poštnina plačana v gotovini. Priloga Novin. Cena številki 1 Dinar. XXVIII. Letnik. Štev. 3. 1932. marciuš 8. Vrednik i izdajateo • KLEKL JOŽEF, vp. plebanoš v Črensovcih, Slovenska Krajina. PsTSR Poi"|A.iiN, 19J.H. Tisk Prekmurske Tiskarne. Za tiskarno odgovoren Hahn Izidor v Mursko j Soboti. MARIJIN LIST Pobožen mesečen^list. IzhajaTvsaki mesec 8. na^spomin petdesetletnice razgiašenja verske istne od Marijinoga nevtepenoga poprijetjal. 1904. dec. a, gda je fe list kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani. Vrejuje i izdava ga z dovolenjom višje cerkvene oblasti HLEHL 30ŽEF, up. plebanoš v Črensascih, Siooensha Hrsiinti, lugnslavila! I. Cena v Jugoslaviji na skupni naslov, če najmenje pet komadov hodi na eden naslov: na mesec eden dinar, ali 12 dinarov na leto. Z tov naročninov je z ednim poštnina za kalendar Srca Jezušovoga tudi plačana. Za to naročnino dobi vsaki naročnik mesečno nalepompa-piri 20 stranski Marijin List, na konci leta pa veliki kalendar Srca Jezušovoga i knižico »Priprava na srečno smrt" brezplačno i poštnine prosto. Cena na posamezni naslov, če na eden naslov hodi menje kak pet komadov, je 15 Din. na leto. Za to ceno dobi naročnik poleg mesec -noga Marijinoga Lista ešče kalendar Srca Jezušovoga i knižico »Priprava .na srečno smrt" brezplačno i poštnine prosto na konci leta. II. Cena v inozemstvi, to je prek mej Jugoslavije je: z Novinami i mesečnim detinskim listom „Marijikinim Ogračekom" letno 100 Din. Kalendar Srca Jezušovoga i knižico »Priprava na srečno smrt", dobi vsaki naročnik na konci leta brezplačno i poštnine prosto. Ce se pa prek mej Jugoslavije samo Marijin List naroči, je cena toga z kalendarom Srca Jezušovoga, „Marijikinim Ogračekom'' i knižicov »Priprava na srečno smrt" 40 Din. na leto poštnine prosto. Naročnina se mora proti naprej plačuvatl: doma mesečno, iz inostranstva pa do konca marca vse l Važno za domače naročnike, šteri majo na skflpni naslov naroden Marijin List! Naročniki, ki majo v Jugoslaviji na skupni naslov naročen Marijin List, če si naročijo vsi iz vsej far, nesamo iz edne, tudi Novine, dobijo vse naše spise: Novine, Marijin List, Marijikin Ograček, kalendar Srca Jezušovoga i »Pripravo na srečno smrt" za 30 Din. letno, to je na mesec njim pride za plačati samo 2 Din. 50 par. Najmenje 5500 bi pa moglo biti takših naročnikov. Marijin List je priloga Novin, kak i Marijikin Ograček, šterije priloga M. Lista. Uredništvo in uprava Mar. Lista i Črensovcih, Slo«. Krajina, Jugoslavija. Odpustki kritne poti. Papa Pij XI. so določili sledeče odpustke za pobožnost križne poti; a) Na den telikokrat popolen odpustek, kelikokrat se opravi križna pot; b) popolen odpustek, če se te den prečistimo še posebi; c) popolen odpustek v meseci tisti den, gda se prečisti, če se prle opravi v meseci 10-krat pobožnost sv. križne poti; d) nepopolen odpustek deset let i deset štiridesetnin pri vsakoj postaji, če se ne opravi cela križna pot. K zadob-lenji tej veliki odpUstkov nikaj drugo ne potrebno, kak od postaje do postaje iti i premišlavati od Kristušovoga trplenja. Dari. i. Na »Dom sv. Frančiška« v Črensovcih so darOvali v Din. sledeči: Beltinci: Smej Štefan 10, N. prosi pozvale svo-jemi sini po božoj voli 100 1. roža Brezovica 10, S M Gan-M. Gančani v zahvalo sv. Antoni 10, N. Nedelica 20 Vrečič Roza nabrala v Prosečkoj Vesi 15, krumpli odani 60, Žalig Giza V. Polana 10, Šoltič Imre Staholinci 5, Horvat Jdiio* i M uko nabrala v Trnji 184, N. Hotiza v zahvalo B. D M rji 100, 5omen Bara Žižki 20, na prošnjo starišinov je"drfižban Horvat Matjaš nabrao v Crensovcih na gostovanji pri Horvat Jožefi 30, pri Hajdinjak Mariji pa 10, Melinci: N. 3, Glavač Roza 5, For-jan Roza 3, po 1 din.: Majcan Martin, Kociper Anika, Duh Marija, Sobočan Marija, Jerič Ivan; po 50 par.- Jerebic Kata, Tretnjek Franc, MesariČ Marija, Horvat Jožef, Tkalec Verona, Bagari Verona; po 2 din.: Glavač Ana, Jerebic Bara, Forjan Marija, Petek Ana; Baša Marija 1 50, Gerič Ignac 2 50, Pal Štefan 1'50, Jerič Matjaš 4, Cigan Verona z Črensovec nabrala v Logarovcih 3325, daruvali so: Štuhec Franc 6, Štuhec Ana 175, Kosi Matjaš 4, Jureš Jožefa 2, Vrbnjak Franc 2, Magdič Marija 4, Stanko Franc 4, Babip Marija 2, Marinič Janoš 1, Vražič Mihal 2 50, Kovačič Franca 2, Žalig Kata 2; Črensovci: Cigan Terezija za odanoga purana 56. Pintarič Štefan 10, Cigan Angela 4, Cigan Trezika 4, N. 1-25, N. v zahvalo za zdravje deteti 10, Horvat Ivan, nam. kralj, notar Sobota 30, Horvat Albina vučiteiica D. Lendava 15, Levašič Katica nabrala v D. Lendavi 258 50, Grtiškovnjak Štefan Beltinci 10, na gostuvanji Flisar Leopolda i Kiizmič Marije v Korovcih nabrao Kiizmič Mihal 62, Franko Lujza Rankovci 10, Prša Ivan z Žižkov nabrao na gostuvanji pri Hajdinjak Geti v Crensovcih 20, Horvat Janoš i Marko nabrala v Trnji 25, Gaber Peter Blejska Dobrava 7 50, obresti v Kmečkoj posojilnici 63, v Prekmurskoj Banki 