PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 35 Ur Leto XIX. St. 121 (5496) TRST, četrtek 23. maja 1963 VODITELJA PSI IN PSDI VČERAJ PRI SEGNIJV Nenni: kmetijstvo, urbanistika, dežele, načrtovanje Saragat: šola, stanovanje, zdravstvo, cene, Jug, spolovinarstvo Nenni želi pogajanja s Fanfanijem, ki «ni kriv za januarsko prekinitev sodelovanja» - Jutri bodo posvetovanja zaključena - Ingrao privolil v razpravo o politični enotnosti delavskih strank RIM, 22. — Danes je med nadaljevanjem posvetovanj za rešitev vladne krize Segni sprejel najprej fašistična parlamentarca Nencionija in Robertija, ki sta po razgovoru, ki je tra-lal okrog pol ure, izjavila novinarjem, da zavračata možnost Ustanovitve nove vlade levega centra, in zaradi tega naj bi s« krščanska demokracija odrekla svojemu neapeljskemu programu, ker bo sicer prisiljena sprejeti program PSI, ker dru-Re alternative sedaj nima. Ce Pa «ne bo imela poguma, da bi to storila, bo morala prepustiti korak drugim silam, ki so zmož-Pe tolmačiti odločno voljo italijanskega ljudstva*. . Za njima je Segni sprejel najprej Saragata kot predsednika poslanske skupine PSDl in sen. La-Uii-Starnutija, predsednika senat-ne skupine PSDI. Saragat se je zadržal v razgovoru s poglavarjem države skoraj eno uro in novinarjem nato izjavil, da je predlagal tristransko vlado levega centra s podporo PSI, ker bi taka vlada predstavljala 60 odstotkov državljanov. Njen program pa naj “i bil; šola za vse sposobne otroke; stanovanja za vse družine delavcev; zajamčeno zdravljenje; delavske mezde ne smejo biti znižane s povečanjem cen; večje ravnotežje pri razdelitvi dohodkov (bed razne socialne sloje in dežele v državi; večji polet industrializacije juga; začetek reševanja agrarne krize; sprememba spo-lovinarstva v mala kmetijska posestva, Na vprašanje novinarjev, kako razlaga včerajšnje izjave To-Sliattija, je Saragat odgovoril; «Ta zadeva se mene ne tiče.» Podobno izjavo je dal novinarjem tudi Sen. Lami-Starnuti, ki je na vpra- šanje novinarjev, ali sta s Sara-Satom Segniju predlagala ime bodočega predsednika vlade, odgo-yoril: «Ne, vsaj kar se mene tiče, ne. Naše mnenje je, da moramo skrbeti predvsem za program in Prepustiti večinski stranki, naj Predlaga predsednika 'vlade.« Nato je sprejel Segni socialističnega senatorja Barbareschija, ki Je novinarjem navedel dva problema, ki sta ostala v prejšnji zakonodajni dobi nerešena, in sicer; dežele ter spolovinarstvo. «Imena Pa nismo predlagali,« je izjavil Bftrbarescbi na zadevno vprašanje novinarjev. Za njim je predsednik republike sprejel Pietra Nennlja, k' je pri njem ostal skoraj eno uro, novinarjem pa je izjavil: “Povem vam, lahko zelo malo, kajti v resnici vi zelo dobro poznate stališče PSI. To je tisto stališče, Jutri bo predsednik republike Segni s sprejemom predsednikov obeh zbornic parlamenta zaključil posvetovanja za rešitev vladne krize. Čez dan ali dva ali pa •nogoče prihodnji teden bo po vsej verjetnosti zaupal političnemu tajniku KD Aldu Moru sestavo nove vlade. Od včerajšnjih izjav političnih voditeljev, ki jih Je sprejel poglavar države, sta zanimivi predvsem izjavi Nenni ja in Saragata, iz katerih je razvidna določena razlika glede njunih predlogov glavnih programskih točk bodoče vlade levega centra. Pada namreč predvsem v oči, da Baragat ni omenil deželne ureditve. Vsekakor gre za enega izmed *nakov, da pogajanja za sestavo Programa nove vlade levega centra ne bodo prav lahka. Med mednarodnimi dogodki pa Je najvažnejša vseatriška konte-čenča v Adis Abebi, pri kateri sodeluje 30 državnih poglavarjev neodvisnih afriških držav, in ki se bo zaključila 25. t.m. V otvoritvenem govoru je etiopski cesar Hai-le Selasi dejal, da bo konferenca Postavila temelje za afriško enotno organizacijo, ki bo dosežena Postopoma. Še prav posebej pa je Poudaril, da je glavna naloga svobodnih držav Afrike dokončna o-»voboditev «vseh naših bratov, ki so še pod tujim izkoriščevalnim jarmom in pod tujim nadzorstvom«. Konferenci so poslali po-zdrave med drugimi Hruščov, Kennedy in Tito. Dnevni red konference bo verjetno naslednji: a-fabska enotnost, odvisna ozemlja, razorožitev, gospodarstvo. V glavnem mestu Kanade, Otta-wl pa je bil včeraj prvi dan zasedanja sveta ministrov atlantskega pakta, na katerem je glavna točka dnevnega reda vprašanje večstranske jedrske sile. Toda zunanja ministra ZDA in Anglije sta že izjavila, da to vprašanje še ni dozorelo. Tudi Kennedy je dal včeraj ne-kaj važnih izjav, in sicer: da je sporazum med ZDA in državami evropskega skupnega tržišča v okviru GATT zadovoljiv; da se bo Poleti sestal s papežem; da ni nobenega povečanja sovjetskih vojaških sil na Kubi; da se bo njegova vlada to poletje zavzela za sporazum o prepovedi jedrskih Poskusov, ne bo pa spremenila svojega stališča glede števila inšpekcij na kraju samem; da bo Indija dobila dodatno ameriško vojaško pomoč. V Ženevi pa so sklenili, da bodo opustili — za sedaj — razpravo o Gromikovem načrtu v okviru splošne razorožitve in da bodo Prihodnji teden začeli razpravo o jedrski razorožitvi V Ankari pa, kjer je prišlo Predprejšnjo noč do poskusa vojaškega udara, je bilo včeraj mirno in normalno; parlament je soglasno odobril obsedno stanje v tem mestu ter v Carigradu in Smirni. ki je obrazložil splošna vpraša- nih reform in nujnost, da se pri-nja in naloge KiFI. Za Togliatti- pravi teren, na katerem se lahko jeve in Terracinijeve izjave po sreča s KPI». njunem, razgovoru na Kvirinalu Nato ja lngrao odgovoril na Pa J?..“eJak da «KPI ne namerava predlog Jilennija, in De Martina groziti, teinveč da ima za svojo glede vprašanja pojitične enotno-dolznost pravočasno opozoriti ljud. sti' delavskih strank: da je «KPt namreč potisniti sedanje stari ADIS ABEBA, 22. — Danes se je v Adis Abebi začela vse- seje bodo javne. T , frik% Začnejo naj se ko* 5sh== ki smo ga volivcem obrazložili in ki ga je ponovno potrdil v zadnjih dneh centralni komite moje stranke. Pripravljeni smo podpirati vlado levega centra — kot smo vedno trdili — ki se bo ustanovila na pozicijah, ki bodo naprednejše in bolje zajamčene. Pod naprednejšimi pozicijami razumemo program, ki bo imel za izhodišče tiste obveznosti, ki niso bile izpolnjene v prejšnji zakonodajni dobi in ki zadevajo: agrarne zakone, zakon o urbanistiki, dežele in raztegnitev programa na vprašanja, ki spadajo v gospodarsko načrtovanje. Pod bolje zajamčenimi poziciajmi pa ne mislimo samo sporazum, temveč tudi voljo in obvezo, da je treba sporazum uresničiti. To je v bistvu stališče, ki smo ga zavzeli. To je torej stališče, ki sem ga obrazložil predsedniku republike«. - Nato je Nenni odgovoril na nekatera vprašanja novinarjev ter izjavil, da ni predlagal nobenega imena za predsednika bodoče vlade, ker je to vprašanje »očitno najbolj delikatno med posvetovanji«. aOmejil se bom samo na dve stvari: 1. Mi ne postavljamo vprašanja imena, temveč postavljamo vprašanje stvari. 2. Y položaju, v katerem bomo obnovili in nadaljevali razgovor, ki je bil prekinjen 8. januarja, se nam je zdelo in se nam zdi, da je najboljši partner za nas za obnovo tega razgovora Fanfani, ki ni kriv ne za prekinitev v januarju, ne za volilne posledice^ ki jih} je prekinitev povzročila.« Ko sb' Nennija vprašali, ali misli pod urbanističnim zakonom zakon ministra Sulla, je Nenni odgovoril pritrdilno v smislu, govorijo o «koordinaciji> jedrskih sil - Evropski častniki pri ameriškem poveljstvu v Omahi Angleški laburisti nasprotujejo sodelovanju Nemčije pri jedrski sili OTTAWA, 22. — Danes popoldne se je začelo v kanadski prestolnici zasedanje sveta ministrov atlantskega pakta. Predsednik kanadske vlade Lester Pearson je v otvoritvenem govoru izjavil, da je potrebna enotnost med državami članicami, čeprav je prišel trenutek, ko je treba revidirati nekatere plati atlantske politike, všteti jedrsko politiko. Pearson je izjavil, da bi vsa ka težnja, ki bi temeljila na kriteriju »vsaka država zase in bog za vse*, bila ne samo neumna, temveč naravnost samomorilska. Dejal je dalje, da je nesmiselno misliti, da se posamezne države lahko individualno branijo na podlagi svoje lastne sile. Zato je potreben e-noten nastop, in «ne smeta se Glavni tajnik NATO Stikker je svaril pred občutkom «lažne varno-vojaškega odbora in podpredsed- sti« zaradi kitajako-sovjetskega sponi k a med svečanostifii, ki so jih Ta. Izjavil je dalje, da mora atlant-organizirali ob obletnici študen- sko zavezništvo še uresničiti rav-tovske revolucije 16. maja 1961. notežje med konvencionalnimi in da ne zadostuje sodelovanje s tudi predloge, ki" jih sestavlja .PST *R§I,1|temveč da: je nujna enot- za ifešitev tega vprašanja delavske npst delavskega gibaAaf Hkžgtfc engnosti. MSsBrfto izdelati ih predi ((perspektiva razbite ali -$ragatdv-; loptB svojefptedloge gledestvari,: skd »socialistične stranke bi pome- ki se lahko naredijo in glede nila začetek krize in globoke sla- poti za obnovo in razširitev enot-bosti tudi za demokrisfrjahsko le- -nosili deiavskihvsikiA, j« rekel In-vico». Zaradi tega je tpotreben %%>! Predsedoval |je%TQgliatti, ki razgovor- K‘PI s ka tolikim gibl^ Je^piet^af besedilo , sklepnega d# njem in z levico KD, š tem da kumenta, kateri pa bo objavljen se ji postavi “vprašanje struktur- šele pozneje. t*. , j;'j _ 13 , „ ta •• i M H , ... .................................................................... ZAČETEK AFRIŠKEGA »VRHA* V ADIS ABEBI Afriški poglavarji postavljajo temelje za vsestransko enotnost afriške celine Haile Selasi in ostali govorniki so poudarili potrebo koordinirane pomoči narodnoosvobodilnim gibanjem Afrike - Pozdrav Hrusčova in Kennedyja ! Milit M. id Ir 1 oil' čil.’ I' * jedrskimi silami. Zato bo po odobritvi ustanovitve omejene medza-vezniške Jedrske sile moralo načeti še važnejše vprašanje o ustanovitvi pomorske sile, oborožene z izstrelki «Polaris». Stikker je izjavil, da čeprav so o tem načrtu že temeljito razpravljali, ni še dozorel, da bi lahko že na sedanjem zasedanju razpravljali o jasnih predlogih. Nato je Stikker izjavil, da za- V- vi vezništvo ne sme zgubiti z vidika ločiti obe skupno6ti, ki sestav- nekaterih izredno kočljivih podro-ijata atlantsko skupnost, to je evropska in severnoameriška*. kli, da so izpolnili svojo dolžnost. Haile Selasi je nato poudaril republiko. Libijskega kralja I-drisa, ki je bolan, pa jzastqpa, prestolonaslednik, še vedno ni gotovo, ali se bo konferegice u-cieležll itovi predšedhik 'Tofeu Grunitzky, ki je bil imenovan za predsednika po umoru prejšnjega predsednika Olympia. O tem bodo odločali državni po glavarji. Otvoritveni govor je imel etiopski cesar Haile Selasi, ki je bil soglasno izvoljen za častnega predsednika konference. Sejam bodo predsedovali predsedniki Tub-man (Liberija), Naser (Z AR). Nkrumah (Gana), Houphouet-Boi-gny (Slonokoščena obala), Sen-ghor (Senegal), Julu (Kongo-Brazzaville), Nerere (Tanganjika) in ministrski predsednik Nigerije Baleva. Haile Selasi je v svojem govo ru poudaril, da delegacije ne bodo mogle zaključiti (Jela, ne (Ja bi postavile temelje za afriško e-notno organizacijo. Dodal je* da je treba to enotnost doseči postopoma. Toda, samo če bo ta smoter pozneje dosežen, bodo ‘ delegati sedanje konference lahko re- rebitnih sporov med državami A-frik%, Začnejo^ naj se koraki, da neatomsko *k različnimi režimi, kar je nespremenljivo načelo naše politike.* Predsednik Kennedy pa želi v svoii brzojavki največji uspeh konferenci in dodaja, da ta sestane1:: »priča o vaši vdanosti načelom neodvisnosti, enotnosti in svobode in je jasen dokaz važnosti vloge Afrike v svetovnih zadevah«. Brzojavka se zaključuje: «Na podlagi vaših dejanj se bodo druge države lahko ravnale po vašem delu pri nalogi, ki so si jo zastavile in ki je, izboljšati sredstva za medsebojno razumevarije in za sodelovanje v miru.« V Turčiji vse normalno ANKARA. 