(Drugi del).
(Dalje.)
Zopet mine teden, gospa gre v cerkev in Radovedec za njo. Pozabljivost je že pri moških sitna reč, pa pri ženskih je posebno dostikrat vzrok velike nesreče. Še v mlajših letih jo gospodična Okažar (de ime skrajšamo, ker se pri nas sploh zdaj rado prikrajšuje) nekam padla in precej velko rano pod oko dobila. Nje lepoto bi bilo vtegnilo to zlo po-kaziti, pa k sreči so bile lepotične obczila že znane, ki so ji pred očmi ljudstva znamnje rane popolnama krivale. Pozabljivši tako vidi v svoje začudenje množica razun peg novo še veliko veči popako. Ona sama še le to zapazi, ko jo pri pridigi zaspanec prime in se z rokami pod oči vpre ter z mazincam ravno v ljuknico rane zadene. Bela in rudeča jo zapored preletavata: v tako sramoto in strahota ta zadeva pripravi. Po nobeni ceni noče zdaj z drugimi ljudmi iz cerkve iti, ampak komaj je pridiga ven, se že vzdigne in proti vratam koraka. Še bolj hitro pa plane tudi prestrašeni Radovedec na konja de bi gospa za njegovo hojo ne zvedila. Pa kar ludi nar bolj skušenimu ministru odide, se vender ne moremo bistrimu očesu ženske prikriti. Okažar spozna od deleč konja, naglo tudi hrabro postavo jezdica vgane in kar je še bolj čudno tudi namen njegove poti se lepi, cenjeni in se cenijoči gospodični zazdeva. Njena perva misel je zdaj popolno odpuščenje njegove prederznosti; d r uga: domu pridši si obezilo, prilepiti, in tretja: tako okinčena postavniga lladovedca poklicati in mu oznaniti, de njegova služba pri konjih neha in
de ga perviga svojih služabnikov zvoli. Vse te in morebiti še druge misli ji bistra ost oči obudi, kterim se podoba Radovedca toliko krasneji zdi, kolikor bolj se v oblakovim diru zlatogrivca v daljavi skrije.
Komaj priveže Radovedec konja k jaslim, sliši pri vratih nagle stopinje pritlikovca, ki štalo odpre ter konjskimu služabniku k oblast-nici veli. Jeze narepenčeno misli Radovedec najdili, zakaj jasno mu je, de je njegova skrivnost razodeta; pa oko gospodične mu je predobro spričbo dajalo de bi duh jezo poznal. Trepeč stopi v prekrasno sobo in sercese mu zdajci olajša, zakaj z milim obličjem inšemi-lejiui sercam mu koraka oblastnici proti. Globoko se ji prikloni on in ona se smehlja; sra-možljivo mu poda ona roko in on pade na koleno in pritisne goreč poljubek na snežno polt. Konjski služabnik on biti neha, ter postane pervi strežet gospodične. Več se ne pogovarja z zlatogrivcam : beseda zlatoiase gospe mu je sladkeji. Več sville dlake srebernogrivca ne gladi: bolj bela od srebra je dlan Okažarke, ki jo po volji Ijubkati sme. Radovedec je bil srečen, de mu je bila le roka pripušena, daljno napredovanje se mu je malo težko in prizadevno zdelo. Zakaj od dlana do čela je preskok kratek in še krajši od čela do lica in ust in kar bi še s tem dobljeno ne bilo, ne tirja nikdar Herkuljskiga dela v dosego.
Čudna naredba osode je, de ravno takrat, ko je kozarc sreče nar slaji, gotovo med slad-čico že tudi grenka pelinovca pride in de smo tega vselej sami krivi, tako de se nam nesreča, ki kmalo sledi popolnama zaslužena zdeti mora. Ko sije solnce je človeku malo mraz mar, ki vender po naravni napravi priti mora in dostikrat se tedaj ne zavaruje ob času
pri konjili neha 111 mora in dostikrat se tedaj ne zavaruje ob času razloziti da. ( Odgovorni vrednik: Dragotin Melcer. — Založnik in tiskar Jožef Blaznih.
pred zimo. Pri osodi je to še loži in menj zameriti. Zakaj ko se nam srečno oberne, nas tako prevzame, de se nam celo nemogoče zdi, še kdaj nesrečnim biti in mi denemo varnost na stran in si zemljo podkupljujemo brez pre-miselka, de si lastno jamo napravljamo. Ti splošni osodi tudi Radovedec odšel ni.