851-44, Graj Kata Črensovci 115, D. Lendava: Dr. Peterlin Maks. kr. notar 100, Sok Anton živino-zdravnik 10, Geder Ana 5, Farapin Lovro 10, Toš Hermina 5, Vortman Gizi 1 i Fana 2 FJisarova I, Magyarova 1. Sever Marica 2, Vortman Sidi 1, Tomka Helena 1, Arnstein Ben6 1, Šolske sestre 10, Obresti od penez za šume M. Lista posojenih od 15. okt. do 31. dec. 2498 96, Mlinarič Marija Sr. Bistrica 4, Cigan Marija Vučkova Sr. Bistrica 2, Virag Lena Odranci nabrala 15, Matko Marija Odranci nabrala 23, obresti knjige »deteta Marijike" 51 54, obresti knjige potpora za slepe 82 64, Dr. S. Brandieu zdravnik M. Sobota 50, Sapač Janoš Dankovci 67, Alois Zbul Srdica 35, Kološa Aleksandnr M Sobota 5, M. K. Žiški v zahvalo, ka stvar zdrava ostala 20, Žoldoš Matjaš i Horvat Marija Trnje pri pogodbi v zahvalo za poravnanje 100, Špic-lin Ana ; Matilda Črensovci prosita po sv. Drtižini pomoč 1C0, Lfilar Stevan Gorica prosi za zdravje žene 10, Jankovič Marija Zemun prosi za pok. mater Levašič Verono 50, N. N. G. 20, N. N. Sr. Bistrica v zahvaio za dobljeno zdravje i prosi blagoslov, pri živini 20, Vučko Aga D. Bistrica prosi po M. Pomočnici za zdravje pri očej 10, ista za mir i blagoslov pri hiši 10. ista za moža v Canadi 10 Ozmec Ivan nabrao na-Melincih 28, Kerec Alojz Marienval 22, N. N. Beltinci 50, Horvat Kati na Hotizi so po 10 Din. sledeči daruvali: Horvat Kata, Ftičar Roza, Ftičar Štefan, Kozlar Marija, Ftičar Matjaš, Kolman Jožefi Marija. Ftičar Marija, Zenkovič Marija (z Kapce), Farkaš Martin ; Virag Leni v Odrancih so dartivali: Kavaš Magda, Poredoš Ana, Copot Kata vsaka 3 Din., Copot Jula- Verona- Ana, Raduha Andraš, Kolenko Verona, Ška-^ Orša vsaki 4 Din., Kavaš Marija i Matko Marija vsaka 1 Din.; Matko Mariji v Odrancih so d&,tivale: Smej Treza 3, Dominko Marija 10, Zver Kata 4, Ferencek Ana 3, Virag Jelena 3; SoboČan Štefan i Stanko Martin nabrala v Trnji 97-50, Zrim Marija Trdkova v zahvalo za dobleno zdravje 20, Slanička ko-lonistka Mostje 5, Vrečič Verona i Marija pa Grah Cecilija v zahvalo za dobleno zdravje vsaka 20, na gostovanji pri Cigan Ivani v Črensovcih N. daruvao 50, Farkaš Magda Hotiza v zahvalo ka stvar dobro odala 10, Žižek Martini na G. Bistrici so lani darovali sledeči: Horvat S. Kata 20, Horvat S. Ignac mlajši 10. Horvat S.Ivan 10, Glavač Ivan 10, Balažic Dani 2, So men Jožef 10, Raj Jožef 10, Zelko Ignac 10, Raj Marija r. Žižek 10, Ivko Števan 20, Ivko Jožef 5, Ž«žek Martin 10, Raj Števan 22, Rajtar Jožef 2, Ivko Ignac 10, Magdič Franc 150, Vučko Martin 10, Škafar Marija 5, Kustec Števan 20, Kohek Marija r. Kustec 20, Horvat Verona r. Kocet 6, KrampaČ Števan 10, Krampač Marija r. Kohek 10, Kustec Roza r. Krampač 10, Vučko Ivan 5, Prša Ivan5> Din. — Oča sirot povrni, vsem obilno! Odbor. II. V tretjeredniškoj skupščini Src« Jezušovoga v Čren-savclh so v Din. daruvali 1. 1931. sledeči: Vuk Lena Chica-go 200 na sirote, Jeneš Marija Toronto 55 na sirote, dva kalen-dara odaniva 10, tretjeredniki: Žižki 53 50, Trnje 16 50, Čren-sovci 33, tretjerednice: D. Bistrica 80, na hoštije 17, Gomilica 50, G. Bistrica s tretjeredniki 123, Črensovci 140, Renkovci 28, Nedelica 39, Sr. Bistrica z tretjeredniki 33, Žižki 281 15, Trnje 81 25, Cigan Marija i Kata Sr. Bistrica 10, Zelko Albina Črensovci na hoštije 10, tretjeredniki i tretjerednice z Mostja 22. Skupno daruvano: 1283 Din. 40 p. — Stroškov bilo v Din.: 1. 1930. več potrošeno kak dobleno 5713, knige dražbe sv. Mohora 20» dar i naročnina na Dtihovni Vestnik, glasilo voditelstva 52, Odmeva i Zamorčka 2 z kalendari 50, 3 Glasniki Srca Jezužovoga 45, 2 Bogoljuba 40, poštnina od mohorskih knig i pošiianja pe-nez 3 25, 70 Cvetja 1065 Din. Skupno potrošili 1332 Din. 38 p. — Več izdali kak dobili 48 Din. 98 p. — Z toga obračuna vidite tretjeredniki, dn nesmo niti pare mogli dati sirotam ali na cerkev, vse je potrošilo Cvetje. Sirotam smo dali pomoč od Doma sv. Frančiška, na hoštije smo pa na račun letošnjega leta že naprej dali 100 Din. ka je zato že naprej dug. Z toga dvoje morete sklepati tretjeredniki i tretjerednice: 1. da ki neste ešče dali svojega letnoga dara, ga kemprle poklonite i da si Cvetje sami naročite i plačate, ki je Ščete šteti, iz skiipne blagajne neje mogoče to včiniti. Naznani se nadale trdtjemi redi, da mamo v našoj knižnici dosta lepoga čtenja, omar je pun. Zglasite se vsako nedelo po j večernici pri Hozjan Marki kovači v Črensovcih, gde vam posodita Čtivo našiva knižničara: Horvat Anton i Cigan Matjaš. — Vodstvo tretjega reda sv. Frančiška v Črensovcih. Poita. D. L Sloiinsiuits. ste više dobili listov, ne trbe nazaj pošilaH. * XXVIII. Letnik. Štev. 3. 