22. — Na današnji plenarni seji senata in poslanske zbornice so soglasno odobrili obsedno stanje, ki ga je določila vlada. Trije časopisi v Carigradu so dobili ukaz, naj prekinejo lznaja-nje zaradi kxjyve določb o obsednem stanju. Vsa zborovanja na prostem in v zaprtih prostorih so prepovedana, in prav tako tudi sprevodi, ki bi imeli značaj demonstracij. Kavarne, nočni lokali, kinematografi in gledališča morajo prekiniti dejavnost od 23. ure do 5. ure zjutraj. Občni zbori in seje upravnih svetov trgovskih družb se ne morejo sklicati brez prejšnjega dovoljenja vojaških oblasti V vsej Turčiji je mirno in normalno. Železnice, letala in druge prometne službe redno delujejo na vsem ozemlju z izjemo Ankare, Carigrada in Smirne, kjer velja obsedno stanj*. Meje so odprte. Zvedelo se je, da je bivši polkovnik Talat Ajdemir, ki je vodil upor, pustil v vojni šoli v Ankari? mapo z važnimi dokumenti. ki- jih oblasti sedaj proučujejo. nekaterih izredno kočljivih področij, kakor na primer Berlin in Laos. Angleški zunanji minister lord Home je trdil, da je “zasluga atlantskega zavezništva, če Je bil komunistični svet prisiljen spremeniti svojo doktrino glede vojne in glede možnosti, da se vsili komunizem svetu po lahkih krajših poteh«. Dodal je, da mora atlantsko zavezništvo storiti še več, «da spremeni komunistično ideologijo« kajti šele tedaj, «ko bodo komunisti opustili zamisel o dominaciji sveta in bodo privolili v “živeti in pustiti živeti«, bo hladna vojna pripadla preteklosti in bo moč misliti na pravo sožitje«. 1 1 Lord Home Je trdil, da Je prav »vpliv atlantskega zavezništva na načela komunističnega sveta glede vojne« omogočil Hruščovu, da prepriča vsaj polovico (in močnejšo polovico) komunističnega sveta, da si ni moč več zamisliti svetovne vojne«. Lord Home je tudi trdil, da je «NATO uspela nuditi tisto kolektivno varnest, ki je OZN še ni uspela uresničiti«. Zatem je lord Home izjavil, da je potrebno obdržati jedrsko orožje zaradi «vsesplošne komunistične nevarnosti«. Izjavil je, da gre v pohvalo Hruščova, ko je »izrazil novo doktrino, ki odreka zakonitost vojne«, in je dodal: »Države NATO so združene, da ne dopustijo, da bi uporaba sile spravila v nevarnost njihov način življenja. Hruščov torej ve, da NATO ima ne samo sredstva za obrambo, temveč ima tudi voljo do obrambe, kar je še važnejše « Po mnenju angleškega ministra bo morala sedanja konferenca sprejeti številne važne odločitve, zlasti kar se tiče jedrske oborožitve. Pripomnil je, da je potrebna glede tega jasnost, «ki ni vedno všeč nekaterim politikom«. «Ne. dvomno pa so imena manj važna, če so naša dejanja pravilna.« Lord Home je pri tem mislil francosko tezo, da medzavezniška jedrska sila ne bi smela dobiti uradnega naziva v okviru koordinacije že obstoječih jedrskih sil. Takoj po govoru angleškega ministra je bila tajna seja. O tej so pozneje objavili uradno sporočilo. ki pravi, da so sklenili razpravljati o obrambi na podlagi političnega poročila glavnega tajnika. Govorili so lord Home, Dean Rusk, McNamara, kanadski zunanji minister Martin, Schroe-der in von Hassel, turški zunanji minister in holandski zunanji minister. Navzoči so bili tudi vojaški poveljniki. Zvedelo se je, da sta Dean Rusk in McNamara ponovila obveznost ZDA, da bodo branile svoje evropske zaveznike z vsemi sredstvi v primeru »komunistične ofenzive«. Ameriška predstavnika sta ponovila poziv za okrepitev konvencionalne oborožitve v Evropi ter sta pozvala evropske države na koordinacijo zahodne jedrske strategije. Rusk je izjavil, da bi morali brez zakasnitve začeti u-stanavljanje večstranske jedrske sile NATO, da pa ZDA ne mislijo glede tega pritiskati na svoje zaveznike. McNamara pa je sporočil, da bodo po sporazumu o medzavez-niški sili dodelili sedežu ameriškega letalskega poveljstva v O-mahi v državi Nebraska devet evropskih častnikov, ki jim bodo dali podrobnejše informacije o ameriških obrambnih načrtih, kakor do sedaj. Baje bodo med temi častniki tudi častniki Belgije, Francije, Italije in Nizozemske McNamara in Dean Rusk sta izjavila, da bodo nadaljnji koraki pri okrepitvi jedrske sile štor-jeni z imenovanjem pomočnika vrhovnega poveljnika sil NATO, ki bo imel nalogo koordinirati jedrska, sredstva in dodeljevati a-tomske sile raznim evropskim državam Prav za pripravo splošnih načrtov o koordinaciji obstoječih jedrskih sil so sklenili vključiti tudi evropske častnike v ameriško poveljstvo v Omahi. Prav tako kakor Dean Rusk je tudi lord Home izjavil, da vprašanje prave večstranske jedrske sile ni še dozorelo. Vsi govorniki so se izogibali izrazu »medzavezniška sila», ko so govorili o koordinaciji jedrskih sil. To pa zaradi tega, da ne bi dali Franciji videza, da se odpovedujejo neodvisnemu nadzorstvu nad svojim atomskim orožjem. Francoski minister De Murville je na seji govoril nekaj manj kakor pet minut. Po seji pa je na vprašanje časnikarjev. ali je njegova vlada »alergična do besede sila*, odgovoril: »Alergični smo do besed, ki ne označujejo realnosti. Ni nam všeč govoriti o sili, % ta dejansko ne obstaja*. V londonski spodnji zbornici so danes nekateri laburistični poslanci vprašali, kakšna navodila je dobila angleška delegacija na konferenci NATO glede udeležbe Nemčije pri jedrski sili NATO. Predstavnik laburistov Denis Hea-ley je izjavil, da Nemčija ne bi smela imeti možnosti, da »pritis-ne na atomskega petelina*. Namestnik zunanjega ministra God-ber pa je ponovil, da bo jedrska sila večstranska, tj. pod večstranskim nadzorstvom, ter da bo tudi Zahodna Nemčija imela vso pravico sodelovati pri njej. Slika kaže eno od pripravljalnih konferenc za afriški vrh, ki se Je začel včeraj v Adis Abebi iHiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiMmiimiiiiiiiiiiiiiiiMimimmiiiuiiiimiiiitttiiiiiiffiiiiiiiitiiiiuimmtmiiiiiitiiii ■IHIIIIIIIIIIUIBIfllfllllltlllllllllllllllllimilllltll Kennedy o jedrskih poskusih o Južnem Vietnamu in Kubi WASHINGTON, 22. — Ameriški predsednik Kennedy je na tiskovni konferenci izrazil upanje; .da ne bo potrebna intervencija zvezne policije, da se zajamči sprejem črnskih študentov na univerzo v Alabami. Izrazil je upanje, da bodo zadevo rešile krajevne oblasti in da bi se nerad odločil, da pošlje zvezno policijo ali /vezno vojsko, da se doseže izvajanje integracije na tej univerzi. Dodal je. da ima na podlagi ustave dolžnost zahtevati spoštovanje odločb vrhovnega sodišča, ki določa rasno integracijo. Izrazil je upanje, da se bo guverner Alabame, ki je grozil, da bo preprečil sprejem črnskih študentov na univerzo, podredil odločitvi zveznega sodišča. Nato je predsednik izjavil, da je sporazum med ZDA in državami evropskega skupnega tržišča v okviru pogajanj GATT »zadovo- ljiv*. »Sporazum, je dodal predsednik, kaže, da se obe strani zavedata, da zahodne države niso mogle prekiniti svojih trgovinskih odnosov*. Vendar pa je pripomnil, da bo potrebno napraviti še mnogo poti, ko bodo začeli obravnavati podrobnosti. Glede vesolja je predsednik iz-javil, da mora odločiti NASA, ali naj se izvrši še en polet v vesolje v okviru načrta «Mercury», preden se začne izvajati načrt • Gemini*. Dodal je, da so astronavti mnenja, da ne bi bila u-mestna predolga pavza med vesoljskimi poleti in da bi bil nov polet v okviru načrta »Mercurv* koristen. Zatem je predsednik izjavil, da so ZDA pripravljene umakniti del svojih čet iz Južnega Vietna-ma, če bo tamkajšnja vlada to zahtevala. Izrazil je upanje, da bo tamkajšnje stanje »ompgočilo umik nekaterih odredov pred koncem leta*. Dodal pa je, da bo šele čez nekaj mesecev moč videti, »kaj se bo lahko storilo*. Kennedy je dalje izjavil, da nima nobenega dokaza o »povečanju sovjetske vojaške sile na Kubi*. Izjavil je dalje, da ZDA ne mislijo niti sedaj niti pozneje zapustiti švojega oporišča v Guantanamu. Predsednik je nato izjavil, da se bodo ZDA trudile »maja, junija in julija*, da pride do sporazuma s Sovjetsko zvezo o prepovedi jedrskih poskusov. Dodal je, da bi možnosti sporazuma postale »relativno majhne*, če se ne bi sporazumeli v tem poletju. Glede inšpekcij na kraju samem, je zanikal, da mislijo ZDA menjati svoje stališče glede njih Števila. Na koncu je predsednik sporočil, da bodo ZDA nudile do-datho vojaško pomoč Indiji. . Ženeva ŽENEVA, 22. — Na današnji se. ji, odbora osemnajstorice so skle-nili, da bodo v okviru razprave o splošni in popolni razorožitvi o-pustili za sedaj razpravo o Gromikovem načrtu in bodo prihodnji teden začeli razpravo o jedr-sfci razorožitvi. Na seji je voditelj sovjetske delegacije ponovil obtožbe proti NATO, ki noče poživiti oboroževalno tekmo in oborožiti Zahodno Nemčijo. Ameriški delegat je te obtožbe zavrnil in je s svoje strani obtožil Sovjetsko zvezo, da ovira sporazum. Švedska predstavnica na konferenci in znana voditeljica švedskih odborov za mir poslanica Myrdal je obsodila dejstvo, da se konferenca uporablja kot zvočnik za širjenje tez, ki so posebno pri srcu posameznih! državam, ter je poudarila, da je prekinitev jedrskih poskusov poglavitna toč-ka, ki bi jo morala konferenca rešiti, če se hoče sporazumeti o drugih točkah razorožitve. Pozvala je predsednika konference, naj poročata o ukrepih, ki jih jedr-ske sile nameravajo sprejeti, da pride do sporazuma, glede katerega sedaj ni bistvenih razlik. Švedska predstavnica je omenila, da se konferenca prepogostoma u-porablja kot propagandistična tribuna in da to kaže na pomanjkanje volje do sporazuma. Žaklju, čila je: »Morda politično ni položaj še zrel za sporazumno premirje glede jedrskih poskusov. Ce je tako, bi bilo bolje nekaj časa o tem mdlčati*. Te izjave dopuščajo domnevo, da bi utegnila konferenca začasno opustiti razpravo o jedrskih poskusih in jo prepustiti trem jedrskim velesilam, katerih vlade že sedaj ločeno obravnavajo to za-devo. Prihodnja seja bo v petek. De Gaulle obišče Nemčijo PARIZ, 22. — Predstavnik fran-coske vlade je sporočil, da bo general de Gaulle julija letos obiskal Zahodno Neirtčijo. To bo prvi sestanek med de Gaullom in Adenauerjem po odobritvi francosko-nemške pogodbe v bonskem parlamentu. V kratkem bo pogodba predložena v odobritev francoskemu parlamentu. De Gaulle je obiskal Zahodno Nemčijo lanskega septembra, Adenauer pa je bil v Parizu januarja letos. ZADNJE ŠPORTNE VEST! RIO DE JANEIRO, 22. — V tekmovanju za svetovno prvenstvo v košarki je Sovjetska zveza pora. žila Italijo s 83-63 (48-28). PEtROPOLTS. 