvih treh mest, za ostali dve, ki tudi vodita v skupino za napredovanje, Pa so še trije kandidati: Mbgliano in Meblo, ki imata deset točk, in Albatros, ki jih ima osem. Ker pa nna Mogli ano nocoj predvidoma lažje delo na srečanju z OMA, bo prav gotovo boj za tretje mesto omejen na Meblo in Albatros. Dvanajst točk treba torej osvojiti, našim odbojkaricam pa bo gotovo lažje zmagati drevi v
Nabrežini, kot pa čez teden dni v Nervesi.
Za igralke iz Trevisa, ki imajo zelo slabo razliko v setih, je zmaga proti Meblu res zadnje upanje, vendar jim to še ni dovol j, ker morajo nato v prihodnjem kolu premagati doma še nevarni Mogli ano.
Kot vidimo, je še mnogo različnih
Vlasta Pesaressi
kombinacij, Meblo pa ima možnost, da že danes odloči sebi v prid ta boj. Ni dvoma, da so naše odbojka rice sposobne, da užene jo tudi boljše nasprotnike, kot je Albatros, vendar : eno je teorija, drugo pa je, kaj se zatem dogaja na igrišču. Ključna i-gralka tekme bo Vlasta Pesaressi, Jugoslovanka, ki nastopa za Meblo. Doslej je bilo vedno tako, da je dobra igra vse ekipe sovpadala z u-spešnim nastopom te igralke in bila pravzaprav od nje odvisna. S tem seveda nočemo zmanjševati pomena o-stalih igralk, saj je odbojka izrazito skupinska igra, vendar je Pesaressi jeva s svojo izkušenostjo, predvsem pa s svojimi servisi, lahko odločilna.
Videti bo treba tudi, kako je na tiste igralke, ki so v zadnjih dveh tednih bolj malo trenirale, vplivala ta pavza, ki so jo imele zaradi praznikov. Tu mislimo v prvi vrsti na Zergolovo, ki je v sedanjem sistemu ena nosilnih igralk daje tisti kanček domiselnosti, ki je v odbojki, ki jo predvaja Meblo, prepotrebna.
Pa še beseda o Albatrosu. Ta ekipa predvaja za oko zelo dopadljivo odbojko, ki sloni na brezhibnem sprejemu servisa, kar omogoča njihovi nizki, a zelo dobri p>odajačici, da tol-kačice zalaga z uporabnimi žogami. V napadu izvajajo nekaj dobro zamišljenih kombinacij, ki so za nasprotni blok težko ustavljive. Vemo pa, da naše igralke nimajo v bloku preveč uspeha, zato bo toliko pomembneje, da z dobrimi servisi spravijo v težave sprejem Albatrosa.
Kljub vsem tehničnim in taktičnim predvidevanjem pa bo to navsezadnje predvsem igra živcev. Tako je bilo na prvi tekmi med tema nasprotnikoma v Tre Visu in danes, ko je pomen teh dveh točk še veliko večji, bo to še bolj prišlo do izraza.
Gledalci bi tokrat res morali priti na svoj račun, saj so dani vsi pogoji za lepo in zanimivo odbojkarsko predstavo, njihova pomoč domači e-kipi pa je še kako potrebna. Navijači naj ne razočarajo. Upajmo, da ekipa jih tudi ne bo.
SPDT
obvešča smučarje in tečajnike, da bo jutri, 8. januarja, odhod avtobusa v Ra vase1 letto ob 6.30 izpred sodni jske palače.
Smučarska komisija pri ZSŠDI
obvešča, da bo prihodnji trening tekmovalne ekipe jutri, 8. t.m., v Trbižu. Člani ekipo naj se zberejo ob 10. uri pri blagajni sedežnice. Za podrobne informacije naj se člani obrnejo do predstavnikov posameznih društev.
Jadralni klub Čupa
obvešča, da bo 12. redni občni zbor v petek, 20. t.m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Dnevni red: otvoritev, poročila odbornikov, pozdravi gostov, diskusija, volitve novih članov v odbor in razno. Vabljeni vsi člani!
SK Devin
obvešča, da bo vozni red avtobusov 8., 13., 22. in 29. t.m. naslednji: 6.00 Bazovica; 6.10 Opčine; 6.15 Prosek; 6.20 Nabrežina; 6.10 Salež Bajta; 6.15 Praprot, Šempolaj, Prečnik; odhod iz Se-sljana 6.30.