1932. marciuš 8. Marija naša matnika. Za 25. marc. „Zgled sem vam dao, da bi tudi vi delali, kak sem vam jaz vtino". (Jan. 13-15) Ka nam je Jezuš dobroga včino!? ŽivJenje mamo od njega ; blagoslov nam je on prineseo; odpuščenje, je njegovoga Srca delo; srečna smrt izvira iz njegovih ran; srečni, večni ži-tek on deli. Vse, ka vživamo dobroga na tom i drugom sveti v dflši ali teli, v vrednosti ali dobrom imeni, vse je sad njegovoga prebridkoga trplenja. Brez njega nemarno ničesa, v njem mamo vse. Da, dragi kristjani, vse mamo od njega, jedino od njega — a izklučno po Mariji. On je naš postao po Mariji i vse d^re svoje nam deli tudi samo po Mariji. To je tisti zgled Je-zušov, ki ga moremo posnemati: delimo sebi i drugim vse dobrote po Mariji; kak Jezuš, tak činimo tudi mi. Vse svoje zadeve, časne i večne zročimo Mariji i srečno, dobro rešitev svojih časnih i večnih zadev pričai ujmo od Marije. Tak je delao Jezuš, tak delajmo tudi mi. Dober Jezuš, Marije Device boži sin, ki v svetom tabernakli prebivaš i nas gledaš, blagoslovi naše reči, da se bomo po njih navčili na posnemanje tvojega zgleda, da bomo vse svoje zadeve izročili tvojoj i našoj mami-miki, Materi Mariji, v srečno rešitev. Naše živlenje je puno bridkosti i težav. Zemlja, ki ma te-iko privlačnosti na sebi, teliko lepote kljub preklestvi, ki jo je zadelo, neje naša domovina. V pregnanstvi smo na njej i se paščimo v boljšo domovino. I v tom pregnanstvi nas obdajajo same težave, same nevole. Preži na nas nesreča v teli i v duši, v vrednosti i dobrom imeni. Telo preganjajo bolezni, dušo dvomi isuhota. Sledijo nam kazni, bliža se smrt, najstrašnejša kazen i njena grozota: negotovost, kaj bo znami v večnosti. Skušnjave na greh nam ne dajo miru za en hip povsod nevarnost za dušo i telo, za vrednost i dobro ime, predvsem pa nevarnost za najvekše hudo na zemli: nevarnost smrtnoga greha i večno-ga — večno nesrečnoga žitka, to je pogUblenja. Edini, ki nam v vseh teh skušnjavah, poizkušnjah, bridkostih i^ težavah more pomagati, je Bog. Kak nam pravi sv. Pismo; „Ce bi Gospod ne bi bio z nami, kda so se liidje zdigavali proti nam, bi nas mogoče žive požrli; bi nas mogoče voda požrla, kda je naša duša skoz deročo vodo hodila, mogoče bi šla naša duša skoz nepre-nesljivo vodo." (Ps, 124. 2-5.) Ali Gospod je znami, ar nam je dao svojo lastno mater za mater, da mamo tisto liibav i pomoč za žitek i smrt, za dobre i tužne dni svojega živlenja, kak jih je meo on sam. Sv. Duh Bog nam naznanja po sv. Pavli apoš-toli, da bomo ravnotak vstali vsi po Kristuši, kak smospadno-li vsi po Adami. (I. Kor. 15-22.) A Adam je spadno po Evi — Kristuša smo pa dobili po Mariji. Naše vstajenje, naša pomoč je tak v Marijinih rokah. I njena pomoč je splošna. Ona je mati celoj Cerkvi i vsakomi posamezniki. Ona pomaga proti vsakoj nevoli i v vsakom hipi. Ona je mati zemle, ki je njena materna hiša. Ona je gospodinja te hiše i vsaki išče pri njej, gospodinji pomoči: dete, služabnik i tudi sam hišni gospodar Jezuš. On tak žele. To je njegova sveta vola. Zato je izročo na križi njo nam za mater, njemi, ki je bio njegov namestnik, duhovnik: Janoši: Glej mati tvoja/ Duhovnik pa zastopa vse liidi, vse dfi-še. Vsem je zato po Jezušovoj zapovedi mati, liibeča mati Marija, ki pomagati šče i more, ar Jezuš to žele, ar Jezuš to terja od nje, ar njeno materno srce, ki je sama dobrota i vsmilenost, drugo kak smilenost deliti ne more, kak pravi sv. Alfonz Ligouri. Okoli nje se zato zbirajmo vsi: žalostni i veseli, sirmaki i bogati, zdravi i betežni, grešniki i pravični, živoči i vmirajoči — pa še mrtvi. Marija je najmre mati i kralica cele Cerkve to je vseh duš, je zato tudi očiščilišča. Svojo deco tudi v vicaj obišče. I gda notri stopi v mesto trplenja, pride veselje v hišo žalosti. Mati je prišla dečici hladit vročino, gasit žejo, je segrevat v mrazi, tolažit v žalosti i njim odpirat vrata voze, je primle za roko i pela v nebo. Lejko ne trdi od nje Cerkev, nezmotliva zaročni-ca Jezušova ka je: vrata r.tbeska 1? I da nam bo Marija v vseh zadevah, časnih i večnih, v žitki i smrti, v večnosti mati, ka nam je včiniti? Jezuša nasledujmo! „Zgled sem vam dao, da bi tudi vi delali, kak sem jaz včino." Dober Jezuš, povej kakši zgled si nam dao I? Kakšega?! Pokaži nam ga! Bog bi rad bi živo kak človek i išče živlenje na zemli, išče mater, ki bi ga rodila. 1 koga prosi, da bi njemi dala živlenje;? Ka nam veli sv. Pismo I Koga je poslao i kam pred sebov z tov prošnjovl? Nadangela Gabriela, ki stopi v globokoj ponižnosti pred Devico Marijo i jo prosi, da bi ga sprejela za sina! »Sina boš rodila i boš imenovala njegovo ime Jezuš" — to jo prosi!? I ona ga sprejme: fiat, naj bo, zgodi se! Jezuš je dobo mater mi pa njega, da bi ž njim tfidi njo dobili. Viš duša, živlenje išče Jezuš pri Mariji I Pri njej je išči tfidi ti! Zato jo le z viipanjom prosi v bolezni: zdravje betežnikov prosi za nas! Zato jo le prosita stariša oča i mati, naj dete, ki vama ga je Bog nameno dati, naj je da po Mariji, ka bo sad vajinoga tela Marijino dete pod njeno posebno obrambo izročeno 1 Najbole pa prosimo vsi živlenje diiše, živlenje milosti po Mariji. Jezuš se je na svet narodo kak