22. - Argentina je premagala Peru 84-78 (36-38). Afriški voditelji se morajo ukvarjati z mnogimi problemi Socialni razvoj v Afriki zaje-ma zadnje izmed štirih poglavij v poročilu o svetovnem socialnim položaju, ki so ga pripravili za letošnje zasedanje Socialne komisije Združenih narodov. Naj navedemo iz njega nekaj podatkov in ugotovitev. Afrika je v zadnjem desetletju, kn je velika večina njenih dežel dosegla neodvisnost, doživela tudi pomembne socialne spremembe. Vlade afriških dežel in mednarodne organizacije so izvoje-vale uspehe v boju proti boleznim ter omogočile izobraževanje in usposabljanje vse večjemu številu prebivalstva. Ob tem pa so še vedno zdravstvene in higienične razmere zelo hude in le v nekaterih državah je pismenih več kot 20 odstotko.v. Dohodek je na splošno zelo nizek. Za Afriko v celoti je povprečni letni dohodek na prebivalca okoli 100 dolarjev. Seveda so pa med posameznimi državami precejšnje razlike. Tako pride v Gani, Centralni afriški federaciji in Senegalu od 151 do 200 dolarjev na prebivalca, v Etiopiji in Zgornji Volti pa 50 dolarjev in še manj. Ob tem vladajo med posameznimi afriškimi skupinami velike razlike v dohodku, še večje pa med A-fričani in ne-Afričani. V Keniii na primer je bil leta 1957 povprečen dohodek ne-Afričana in Afričana v razmerju 3:1, leta 1956 v Centralni afriški federaciji 40:1, v bivšem belgijskem Kongu pa leta 1957 70:1. Družinske, sorodstvene, plemenske in druge tradicionalne vezi so še vedno zelo pomembne v oblikovanju afriškega socialnega življenja. Le-te igrajo veliko vlogo tudi še potem, ko se ljudje preselijo s podeželja V mesta. Izredno naglo se snujejo nove socialnoekonomske grupacije, kar pa ne pomeni, da bi starejše močneje izgubljale na svoji u-činkovitosti. Po dohodku, zaposlitvi in izobrazbi bi jih lahko razdelili v gornji sloj, ki vključuje politične voditelje, vodilne, administrativne in strokovne u-službence, v srednji sloj s pomožnim strokovnim in tehničnim osebjem ter učitelji ter v tretjo skupino iz kvalificiranih in pisarniških delavcev. Razlike med zaslužki posameznih skupin so o-bičajno zelo velike, še večje pa so med prejemniki plač in mezd katere koli te skupine ter množico prebivalstva, ki živi v naj-primitivnejšib razmerah. V več državah so nasprotja In spopadi med rasnimi in etničnimi skupinami, zlasti še na področjih, kjer so naseljene evropske manjšine. Kljub različnim a-frišklm socialnim in kulturnim sistemom ter plemenski in kolonialni politični delitvi pa zdaj živi na tem kontinentu nova zavest. enotnosti. V zadnjem desetletju sa je prebivalstvo povečalo za 23 odstotkov, bolj v zahodni Afriki in manj v južni in vzhodni, in to ob zelo visoki umrljivosti. I.etno umre povprečno 25 od tisoč ljudi. Povprečna življenjska doba se giblje po posameznih deželah od 20 do 40 let. Potemtakem je afriško prebivalstvo sorazmerno mlado, 40 odstotkov ga je starega do 15 let, 55 odstotkov od 15 do 59 ter 5 odstotkov nad 60 let. Naslednji problem kontinenta je migracija. V južni in centralni Afriki predstavlja vrsta dežel delovne rezervoarje za druge države. Okrog 40 odstotkov odraslega moškega prebivalstva živi zelo daleč od svojih plemenskih področij, ponekod pa se ta številka povzpne kar na 75 odstotkov. Odhajajo v rudnike, industrijo, obmorska mesta ter na plantaže in žitna področja. Zapuščanje podeželja in hitra rast mest po vsej Afriki povzročata seveda pereče ekonomske in socialne probleme. Pomanjkanje mladih odraslih moških v kmetijskih predelih je mnogokje povzročilo poslabšanje kmetijstva in zmanjšanje donosov, prav tako pa se tod počasneje izboljšujejo metode kmetovanja. Daljše bivanje stran od družin pa vpliva socialno in psihološko na moške migrante in razbija normalno družinsko življenje. Čeprav je stopnja urbanizacije v Afriki manjša kot na drugih kontinentih, vendar tudi ta mesta naglo rastejo. Mesta južno od Sahare se letno povečajo povprečno za 5 odstotkov in v njih živi okrog 6 odstotkov tamkajšnjega prebivalstva. Seveda so velike razlika med posameznimi deželami. Tako je v Južni Afriki v mestih 30 odstotkov celotnega prebivalstva, v Maliju in Tanganjiki pa le 2 odstotka. V zadnjih letih so v .boju proti raznim boleznim zaznamovali pomemben napredek, ki se zrcali v zmanjšanju umrljivosti in nagli rasti prebivalstva. Toda splošne zdravstvene razmere so še vedno zelo slabe, povprečna živjjepjska doba je »e silno nizka in umrljivost visoka. Tod še grozijo koze, tifus, kolera, kuga in trabom. Malarija nazaduje, prav tako tuberkuloza, medtem pa so spolne bolezni v porastu. Zdravstvena služba daleč zaostaja za potrebami. V Nigru, Zgornji Volti ln Etiopiji pride samo en zdravnik na 100 tisoč ljudi. Poseben problem pa predstavlja, jo močno razširjene duševne bolezni. V celoti vzeto kalorična potrošnja živil komaj zadostuje prebivalstvu, primanjkuje pa jih zlasti v sušnatih področjih. Zelo malo uživajo živalskih beljako-vv>, mesa, fnleka, sadja in zelenjave. Izobraževanje je zdaj velika politična in proračunska postavka politike afriških držav, Precejšen del njihovega narodnega dohodka gre za domače šolstvo in za študente, ki jih pošiljajo v razne prekomorske vzgojne institucije. Toda še vedno obiskuje sorazmerno malo o-trok osnovne šole in nepismenost je silno velika. Dogaja pa se, da še ti otroci, ki so končali osnovne šole, ne najdejo dela in povečujejo nekvalificirano delovno tržišče. Prihajajo v mesta, da bi našli kakšno lažjo zaposlitev, 'in ker te ni, čestokrat zaidejo v kriminal. Afriški voditelji poudarjajo veliko potrebo po tehnični vzgoji, zato naglo rastejo tehnične in gospodarske institucije. Uporaba radia za vzgojne oddaje za šole je velikega pomena in ima široke možnosti. Prav tako bo postala televizija pomembna vzgojna pomoč. S tem skušajo nekako reševati pomanjkanje učiteljev in njihovo pomanjkljivo usposobljenost. Sposobni kadri so.hud problem novih afriških držav. Manjkajo jim lastni ljudje za vodstvene, administrativne in strokovne posle in tehnične delovodje. Zato so najeli zlasti iz Evrope ogromno strokovnjakov, da bi jim u-sposobili domačine. Afriško gospodarstvo sloni v glavnem na kmetijstvu, zato mu vlade izkazujejo veliko pozornost. Med najbolj pereče kmetijske probleme lahko štejemo: premalo padavin na mnogih področjih, pomanjkanje vode, slabe in nezadostne komunikacije, revno zemljo ter človeške in živalske bolezni. Kmetijska proizvodnja je v porastu, kar pa se bolj odraža v izvozu kot v domači potrošnji, čeprav tudi ta — sicer počasi — stalno narašča. Vladni načrti predvidevajo: naselitev velikih skupin kmetov na novih površinah, konsolidiranje posestev, ponovno razdelitev zemlje na pravičnejši osnovi, namakanje velikih površin ter kreditno pomoč, da bi izboljšali metode in povečali proizvodnjo. Mnogi načrti precej grade na zadružnem gibanju in komunalnem sistemu, računajo z zadružnimi podjetji, kjer bi sodelovala vlada in kmetje. V severni Afriki so v kmetijski načrt vključili tudi naselitev nomadov in polnomadov, ki naj bi se vse bolj zaposlovali v poljedelstvu. Vse več pozornosti posvečajo vlade tudi mestnim vprašanjem, saj so ob njihovi nagli rasti vse hujši. Mestni delavec nima lahkega življenja. Stroški za prehrano, stanovanje so visoki. Ob tem pa so ogromne razlike ne >e med plačami Afričanov in ne-Afričanov, ampak tudi med samimi Afričani, med politično i» socialno elito ter množico. Selitev v mesta je hitrejša, kot pa so na razpolago delovna mesta. Delovno tržišče je v mestih prenapolnjeno. Domača dela in lastna zaposlitev nudijo še največ delovnih možnosti mestnim stanovalcem. Tam pa, kjer iščejo delpvno silo, jim v glavne manjka kvalificiranih delavcev. Težave z delovno silo so tudi v njeni nestalnosti. Tako na primer v Nairobiju zaposlenih manj kot eno leto 48 odstotkov domačih delavcev, manj kot dve leti 80 odst. in le 3 odst, okrog deset let. Poskusi pa, da nezaposlene mestne priseljence preselili nazaj v vasi, so ostali brezuspešni. Vlade si prizadevajo, da bi u-redile vprašanje minimalnih zaslužkov in da bi delodajalci ter delojemalci urejali osnovna medsebojna vprašanja s kolektivnimi pogodbami. Nekatera mesta so se v 10 letih podvojila, druga rastejo nekoliko počasneje. Vse to pa je povzročilo hudo stanovanjsko stisko in nove primitivne mestne predele. Stisko občutijo zlasti ljudje z nizkimi zaslužki, Zeto so v zadnjem času sprejeli vrsto načrtov za gradnjo stanovanj za družine s slabimi dohodki. Toda mnogokje se je primerilo, da družine niso mogle plačevati zahtevane najemnine. Zato zdaj razmišljajo o še cenejših gradnjah in v zvezi s tem o lokalnem gradivu, ki je na razpolago, in o zmanjšanih gradbenih stroških. Afriške države so spoznale, da je mogoča uresničevati socialne programe samo vzporedno z gospodarskimi. Zato iščejo vse tesnejšo koordinacijo med različnimi sektorji. Zdaj, v prvih letih svoje neodvisnosti, so investirali povprečno največ v ceste in železnice, zatem v kmetijstvo ter nato v industrijo in elektrifikacijo. Precejšen del sredstev je bil porabljen za izobraževanje, gradnjo stanovanj ter ure-ditev mest, prav tako pa tudi za zdravstvo. Za konec: zaostalost in revščina sta dediščina novih afriških držav. Večina se jih je spoprijela z njima z voljo, pogumom in iskanjem najprimernejših rešitev. Astronavta Gordona Cooperja so v VVashlngtonu navdušeno sprejeli. Predsednik Kennedy mu je v Bell hiši pripel častno medaljo v navzočnosti njegovih svojcev ter ostalih kozmonavtov. Popoldne Je Cooper govoril v kongresu, ki se je sestal na izredni seji ...........minil............im.min.........................mn..mnnnninnnimnnm.m.mnmninmin DESNA ROKA HIMMLERJfl PO NEDAVNA Nfl SVOBODI Končno pred sodiščem Karl Wolf obtožen pomora 300.000 Židov Spomladi 1945 se je Wolf v Švici z Allenom Dullesom pogajal o predaji Nemcev v Italiji zaveznikom BONN, 22. — Enega izmed najbolj znanih in najvišjih bivših častnikov SS med zadnjo vojno, bivšega generala Karla Wolfa, ki Je bil tudi desna roka Hlmmlerja, Je zvezno tožilstvo v Muenchenu predalo sodišču zaradi sodelovanja pri pomoru Zidov na ozemlju Vzhodne Evrope, ki so jih zasedli nacisti. General Wolf se Je »pomladi 1845 • ko je bil poveljnik SS v Italiji — za hrbtom Himmlerja v Švici pogajal z zavezniki za kapitulacijo nemških oboroženih sil v Italiji. Da bi o tem vprašanju razpravljal, se je sestal s šefom ameriške tajne službe Allanom Dullesom. Karl Wolf, ki ima sedaj 62 let, je vstopil v SS 1931. ter napravil naglo-kariero. Od 1936 do 1943 Je bil šef osebnega Himmlerjevega glavnega stana. Himmler ga je že leta 1933 imenoval za svojega adjutanta. Na koncu vojne ga zavezniki niso pripeljali pred sodišče, pa tudi štirih let ječe, na katera ga je obsodilo sodišče v Bergedorfu, ker je pripadal SS, ni odsedel. Leta 1961 je v nekaterih nemških Ilustriranih listih objavil svoje spomine ln Sele tedaj so nemške sodne oblasti uvedle proti njemu preiskavo. V obtožnici proti bivšemu generalu SS Karlu Wolfu se navajajo pomori več kot 300.000 Zidov, med katerimi je bilo 6000 Italijanov. Zločini, katerih je obtožen, ter že zbrana dokumentacija v dokaz njegove krivde obsega čez 400 strani. be ter tako prevzel nase posledice; Nemci so ga ustrelili. Počastitev spomina Salva D'Acquista RIM, 22. — Jutri dopoldne bodo pri Torre di Palidoro počastili spomin Salva D’Acquista, karabinjerskega vicebrigadirja ter odlikovanca z zlato medaljo, ki je žrtvoval lastno življenje, da je rešil 22 drugih oseb, ki so jih Nem-cl polovili septembra 1943 ter Jih hoteli kot talce ustreliti zaradi nekega Nemca, ki je bil žrtev atentata. D'Acquisto je obtožil *e- V SZ izstreljen «Kozmos XVII» MOSKVA, 22. — V SZ so uspeš, no izstrelili umetni satelit, sedemnajsti iz vrste «Kozmos». V satelitu so znanstveni inštrumenti za raziskavo vesolja. Vsi aparati redno delujejo. Na Torre Bert pri Turinu so danes sprejemali zelo jasne znake satelita «Kozmos XVII». dentje francoskega jezika; stavka generalnem konzulatu v Hambur- Se vedno bolj širi. Danes je stavkalo več kot 4.000 študentov v znak protesta proti poskusom flamskih krogov, da bi se spremenil značaj dvojezične katoliška univerze v Belgiji. Na tej univerzi je vsega skupaj 13.000 študentov, od tega 1300 tujcev. HAMBURG, 22. — Truplo 51-letne Dorothy MacLean, ki je bila ftenodaktilografka pri angleškem gu ter je izginila 13. maja, so našli v vodi nekega majhnega jezera v bližini mesta. Policija preiskuje zadevp, vendar ni domnev, da je vzrok smrti uradnice kak zločin. BOČEN, 22. — Leteči oddelek iz Bologne je ob sodelovanju kvesture v Bocnu ter Interpol aretiral nekaj razpečevalcev ponarejenih dolarjev. kniiqe ~ gledališče tjlabbu L M. Škerjanc blihalbivo Glasbeni slovarček Poleg vedno večjega Števila čisto znanstvenih knjig, ki se pojavljajo v slovenščini bodisi kot originalna ali kot prevedena dela, nam je na voljo tudi vedno več priročnikov, potrebnih za razne stroke. Tako bo vsakdo,, ki se ukvarja z glasbo, vesel Glasbenega slovarčka, ki ga je sestavil Lucijan Marija Škerjanc, iziel pa je v Knjižnici Kozmos pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Seveda pa bo ta mali leksikon našel hvaležne uporabnike tudi izven kroga ljudi, ki jim je glasba vsakdanje opravilo. Knjiga je razdeljena na imenski in na stvarni del. Avtor sam poudarja, da je bil izbor imen težaven zaradi tesno odmerjenega prostora (160 strani), povsem razumljivo pa je, da pri domačih