V ženski odbojkarski C-l ligi
Drevi v Dolini Breg - Sloga
Bor brez možnosti proti vodeči Torrioni Kontovel Electronic Shop proti skromnemu Colloredu
Moška odbojkarska C-2 in D liga
Danes in jutri zaposlenih vseh naših 5 predstavnikov
Danes in jutri se bodo nadaljevala odbojkarska prvenstva v vseh ligah. V ženski C-l ligi je drevi na sporedu 9. oziroma predzadnje kolo prvega dela prvenstva, v vseh ostalih pa '■ kolo. V ženski C-l ligi bo osrednje srečanje v Dolini, kjer se bosta spoprijela domači Breg in Sloga, že njun prvi neposredni obračun je bil izredno zanimiv in izenačen, saj je trajal kar 5 setov in tudi prikazana odbojka je bila taka, da si jo tudi najbolj zahteven gledalec samo želi gledati. Prav o tej tekmi bomo spregovorili kaj več, in to po zaslugi Ingrid Kalan, ki se je našemu vabilu hitro odzvala in odgovorila na naša
vprašanja.
«Kako ste se pripravljale za nada Ijevanje prvenstva?»
«S treningi smo končale pred prazniki in pred drugim derbijem z Bregom smo bile v telovadnici samo dvakrat.»
«Do konca prvenstva v C 1 ligi sta Preostali samo še dve koli. Pred če-[rtouvrščenim Libertasom iz Krmina l7na Torriana 6 točk prednosti, Breg ln Sloga pa 4. Ali je s tem že vse odločeno glede prvih treh mest na končni lestvici?»
«Mislim, da ne. Zmagati moramo vsaj še eno tekmo, če nočemo osvo-J'ti enega od mest na končni .lestvi-
* o božičnih oziroma novoletnih P talnicah se bodo jutri nadaljevala amaterska nogometna prvenstva v vseh hgah.
1.	AMATERSKA LIGA
PONZIANA - VESNA
gostujejo pri ekipi, ki ima j .tooko več na lestvici. To jasno uoKazuje, da slavni tržaški klub Pon-r na' M je v pretekli sezoni igral v .Promocijski ligi, letos ni pov-, m. lzPolnil pričakovanj. Prav žanr n ■d V- taboru Vesne optimizem Prod jutrišnjim nastopom, kar se am zdi povsem upravičeno, Hiba ‘onaane je namreč obramba (16 Prejetih golov) in če bo Vesna igrala t . običajno igra v gosteh, to se [j-av' obrambno s hitrimi protinapa-• bi se morala vrniti domov vsaj s točko v žepu.
2.	AMATERSKA LIGA
KRAS - ZARJA
v ,:a Mnenje o tem derbiju smo v pr a 1 a 1 dva nogometaša.
FRANKO SAMEC (Kras); «Razum-J,vo je. da stariamo na zmugo, ker „2? ,si doslej morda zapravili pre-'c točk. Proti Zarji pa ne bo lah sai so Bazovci v zadnjih nasto-Pm jasno potrdili, da so v dobri for-
ti, ki zagotavlja igranje v drugem delu prvenstva v skupini za napredovanje.»
«Misliš, da je Libertas iz Krmina z 8 točkami že izločen iz boja za mesto pod vrhom lestvice (drevi igra namreč v Trstu s CUS in čez teden dni doma z Bregom)?»
«Verjetno bo na gostovanju v Trstu zmagal, vsaj sodeč po tistem, kar je pokazal v srečanje z nami. Doma z Bregom pa bi moral potegniti krajši konec. To je seveda moja napoved, na igrišču pa lahko pride do povsem drugačnega razpleta.»
«Glede na to, da so v naši pod skupini tri slovenske šesterke, je bilo letos odigranih kar 5 slovenskih derbijev. Bržkone pa je bil daleč najlepši prvi obračun med Slogo in Bregom. Bo tako tudi drevi in kdo ima več možnosti za zmago.»