Preskok do čela gospodične mu je že srečno stekel, ko ga enkrat mika ti začne vse izbe celiga poslopja pregledati. On vzame ključe, gre, odpirain gleda in pride tako v naj zadno sobo. Tu vidi v kotu tri kljuke in majhniga kodrastiga rujaviga škrata, ki je na teh kljukah pripet bil. Lasje mu stopijo po koncu in že hoče ven planiti, pa globok zdihljej, ki ga pripeti stori, ga prepriča, da se tega škrata ni bati. On tedaj naglo ves pogum, ki mu je po kotih serca sem ter tje razberskan ležal, skup pomede in prederzno škrata zaroti, zakaj de stoka. Še globokeji kot popred barani zdihne ter žalostno zarenči; Ne jezi se, da-našni dan še na bodečih kljukah poginem. Ta žalosten glas obudi v Radovedcu serčnost, ki je ni nikdar poznal. V sveti jezi zagromi proti škratu: Nikdar ti poginiti ne smeš;smert bi bila olajšanje zate. Vekomaj boš terpel, zakaj spuntal si se proti stvarniku in jez sim tisti, ki ti branim umreti in te večnim mukam prepustim. S temi besedami se Radovedec približa in škrata iz ene kljuke sname, misleč ga s tem pogina obvarovati. Potem pa koraka ponosno iz izbe in ko se mu vest oglasi, seji da hvaliti močno in praviti, de ga že samo to delo zveličati more. Pa enako zadovoljna je tudi škratova vest. Ona mu v kalne oči svitel, lesičji ogenj in na žnablje sladak smeh privabi, ki se kot zasmehovanje pobožniga Radovedca razložiti da. (Dalje sledi.)
Vradni list st. 72.
et. suš. Razglas, 089.) 2
Nasleduje se vsled visociga denarslvinega ministerstva 8. t. m. št. 14733 visoki patent 7. t.,m. občno razglasi, s kterim se n. v. določbe zastran neposrednjih (nepremenljivih) davkov za upravno leto 1852 razpišejo.
C. k. davkno vodstvo v Ljubljani 16. Otobra 1851.
Gustav grof Choriuskg 1. r. c. k. poglavar.
Mi Franc Jožef Pervi, po Božji
milosti cesar Avstrijanski; kralj Ogerski in Češki, kralj Lombardski in Beneški, Dalmatinski, Hrvaški, Slavonski, Gališki, Vladi-mirski in Ilirski, kralj Jeruzalemski i. t. d., nadvojvoda Avstrijanski, velki vojvoda To-skanski in Krakovski; vojvoda Lotarinski, Sol-nograški, Štajerski, Koroški, Krajnski in Bu-kovinski; velki knez Erdeljski; mejne grof Moravski; vojvoda Gornje- in Dolnje-Siležki, Modenski, Parmezanski, Piačenski in Ivva-stalski, Osvetimski in Zatorski, Tešinski, Fri-ulski, Dobrovaški inZaderski; pokneženi grof Habsburški, Tirolski, Kiburški, Goriški in Gradiškanski, knez Tridentinski in Briksan-ski; mejni grof Gornje - in Dolnje-Lužiški in Istrijanski; grof Holienembski, Feldkirchski, Bregenski, Sonnenberški i. t. d. gospod mesta Teržaškega , Kotora in Slovenske meje , velki vojvoda vojvodine Serbske i. t. d. i. t. d.
Glede na potrebšine deržave, ki nastopijo v upravnem letu 1852, spoznamo za dobro, po zaslišanju Našega ministerskega zbora in deržavnega svetvavstva sledeče odločbe izdati:
1.	V upravnem letu 1852 se imajo zemljišni (gruntni) davek, davek od poslopij, priilob-nina in dohodnina (davek od dohodkov) s pri-kladi k tem dačam vred v tej izmeri in po teh odločbah odrajtati, ki so bile za upravno leto 1851 predpisane, kolikor Naš nasočipatent kaj druzega ne zapove.
2.	Kronovinam, v kterih se zemljišni davek po iznajdkih stanovitnega katastra nalaga, se za upravno leto 1852 priverslijo krono vina Siležka in Dalmatinska, po tem mesto Krakovsko in Krakovska okolica s tim pristavkom, da se ima ondi redni zemljišni davek s šestnajst odstotki čistega katastralnega doneska izmeriti.
3. Ko se je stanovitni kataster v Krakovu in Krakovski okolici vpeljal , se bodo na mesti doslej obstavših, pod poprejšno vlado vpeljanih neposrednjih dač, tudi ostali pod 1) našteti neposrednji davki po odločbah za Ga-licio veljavnih jemali.