imenih merilo za izbor ni bilo enako kot pri tujih imenih. Seveda bi lahko še vedno kaj prigovarjali, ko zaman iščemo kako ime, ki ni manj vredno od drugih, ki so navedena. (Vsaj z eno vrstico bi lahko bila omenjena n.pr, tudi Ubald Vrabec in Pavle Merku, — Mimogrede lahko še omenimo, da je treba n.pr. po abecednem redu navajati Del Mo-naco Mario in ne Monaco Mario del). Te pripombe pa ne morejo knjigi nič odvzeti spričo njene informativnosti in uporabnosti. — Zadnjo tretjino knjige pa izpolnjuje slovarček stvari in pojmov, in v tem delu je tudi nekaj risb. (V prvem delu bi vsekakor moralo biti tudi nekaj slik!), Avtorju in založbi smo hvaležni za to koristno knjigo, ki jo najtopleje priporočamo. Smrtne obsodbe v Južni Afriki PAARL (Južna Afrika), 22. — Tri Afričane so obsodili na smrt zaradi incidentov v Paarlu novembra meseca. Pet drugih Afričanov pa so obsodili na 18 let ječe vsakega, nadaljnjih osem na 12 let, pet pa so jih oprostili. Pri incidentih v Paarlu sta izgubila življenje dva belca ter sedem Afričanov. Walter Bonatti v Grčiji Atene, 22. — Walter Bonatti je že nekaj dni v Grčiji, kjer organizira alpinistično šolo ter center za gorske vodnike. Verjetno je, da bo v prihodnjih dneh napravil vzpon na Olimp po kaki novi poti. Olimp je najvišji vrh na Balkanu (2914 m) in stoletja nihče ni poskušal vzpona nanj. Sele leta 1913 so ga prvič osvojili- _________ Slavka študentov na katoliški univerzi BRUSELJ, 22. — Na katoliški univerzi v Louvainu stavkajo štu- IMIMIMM(MIMIMMMIMM((IMMMM(((MH»(MIIMMIIHMMIIII(IMIMMMIMIMII((I(MMMMHHHIM|MIIIIIIIIMMIMIIIMM( Obleke so krive diplomatskih sporov LONDON, 22. — Vzrok, da s« toliko diplomatskih sestankov na visoki ravni konča v jezi ln sporih, je v tem, ker so udeleženci teh sestankov oblečeni v črne suknje ter hlače s temnoslvimi črtami — tako trdi neki britanski predstavnik oblačilne industrije, bivši predsednik zveze tekstilne industrije, Anthony Hawker. «Hruščov, Kennedy, Mac MiUin in de Gaulle, zatrjuje Hawker, bi gotovo rešili svoje probleme, če bi se .sestajali oblečeni v šport. Včerajšnja razprava na procesu zaradi umora Marie Martirano je bila precej dramatična. Raoul Ghtani (na sliki) ki je dejal, da bo povedal vse kar ve, je izbruhnil v jok In postalo mu je slabo, tako da je predsednik prekinil razpravo ne hlače, s suknjiči ln kravatami živahnih barv ter z nogavicami še bolj ostrih barv.* Hawker poziva Angleže, naj poatanejo kakor pavi. Življenje bi bilo mnogo bolj veselo, če bi se ljudje oblačili v bolj živahne obleke. Tako predlaga Hawker obleke sinje, morsko zelene ali bleščeče rjave barve. Telovniki naj bi bili iz srebrnega, rdečega, oranžnega in rumenega brokata, nogavice pa vijoličaste ali zelene. Moški naj bi med svojimi oblačili imeli vsaj en kos obleke živo barvan. »Vsaj par spodnjic barve kakor bolha začetek lahko zadostoval,* jal Hawker. bi j» de- Beračil je s tremi milijoni v žepu RAGUSA, 22. — Berač iz Pozzal-la, 50-letnl Giovanni Milone, Je bil prijavljen sodišču zaradi beračenja. Pri njen pa so agenti našli bankovce, poštne bone ter menice za skupno vsoto čez tri milijone lir. Razen tega je imel pri sebi štiri ure, od katerih so bile tri zlate, ter potrdila poštnih nakaznic za pol milijona. Agentom, ki so ga zaslišali. Je dejal, da so mu ljudje prostovoljno dajali miloščino, ne da bi Jih prosil. IIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIlllllMIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIIIimillllMIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIMMtMllllltmilltMlllllllllIlllllllMIIIIMIIMIMIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIIIIMI SVOJEVRSTNI REKORDI PRI FILMU Blizu šest milijard bo zaslužila Elizabeth Taytor kot Kleopatra Neprimerno manjši zaslužek njenega partnerja Ogromen deficit družbe «Fox» v prejšnjem letu NEW YORK, 22. — Elizabeth Taylor je že zaslužila milijon in 700.000 dolarjev (več kot milijardo lir) za vlogo Kleopatre v Man-kiewiczevem filmu. Tako j« povedal predsednik družbe #Twentieth Century Fox» Darryl Zanuck med svojim govorom na občnem zboru delničarjev družbe. Zanuck je dodal, da bo imela Elizabeth Taylor še 10 odstotkov od dohodkov filma, ko bodo ti dohodki prekoračili sedem in pol milijona dolarjev. Verjetno, je dejal predsednik družbe «Fox*. bo tako Liz prejela vsega skupaj 9.225.000 dolarjev (več kot 5.700 milijonov lir). Te napovedi Za-nucka so med navzočimi delničarji zbudile mnogo razburjenja in protestov. Družba «Fox» je 1, 1962 imela 39.786.094 (več kot 24 in pol milijarde lir) deficita. Film »Kleopatra*, ki ga bodo prvič predvajali 12. junija, je stal družbo «Fox* 24 milijonov dolarjev. Zanuck je izjavil, da bo moral film prinesti 62 milijonov dolarjev, preden bo lahko družba pokrila stroške, ki jih je imeU z njim. Nadalje je predsednik drulbe povedal, da je Richard Burton, ki igra v filmu Antonija, prejel 250 tisoč dolarjev (okrog 155 milijo-nov Ur) ne bo pa prejel nikakih odstotkov pri dohodkih flma ka. Slavni ruski violinist David Ojstreh je izvajal enega od redkih koncertov za violino Čajkovskega, Igral je na svoji violini »Stradivarius*. Med igranjem mu poči ena strun« in v dvorani občinstvu zastane dih. Toda Ojstra-ha to ni spravilo iz ravnotežja. Enostavno je rekel; «Dajte mi drugega rStradivariusan. Ko mu je strežnik prinesel violino, je Ojstrah s svojim koncertom nadaljeval, Ojstrah je namreč edini violinist na svetu, ki ima kar dve violini slovitega cremonskega izdelovalca violin, ki so najbolj cenjene in zato tudi najbolj drage na svetu. V Veliki Britaniji omejena hitrost za dneve «week-enda» LONDON, 22, — Britanski prometni minister Je sporočil, da bodo v Veliki Britaniji uvedli v času od 26, julija do 25. avgusta na vseh cestah, razen ne avtostradah in na odsekih, kjer je že določ« na maksimalna meja hitrosti, kot največjo dopustno hitrost 50 milj na uro. To določilo, ki naj bi pri. pomoglo k zmanjšanju prometnih nesreč, velja le za dneve »konec tedna*, torej od polnoči v petek ao polnoči v nedeljo. BINGHAMTON tu je dekle prepovedano. Nikoli je ne bi mogel poročiti, čeprav jo ima rad. Ona poskuša doseči, da bi se poročila s njim, ker vidi le v tem naravno rešitev njune ljubezni. Toda on na poroko niti ne misli. In zato se seveda, potem ko konča študije, poroči z drtt* go, tako, ki je po mnenju njf-gove družine primerna njegovemu stanu. Dekle, ki jo je ljubil, je moral pozabiti. Zato '« ta, še takrat ko hodi z Lucom, skuša rešiti. Tako postane ljubica svojemu pohotnemu gospodarju, pri katerem je zaposlena. Ta možak ima bolno ženo. Toda ta vendarle zmaga. Moi mora zapustiti svojo ljubico in jo celo odpustiti iz službe. In to prav takrat, ko se ta dokončno razide z Lucom. Na obeh straneh ji je spodletelo. Mord« bo v prihodnje drugače. Morda bo v Parizu našla rešitev.' Kaj pa če ne? Nič ni got6t0.r Tudi propad ni daleč in kdo ve, kakšen bo konec7 «Naslada» je torej roman o mladem dekletu, ki zaman išče srečo. Poskuša jo najti in se razdaja, pri tem pa doživi neuspeh za neuspehom, dokler te pred polomom ne znajde na zadnji stopnici upanja ob odhodu v Pariz. To je tore] roman o življenju dekleta, ki živi v utesnjenem meščanskem okolju, ki je imela tudi nemogočo vzgojo matere, katera ima po samomoru svojega moža ljubčka, s katerim pa se ne razume preveč; ki ima edini svetal spomin na prvo ljubezensko doživetje, ki pa vendarle poskuša najti košček sreče za sebe, pa pri tem ne more in ne more naprej. Kje so vzroki? Pisateljica kritizira družbo, okolje, kritizira vzgojo, pa tudi samo dekle, katere duševnost je vendarle rezultat okolja. Pri vsem tem pa podaja zanimivo napisano zgodbo, prepleteno s stvarnimi opisi dogodkov in doživetij, polno psihološke prodornosti pa tudi rahle poetičnosti. Skratka je lep o napisan roman z zanimivo in močno aktualno vsebino, ki nas prevzame. Sl. Ra. Tudi letos v Celju mladinski pevski festival Od 30. maja do 2. junija bo v Celju mladinski pevski festival. V tem času bo 7 koncertov, na katerih bo nastopilo 24 najboljših slovenskih mladinskih zborov, 7 najboljših slovenskih mladinskih orkestrov, 6 mladin-skih zborov iz drugih republik Jugoslavije, 2 mladinska zbora iz zamejstva (Celovec, Stika-pronj ter 5 mednarodnih mladinskih zborov (Avstrija, Bolgarija, Madžarska in Jugoslavija). V času festivala bo tudi dvodnevno posvetovanje jugoslovanskih glasbenih pedagogov z mednarodno udeležbo. Nadalje bo v tem času razstava jugoslovanskih ljudskih inštrumentov in mednarodna razstava šolskih učbenikov in priročnikov za glasbeni pouk v osnovnih šolah. Glasbeni tedni v Stresi Od 24. avgusta do 16. septembra bodo v Stresi tako imenovani glasbeni tedni. Kot preteklo leto se bo prireditev pričela z nastopom orkestra milanske Scale pod vodstvom dirigenta Ninu Sanzogna. Kot solist bo na koncertu igral pianist Aleas Weissenberg. Nastopil bo tudi orkester londonske filharmonije, ki ga bo vodil Carlo Mana Giu-lini. Pianist Arthur Rubinstein bo imel poseben recital, nadalje bo koncertiral trio Stern-I-stomin-Rose ter ansambel «/ mušici«, V teh glasbenih tednih p" bodo še druge prireditve. # * * V Faenzi, ki je poznana po keramičnih izdelkih in kjer bo tudi letos razstava takih izdelkov, bo od 22. junija do 14. julija tudi razstava in obenem se jem antikvarnih keramik. {četrtkova črtica \ Učiteljica lj’lVclu ^ vas je prišlo sedem zelen-Cev' Vo'dil jih je narednik, ki "“U nihče ni vedel pravega ime-JD' Ker je vsakokrat stikal za *°košmi, mu je neki šaljivec Prilepil vzdevek Kokodajs. Bil 11 zajeten v telo, širokega obra-?a in izbuljenih oči. Baje je bi-° njegova mati doma iz So-Potja in po prvi vojni je bila |JSinila nekam v Avstrijo, kjer je omožila. Od nje je imel '®to malo slovenščine, ki jo je tovoril tako trdo, kot da bi hru-9*1 orehe. Partizane je sovra-in se jih bal kot modrasa. Sreda ga še nikoli ni srečala, vikar je prišel v Orešje, je bil * dvakrat v vasi, a na srečo Mri, ko ni bilo pouka. Imela Ie dovolj časa, da se je skrila. a izvedela je, da je vpraševal Po nji. Trdil je, da je partizanki učiteljica in njena šola par-'Itanska. Sata se ga je, a zdaj je bila 'Jeta. Skozi okni je opazila, da j* korake nameril naravnost pro-1 Soli. Obšel jo je strah, a se Kot 88. zvezek Knjižnice Sinjega galeba (založba Mladinca knjiga, Ljubljana) je izda Povest Franceta Bevka »Učiteljica Breda». Iz te povesti, ki se po snovi pridružuje pi-*ateljevim partizanskim mladinskim tekstom, je pričujoči odlomek. — Knjiga se lahko nabavi v Tržaški knjigarni. predita Trdo. Pogumna bo in 5rjna, sicer se bo izdala. Narednik je vstopil, ne da bi Potrkal. Na pasu je nosil revol->tf, a v levici trs tikovo palčico, katero je švigal po golenicah sornjev. Obstal je za vrati in °lščeč pogled uprl v Bredo. Sil je presenečen. Pričakoval e' da bo našel partizanskega !>naja, a tu je stalo pred njim ,ečno, komaj doraslo dekle. 'Vi sie učiteljica'/* je vprašal. 'Da.. Kokodajs je vrgel čepico na l^ešalnik in se ozrl po razredu. 'Ogled se mu je zapičil v Zin-ki pa je gledala s prepla-niinti očmi. 'Kaj., pa ta?* 'ligi se, ker je zamudila po uk.* ,'Pgj(lil. je rekel narednik in Ctetcu z očmi namignil na šratB Zinka je vprašujoče pogledala V‘tetjiC0. 'Ostani', je rekla Breda in se , rnila do narednika. »Oprosti-‘p‘ v šoli jaz ukazujem.* Kokodajs je rahlo priprl oči * »e za hip zastrmel v Bredo. ake drznosti in odločnosti nt >Tičukovnl. To ga je še bolj prebičalo, da je partizanka. 'Stola mi ne ponudite?* je 'frašal * posmehom. 'Sedite, prosim.* Kokodajs je sedel in paličico lol»in predse na mizo. Za tre-^tek se je zagledal v košek ’ fcbidmcumi, nato je zopet u-pogled v učiteljico. 'Breda je vaše partizansko i-e’* je vprašal. mirna in bi se ne zapletla, s kakim odgovgrom- Nenadoma se je znašla v zagati, past je bila spretno nastavljena. Težko je premagala trepet. • Živela sem tu, pri svoji teti,* se je naglo izmislila. • In kje je vaša teta?