«Bojim se, da drugi derbi ne bo tako lep kot prvi, ker prekinitev prvenstva skoraj vedno negativno vpli va na igro samo. Mislim pa, da tudi pri Bregu niso trenirali tako kot pred prazniki. Zmagala bo tista ekipa, ki bo imela bolj mirne živce. Tako za nas kot tudi Breg pa ta drugi derbi izredno važen.»
«Ali si zadovoljna s svojo igro in igro ekipe v letošnjem prvenstvu?»
«Pri odbojki je pač enako kot pri
mi. Kljub temu, da v »aostaii tekmi v sredo v Miljah niso igrali najboljše, so vseeno zmagali in to jasno dokazuje, da Zarja preživlja odličen trenutek, kar bodo Križmančič in tovariši skušali izkoristiti tudi v nedeljo. Z naše strani pa upam, da bo trener Mikuž poslal na igrišče pri merno postavo, da lahko preseneti Zarjo. Telesno smo vsi dobro pripravljeni in ker igramo na domačih tleh, je razumljivo, da upamo - na zmago.»
PAOLO TOGNETT1 (Zarja); «Po
zadnjih uspehih je vzdušje v naši e-kipi dobro. Upamo da v Repnu iztržimo vsaj remi. Naš najbajši strelec Egon Fonda (čestitke za včerajšnji 22. rojstni dan) upa, da bo tu di tokrat uspešen kot je bil v vseh dosedanjih derbijih s Krasom. Egon, ki je doslej dosegel že 9 golov in vodi tudi na lestvici najboljših strelcev, bo gotovo pod strogim «nadzor stvom». Kar se tiče postave, mislim, da ne bo bistvenih spremenb. Zaradi bolezni bo odsoten Ivo Grgič.»
OPICINA - PRIMORJE
Po zadnjem uspehu v zaostati tek mi z Aurisino je razumljivo, da navijači Primorja z večjim optimizmom gledajo -na to težko, a vsekakor ne brezupno gostovanje Primorja. Pro-seška enajsterica je ob zadnjih nastopih popravila precej napak in
vseh ekipnih športih. Če igra dobro ekipa, igra dobro tudi posameznik, ko pa se zatakne, nastanejo križi in težave, in vsa prizadevanja posameznika so zaman. Na nekaterih tekmah smo igrale dobro, s Torriano in Borom pa smo precej odpovedale.»
«Za konec še tvoje mnenje glede združevanja odbojkarskih ekip...»
«Načelno sem za združevanje, in sicer članskih ekip. V tistih športnih panogah, katere goji več naših društev, bi morali imeti kakovostno e-kipo, seveda člansko, ki naj bi bila elitna in naj bi seveda nastopala v višjih ligah. Za mlade pa naj bi skr belo vsako društvo posebej in tudi nastopalo v raznih prvenstvih z lastnimi močmi.»
V	ostalih srečanjih naših šesterk pa bo Bor gostoval pri vodeči Tor riani in nima nobenih možnosti za kaj več kot časten poraz.
Kljub temu, da igra Kontovel Electronic Shop v gosteh, bi moral premagati skromni Colloredo. Za Konto velke je ta nastop izredno važen, da si zagotovijo obstanek v C-2 ligi že po prvem delu prvenstva.
V	D ligi bo Friulexport gostil solidni Volley Bali iz Tržiča, Sloga se bo v Ločniku spoprijela z Mosso, go-riška Olympia Bertolini pa se bo jutri srečanja z Val Resio. (G. F.)
kljub temu da ima še vedno hibo v napadu, kjer manjka spreten strelec, igra nekoliko bolj zanesljivo. Zaradi kočljivega položaja na lestvici, mora Primorje seveda bolj pazili na rezùltat kot pa na igro. Zato smo prepričani, da bo trener Stilile jutri ubral obrambno igro v upanju, da s tega gostovanja odnese točko, kar bi predstavljalo že lep uspeh.
3.	AMATERSKA LIGA
ITALCANTIERI - PRIMOREC
Trobenti igrajo proti ekipi, ki je prva na lestvici ter v tem prvenstvu ni še doživela porazu. To jasno dokazuje, da bo naloga Primorca zelo težka, saj je tržiška ekipa na domačih tleh prepustila eno samo točko, in sicer tretjeuvrščenemu Beglianu.