vsaki človek brez obleke. Dala njemi jo je Marija. Od nje jo je proso. I kda je zaglado i zažejao, je jočič proso hrano i pijačo od Marije! Siromaki gle-dajte zgled Jezušov 1 Gledajte sirote brez oče i matere zgled Jezušov I Hrano, obleko prosi Jezuš od Marije! Včite se od njega i prosite vse od Marije! Pride v nevarnost, mora bežati pred krutim Herodom! ? Kam se obrne za pomoč, ki je vsegamogo-čen!? Krščeniki, vsegamogočen Bog nam dava zgled, ki bi si tnogo pomagati na sto čtidni načinov, vsegamogočni Bog se zgrabi za šinjek svoje mamike Marije i jo proseč pogledne v oči pa njoj šepeče: mamika reši me! I ti zbegana, skiišavana, ponesrečena, ogrizava duša, ne boš toisto včinila? Ne boš i ti prejela tvoje mamike Marije za šinjek? Ne boš njej pogledala v oči i jo prosila: reši me, pomagaj mi!? Sam Jezuš ti zapo-vedava to: »Zgled sem vam dao, da bi tiidi vi delali, kak sem vam jaz včino." Jezuš pride na zgiibo. Sam je šteo to, nam naj pokaže što ga najde. Najde ga, ki ga išče z Marijov. »Sinek, zakaj si nama to včino ?" Ga pita mati. I sinek odgovori: „V hiši mojega Oče moram biti." Zgled nam je dao, da vsi, ki bi zgubili Jezuša po smrtnom grehi, ga v cerkvi, v hiši božoj, pri spovednici i svetom obhajili lehko najdemo, če ga bomo iskali z Marijov i sv. Jožefom. Po svetom Jožefi pribežimo vbogi grešniki k Mariji i dobimo to najvekšo milosčo sveta: stanovitnost v dobrom: rešeni bomo smrtnoga greha, če prikapčimo svojim stanovitnim molitvam tudi zatajuvanje, predvsem zatajUvanje: delati vse proti svojoj voli. To je pot, po šteroj se najde Jezuš z Marijov i sv. Jgžefom. Živlenje, celo preživlanje, vse je Jezuš šteo meti od Marije; a od nje je šteo meti i smrt pa večni žitek. Zgled nam je z tem dao, da i mi prosimo srečno smrt od mamike Marije. Kda je v zadnjih mantraj zdihavao na križi, koga iščejo njegove potrte oči 1 ? Koga iščejo oči vmirajočega sinka! ? Mater. Na njo obesi svoje vgašuvajoče oči, na njo vrže svoj zadnji pogled i nato spregovori zadnjo reč: „Oča, v tvoje roke zročim svojo dušo". Ide v večni žitek od Marije. Krščeniki! Vsi bomo vmira-li, vsi bomo meli zadnji pogled i zadnjo reč — po Jezušovom zgledi naj bo naš zadnji pogled, naša zadnja reč: vse naj bo, zročeno Mariji 1 Psalmist, gda našteva vse nesreče, iz šterih ga je rešo dober Bog, završava svojo zahvalo z etimi rečmi: „Naša pomot je v imeni Gospoda, ki je nebo t zemlo stvoro." (Ps. 124 8.) To mora svedočiti i naše srce. Vse smo dobili po dobrom Bogi Jezuši, ki nam je dao mater Marijo. To svedočijo naša srca. Naša telikokrat žalostna, telikokrat krvaveča, telikokrat prezkU-iena, telikokrat prebodjena, telikokrat se skuzeča srca edno svedočijo : dobili smo vsi pri Mariji pomočil Vsem je pomagala. I naša hvala za to ka naj bi bila? Jezuša nasledUjmo: „Zgled sem vam dao, da bi tUdI vi delali, kak sem vam jaz včino." On je pa vse svojoj mamiki zavupao. Ne bilo tak velike reči i ne tak male, ka je ne bi prle njej od- krio, njej zaviipao, od nje proso i sproso. V živlenje ide z njenim privoljenjom, včiti začne potem, ka je zadobo njeni mater-ni blagoslov i gda se v tužno trplenje poda, ga sprevajo na križnoj poti njeno materno srce. Vse prosimo tudi mi od nje, vse začnimo ž njov, vse dajmo njej. Vsem naj nam bode ma-mika. Mamika tistim, ki že nemajo svoje, mamika tistim, ki jo še majo, mamika mladim, mamika starim, vsi bodimo deca, njena deca, da do nam Šle Jezušove reči: „Takših je nebeško kralestvo(Mat, XIX. 14.) Sv. Jožef. , Veren i čeden sluga, šteroga je postavo Gospod nad svojo /omilijo." (Mat. 24. 45.) Dragi krščeniki! Naj vi sv. Jožefa bole spoznavate i njemi pobožnost prikažiijete, zato vam želem zdaj razložiti 1. ka je bio sv. Jožef eti na zemli, 2. ka je on zdaj v nebesaj? 1. »Veren i čeden sluga, šteroga je postavo gospod nad svojo familijo," to je bio sv. Jožef eti na zemli. I štera je bila familija Gospodnova? To je bila nezarenska sveta familija ali družina. Kotrige te bože familije: Oča, mati i sin. Oča je bio vekivečni Oča Bog, mati Devica Marija i sin Jezuš Kristuš. Ali Oča Bog je na svoje mesto v toj familiji postavo ednoga svojega slugo, naj mre svetoga Jožefa, od šteroga sam Bog to pravi, ka je veren i čeden sluga bio. Dragi krščeniki! Bog bi se lehko poskrbo za svojega sina i za njegovo mater po čiidnoj poti; ali Bog vu zveličanji ludi človeče delo todi rabi, to je: tak ravna, ka naj ludje tudi delajo za svoje odkiiplenje, naj se eti na zemli boža dela po človečoj navadi zvršavajo. Za toga volo se je Bog poskrbo za to, naj Desrica Marija zaročena bode, naj ma moža, naj tak Jezuš Kristuš eti na sveti ma pošteni stan po človečem računi i naj lodje ne ogovarjajo Device Marije, tak, da bi nezakonsko dete mela. Tak se je Devica Marija zaročila zednim svojim rodjakom, z Jožefom; i tak je po židovskoj pravdi v hiž-nom zakoni bila i njenoga zaročnika je pravda za očo njenoga sina spoznala. Ka je Bog sv. Jožefa