* • V Vrhu.* • In Vi ste živeli pri 'nji? Zakaj?* • Bila sem bolna. Gorski zrjik me je ozdravil. Ce mi ne verjamete, se lahko prepričate.* Breda se je oddahni la. Izmotala se je iz zanke. Ne, Kokodajs ne bo hodil poizvedovat v Vrh, kjer so partizani. To je vedela. Narednik ji je dolgo gledal v oči. Bil je prepričan, da ima pred seboj zvito lisičko, ki ga spretno vodi za nos. Bil je užaljen, jezno so se mu poblisknile oči. • Lažete.* je stisnil skozi zobe. • Ne imejte me za norca! Ali veste, da vas lahko aretiram?* • Vem,* je rekla Breda s trepetom v glasu. «Kar hočete lahko storite, ne morem se vam upirati.* Srce sta ji zalila strah in žalost. Mučili jo bodo, a nato odpeljali v Nemčijo. Solze so se ji zalesketale v očeh. Zinka je trpela! Ni razumela vsega, vendar je uganila, da je učiteljica v hudi stiski. Ce bi mogla, bi Kokodajsa ubila s pogledom. V prsih se ji je nabirala grenkoba, da je težko sopla: Ko je opazila solze v Bredinih očeh, je zagorela kot slama. • Pustite jo', je zakričala vsa rdeča v obraz. •Pojdite! pojdite!* je ponavljala. -Pojdite!* Kokodajs jo je zavzet pogledal. Vzel je paličico in se ji bližal med klopmi. • Kaj hočeš?* je sikal skozi zobe. *Kaj bi rada, osa strupena? A?* Breda je planila za njim. • Pustite otroka!* je zakričala. • Ne dotikajte se ga! Zanj jaz odgovarjam . .. Zinka, pojdi domov!* je reklp deklici. • Vzemi-svoje reči in pojdi!.* • ■ • Ne,* je Zinka zajokala in se z lokami oklenila klopi, kot da jo trgajo od nje. ,sNt, ne.,.neh- ' ......'J ” " • Pa ostani!* se je Breda, vdgla. •A bodi mirna'!* ‘ " " ' T Zinka je piilnžila glavo na roke in tiho pohlipavala. Narednik se je zibal na prstih, srdito gledal m fiiličico zvijal v rokah. Čutil se je poraženega. Vendar še nt maral popustiti. • Dovolite, da nekoliko pobrskam po mtznict m po omari,* je rekel. • Prosim.* Narednik je odprl, miznim. 7re da je stala ob tabli in se za-trmela v Zinko, ki si je brisala solze. Druga drugi sla se nasmehnili. FRANCE BEVK r=%*\ — rosluši Mihec, mene so se ledje lementali, ie preveč govorimo od politike jn od nolitu jn de neč ne govorimo od ekonomskega čudeža. Pravijo, de ua-ni so politike vre štufi jn v* ■>-•*:• j- m »t radi slišali — z-aej zastopem,- zakej nt nikoli zadosti daV-kej-druzga J n zdej jej de jeh paTbol interešira kov, Se Epa, ■ fing., jReče temi, fine plače unmi, ekoiioinski čudeš. * -l raprezenfanceV -in -pole more bet še za- — Ta i a cal iamain nalrni noirm C«? Im« __z : . . M/ * ‘ ', l , , , _ .Ijardo m nanka talcu težko! Sej je: sam' Mastrella Povedan na procesi, de je blo , -torte lahko. J n je reku tudi, de če be uan biu išpetor de b« .hitro najdu ven. — Zdej zastojem,, zakej'rit nikoli zadosti dav- Ja, ja, sej jemajo .nekej ražon. Sej, fcar se dosti dparja ' zii‘ tisfc, . ke kradejo. Ke če ne tiče 'ekonomskega čudeža, se slijejo res forte T*{je zmanka dnarja. Jn tkku ... reči.. Postaumo. reč ekonomski čudež od tistega — Videš- denmo rečj zdej so u Rimi aretirali Mastrelata tam dol u Terni, Ke je jemu črez ano tudi anga, k?. se je tildi preskrbo ekonomski ču-pisarno od finance. dež. Tu je pej predsednik od nekšnega mono- — A, češ reč od tistga procesa, ke so najdli pola za banane,' Je nekej mCčkau pr koncesijah ven, da je tisti Mastrella osleparu državo za več za prodajanje bgnan na debelo jn je pr temi tudi ku ano miljardo lir? ^ ; zaslužu ekstra kej jest znam kolko meljongv. ’ Ti Jakec, ke znaš vse, povej ti meni, kolibo -— pen ma ima miljarda pej ni! )e Pu ana m^iarda? j -- 'A, se znal U prglihi sez u nem Mastrella '■j— E, forte dosti! Ce češ zastopet namalo,.. te ' /e tu an Šuštar, kar se tega tiče. morem razložet. Denmo reč, de 'ti .zaslužef-t.na Ma kej rečeš, kej bo kašen bot konc teh mesec stu taužrnt; u anem leti te pride an me- Slepari j? Ijon jn_ dvejstutaužent. Ce ti delaš'Utirdeset let, — E, malo težko. Zdtu ke lumpje so preveč tu če reč celo ' žiulenje, boš dobu aneh pedeiet brihtni. Jri pole se znajo tudi povezat ses kašne-meljonov. Ma tu Še ni ana miljarda. Je trebit - mi velikenii glavami:',;Jn 'tudi kadar lumpa dobijo dvajsti tašneh ku si ti jn de delajo čelo žiulenje se skdže, de če so preveč štreng ses. njimi, de jn alora pole bojo nabrali ano miljccr^o. pole lahko pade u močnik tudi kašna velika gla- — Jejzes, jejzes! Jn tisti Mastrella je pej sam va, ke be jo blo škoda. Jn rajše ku obsodet kaš- j no veliko glavo, 'je biilše odpestet še drugem. Jn *'znaš, kej so 'se zmisleli u Benetkah? Tam so nardili ano organizacijo, ke je prala kazenske liste. Znaš, so bli taki, ke so jemeli umazano /e-dino, zatu ke so kej ukradli al oslepar\i jn bli tudi. obsojeni. Ma ke jeh. je šekiralo, de" je zapisano ha dokumentah,-,d« 'riisp pošteni, so se organizirali taku, de so dobivali tašrig dokumente, de so pošteni. Ke taku jem je blo pole lažje slepart. Jn tudi tisteh so jeh zdej nekej zaprli. — Videi, tu b© spet krivo, de bomo dobili nove ■davke.- Zatu ke vče', b'ojb zaprli vse sleparje, bo treba delat nove pržone jn zatu bo treba nove kredite jn za nove kredite bo treba najdet soude jn te bomo pej dobili sez novemi, davkami jn taku bomo plačali vše mi. . , , Alora be blo bulše jeh pestet pr miri? — M a — skori! u par leteh nabrau tolko! — E, ma narlepše je pej tu, da se tega nobeden ni nikoli dogoveu. Jn de So vsi misleli, de je uan an /orte fejst jn pošten uradnik. Sej še zdej na procesi pravejo ant, de je forte fejst fant! — Ma mene se vselih čudno zdi, de nobeden neč ne zamerka. • ■' — Znaš, je blo kuštno vse zrihtano. Sej so hodili tudi h njemi nekšni išpetor ji jn kontrolorji z Rima. Ma kadar so pršli, so šli lepu kam u senco na kosilo jn njega niso neč išjjecionirali, zatu, ke je biu zmiram pošten, jn so se vsi forte fedirali. Jn zraven je pomejšana tudi ana močna dita ses Terni, ke je delala velike afarje glih ž njim. Jn so se delali boi po domače, zatu ke so se vsi fedirali. i. i *• — E, ma vselih — ana miljarda! — E, dragi moj, osleparet državo za ano mi- ■"o*1"1 k(>fek il Ker so se Mače obnesle spregovorimo nekaj tudi o njih Vsaka more nositi dolge hlače, ne more pa vsaka nositi vsakih dolgih hlač: izbira je velika, treba je le pravilno izbrati Nekaj le drži v ženski poletni modi: to je moda, ki ne pozna uzakonjenih pravil in dopušča vse mogoče novosti, ki si jih ženske izmislijo in ki jih prilagodijo svojemu okusu. Nobena mora, če jo ločimo po sezonah, ni glede tega tako popustljiva in tako jo svojemu okusu. Nobena moda, Zenske se tega vedno bolj zavedajo in seveda to prostost tudi izkoriščajo. Nemogoče je zato v enem ali več člankih zajeti argument ženske poletne mode. Lahko bi pisali še in še in vedno bi se našle nove teme. Začnimo na primer kar pri hlačah. Dolgo je ie tega, kar se je moda dolgih hlač med ženskami zelo uveljavila. Toda v začetku so bile hlače vedno klasično krojene, v resnih barvah in tudi resnih vzorcih ter so si jih privoščile le vitke ženske in še te le za potovanja in šport. Danes ima dolge hlače že skoraj vsaka, ne glede na starost in postavo. Nosi jih pa ne samo za šport in izlete, temveč za plažo in končno celo za večerne priložnosti. Da so se hlače v ženski garderobi tako uveljavile imajo zaslugo modni eksperti, ki so ustvarili vrsto krojev, primernih res za vse priložnosti in postave. Tako imamo danes na izbiro elastične hlače, ki se postavi povsem pri-Icggjo. Takšne hlače so primerne .......................n.......................i.. PODROČJE, KI SE JE NA NJEM JUGOSLAVIJA ŽE MEDNARODNO UVELJAVILA Zanimivi in kvalitetni izumi na sejmu tehnike v Beogradu Najnovejši tip trasformatorja, s katerim je bilo že prihranjenih nad 90 tisoč kg bakra - Izum ing. Nele Simovič, s katerim bo odpravljena potreba po uvozu detergentov Na , področju raznih , praktič- jjenje| 'Naprava, je avtomatična nih izumov je Jugoslavija med tistimi državami, ki so se v svetu, že lepo uveljavile. Predlansko in "lansko leto je n> sej. mu izumov v Bruslju prejelia največ zlatih, srebrnih in drugih odlikovapj ter diplom. Naj-večjč ' 'prizrfanjfr 1 -jfd vsekakor predstavlja Nagrada mesta Bruslja, ki je bila ,JUgoSlfitrfj'i dodeljena kot nosilki, oziroma deželi, ki je prejela največje število zlatih medalj. Letos imajo jugoslovanski izumitelji priliko izkazati se na VII. mednarodnem sejmu tehnike, ki se vrši v Beogradu, Ob tej priliki hi v kratkem omeniti, se pravi opisali nekaj naj-zanimivejših in najbolj uspelih Izumov, ki jih je kot takšne priznala in za sejem izbrala Zveza izumiteljev Jugoslavije. Tako je med letošnjimi eksponati na pr. najnovejši tip xraps: fnrmatorja znanega zagrebškega izumitelja Karl* Spigia. Gre' za napravo za električno ročno var- in jo je moč upravljati na razdaljo, a imenuje, se «VE -r K.A 1200 As. V čenv je tajnost uspe-ha tega transforriidtorji? ’ FrčdvVerh' 'v tem, da je moč pri njegovi izdelavi sltupnosU prihraniti 35 kg bakra, riarrieštor - k^t4)-ifi se Porabi, 1A kg aluminija. Eloslej je bilo 'flaVb že' jSrihrarijiftih nad 90.000 kg bakra. Od dosedanjih transformatorjev se «VE — KA» torej razlikuje po svojevrstnem načinu izdelave «primarnih» in «sekundarnih» tuljav, ki se zanje namesto dragocenega bakra (lporablja aluminij. Alumini-ja pa ima Jugoslavija dovolj m> razpolago. Transformator je cenejši od agregata za varjenje. Stroškov za vzdrževanje praktično ni, a izgube v zvezi s tako imenovanim «praznim tekom« znašajo vsega 2 odstotka nominalnega Učinka, tako da transformator rabi električni tok samo, dokler obstaja električni krog. Ostale , 'Bravo ime. c»i., Za Coljo se pi- 'Bokažite osebno izkaznico!* . 'izgubila sem jo. Tu je ne po-‘ Cujem,* 'Verjamem,* se je narednik zo-fet posmehnil. •Tu je ne potre-^iete — v partizanski Soli.* 'Tu je slovenska Sola.* 'Seveda slovenska, a partizan-Priznajte!* 'Zakaj me silite, da bi lagala?* . Kokodajs je pomolčal. Za hip * le ozri na Zinko, ki je raz-eseno listala po koledarju in ? opazovala izpod čela. Ni ji nobena beseda ne kretnja. ste obiskovala učitelji- Nisem učiteljica po Tridentinski koncil v znamkah K i. s r n m il It ,!■*!:: m ■ il lilililililllli: 'Nikjer. P(*licu.» .^arednilcu so zmagoslavno za-Jale oči. Verjel je, da je de-e ujel v precep. t'Tako?* je zategnil. «In kdo .."t je postavil na tej šoli? Parani?. ,,'Ejudje so me prosili, naj poljem.* 'Od kod ste?* 'Z Vipavskega.* .'In ljudje so vas Sli iskat na ,'Pauslco, kaj? Mislite, da vam °ni to verjel?* Kreda se je trudila, da bi bila Panorama Tridenta ln njegove čudovite okolice """riiiiiliiiiiiimiiiiiiimiMimimiMiiuiMllliimiiiiiiii.......... STRELEC (od 23. 11. do 20. 11.) 5°VEN (od 21. 3. do 20. 4.) -j^dstojniki zelo cenijo vašo spret-Bodite hvaležni osebam, ki vas v nekem vprašanju uspeš-Podprle. H®IK (od 21. 4. do 20. 5.) Dan hi, • Posebno uspešen, odložite na nekatere važne odločitve. Bo. potrpežljivi v odnosu do dra-’ osebe. V^OJCKA (od 21. 5. do 22. 6.) iC, izpostavite nevarnosti nekega reEa poslovnega uspeha s svoji Prenagljenostjo. Srečne ure v džini. I,MK (od 23. 6. do 22. 7.) 2e v jutra skušajte izpolniti ne- obveznosti. Zelo , . __ boste prebili večer v hžbj z dobrimi prijatelji. >EV (od 23. 7. do 22. 8.) Konč v.--;*«: sprejete dietno *• ki je že dalj časa čakal na rešitev. Zadovoljeno bo samoljublju DEVICA (Od 23. 8. do a2. 9.) Upoštevajte nasvete sodelavca, ki je bolj Izkušen od vas. Zelo zab»-ven in ugoden večer. TEHTNICA (Od 23. 9. dd 23. 10.) Neki posel, ki nanj niste več mnogo računali, vam bo zagotovil zalo lep zaslužek. Podprite nekatere koristne pobude najmiajših. SKORPIJQN (od 24. 10. do 22. 11.) Uspeh nekega vašega ožjega sodelavca vas bo spodbudil k bolj dinamični dejavnosti. Upoštevane vam bo uspelo uresničiti na- bodo vaše znatne organizacijske spošdTtfiošfi. i Bodite previdni pri upostavljanju poklicnih odnosov ? osebami, ki jih komaj poznate. Ne bodite preveč občutljivi. KOZOROG (od 21. 11. do 20. 