GAJA - SAGRADO
Tudi gajevci, čeprav igrajo na domačih tleh, ne bodo imq j lahke na loge. Sagrado, ki si doli tretje mesto z Beglianom, še vedno računa na prestop v višjo ligo in zato bo prišel na Padriče z namenom, da odnese celotni izkupiček. Pozabiti pa ne smemo, da je Sagrado v Trebčah proti Primorcu doživel svoj letošnji najhujši poraz (4:0).
SAN LUIGI - BREG
Če upoštevamo, da Breg zaostaja kar za 11 točk za San Luigi jem, ki
Naše moške odbojkarske ekipe, ki nastopajo v C-2 ligi (Val iz Štandre-ža in Olympia Terpin iz Gorice) ter D ligi (Bor Jik Banka, Kras in Jam-lje SO.BE.MA.) bodo danes in jutri opravile letošnjo sedmo prvenstveno obveznost. Barve goriške Olympie branijo kar trije brati Terpin, ki to šesterko tudi sponsorizirajo. Krajši razgovor pa smo imeli s starejšim, Damjanom Terpinom.
«Olympia Terpin letos nastopa s spremenjeno in pomlajeno postavo. Verjetno pa to in edini vzrok, da ste doslej zbrali le 4 točke?»
«To je seveda samo eden od vzrokov. Nekaj smo spremenili tudi znotraj same postave. Cotič igra kot pomožni podajač oziroma tolkač v coni 2, kar je za samo igro izredno pozitivno, saj je levičar. Na dveh tekmah zaradi službenih obveznosti ni igral Špacapan in to se je zelo poznalo.»
«Dohiteli ste volley Bali iz Vidma, sedaj bi morali še Italcantieri iz Tržiča, ki ima 2 točki prednosti. Kakšne so vaše možnosti za ta izredno spodbuden korak?»
«Mislim, da imamo precej možnosti, ker igramo precej boljše, bolj zagrizeno in tudi mlajši odbojkarji so veliko bolj samozavestni. Poleg tega pa bomo med tednom imeli še en trening več.»
je na tretjem mestu, je povsem ra zumljivo, da se jutrišnje gostovanje Brega obeta skoraj brezupno. Tudi tradicija ne govori v korist Brega, Id v letošnjem prvenstvu v gosteh še ni odnesel točke (doživel je 4 poraze). (Rupel)
BRAZZANESE - SOVODNJE
Sovodenjci bodo prvo tekmo v novem letu igrali v Bračunu in upati je, da bodo pokazali boljšo igro kot v starem letu. Marsonovi varovanci morajo namreč odpraviti nekaj o-snovnih napak, če se želijo povzpeti na lestvici. Srečanje proti Bmzzane-seju pa bo priložnost, da to pokažejo.
JUVENTINA - MARIANO
Standrežci bodo jutri igrali doma proti Marianu, ekipi, ki zaseda sredino lestvice. Tekma ne bo lahka, saj so Furlani dokaj nevarni v napadu, česar se bodo morali Vižintinovi varovanci dobro paziti. Sicer je možnost novega para točk stvarna.
UNION - MLADOST
Jutrišnje srečanje v Trstu proti Unionu bo za Kraševce priložnost, da potrdijo dober nogomet, ki so ga predvajali v božični zaostali tekmi proti Čampa nell am. Če bi Mladosti uspelo zmagati, bi pomenilo, da ima vse pogoje, da v drugem delu prvenstva odigra vlogo favorita za napre dovari je.
«Danes boste gostili CUS iz Trsta, ki ima 10 točk in ki vas je že premagal s 3:0. Kakšno je razpoloženje pred tem važnim nastopom?»
«Verjetno ne bo tako kot v prvem srečanju v Trstu. Prišli smo prepozno v telovadnico, brez Špacapana, poleg tega je imel Cotič še manjšo prometno nezgodo, kar je še dodatno negativno vplivalo na našo igro, ki je bila v mrzli in slabo razsvetljeni telovadnici res slaba.»
«Goriška odbojka doživlja velik razmah...»
«Poleg tega, da imamo dve ekipi v C-2 ligi, smo dosegli nekaj dobrih uspehov z mladinci in dečki. V lanskem prvenstvu so bili naši dečki kot tudi mladinci pokrajinski prvaki. V deželnem finalu pa so bili mladinci odlični drugi.»
«Ni morda v ozadju tega razmaha tudi rivalitela med vami in Valom iz Štandreža?»