posebno pripravo i odebrao za te njegov stan, to nam svedoči denešnji sv. evangeliom. Kak lepo je to, kak velika hvala za sv. Jožefa, ka smo zdaj iz evan-gelioma gorčteli! Kda je naimre Jožef v pamet vzeo, ka je njegova zaročnica mati postala, kak previdno, kak pravično je rav-nao ! Vido je sveto obnašanje Device Marije, zato je ne vervao, ka bi ona pregrešila; da je pa te ešče nikaj ne znao od vte-lovlenja Sina božega, zato je tudi ne razmo stališa Device Marije. I ka je činio? Evangelišta etak piše: »Jožef pa nje mož, da je bio pravičen, i ne je šteo nje razglasiti, šteo jo je skrivoma odpustiti." Pravičen je bio vu vsem, to je: sveti človek je bio, zato je od driigoga ne mislo nikaj hfidoga, i zato je ne šteo, ka bi Devica Marija na kakši božen glas prišla. I Bog ga jene nihao dugo v dvojnosti, nego po angeli njemi je nezvesto eto: „Jožef sin Davidov, ne boj se vzeti Marijo, ženo tvojo, ar ka je v njej poprijeto, od Duha Sv. je. Porodi pa Sina, i zvao boš ime njegovo Jezuš." Dragi krčšeniki, s temi rečmi je Bog ne samo odvzeo dvojnost od sv. Jožefa, nego na znanje njemi je tfidi dao njegov stan, njegovo čest; to je: postavo ga je za gla-vara, za očo svoje familije. Zato je sledkar, kda je Herodeš šteo vmoriti Jezuša, Bog znovič sv. Jožefi dao glas: .Stani gori, ze-roi dete i mater njegovo i beži v Egiptom." I vEgiptomije Bog znovič njemi dao na znanje, ka so spomrli, ki so iskali življenje deteta, zato naj ide domo. I doma je tfidi njega opominao Bog, naj neide nazaj v Bethlehem, nego v Nazaret. Z toga vidimo, jca je sam Bog sv. Jožefa spoznavao za očo i poglavara svoje familije; od njega je želo, naj zdržava, brani i reši Jezuša i Devico Marijo. S tem je sv. Jožef eti na sveti za Devicov Marijov to najvišišo čest zadobo. Namestnik Oče Boga je bio. Njegova dužnost je bila po očinskom se skrbeti za Sina božega i njegovo mater. I to veliko dužnost je on taki dobro zarazmo, kda je na edno reč naednok gotov bio vse povrčti i v nepoznani, dalešnji orsag oditi i tak rešiti živlenje deteta Jezuša. Njegova pravica je pa bila, ka je kak glavar familije lehko zapovedavao Jezuši i Mariji i njidva sta ga bogala i lubila. S tem je sv. Jožef višišo čest zadobo od vseh patriarkov, prorokov i kralov, šteri so goreče želeli viditi Zveličitela, pa njim je ne dano bilo viditi. Sv. Jožef je pa ne samo vido, nego varvao, hrano ga. Po-navlam, ka bi se Oča Bog po čudnoj poti lehko poskrbo za svojega sina, lehko bi ga hrano i oblačo; ali Bog ne ravnao tak, nego to je šteo, naj Jezuš Kristuš po človečem redi raste gori na zemli. Kak srečen je bio te siromak tesač, sv. Jožef, ka je on s svojim trfidom pripravlao vsakdenešnji kruh i gvant sini božemi, tistomi ki hrani vse liidi i vse stvari i ki v lepoto oblači nebo i zemlo! Kak veselo, zadovolno živlenje je meo te krotek, ponižen i tihi človek, kda je čiio, ka njega mali Jezuš za očo imenuje ! I kak rad je opravlao svojo prosto i trfida puno meštrijo, kda njemi je Sin boži pomagao žagati i tesati 1 Dragi krščeniki! Keliko lepih navukov si lehko zemejo krščanski očevje z pelde sv. Jožefa ? Kak imeniti zgled je sv. Jožef za delavca, šteri dnes-den po čelom sveti samo štrajkajo i revolucijo delajo, ar so nezadovolni s svojim stanom 1 ar so pozabili, ka je Sin boži njihov stan najbole zviso, ar si je delavca odebrao za hranitela, od njega je vzeo gori vsakdanešnji krfih eti na zemli? Zemel-ske dike i spoznanja je sv. Jožef za svoje triide ne iskao i tudi ne dobo. Kda je Jezuš začeo svoje javno živlenje, naimre pred-gati i čuda činiti, z toga je ni eden trak dike ne sijao na sv. Jožefa, ar je on te že vmro. Spuno je svojo zemelsko nalogo, gori je shrano Jezuša Kristuša, bio je čuvar, braniteo Sina božega i njegove matere, zato je lehko šo gori k Oči, šteroga namestniki senca je bio eti na zemli. 2. Dragi krščeniki 1 Nazarenska boža familija je mala bila, samo tri kotrige je mela: Jezuš, Maria, Jožef. Ali Jezuš Kristuš je s svojim odkfipitelskim delom veliko familijo spravo vkiip Bogi eti na zemli. Ar Jezuš je vse liidi, ki verjejo vu njem, po svetom krsti za božo deco odločo i za svoje brate vzeo i vsem je svojo mater, Devico Marijo dao za mater na svojoj smrtnoj pos teli, na križi. Tak zdaj boža familija na zemli vnogo milion kot-rig ma, cela krščanska Maticerkev je familija boža. I kak je sv Jožef vu svojem zemelskom živlenji bio čuvar, braniteo, zavetnik nazarenske bože familije: tak je zdaj vu nebesaj tudi zavetnik ali pa patron te velike bože familije, sv. Materecerkvi. To re^ nico so razglasili IX. Pius papa, kda so sv. Jožefa oznanili za patrona, za branitela ali varuvača sv. Materecerkvi i kda so njemi na čast nastavili eden novi svetek pod imenom »varstvo sv. Jožefa", šteri se obsliižava po drflgoj nedeli po viiztni v sre^ do. Zato nas sv. Maticerkev tiidi etak vči moliti k sv. Jožefi „kak si nekda rešo dete Jezuša z najvekše pogibelnosti žitka, ravno