1.) vašemu preden pristopite k praktičnemu izpolnjevanju nekega načrta, primerjajte le-tega najprej z onimi vaših sodelavcev., Večer bo razgiban in zubaveri. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Dan bo uspešen za vse, ki se bodo podali na potovanje. Slučajno srečanje utegne omogočiti neko poravnavo. RIBI (od 20. 2, do 20. 3.) Ce nimate popolnega zaupanja v nekatere svoje pobude, ostanite raje pri starem. Iskrena čustva ljub. ljene osebe vam bodo omogočila, da boste laže premagali nekatere težave. Ob 400-letnici tridentinskega koncila je tamkajšnje filatelistično društvo dalo pobudo za 12. tridentinski dan filatelije, ki fco 45. m 26. t.m. Za to zanimivo razstavo si organizatorji obetajo velik obisk strokovnjakov in kvalificiranega občinstva, posebno, kar s to prireditvijo časovno sovpada tudi 12. socialna razstava. Razstava, ki se Je bodo udeležili člani raznih domačih in tujih društev, bo nudila '!roko področje študija in preko znamke uo-udarila pomen in značaj zgodovinskega dogodka. Pobudo za prireditev, ki jb del širšega programa proslav, je osi predsednik tridentinskega filatelističnega društva Renato Gozzaldi. prednosti so v manjših stroških proizvodnje in zelo ugodnih e ltktričnih karakteristikah. Trans, fprmator je moč izdelati tudi za riajvečje napetosti. Transformatorje tipa «Ve — KA» jo jugoslovanska industrija že plasirala v. Avstriji, Indiji, Pakistanu in Egiptu. Tudi Za hodna Nemčija je odkupilg >8., transformatorjev, več pa jih je bilo odposlanih v Francijo ip Veliko Britanijo. InženiT Nela, Simovič, zaposlena v laboratoriju reške rafinerije za nafto, pa je odkrila nov postopek za izdelavo detergent-skega aditiva v industriji nafte. Rezultati so, po mnenju strokovnjakov, odlični. V kakšne namene bo služil ta detergentski aditiv? Izumitelj, ing. Nela Si-Klovič, na to vprašanje odgovais ja takole: «Visokokvalitetna motorna olja za mazanje predvsem izpirajo v notranjosti motorja vse nekoristne snovi, ki se u-Stvarjajo, ko je motor v teku. To je potrebno, da bi se na stenah cilindrov in batov U snovi ne nakopičile ter tako onemogočile pravilno delo mp-torja. Vsi datergenti, ki se rabijo v domači industriji motor, nih olj, predstavljajo uvozne ar-tlkle. Ako predvidevamo povečanje proizvodnje motornih olj, piotem je moč perspektivno pred-postaviti, da bo proizvodnja leta 1905 znašala okrog 60.000 ton, k ir praktično pomeni, ,da bodo J jgoslaviji potrebne znatne ko. liiine detergentskih aditivov. Na oj novi tega so strokovnjaki Ra-flierije nafte na Reki pristo-P li k .izdelavi domačega aditivi i. Poizkusi so dokazali, da je novi domači izum pokazal izredni i lastnosti glede preprečevanja, osiroma odpravljanja škodljivih sr(ovi na batih in cilindrih, ki sti z njegovo uporabo ostali pe. V.(em čisti. Pri tem se je novo idnbljeno olje pokazalo za ko-no tudi v pogledu prepr« Ivanja prevelike izrabe ieža. jeiv.» (Izumitelj Arnautovič iz Sara)z-je izdelal posebno napravo za varovanje termoelpmentov prjed škodljivimi parami in plini v industrijski proizvodnji. Gr« za napravo, ki avtomatično r«-gullira temperaturo. Novi domači pigometer prenese temperaturo od 200 do 1200 stopinj,' kar je mnogo več, kot je to bilo moč doječi doslej. Tako po ribsegu trdjanja kor v pogledu točno sti meritev, jg ta pirometer pri-biilžno najmanj dosetkrat kvalitetnejši od vseh doslej znanih, njegova cena pa’ od 20 do 30 odstotkov nižja. Vprašanje cenene, trajne in praktične embalaže je od nek -daj predstavljalo kamen spoti-k>e za jugoslovansko predeloval, no in tudi ostalo industrijo. T« vprašanje je zdaj, po dolgoletnih poizkusih, rešil precizni mehanik ter izumtelj Petar Jova. novič. Gre za majhno napravo za . izdelovanje zakovic, potreb-nih za povezovanje zabojnih rt«, ščic, in za «pišto)o», ki se izpolni s temi zakovicami in se potem z njeno pomočjo zaktne-jo zaboji najrazličnejših velikosti. Tako naprava za izdelovanje zakovic kot opištola« sta izdelani iz domačega materiaia Po računih ing. Petričiča, direktorja Biroja za embalažo v Za- grebu, se ho z novim načinom embalažiranje pocenilo od 25 d« 60 odstotkov. Stjepan Škrinjar je izumil napravo za zapiranje vrat na vsel> vozovih, ki se pomikajo na trai-nicah. Doslej se je zapirani« vrat na teh vozovih vršilo, s. pomočjo stisnjenega zraku, ki pr«-mika. bat. v cilindru^ in vzvod«, ki prenaša silo na vratno os, tako da s« ta odpirajo in zapirajo. Praksa je pokazala, da so dovajalci zraka, posebno pr> tramvajih, ki stalno vozijo, najobčutljivejši organi pnevmatič nih naprav in zaradi tega tud> podvrženi tako rekoč vsakodnevnim okvaram. To predstavlja dokajšnjo motjo v prometu. Prednost nove naprave pa je v tem, da je vsak njen sestavni det lahko dostopen in se spričo toga vse nastale okvare lažje in hitreje popravijo,, kar ni bil primer pri dosedanjih. Novi Izum, ki so ga šest m«-secev preizkušali na raznih vo-zovih, je dal odlične rezultate ker je naprava vselej brezhibno delovala. Omeniti je še treba, d« na tej napravi ni potrebno v cilinder vgraditi posebnega dušilca, ker že sama po sebi d«, iuje brez šuma, skoraj neslišno. predvsem za šport, za izlete z jadrnicami in za plažo; potem so v modi hlače, ki jih poznamo pod imenom sSaint Tropezs, ki jih nosimo nižje od pasu in sicer zve. zane s pasom ali pa tudi tako, da je bluza krajša in je uideti presledek med hlačami in bluzo. Za visoke postave z dolgimi nogami in ozkimi boki so tudi v modi dolge hlače s »slonovo nogon (to so takšne hlače, ki imajo na stopalu gumast dostavek, ki ga nosimo nategnjenega pod stopalom, tako da so hlače čim bolj nategnjene). Končno i-mamo še na izbiro tako imenovane ubermuda» hlače in »pumparice«. Med hlačami, ki smo jih naštele, nismo omenile dolgih hlač za elegantne priložnosti. Pri teh se je fantazija modnih ekspertov še posebno izkazala tako v izbiri krojev, kot v izbiri blaga, iz katerega so takšne hlače napravljene. Vse velike modne hiše so imele v svojih modnih kolekcijah vrsto takšnih večernih hlač, ki so se že pojavile v nočnih lokalih St. Moritza, v Cortini, na Ca-priju in na Sinji obali. Pravi mojster v krojenju takšnih hlač in v izbiri posebnih novosti, je italijanski krojač Emi-lio Puce i, ki so ga Američan i preimenovali v «čarodeja» ženske poletne garderobe Njegovi modeli so bili sprejeti med ameriškimi kupci z tielikim navdušenjem in pravijo, da so jih ameriške žene z veseljem začele nositi. Ker se, kot smo že poudarile, moda dolgih hlač med ženskim svetom vedno bolj uveljavlja, ne bo napak, če bomo za naše čita-teljice ponovile vsaj glavna pravila, ki bi se jih morale drfati, če hočejo s pridom in v kdrist svoje elegance nositi hlače. Torej prvo pravilo: za šport ne smemo k dolgim hlačam nikoli nositi čevljev ali sandalov z visoko peto. Celo za večerne priložnosti so k dolgim hlačam dovoljeni čevlji ali sandali s ko- maj tri centimetre visoko peto, ki ne sme biti nikoli višja. Ce imate močne1 boke, potem izberite k hlačam ravno krojene bluze in tunike, ki bodo pokrile boke. Takšne bluze in tunike naj bodo vedno v tekmnejših barvah in iz mehko padajočega blaga. Za močnejše postane so priporočljivi posebni stezniki ,ki pa morajo biti vsaj tako dolgi, da segajo prav do stegen. Danes so v prodaji že tudi hlačke iz elastike ali elastičnega blaga, ki služijo temu namenu. Dolge hlače iz vzorčastega blaga ne bi priporočali nobeni; izjemo predstavljajo le hlače iz drobno kockastega blaga ali pa iz črtastega blaga; seveda mora biti vedno to blago v resni barvi. Tudi glede dolgih hlač velja še vedno pravilo ,da ne sme nobena pozabiti kakšne so odlike, oziroma napake njenega telesa. Dobro izbran kroj hlač lahko postavo popravi, kot jo lahko slabo izbran kroj, kot tudi napačna izbira blaga in vzorca pokvari. Neumno pa bi seveda bilo, če bi se pri sedanji modi in pa vedno bolj praktičnem načinu živtje. n ja nekatere še nadalje izogibale dolgim hlačam z izgovorom, da nimajo primerne postave. Dovolj se odločijo za solidno barvo in vzorec in da si, končno, izberejo tudi primerno bluzo, Tu mislimo seveda za hlače, ki služijo za šport, izlete in plažo. Hlače za večerne priložnosti za nas ne prihajajo v poitev in zato jih pač prepuščamo tistim, ki jih imajo možnost nositi. Iz umetnostnih galerij /. Ravalico v «Občinski» Razstava slik Irenea Ravalic« v Občinski galeriji se razlikuje od prejšnjih že po i zgledu kataloga. Posebna skrb v razmestitvi besedila in slik izdaja sicer prefinjen, a zavestno na oblikovno učinkovitost posplošen okus, ki črpa iz elementarnih virov lepote. Dar poenostavljanja, zgoščevanja in očiščevanja oblik v njih osnovne vrednote, ni vsakemu dan. Pri Ravalicu pa ga je celo preveč. In to jen^ Ije nekaterim njegovim stvaritvam duh zemlje in ozračja, v katerem živimo. V takih delih je preveč tiskarske umetnosti, ki teži po jasnosti barv m oblik iz povsem tehniških in gospodarskih razlogov. Gotov o zato Ravalico z odličnim uspehom poučuje reklamno slikanje na tukajšnji šoli za umetnost, kot srn« že videli na tovrstnih razstavah del njegovih učencev. Najpristneje se Ravalico umetniško izživlja v podobah mladih žena in deklet. V teh ne mani-ka pesniškega navdiha, čeprav predstavlja vsaka svojo posebno barvno rešitev, ki postaja ponekod že namen sami sebi. Bolj umetniški pa je v veliki temperi gojenk, ki enotno oblečene stopicajo v plitvin i morja, in pa še v osrednje postavljeni sliki s puščobnim nastrojenjem predmestnih zidin. Višek svoje spretnosti pa doseže Ravalico v ' ri-Ijantnem tihožitju v rumenem in črnem s svežimi smokva m i-črnicami, ki so tak n sočno naslikane, da se zde ravnokar odtrgane z drevesa. Resničnosti oblik sledi slikar tudi v velikih risbah portretov v črnem Ampak izbirni smisel Ravalica je viden tudi v njih, ker daje prednost določenemu tipu obraza, ki ga skuša ponavljati v vseh. Enako izbiro kažeta tudi obe pokrajini, marina in dvorišče v snegu. Naravnejši va je v dveh tihožitjih s cvetlicami, povrača se pa v izbirnost v sliki dveh marjetic. V vseh delih je vidna strogi, visokokultivirann risarska disciplina, ki pa morda prav rato duši prešernejši nasmeh slikarjeve domišljije.rn M. B. Odkrito 3 tisoč let staro naselje Pri globinskem oranju neke njive v vasi Dvorovi pri Bjeljur., so traktoristi doživeli precejšnje presenečenje. Med zemljo so namreč opazili ostanke lončarskih izdelkov in, ker so ti bili dokaj ne-navadnih oblik, so o tem obvestili strokovnjake. Prišli so predstavniki mtizejev iz Sarajeva in Tuz. le ter ugotovili, da je na tem mestu nekoč bila ilirska nekro- pola. Odkrite so bile Se številne je, da izberejo pravi model, da žare s pepelom in nakit. Prese- nečenje je bilo Se večje, ko so strokovnjaki poleg tega odkrili še sledove 3000 let starega naselja. Upajo, da bodo ti ostanki v mar. sičem osvetlili zgodovino teh pra-jev. Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Cvetice v slovenski pesmi; 9.00 Glasbena matineja; 10.00 Maša, nato Orkester Cedric Dumont; 11.45 Vrtiljak; 12.00 Leopardi: Moralni spisi; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.40 Slov. ritmične popevke; 15.00 Ciganski motivi; 15.30 »Kliničen pri-mer«, drama; 17.45 Kavarniški koncert; 18.30 Koncert Tržaškega Tria; 19.00 Sirimo obzorja; nato Znani pevci; 20.00 Šport; 20.30 Simfonični koncert; Po koncertu; Knjižne novosti; nato Od char-lestona do madisona; 22.45 Melodije v polmraku. Trst 12,15 Plošče Koper SREDA, 23. MAJA 1963 21.10 J-L. Roncoroni; »La stagio-ne delle cigliege«. //. program 8.00 Jutranja glasba; 8.35 Poje Jula De Palma; 9.00 Italijanski pentagram; 9.35 R. Morbei-li: Sangue biu; 10.40 Glasba za praznični dan; 11.35 Pevci; 14.45 Nove plošče; 15.00 Orkester R. Flanagan; 15.15 Kolesa in motorji; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Giro dTtalia; 17.15 Ameriška pesem; 18.35 Vaši izbranci; 19.50 Giro dTtalia; 19.00 Operetni svet; 20.35 Ladje naše bodočnosti; 21.00 Mendelssohnova Simfonija št. 1; 21.35 Pesmi za Evropo. ///. program 17.00 Duerrenmatt: »Ercole e le stalle di Augia«; 18.30 Na programu Stravinski; 18.40 Sodobno vremenoslovje; 19.00 Britteno- 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Pre- 20.30 Revija revij; 20.40 Mozarto- C. Saitu Saens; 12.00 in 12.50 ?