«Prav gotovo je tudi to pripomoglo k popularizaciji odbojke na Goriškem. Igrali smo s takratno Juventino (sedaj Val) za napredovanje v C-2 ligo, lanske prvenstvene tekme pa so pritegnile v telovadnico veliko gledalcev, ko smo še srečali s Štandrežci. Ne gre pa spregledati, da se je pričelo veliko bolje delati tudi s podmladkom.»
«Meniš, da je kaj možnosti za združevanje moči, vsaj pri mlajših kategorijah, tudi na Goriškem?»
«Pri mladih bi lahko prišlo do uresničitve take zamisli, s čimer bi prav gotovo dosegli še veliko več. Tako mi kot tudi pri Val imamo nekaj mladih in obetavnih odbojkarjev, ki bi lahko sestavili res dobro šesterko.»
Drugi goriški zastopnik v C-2 ligi, Val iz Štandreža, ne bi smel imeti večjih težav z Libertasom, čeprav gostuje v Sacileju.
V srečanju s Torriano bi moral Bor Jik Banka pospraviti četrti par točk, Kras bo gostoval pri vodeči Intrepidi, Jamlje SO.BE.M. pa bodo gostile ASFJR iz Čedada. (G.F.)
L MOŠKA DIVIZIJA
Naš prapor boljši od Olympie
Naš prapor — Olympia 3:0
(8, 7, 8)
NAŠ PRAPOR: Bevčar, F. Sošol, Komel. B. Klanjšček, M. Sošol, Bensa, D. Klanšček, Visintin, Mikluž, Le-giša in Gravner.
OLYMPIA: Jarc, Dornik, Marušič, Maraž, Cotič, Komjanc, Petejan, Pola in Kosič.
V prvem kolu je pred številnimi gledalci Naš prapor z vznožja Brd izbojeval svoj prvi par točk. V slovenskem derbiju je namreč brez večjih težav premagal šesterko Olympie iz Gorice. O samem srečanju lahko povemo le, da ni bilo na za dovoljivi kakovostni ravni, kar je tu di razumljivo, saj je bila razlika med obema ekipama preveč očitna. V naslednjem kolu bo Naš prapor gostoval v Ločniku (v soboto, 14. t.m., ob 20.30), Olympia pa bo v tem za vrtljaj počivala.
V jutrišnjem derbiju 2. amaterske nogometne lige
Kras starta na zmago, Zarja pa vsaj na remi
Optimizem pri Primorju -VI. AL Vesna v gosteh pri Ponziani
Naročnina: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir V SFRJ številka 15,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180,00, letno 1 800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 250,00, letno 2.500,00
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L	A ZTT	^lan i,ali*anske
in tiskaj Trst	IM IH 'veze časopisnih
r 1	založnikov FIEG
7. januarja 1984
Policija včeraj v dežele Sicilija
Palermu aretirala podpredsednika socialista Salvatore j a Stornella
PALERMO — Po zapornem nalogu preiskovalnega sodnika Misianija so včeraj zjutraj funkcionarji palermskega letečega oddelka aretirali podpredsednika dežele in odbornika za teritorij in okolje poslanca Salvatoreja Stornella. Stornello je viden predstavnik sicilske socialistične stranke, ob njem pa je sodnik izdal še enajst drugih zapornih nalogov. Stornello in ostali so obdolženi zločinskih dejavnosti mafijskega kova.
Salvatore Stornello je poslanec dežele Sicilije že dve zakonodajni dobi in je star 59 let. Poleg tega je že 15 let župan vasi Ispica pri Ragusi. Po poklicu je geometer in je na deželi vedno opravljal odgovorne naloge in imel prav take funkcije. Je tudi član deželnega vod stva PSI. Sodnik ga je lahko aretiral zato, ker poslanci dežele Sicilija nimajo parlamentarne imunitete, čeprav so izenačeni s poslanci in senatorji v parlamentu.
Novica o aretaciji tako vidne politične osebnosti je v Palermu močno odjeknila, čeprav je bilo Stomellovo ime že od 22. decembra na straneh krajevnih časopisov. Tistega dne je namreč deželni podpredsednik podpisal dekrete, s katerimi ustanavljajo devet zaščitenih parkov na otoku. Dekrete pa je podpisal pod pritiskom predsednika sicilske sekcije «Italia nostra», ki je zagrozil, da bo
Stornella tožil, če ne bo zavaroval določenih področij pred gradbeno špekulacijo. Ob Stomellu je najbolj znan osumljenec še poslovnež Francesco Pazienza.