4) Ker se na Ogerskem, Erdeljskem, Her-vaškem, Slavonskem, v Serbski vojvodini in Temeškem Banatu dela provizorija zemljiškega davka v tekočem upravnem letu še niso mogle do konca dognati, se imajo v teh deželah po Našem sklepe 2. novembra 1850 za tekoče upravno leto zavkazani neposrednji davki tudi v upravnem letu 1852 poberati.
5. V loinbardo-beneškem kraljestvu se imajo neposrednji davki po odločbah Našega patenta 11. aprila 1851 v tisti izmeri poberati, ki za celo upravno leto 1852 pride.
Našemu ministru dnarstva jč naloženo, te zaukaze izpeljati.
Dano v Našem poglavitnem in prestolnem mestu Dunaju 7. oktobra v letu tisuč osem sto eden in petdesetem, Našega cesarjevanja v tretjem letu.
Franc Jožef, s. r.
Schwarzenberg, s. r. F. lirauss, s. r.
Po najvišjem zavkazu: Ransonnet s. r. ministerskega zbora kancelijski vodja.
Razpis konkurza. Cm.)c2
V krajnski kronovini je spraznjena stopnja okrajnega komisarja druzega razreda, s plačo letnih 800 gold. Kdor se za to stopnjo ali za konceptnega adjunkta z pripomočkom 400 ali 300 gold. oglasi, ima svojo osvedo-čeno prošnjo, ako je v deržavni službi, neposredno po predstojništvu vradnije in na vsako vižo do 15. prihodnjega mesca pri deželnem poglavarstvu vložiti.
Ljubljana 10. oktobra 1851.
Gustav grof Chorinskg, r. s. deželni poglavar.
št. 2253. Oznanilo. ci»oo2
Podpisani predstojnik deželne sodnije da na znanje, do bodo po prepisu §. 40. red. kaz. pravde porolniki za četerto porotno sejo v Ljubljani, katera se 17. novembra 1.1. začne, dan 29. oktobra t. 1. zjutraj ob desetih v sodnici
deželne sodnije v očitni seji po srečku vzdignili. — V Ljubljani 9. Oktobra 1851.
K o v I žlahtni Pettenegg.
št. 270/3282. Oznanilo dražbe, <.192.) c 2
V četertek 30. oktobra t. 1. dopoldne med deveto in dvanajsto uro bo v vradnem poslopju c. k. ekspositure na Savi v Litii nova javna dražba za najem ladijovlaka na Prusnikovem vodotoču na Savi z kmetijo vred, ki je zraven.
K tej dražbi se povabi vsak, kogar volja je to reč prevzeti po ukazu častitega c. k. stavbinega vodstva od 13. t. m. št. 3185 s pristavkom, da se zamorejo bolj natanjki pogoji med vradninii urami tukaj pregledati, in da, ako bi bil ti ali uni zaderžan sam k dražbi priti ali bi ne hotel ustmeno ponudbo storiti, mu je tudi prosto, pred začetkom dražbe na 15 kr. koliku pisano ponudbo vložiti.
Najem velja za eno leto, in kdor to reč prevzame, mu je prosto, ponudbo po lastnem prevdarku storiti, ker si poterjenje pogodbe na vsako vižo priderži.
C. k. ekspositura na Savi.
Litija 19. oktobra 1851.
št-106i0- Razglas Č^T*
posojivcem zapustnine.
Pri c. k. okrajnem sodništvu ljubljanske okolice imajo vsi tisti, ki imajo o zapustnini 7. aprila 1851 umerlega posestnika pol zemljišča Janeza Čermana iz Žlebe hiš. št. 34, kakor posojivci kaj tirjati, 19. novembra se oglasiti in skazati posojilo, ali pa pismeno naznaniti, ker bi sicer ti posojivci, ako bi posojilo imetje preseglo, potem nič več ne mogli tirjati, razun ako jim kaka zastava gre.
Ljubljana 21. oktobra 1851.
C. k. okrajni sodnik Heinricher s. r.
Št. 10481. Proglas. (l 93.) C 2
Visoko c. k. deželno sodništvo v Ljubljani je z ukazom od 14. oktobra t. 1. št. 4180 Antona Cibarja izMatenji vasi za zapravljivca spoznati za dobro spoznalo.
To se s pristavkom sploh naznani, da se muje gospod Janez Gams iz Loke za varha dal.
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice.
Ljubljana 18. oktobra 1851.
Heinricher s. r.
----gvs g. I I	—