tak zdaj ttidi brani sv. Cerkev Kristušovo proti vsem zaseda^ vanjom protivnikov." Herodeš je bio te prvi slobodnozidar, šteri je šteo odpraviti z svejta Jezuša Kristuša; i denešnjl slobodno-zidarci njega naslediijejo s svojimi mahinacijami, s svojim zaseda' vanjam proti katoličanskoj veri. Bog obdrži Kristušovo vero do konca sveta, to je gvušno, ar je to Jezuš Kristuš obečao. Ali Bog to žele, naj si liidje sami tfidi pomagajo, naj se skrbijo za obdržanje božega kralestva na zemli. Za toga volo moremo ča> stiti sv. Jožefa kakti branitela sv. Materecerkvi; zato moremo posebno vu denešnjih zmešanih časaj moliti k sv. Jožefi, naj obrani, občuva sv. Matercerkev, da njej protivniki ne bodo mogli škoditi, da njenih sinov, to je: krščenikov ne bodo mogli za-pelati na odpad i na skvarjenje. — Amen. t Sakovič Jožef. Karmeličanke božega Srca Jezušovoga. Velika redovna ustanova sv. Terezije, to je karmeličanska, je pred 35 leti dobila novo vejko v Holandiji. Odtec so se sestre že na vse kraje razširile i odprle v tej 55 letaj 50 hiš. Edno majo tiidi v Zagrebi. Karmeličanski red je oster red, šte-roga kotrige se posvečiijejo pokori i molitvi za grešnike i kloštra ne zapustijo. A da je pa dnesden poleg pokore i molitve naj-bole potrebno tiidi misijonsko i charitativno delo, to je delo za povrnenje zgublenih ovčic i delo smilenosti za siromeke, zato se je ustanovila nova veka karmelskoga reda, štere kotrige za-pfistijo svoj klošter a ne pa njegovoga duha, kajveč, toga nosijo med širni grešni svet, da ga nazaj pripelajo Jezuši. Glejmo mi zdaj namen karmeličank božega Srca Jezušovoga. Te je sledeči: 1. Posvetitev samoga sebe. Da se pa dtiša more kembole posvetiti, more meti istinsko želo po popolnosti i požrtvovalno liibezen. Da.ša, štera nema vole, ka bi postala vsaki den svetej-ša, Bogi dopadlivejši, ka bi si tak den za dnevom vekšo nebeško plačo spravila, ne je za red. Požrtvovalna liibezen je tista liibezen, štera je pripravna za božo čast i zveličanje duš mirno trpeti, ka njej Bog pošle, ka Bog žele od nje. 2. Zadoščenje razžaljenomi Srci Jezušovomi. Naj se da Srci Jezušovomi zadoščenje za vse žalitve i vsa sramotenja, z jterimi denešnji neveren i pokvarjen svet Božansko Jezušovo Srce obsipava, se opravla vsaki tjeden en den pred Najsvetejšim Oltarskim Svestvom zadostilna molba. 3. Rešenje dflš i to : a) oskrba i odgoja siromaške i zapuščene dece, dečkecov i deklic od 1. do 14. leta. b) Osnovanje dečinskih domov, gde se zdržavajo mala i šolska delavska deca čerez den, odnosno zvfln šolskega včenja. V tej domaj se Iehko navčijo deklice, štere so šolo zvršile, na vsakovrstno ročno delo. Večerašnji čas je določen za fabrične delavce. Če nega fabrike, te se drfigi siromaški ludje zbirajo v tej domaj. c) Nedelna društva za deco i mlade deklice, v šterih drfišt-vaj se mladini da celo nedelo ali v ednom časi nedele poleg poštene zabave verski navuk. 4 Tak zvane notrašnje misijonarenje doma i v inozemstvi. To misijonarenje v tom stoji, da sestre, štere so za to sposobne, obiskavajo katoličanske familije i te pripravijo, da redno hodijo v cerkev i primajo svestva. Poleg toga se pa pobrigajo sestre, da siromaškim i betežnim familijam pomagajo z podporov. Kak lepi, kak krasni cio majo karmeličanke božega Srca Jezušovoga. Tolažijo Jezušovo bože Srce, podpirajo prijatele Jezušovoga Srca: mladino i siromake, rešavajo diiše, posvečujejo sebe i vernost budijo v katoličanskih družina j! Slovenske deklice I Bi se ve ne bi odzvale tem zvišenim namenom ? 1 Prosite sv. Družino za presvetlenje, ka spoznate, če todi ve neste pozvane za tolažnice Srca Jezušovoga 1 I če začutite to pozvanje, javite se pri vredniki Marijinoga Lista 1 Sveta Jezušekova Trezika išče tolažnice za razžaljeno Srce Jezušovo. Je najde v Slovenskoj Krajini ? Rožnivenec vsfnilenja, ali rožnivenec presvetih ran Jezusovih. Namesto apostolske vere i prvih treh Jagod moli: 1. O Jezuš, boži Zveličiteo, vsmili se nas i vsega sveta. Amem. 2. Močen Bog, sveti Bog, nemrtelen Bog, vsmili se nas i vsega sveta. Amen. 3. Milost, vsmilenje, moj Jezuš, v zdajšnjih nevarnostih. Po-krij nas s svojov svetov Krvjov! Amen 4. Večni OJa, vsmili se nas po p.esvetoj krvi Jezuša Kris-tuša, svojega Sina, rotimo te, vsmili se nas I Amen, Amen, Amen. Pri malih jagoda! * Moj Jezuš, odpiiščenje i vsmilenje! — Po zaslugaj svojih svetih ran. — (300 dni odpustka). Pri velkih jagoda] t Večni Oča, darujem ti rane Jezuša Kristuša v ozdravlenje naših diišnih ran. - (300 dni odpustka). Na konci rožnoga venca ponovi trikrat t Večni Oča, darfijem Ti rane Jezuša Kristuša v ozdravlenje naših došnih ran. * * * JezuŠ sam je velo sestri Mariji Marti Chambon, redovnici v samostani Marijinoga Obiskavanja v Chamberiy na Francos-kom, ki je vmrla v duhi svetosti 21. marca 1907., naj pogosto daruje nebeskomi Oči zasliiženje njegovih presvetih ran i to po-božnost razširja. Zagotovo je: „Vsakikrat, kda