Med najhujše obtožbe na račun dvanajstih oseb, ki jih je prizadel zaporni nalog, gre prišteti izsiljevanje na račun dr. Trabulzija, posebnega tajnika arabskega milijarderja Kashoggija. Trabulzija so januarja 1982 neznanci v Parizu hudo ranili. Te killerje naj bi po prepričanju obtožbe poslala v Pariz tolpa izsiljevalcev, da bi Trabulzija «prepričali», da plača 500 milijonov lir, kar je možakar po atentatu tudi storil. In takih izsiljevanj je bilo še več, vse pa je vodil Francesco Pazienza z ostalimi pajdaši.
Salvatore Stornello pa naj bi bil s Sergiom Mollico, Giuseppino Falletto, Agostinom Berrettoni in Alvarom Giardilijem protagonist neke druge «zamotane» zgodbe. Prejel naj bi več sto milijonov zato, da bi favoriziral neko letalsko družbo, ki jo ima v Rimu Alvaro Giardili, da bi dobila v zakup nalog za nekatere zračne posnetke otoka. Zakup je razpisala dežela.
Najbrž bo v prihodnjih urah prišlo še marsikaj na dan, niti ne bo manjkalo polemik, saj je Stornello vidna politična osebnost.
GIBČNI GASILCI
Med gasilskim praznikom so v Tokiu japonski gasilci v tradicionalnih uniformah splezali na visoke drogove in s telovadnimi vajami dokazali svojo pripravljenost in gibčnost	(Telefoto AP)
V zaporu kamorist, ki je organiziral beg Micheleja Zaza iz rimske klinike
RIM — Rimski policijski agenti so prejšnjo noč prišli na sled moškemu, ki je organiziral pobeg kamori-stičnega veljaka Micheleja Zaza iz zasebne klinike Mater Dei. Michele Zaza, šef tako imenovane «nove družine», organizacije, ki tekmuje s Cu-tolovo «Novo organizirano kamoro» za nadzorstvo nad Neapljem, je izginil 29. decembra iz klinike, kjer je bil v hišnem priporu. Beg je izzval veliko polemik še zlasti zato, ker so rimski sodniki priznali nevarnemu bossu pravico do hišnega pripora, medtem ko so jo odrekli drugim, o-čitno manj vplivnim obenem pa tudi neprimerno manj nevarnim aretiran-
cem.
Po izsledkih policije je Zazu poma gal na begu 53-letni apolid Harry Lewinberg, ki je bil med kamoristi znan kot «baron» tako zaradi gosposkega vedenja kot domnevnega plemiškega . izvora. Lewinberg, ki je imel že večkrat opravka s pravico zaradi goljufije, je bil Zazov tajnik in njegova desna roka. Med drugim je «u-rejal» prihajanje številnih prijateljev, ki so v kliniki v četrti Parioli hoteli obiskati kamorističnega veljaka.
Aretacija Lewinberga pa ima vsekakor grenak priokus zvonenja po toči. Odraz tega zvonenja so tudi po lemike, ki so bruhnile na dan med
sodstvom : generalno pravdništvo je v četrtek sklenilo, da zaupa sodišču v Perugii preiskavo o morebitnih odgovornostih javnega tožilstva in preiskovalnega urada pri pobegu Zaza, preiskovalni urad pa je včeraj javno odgovoril s komunikejem, v katerem obtožuje generalno pravdništvo, da je proti vsem načelom dalo pobudi nedopustno odmevnost. V stališču, ki ga je izročil v objavo časopisnim agencijam, preiskovalni urad nagla-ša, da so sodniki tega urada ravnali povsem v skladu s predpisi, nadzorstvo na kamoristom pa bi morala kvečjemu odrediti policija, ki je pristojna za take ukrepe.
Ameriški Indijanci so sibirskega izvora
MOSKVA — Sovjetski arheolog Nikolaj Dikov je vče raj sporočil, da je na skrajnem sibirskem vzhodu odkril predmete iz paleolitske dobe, ki naj bi dokazovali, da so prišli prvi prebivalci Severne Amerike prav iz Azije. Odkril je namreč nekaj amuletov, ogrlic in ostanke kamnitih konic puščic.
Arheologi so ta «material» odkrili v Uškovskem na Kamčatki in je star od 11 do 15 tisoč let. Gre za podobne predmete, kakršne so severnoameriški arheologi odkrili v ZDA, a jih je moč datirati v bližnje epohe. Skratka, po Dikovem mnenju naj bi odkritje potrjevalo teorijo, da so se prvi prebivalci Amerike selili iz Sibirije. Tu so namreč odkrili tudi pravo naselbino predhodnikov ameriških Indijancev.
Antični parfemi in maže v New Yorku
RIM — Dragocena mazila in parfemi, ki so jih naši predniki v antiki kar dobro poznali, bodo na ogled v New Yorku od 9. do 28. januarja na razstavi, ki jo pripravlja vsedržavni italijanski svet za raziskavo. Gre brez dvoma za vabljiv prikaz, ki bo najbrž pritegnil predvsem pozornost žensk. Na ogled bodo namreč parfemi in maže, ki so jih ženske uporabljale pred mnogimi leti in celo tisočletji.
Newyorska razstava bo tako rezultat raziskav, ki so jih italijanski izvedenci opravili na področju eksperimentalne arheologije in to v zelo težavnem sektorju kot je lahko verodostojen prikaz vonjav in maž. Skratka, gre za prikaz kozmetičnih dosežkov od 2. stoletja pred našim štetjem do 1. stoletja po n.š.
Miki Muster:
Gusarji
r POMOTA*" UAUA, MISLIM, DA ZDia S.E LAUtlO USUATE S SVOJIMI
BEDASTIMI
uižanami.
najbrž.
l)UANAM\.
TOREJ...?
bo taie:
SUSAL SEN
S1ISAL SEM, DA JE NEUAVA v ŽABA...
jr—
ZDAJ PA NA DAN Z.
BESEDO! VtATERl OD VAS JE KAPITAN,?'
UARSEN UAPI-TAN?...STOJTE' ODVEŽITE NAS! VSE SUUPAJ JE POMOTA'
Pozabljivi poslanci
RIM — Čeprav so «visokospecializirani politični delavci» (okoli 1000 na skoraj 60i milijonov prebivalcev) so parlamentarci, kar se pozabljivosti tiče, na las podobni navadnim smrtnikom. Dokaz za to je dolg seznam po zabljenih predmetov, ki so ga v teh dneh nalepili na oglasno desko poslanske zbornice. Med drugimi predmeti so na seznamu pas, dve majici, osem parov naočnikov, ključi, štiri pipe, torbica s toaletnimi potrebščinami, fotografski aparat in knjiga poezij.
Mraz in pomanjkanje v Indiji
NOVI DELHI — Slabo vreme z močnim vetrom in snežnimi padavinami je v zadnjih dneh zajelo tudi nekatere predele Indije. Val mraza je po poročanju indijskega tiska zahteval že nad 60 mrtvih. Glavni vzrok smrti pa je ob mrazu tudi hudo pomanjkanje, ki pesti tudi Bangladeš. V tej državi sta mraz in lakota zahtevala 44 človeških življenj.
Skušala je zažgati letalo med poletom
LOS ANGELES — Losangelska policija je včeraj aretirala 31 letno Jean Taylor, ki je med poletom iz Las Vegasa v kalifornijsko velemesto skušala zažgati boeing 727, s katerim je letela. Po izjavah preiskovalcev se je ženska slekla v stranišču in skušala nato podtakniti požar tako, da je zažgala obleko. Na srečo je posadki uspelo, da je z gasilnimi napravami ukrotila ognjene zublje in boeing je lahko nemoteno pristal v Los Angelesu. Ju nija je podoben dogodek na nekem kanadskem potniškem letalu zahteval 23 človeških življenj.
Habsburžani v Rimu
RIM — Petintrideset pripadnikov habsburške dinastije je v teh dneh v Rimu na romanju ob svetem letu. Med njimi je tudi bivša cesarica Zita, ki bo letos dopolnila 92 let. Habsburžane, ki so gostje penziona Ausilium Christianorum, bo danes sprejel tudi papež Janez Pavel EL