darujtte nebeskomi Oči zasliiženje mojih svetih ran, pridobite neizmeren kinč". „Ne smete ostati vbogi, ar je moj Oča tak bogat. Kaj je bogastvo ? — Moje sveto trplenje. To je vaš kinč". „Moj Oča ma posebno dopadenje, če njemi darujete moje presvete rane. S tem dariivanjom ga neskončno poveličate, ar njemi poklonite nebeški dar." „Moje rane zdržGjejo svet." S tov pobožnostjov so združene jaho tolažlioe oblube. „Kajkoli me bote prosili po mojih svetih ranaj, — bote posluhnjeni. To pobožnost morate razširjavati 1" „Vse bote dosegnoli, zakaj zasliiženje moje krvi ma neskončno vrednost." „Z mojimi ranami i mojim srcom lehko dosegnete vse." ,,Iz mojih ran prihaja sad svetosti." „Moje rane ozdravijo vaše rane." Ta pobožnost nudi dragocene ugodnosti v vsabdenešnjem živlenji. „Če mate kakšo težavo ali bridkost, nesite jo taki v moje svete rane i ležej jo bote prenašali." „Vsa vaša dela, tudi še tak neznatna, zadobijo neizmerno' vrednost, če so orošena z mojov svetov krvjov". Za betežnihe. Pri betežnikaj ponavlajte pogosto zdihljaj: „Moj Jezuš, odpuščanje i vsmilenje, po zaslugaj svojih svetih ran!" Ta molitev okrepi dfišo i telo. Za vmirajoče. „0, kak dobro je vmreti v presvetih Jezušovih ranaj!" „Za dflšo, ki vmerje v mojih svetih ranaj, nega smrti. Moje rane njej dajo živlenie". „Na poti mojih ran se tak lehko pride v nebesa". Za spreobrnenje grešnihov. „Moje rane pokrijejo vse vaše napake". „Dariij mi moje rane za spreobrnenje grešnikov". ..Grešnik, ki moli .Večni Oča, darujem ti rane Jezuša Kristuša v ozdravlenje naših dašnih ran," se spreobrne. „Pri vsakoj reči, ki jo spregovorite v rožnom venci vsmi ljenja, pustim kaplice svoje krvi na dušo kakšega grešnika." „Rožnivenec vsmilenja je protiutež mojoj pravičnosti. Te zadržava moje maščiivanje. Za dfišB v očlšcillšči. »Dobrota mojih ran pozove božo milost z nebes i zdiga-va verne duše v nebesa." »Presvete rane so najvekši kinč za dušo v purgatoriumi." Za sveto cephev. „Moja hči, ti moreš svojo nalogo dobro izvesti. I tvoja naloga je, da daruješ nebeskomi Oči moje svete rane. Na te način pride sveta cerkev do zmagoslavja." ,.Neprestano moreš zajimati iz teh stiidencov, zato pa pospešiš to zmagoslavje". Prav posebno misli Jezul na njemi posvečene cfoše i žele, da bi ga nasleduvale. „Rad bi vido, da bi bile vse moje zaroČnice kak križane". „Hčil Glej moj trnjavi venec, pa boš vidila zatajuvanje. Glej moje razpete roke i navčiš se pokorščine. Glej, kak razgaljen visim na križi i razmila boš sveto siromaštvo i čistost v Njem, ki je celi čisti i ki te Ifibi kak Zaročnik". »Glej svojega Zaročnika! Celi je z ranami pokriti". „Križ morate liibiti i se pfistiti iz Iflbezni do Jezuša križati. Potom bote mogli kak Jezuš vmreti i vstati od smrti. Zdaj obnavlam milosti svojega trplenja. Vaša naloga pa je, da po čelom sveti razširjate te blagoslov". »Bodi pogumna žrtev! Po toj poti morejo hoditi moji izvoljeni, če ščejo priti v večno blaženstvo." »Povej svojoj redovnoj predstojnici, da bo vseli i v vsakoj zadevi posliihnjena, če me bo prosila po mojih svetih ranaj i če bo tudi drfigim velela moliti rožni venec vsmilenja." Povzeto po knjižici „Sesirar Marija Marta Chambon i pobožnost k pre-svetim ranam Jezuša KristuŠa " Živtenjepis te pobožne diiše smo lani objavili v našem listi. ŽALOSTNOJ MAMIKI V TOLAŽBO. „GLEJ, - TVOJA MATI!" Dovršeno je delo odrešenja, na svetom križi boži Sin visi. Srce, roke, noge so njem' prebodli, iz prsi prsi vre predraga kri. Pod križom svetim pa v bolesti trga, lfibeče materino se srce. „0 človek grešni, kaj sem ti včinila, da trgaš z rok mi nedužno Sinovo srce?" Kre Matere trpeče svete, pa liiblenec Jezušov stoji. Polobla v skuzah, noge krvaveče, neizmernee bolečin srce njemi trpi. Reči posluša mile i lobeče, ki Sin jih sveti z križa govori: „0 Mati moja, glej tam zraven Tebe, namestnik moj, — Tvoj Sin stoji. Še en pogled na Njega, ki ga lObi, pogled premili i pun najvekše boli: „0 Janoš moj, — glej Tvoja Mati, lflbeči, veren Sin njej bodif" Žaliivala si za grehe Ki smo krivi jih mi vsi: Duše naj ne bo niedne, Ki pred grehom ne beži. Končano! V objemi mrtvoga zdaj Sina trpeča Mati tam medli. „0 človek, ali je še bolečina, ki bolečini toj vednaka bila bi?" 0 blaga Ti trpeča moja Mati, ki teliko nevol prestala si zame, kda trnjav venec je prebodno pod križom sveto, čisto Ti srce! Nikdar Te neščem več žaliti, 1 z grehom Ti srca raniti. Liibeče dete vsikdar hočem Ti ostati, a meni Ti, najbolša, mila Mati! VlbtOPija Hazlagova. Štefanija Jurkič : Živlenjepis Blažene Itnelde Lambertini, sestre Dominikanskoga reda. Belda. Kastora obimne i polubi svojo Beldo i se nasmeši rekoč : ,Čuj Belda ; zdaj bom tipripovedavala kak je bilo v cerkvi." „Mamika, samo naj mi vUjec Egidij prvle tisto pove, ka mi je včeraj obečao.* „Resan, spominam se mala Belda — veli p. Egidij — obečao sam ti, da ti bom pripovedavao od čUdovitoga dogodka, ki se je dogodo pred polstoletjom v ednoj izmed naših cerkvi v Portugaliji I ravno na denešnji svetek, na svetek Vne-bohoda 1" „0 pripovedavaj, pripovedavaj, prosim te", i Beldine rjave oči so se nepotrplivo zagledale v modro obličje dominikanca p. Egidija. Gospa Kastora pritisne dete šče močnej k sebi i kimne brati z glavov. „Teda — poslušaš li, mala Belda ? - V varaši Santareun v Portugaliji je živo pobožen dominikanec, ki se je zvao Bernard de Morlaas. On je bio i vučiteo v samosfanskoj školi. Dva dečaka iz ugledne družine sta preči odaljeno stanuvala od dominikanskoga samostana, pa sta si zato vsaki den s sebov prinesla obed v školo: večinoma kriih i sad. Od dneva do dneva, opoldne vsakokrat v istom časi, sta hodila dečka z je-lom v kapelo, ki je bila oddaljena od samostana." Pogled male Belde je prevzelo začudenje; „V kapelo sta nosila jelo ?" zašepeče. „Da, v kapelo Belda I Moreš znati da je v toj kapeli bila slika Marijina z božim Detetom. Teva dva dečaka sta tak vzlu-bila maloga Jezuša v Marijinom naročji, da sta se ž njim raz-govarjala kak da bi živ bio. Zdaj poslušaj Belda. Neki den sta oba dečaka pozvala božansko Dete, da stopi doli i da potroši njima obed." Pater Egidij pretrga za minoto pripovedavanje, a mala Belda, vsa vznemirjena, se spusti iz materinoga naročja i se pri-mekne bliže svojemi vujci. V njenih očeh je bilo teliko svetoga žara i resnobe, a male rokice je močno pritisnola na prsa. ,Da Belda, dečaka sta v istini zaprosila maloga Jezuša, da se spUsti doli i da potroši ž njima obed." Pater Egidij pretrga ponovno pripovedavanje, a mala Belda na raji spusti roke doli i vsa v pričakUvanji šče bole odpre svoje rjave oči. „1 dogodilo se je veliko čudo — nadaluje p. Egidij — mali Jezuš ostavi naročje svoje Matere i se tiho spUsti doli. Seo je med dečake, govorio, jo i pio je ž njima. Na večer toga dneva sta dečaka pripovedavala doma svojim starišom od čude, alt tej njima neso vervali. Drugi den sta toisto pripovedavala svojemi vučiteli. Bernard de Morlaas se šteo prepričati od isti-nitosti njihovoga pripovedavanja i je odišeo za njima v kapelo. Skriti je gledao i vido vse, ali je mučao i čakao." P. Egidij na hip zamuči, potem nadaltije: „Edtioga dneva sta se dečaka potožila svojemi vučiteli, da bože Dete vsikdar samo jemle i nikdar nikaj ne da, a njeva se ne viipata, da bi kaj zaprosila od Njega. Vučiteo Btrnard jiva navči, naj prosita maloga Jezuša, ka njima pokaže svojo liibezen. Kak je sledeči den mali Jezuš ponovno bio med njima, sta ga zaprosila dečaka, kak njima je sveifivao vučiteo. Mali Jezuš jiva na to pozove v dom svojega Oče." P. Egidij ponovno pretrga pripovedavanje i se začudeno zagleda v nenavadno držanje Beldino. Roke je raztegnola i se vidilo, kak da njej nekša svetloba sija okoli male glave. „Kda sta dečaka — nadaltije p. Egidij — to povedala vučiteli, je Bernard taki zarazmo, ka je bože Dete s tem štelo povedati. Dečakima veli, da je on nemre pustiti same, pa zato naj oba zaprosita maloga Jezuša, da pozove i njihovoga vučitela. Bože Dete je rado v to privolilo, i potem določi dečakama den toga čiidovitoga potiivanja: ravno na denešnji den, na den Vnebohodal" P. Egidij nadaltije: „Z globokov slutnjov v duši, a z šče globokejšim žarom v srci je pripravlao Bernard svoje vučence na prvo sveto obhajilo kak na pravo popotnico za istinito pot v nebo. V tom žari priprave i pričakovanja so minoli dnevi i napočo je den Vnčbo-hoda Gospodovoga. V časi, kda v kapeli ne bilo niednoga vernika, je sliižo Bernard svojo mešo. Oba dečaka oblečena v dominikansko obleko sta njemi dvorila pri sv. meši. Kda sta se pričestila i kda je meša bila končana, so vsi trije pokleknoli na podnožje oltara." Od velikoga vznemirjenja je Belda tak prebledila, da je p. Egidij naglo pretrgao pripovedavanje. Gospa Kastora krikne od straha : »Belda !" Beldino lice naglo porumeni, v očeh njoj gori velika radost i svetloba. „Je-li — spregovori Belda — mali Jezuš jih je ne vkano, on jih je odpelao v nebo !" ,Da", tiho nadaltije p. Egidij, „kda so redovnicje za ne-kelko časa prišli v cerkev, so nalili vse tri s vkiipsklenjenimi rokami i s smehom na lici. Bili so mrtvi i skliičeni." „Kak so bili srečni I" zašepeče Belda i povesi glavo. Na to vstopi notri grof Egano Lambertini. Mala Belda se obrne i zbeži proti svojemi oči. (Dale.) Iz hrvaščine poslovenio: BOGOSLAV. Poročilo goriške Slovenke od njenoga obiska pri Tereziji Neumann. Že dugo sem hrepenela obiskati to izvoljenko božo, od štere sem čtela že telko lepoga i vzpodbudnega. Meseca septembra lansko leto se mi je spunila vroča žela ' Jezerokratna hvala dobromi Bogi za to veliko milost! Zveze z vlaki so ugodne. V soboto 12. septembra ob 8 viiri vgojdno sva se s tovarišicov odpelali iz Salzburga, poldne sva bile že v Regensburgi na Bavarskom. Ob 6 viiri večer sve dospele v Waldrassen i od tam v 5 -Hn. z avtobusom v Kon-nersreuth. Kak sva bile r