°£ne; 15.30 Beneške pesmi; 22.45 Priče in interpreti naše 16.00 Vsakdanje melodije; 16.30 dob«. Na programu Cesar Franck; 17.00 m« Solisti in zbori; 17,40 Romun- H0V6nt/O ska narodna glasba; 18.00 Pre- 4.00 Dobro jutro; 8.05 Maj in uos RL; 19.00 Orkester Marty ljubezen; 8.35 Dva orkestra — Gold; 19.30 Prenos RL; 22.15 Or- dva stil«; 9,25 Ohisk v operni i kester Rus Garcia; 22.40 Pesmi v ritmu; 23.00 Prenos RL. I Nacionalni program I HH| 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Skladbe za godalni orkester; 9.10 Nabožna glasba; 10.15 Na programu Bach; 10.30 Za sam orkester; 11,00 GirO dTtalia; 11.30 Koncert; 13.15 Giro dTtalia; 13.30 Italijanske pesmi po Svetu; 13.55 Giro dTtalia; 14.00 Kvartet Ce-tra; 14.15 Glasba pod vedrim nebom; 16.00 Operna glasba; 16.30 Orkestralna glasba; 18.10 proble-mi družine; 18.30 Skladbe Antonia D'Elie; 18.40 Plesna glasba; 20.35 Sentimentalno potovanje; •■■■■■M Hifra popravila in prodaja TV aparatov pralnih strojev rlrk I rogoispodin jak ih predmetov |Hodit TREVISAN l'rst, Via S. Nicolo 21, tel. 24-018 j Popravila: Via Delle Miline 3,1 j telefon štev. 76-276 I Mmmm—mmmm mmmmmmm mmmmmmmm mmmmmmmJ hiši; 10.15 Nova pesmica, 10.40 Tečaj ruskega jezika; 10.55 Nova popevka; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.15 Ansambel Milana Vitka- 12.30 V vedrem tonu; 13.15 Obvestila; 13.30 Paga-nini: Koncert za violino in or-kester št. 1; 14.05 Tri pesmi Sreč-ka Koporca; 14.15 Ob glasbenem avtomatu; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.15 Ansambla Black in Bell; 15.30 Turistična oddaja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbena križanka; 18.00 Aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Zvoki iz Ukrajine; 18.25 Prvi večerni ples; 18.45 Kulturna kronika; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi in napevi; 20.45 A-kordeon in valse musette; 21.00 Večer umetniške besede; 21.40 Škerjanc: Osem skladb za godalni orkester; 22.15 Skupni pro. gram JRT; 23.05 Romantičnim plesalcem; 23.20 Skupni program JRT. Ital. televizija 16.00 Giro dTtalia; 18.00 Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Knjižne novosti; 19.50 Poje Chiko Gonsalves; 20.05 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.05 De-tektivka; «Sledovi v parku«; 21 55 Film danes; 22.35 Geografija zabave; 23.10 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05 Dnevnik; 21.15 Enodejanka «Vun che va e 1'alter che ven«; 22.05 Športni četrtek. Jug. televizija 10.00 Tv v šoli; Titov rojstni kraj; 11.00 «Boj za obstanek v morju«; 17.55 Poročila; 18.00 Slike sveta — filmski žurnal; 18.30 Britanska enciklopedija; 19.00 Zagrebški tednik; 19.30 TV obzor-nik; 19.45 TV pošta; 20.00 TV dnevnik; 20.30 »Delovni utrip Trbovelj« — reportaža; 21.00 Propagandna oddaja; 21.15 »Zvoki mladosti« —• koncert; 22.00 U-trinki iz muzeja NOB; Jaseno-vec; 22.30 Poročila Vrem* včeraj: .najvišja temperatura 21. najmija 10.7, ob 19. uri 18.6; vlage 56 odst., zračni tlak 1010.8 pada, veter 5 km zahodnik. nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16.8. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 23. maja V n eb ohiOd Sonce vzide ob 4.27 in zatone ob 19.37. Dolžina dneva 15.10. binna vzide ob 4.54 in zatone ob 20.01 Jutri, PETEK, 24. maja Cvetka PO GROZEČI ODPUSTITVI 1000 DELAVCEV V TOVARNI LUCKT SttOE Ravnateljstvo tovarne Crane- Orion napovedalo odpust 100 nameščencev Predloženi listi za volitve svetnikov Delavskih zadrug Danes skupščina prizadetih delavcev na sedežu Delavske zbornice * Jutri na urada za delo sestanek v zvezi z Lucky Shoe Po napovedanih odpustih skoraj tigoč delavcev in delavk v tovarni Lucky Shoe v starem pristanišču, je prišla včeraj vest, da bo tovarna CRANE-ORION odpustila v prihodnjih dneh 100 svojih uslužbencev. Pokrajinski odbor FIOM-CGIL »poroča, da je bil obveščen, da namerava ravnateljstvo tovarne CRAN-ORION odpustiti 100 svojih uslužbencev, in sicer 85 delavcev in 15 'uradnikov. Osrednje ravnateljstvo družbe pravi, da je ta sklep v zvezi z nujnostjo izvedbe reorganizacijskega načrta. Ta reorganizacija se nanaša na popolno zaporo kovaškega oddelka ter na zmanjšanje delovanja mehanične delavnice, livarne in drugih pomožnih oddelkov. FIOM-CGIL poudarja svojo zaskrbljenost zaradi tega hudega nepričakovanega ukrepa, ki v tako kratkem času ponovno vznemirja delavce te tovarne, ki je v preteklosti dobila precejšnje vsote iz rotacijskega sklada. Zato poziva vse delavce in uradnike, naj se udeležijo enotne skupščine, ki jo priredita obe sindikalni organizaciji danes ob 8.30 na sedežu Delavske zbornice v Ul. Duca d’Ao-sta 12. FIOM-CGIL se že sedaj obrača na vse prebivalstvo in še posebno na mestne oblasti, naj storijo vse, da se prepreči demobilizacija ene. ga največjih tržaških industrijskih podjetij, kar bi hudo prizadelo celotno mestno gospodarstvo. V zvezi z napovedanimi odpusti v tovarni «Luck Shoe* pa je urad za delo sporočil Novi delavski zbornici, da je sklical za petek ob 10.30 sestanek, ki bo na uradu za delo, med delodajalci in sindikalnimi predstavniki, na katerem bo govora o napovedanih odpustih. * * * Sindikat uslužbencev javnih lokalov CGIL sporoča vsem delavkam in delavcem, da so sindikalne organizacije že svoj čas zahtevale od združenja lastnikov javnih lokalov, naj se ponovno začnejo pogajanja za obnovitev dopolnilne pokrajinske delovne pogodbe, ki je stara že devet let in ne ustreza več sedanjemu položaju. Po drugi strani pa so bila prekinjena pogajanja v vsedržavnem okviru za obnovo vsedržavne delovne pogodbe uslužbencev javnih lokalov, ki so se začela pred letom dni, zaradi negativnega stališča predstavnikov delodajalcev. Zaradi tega obe sindikalni organizaciji zahtevata, da se obnovijo pogajanja s tukajšnjo organizacijo delodajalcev, da se z novo pokrajinsko delovno pogodbo vnesejo nova pravila, ki bodo urejevala delovne odnose med u-službenci in lastniki javnih loka-lov. Obe sindikalni organizaciji sta sklicali za jutri ob 10.30 in ob 17 uri na sindikalnem sedežu v Ul Pondares 8 dve skupščini, katerih naj se udeleži čimvečje število uslužbencev. Na skupščinah bodo sindikalni predstavniki obrazložili uslužbencem nastali položaj in predlagali, da se sprejmejo sklepi glede najbolj primer- ne sindikalne akcije za dosego boljše delovne pogodbe. V nedeljo 26. t.m. Kongres deportirancev iz nacističnih taborišč V nedeljo, 26. t.m. ob 9. uri zjutraj bo v dvorani G. Di Vittorio na sedežu CGIL v Ul. Pondares 8 kongres političnih deportirancev iz nacističnih taborišč s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev kongresa in izvolitev predsedstva; 2. Poročilo o o-pravljenem delu, obvestila gospodarskega značaja, odškodnine in pokojnine; 3. Izvolitev novega vodstva; 4. Razno. Sporočilo tržaškega tehničnega urada Tržaški državni tehnični urad sporoča, da so izobešeni na občinski oglasni deski v Ul. Malcan- ton sklepi občiitske komisije o pritožbah proti ugotovitvam, ki izhajajo iz ocene in razvrstitve mestnih nepremičnin. Urad obvešča vse prizadete, da se lahko seznanijo s temi sklepi, ki bodo izobešeni na občinski oglasni deski od 1. do 30. junija letos, od 8. do H. ure. V omenjenem razdobju prizadeti lahko vložijo pritožbo na pokrajinsko davčno komi-sijo. Pritožbe morajo biti predložene uradu za objave, ki jih bo nato poslal pokrajinski davčni komisiji in morajo biti sestavljene na osnovi ministrskih pravil. Nalezljive bolezni Po podatkih občinskega oddelka za zdravstvo in higieno so v Trstu ugotovili sledeče število nalezljivih bolezni: davica 5 primerov (eden izven občine); škrlatinka 26; tifoidna mrzlica 1 (izven občine); ošpice 126; norice 14; oslovski kašelj 3, priušesna slinavka 54, malteška mrzlica 4 (en primer izven obči- ne); rdečka 6 primerov. Včeraj sta bili pri notarju predloženi obe kandidatni listi za volitve šestih upravnih svetnikov Delavskih zadrug. Na prvem mestu na glasovnici bo lista »Za obnovo Delavskih zadrug«, ki ima napredni program in katero sestavljajo znani zadrugarji. To listo tokrat organizira Federacija zadrug in posojilnic, ki bo v sodelovanju z vsedržavno zvezo priredila 2. junija v kinu Alabarda javno zborovanje, na katerem bo govoril predsednik vsedržavne zadružne zveze poslanec Giulio Spallone. Na drugem mestu na glasovnici pa bo lista »Demokratične koncentracije«, na kateri kandidirajo predstavniki KD, PSDI in PRI, ki sedaj upravljajo Delavske zadruge s pomočjo imenovanih u-pravnih svetnikov, čeprav so na zadnjih volitvah bili v manjšini. V nedeljo na Proseku počastitev talcev Proseški enotni odbor Zveze partizanov Tržaškega ozemlja in ANPI bo priredil v nedeljo, 26. t.m. ob 11. uri dopoldne na Proseku, ob cesti, ki pelje proti postaji, spominsko svečanost ob 19. obletnici mu-čeniške smrti talcev, ki so jih obesili nacistični okupatorji. Predstavniki partizanskih organizacij bodo imeli priložnostne govore s polaganjem vencev k spomeniku. iniiiiiMiminiiiiiiiiilimilliimiiiiiiliiiiiiiiMiiiMiiimMiiiiiiliiiiiiitiiliililliimmiiiimiiimillKiiMtillllliiilliiiilMilllliiiiliiiiitiliiiillllililiiiiuiniiiiiliiiHHiiliiiiili PO URADNIH PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE Tudi v aprilu se je promet tržaškega pristanišča zmanjšal Zmanjšat se je tudi promet v prvih štirih mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim lanskim razdobjem Tržaška trgovinska zbornica je objavila uradne podatke o prometu tržaškega pristanišča v a-prilu. Celotni pristaniški promet, ki vključuje poleg prometa Javnih skladišč tudi promet industrijskega pristanišča, ILVA, lesnega pristanišča itd. je aprila dosegel 424.69« ton, medtem ko je aprila 1962 leta znašal 423.823 ton in prila 1961. leta 501.883 ton. 2elezniški promet je aprila dosegel 188.139 ton, medtem ko je znašal istega meseca lanskega leta 192.14« ton in aprila 1961. leta 245.262 ton. V razdobju januar-april je dosegel pomorski promet tržaškega pristahišča 1.686:840 tbW," 'medtem ko je v istih mesecih lanskega leta znašal 1.721.742 ton in 1961. leta 1.743.069 ton. Železniški promet prvih štirih mesecev je letos dosegel 753.584 ton, 1962. leta 844.840 ton in 1961. leta 823.210 ton. Tako pomorski kot železniški promet prvih letošnjih štirih mesecev beleži občuten padec, ki res-prizadeva celotno tržaško go- letošnjega leta napredovala vsa ostala pristanišča v Italiji. Perspektive so neugodne, saj smo pred dnevi že poročali, da bodo Javna skladišča 1. junija občutno povišala pristaniške tarife in to za okoli 5p odstotkov za najemnino skladišč, nekaj manj pa za manipulacijo z blagom. Nove občutno višje tarife bodo seveda imele takojšnje negativne posledice predvsem pri tranzitnemu prometu ,ki je za tržaško pristanišče najpomembnejši. spodarstvo. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da je bil že lanski tržaški pristaniški promet slab in da so prav v prvih mesecih ................................................................................................................m......... OBVESTILO IZLETNIKOM V DALMACIJO IN GRČIJO Vse čitatelje našega dnevnika, lri so se prijavili za izlet v Dalmacijo in Grčijo od 29. maja do 3. junija obveščamo, da je potovanje definitivno odpovedano. Včeraj smo na Reki zvedeli, da so bili vsi napori družbe »Jadro linija« zaman, kajti v tako kratkem roku ni bilo moč dobiti nobene druge ladje, ki bi zamenjala pokvarjeno »Jugoslavijo«. Letošnji izlet »Primorskega dnevnika* po Dalmaciji in v Grčijo torej odpade. Našim čitateljem, predvsem pa izletnikom lahko zagotovimo, da smo napravili vse, kar Je bilo v naši moči, da bi izlet rešili, toda kljub vsej najboljši volji in prizadevanjim ni bilo moč storiti ničesar. Ladje ni — oziroma je pokvarjena — in brez ladje tudi izleta ni moč napraviti. Dosegli pa smo nekaj, kar bo že vpisane izletnike, ali vsaj večino njih, nedvomno zadovoljilo. Dosegli smo, da se naši izletniki lahko prijavijo za dve drugi križarjenji, in sicer v skupinah po 40 do 50 oseb, in sicer z motornima ladjama «Jadran* in «Jedinstvo», ki sta sestri (.Jugoslavije*. To nam je uspelo predvsem zaradi razumevanja reške družbe «Jadrolinija», ki je na ta način hotela pokazati svojo solidarnost z našimi izletniki, predvsem z namenom, da se ne prekine tradicija naših vsakoletnih potovanj v Dalmacijo. Proti malenkostnemu doplačilu nudimo našim že vpisanim izletnikom možnost, da se prijavijo za sedemdnevno križarjenje z Keke ali iz Benetk do Pireja oziroma Aten in v drugem primeru še dalje do otoka Rodos. To sta križarjenji, ki veljata za vsako potovanje na osebo po 90.000 lir in tudi več. Že samo iz tega je razvidno, kakšna izredna prilika se nudi našim iz-letnikom, da ne upoštevamo dejstva, da lahko vidijo najlepše kraje Dalmacije in Grčije. Motorna ladja «Jadran» odpluje vsako nedeljo opolnoči iz Benetk in v ponedeljek ob 21.30 z Reke ter se ustavi v Pulju, Splitu, Dubrovniku, Kotom, Sv. Stefanu, Baru, Krfu, Patrasu in Pireju (Atene) Ladja se vrne po enem tednu spet v nedeljo v Benetke, in sicer ob 16. uri popoldne. Potovanja s »Jadranom* se lahko začnejo že v nedeljo, 26. t.m. z odhodom iz Benetk ali dan kasneje z Reke, potem pa še 2., 9. in 16. junija. Motorna ladja «Jedinstvo» pa o-pravlja krožna potovanja na progi Benetke, Dubrovnik, Krf, Pirej (Atene), Rodos, Ithea, Benetke in odpluje iz Benetk vsak torek ob 20. uri, medtem ko se vrača naslednji torek ob 10. uri doroldne spet v Benetke. Prvo potovanje s to ladjo se lahko izvede 18. Juniln, potem pa še 25. junija in 2., 9. ter 16. Julija. Kdor želi torej izkoristiti edinstveno priliko, da dodobra vidi Grčijo, ta naj ne čaka in se čimprej prijavi. Kdor pa se teh potovanj noče udeležiti, dobi vrnjen denar, ki ga Je vplačal za naš prvoten izlet. Vsekakor smo danes od 9. do 13. ure na razpolago našim izletnikom za podrobnejše informacije, in sicer v sobi št. 16 našega uredništva v Ul. Montecchl 6/11. S svojim Fiatom 600 TS 43644 je včeraj 21-letni Paolo Sita iz Ul. Ponzianino 19 prepeljal bolnišnico 15-letno frizerko Ariel-lo Tarlao, iz Starancana Ul. Trie-ste 23, ki jo je malo prej v Ul. Galatti na vogalu Ul. Roma podrl. Zdravniki 50 ponesrečenko sprejeli na ortopedski oddelek kjer se bo morala zdraviti 1C dni Tramvaj ga je vlekel 12 metrov za seboj S privatnim avtomobilom so včeraj ob 15.30 prepeljali v bolnišnico 12-letnega dijaka Luciana Miloca s Križa št. 6. Sest dni se bo moral zdraviti zaradi ran in udarcev na levi nogi in kolenu ter na desni roki. Malo prej je v Ul. Giulia pri Rossettijevem spomeniku hotel skočiti na prikolico že premikajočega se tramvaja št. 9, ki ga je proti Ul. Battisti vozil 50-letni Mario Martini iz Ul. Politi 5. Toda pri 'sko. ku je nerodno postavil nogo in ni dosegel stopnice. Padel je, vendar se je z roko držal za držaj, tako da ga je vleklo po tleh kar dvanajst metrov. Milocu so v bolnišnici nudili samo prvo pomoč in ga potem poslali domov. Prst pod žago V nekem gradbišču v Miljah se je včeraj ponesrečil 22-letni mizar Paolo Di Piero iz Ul. Ca-talani 2. Ko je žagal desko na električni žagi, je nerodno vtaknil roko pod ostro rezilo. Z osebnim avtomobilom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek zaradi globoke rane z verjetnimi kostnimi in kitnimi poškodbami na levem kazalcu. Di Piero se bo moral zdraviti dva tedna. Zgodaj je začel Policija je predvčerajšnjim za. sačila na Trgu Valmaura okrog 21. ure komaj trinajstletnega Ar-tura F. ko se je motal okrog lambrete TS 28895. Fant j* bil nekako v zadregi ko je poskušal pognati motor. To je vzbudilo sum agentov, ki so se fantu približali in zahtevali od njega naj jim pokaže dokumente skuterja. Seveda Arturo ni mogel pokazat* ničesar, ker je lambreto ukradel. Zato so agenti Artura spre mili na policijsko postajo, kjer so ga začeli izpraševati. Mladi tat pa se je precej obotavljal preden je priznal, da je lambreto ukradel pred gostilno Štolfa na Stari istrski cesti. Poleg tega je še povedal, da je pred enim mesecem ukradel mdtorno kolo na Trgu Venezia in ga potem zapustil na Istrski cesti pod mostom v Ul. Soncini. Artura niso mogli obtožiti zaradi njegove mladosti, kljub temu pa so agenti zadevo predložili sodnim oblastem. Nekaj čez polnoč pa se je na komisariatu pri Sv. Soboti zglasil 19-letni Nevio Chersovani iz Domus Civica 4, ki je hotel prijaviti tatvino lambrete. Policija je presenečenemu, lastniku motor ta' koj vrnila. ■ •• ' Tovornik zmečkal avto Včeraj okrog 11. ure se je v Ul. Molino a Vento zgodila slikovita nesreča. Na desni strani ulice je stal tovornik mestne čistoče, za volanom katerega je bil 47-letni Aretino Martera iz Ul. Mon-tecchi 3. Ko je hotel odpeljati pa so zavore tovornika odpovedale in težko vozilo se je začelo pomikati ritenski ter z zadnjim delom trčilo v Fiat 500 TS 56670 last 62-letne Marije Zalzar vd. Scan-durra iz Ul. Girardi 3, ki je bil parkiran na levi. Sunek je bil prečen močan, tako da je avto potisnilo ob obcestni zid in ga zmečkalo, s sprednjim delom pa se je zaril pod tovornik TS 52813, ki je tudi tam parkiral in katerega lastnik je 25-letni Ernesto Parenzi iz Ul. Molino a Vento 26. Človeških žrtev ni bilo, pač pa je škoda na Fiatu precejšnja. POBUDA, KI BI NE SMELA OSTATI OSAMLJENA Kratek a koristen seminar za naše otroške vrtnarice Strokovna predavanja s praktično ponazoritvijo Kdaj se bodo zganile tudi naše šolske oblasti? Dijakinje so prikazale Orffov instrumentarij Kakor smo že na kratko poročali, je bil v soboto enodnevni seminar za slovenske otroške vrtnarice, ki ga je organizirala Prosvetna zveza. Na seminarju, ki je bil v Gregorčičevi dvorani, so predavale prof. Nada Mrakovč ič, prof. Marija Marčec in prof. Pia Gost ič, njihova izvajanja pa je ilustrirala skupina dijakinj srednje vzgojiteljske šole iz Ljubljane. Seminarja so se udeležile skoraj vse slovenske otroške vrtnarice z našega področja, ki so z f (tč *. Kuoc pu poui i/uju, rvi 00 « velikim zanimanjem sledile predavanjem in ilustracijam ter izrazile željo, da bi take seminarje še priredili psa j za nekaj dni skupaj. Upati je. da se jim bo ta želja izpolnila, če ne prej, vsaj prihodnje leto med zimskimi počitnicami. Z e večkrat smo pisali, da je treba strokovnemu izpopolnjevanju slovenskih otroških vrtnaric posvečati večjo skrb, ker pač nimamo pedagoške šole za slovenske vrtnarice. Jasno je, da se zlasti mlade vrtnarice znajdejo v težavah, ko pridejo iz italijanske šole v slovenski vrtec, tem bolj, ker pristojne oblasti ne skrbijo, da bi jim s tečaji, seminarji in predavanji olajšale njihovo delo in jim nudile možnost izpopolnjevanja. Ko je drage goste in otroške vrtnarice pozdravila v imenu Prosvetne zveze, je Tončka Cok to poudarila. Dejala je, da je Prosvetna zveza organizirala seminar predvsem zaradi tega, da se popravijo globoke vrzeli v našem šolstvu. Pripomnila pa je, da je dolžnost oblasti organizirati tečaje in seminarje za slovenske šolnike, kot jih organizirajo jugoslovanske oblasti v Kopru za italijariske šolnike in dijake. Prof. Mrakovčič je najprej na kratko orisala razvoj vzgojno varstvenih ustanov v Sloveniji in skrb celotne družbe zanje. Nato je prikazala važnost jezikovne vzgoje v otroških vrtcih in poudarila, da mora vzgojiteljica imeti dobro izobrazbo in mora dobro obvladati jezik. Tako laže vpliva na otroke, saj otroci prav radi posnemajo in še posebno posnemajo snojo vzgojiteljico v go- Slovensko gledališče v Trstu Danes 23. t.m. ob 20. url v prosvetni dvorani »Albert Sirk* v KRIŽU Arthur Miller SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA V petek, 24. t.m. ob 20.30 v kino dvorani v SKEDNJU Arthur Miller Smrt trgovskega potnika Gledališča ju zaradi močnih tujih vplivov. V otroških vrtcih uspešno uporabljamo za jezikovno vzgojo ponazorila, mimiko in gibanja. To so lepo prikazale nekatere dijakinje iz Ljubljane, ki se pripravljajo, da bodo postale otroške vzgojiteljice. V drugem delu seminarja sta predavali prof. Mara Marčec in prof. Pia Gostič. Prof. Marčec je imela uvodno predavanje o prvih korakih glasbene vzgoje otrok, njena izvajanja pa so ilustrirale dijakinje s pesmimi, ki so najbolj primerne za male otroke. Prof. Pia Gostič je prikazala Orffov instrumentarij, ki je zelo prikladen za otroke v vrtcih, ker ponazoruje glasove iz prirode in tako otroka vpelje v pravljični svet. Glasbo je povezala z gibi, dijakinje pa so ilustrirale nekatere pesmi in pravljico o Sneguljčici, seveda ob spremljavi o-menjenega instrumentarija. Ker so predavanju sledili, razen otroških vrtnaric, tudi nekateri prosvetni delavci, upamo, da jih bo zlasti ta del seminarja spodbujal k prirejanju podobnih otroških iger v prosvetnih društvih. Zal so naši otroci glede tega zapostavljeni. Otroški vrtci jim ne nudijo vsega, prosvetna društva pa so zaradi pomanjkanja pobud in sposobnih kadrov skoraj opustila to panogo delovanja, ki je zelo potrebno in koristno. Otroške prireditve so vedno dobro obiskane in z njimi najbolj razveselimo naše otroke ter jih obenem vzgajamo. Omenimo naj še, da so dijakinje med drugim pokazale, v kratkem času, ki ,so ga imele na razpolago, kako lahko uporabljamo tudi lutke za vzgojo otrok. Lutkovnega gledališča nimamo, otroški vrtci pa tudi v tem pogledu malo nudijo. Lahko bi se vsaj pri nekaterih prosvetnih društvih našel nekdo, ki bi se lotil tega hvaležnega dela za naše otroke. Seminar je bil sicer kratek, a zelo koristen. Otroške vrtnarice so si nabrale kup bogatega gradiva in so zato hvaležne predavateljicam ter dijakinjam, ki so GLEDALIŠČE VERDI V torek ob 21. uri 8. koncert tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Roberta Zel le rja m s sodelovanjem violinista Franca Gullija. Program obsega: Weber — Oberon (uvertura); Pag arini — Koncert št. 5 za violino in orkester (novo za Trst); Berlioz — Fantastična simfonija op. 14 Pri blagajni gledališča se začenja prodaja vstopnic. AVDITORIJ Tržaško stalno gledališče uprizori danes ob 17. uri v Avditoriju George, sa 9bebadeja »Zgodbo o Vasou*. Ponovitve bodo trajale samo do 28. t.tn. Mladini Por. Zato je sklenil, da ga okrade. Na policiji je izjavil, da je Opustil lokal s Cagnolinom in M>a sta se napotila po Trgu «1. Maggio«. Nenadoma pa je baje "agnolin padel ter zgubil listni-“o. Obtoženec se je je polastil 'er zbežal. Dohitel ga je Rizzi, kateremu je vrnil ukradeni pred-met. Tudi na včerajšnji obravnavi pred prizivnimi sodniki Cagnolin ni hotel prepoznati svojega napadalca. Videmsko sodišče je sodilo Piog-gii 8. marca leto? ter ga obsodilo na 4 mesece in 15 dni zapora. Pri tem so sodniki menili, da je bila škoda, ki jo je Cagnolin u-trpel, malenkostna ter so v tej zvezi upoštevali predvidene zakonske olajševalne okoliščine. Proti razsodbi videmskega ka. zenskega sodišča se je pritožil javni tožilec in včeraj so prizivni sodniki sprejeli tožilčevo zahtevo ter zvišali Pioggli kazen na 8 mesecev zapora ter 48.000 lir globe. * *I« it Pčizfvni sodniki so včeraj sodili tudi 20-letnemu Marinu Franzi s Krmenka pri Dolini št. 2. Mladeniča so obsožill, da je ponoči med 29. in 30. septembrom lani ukradel lambreto Claudiu Luttiniju, ki jo je ta parkiral v bližini svojega stanovanja pri Spodnji Magdaleni 2000. Policija se je več dni trudila, da bi zasledila krivca, Sele 6. oktobra lani pa je prometna policija javila karabinjerjem na postaji v Naselju Sv. Sergeja, da je prišlo tiste noči na cesti proti Dolini do neke prometne nezgode. Franza je tedaj izjavil, da ga je podrl neki motociklist ter da se je zato zatekel v bolnišnico. Preiskovalnim organom p* se ta izjava ni zdela verodostojna ter so mladeniča temeljiteje zaslišali. Tako je prišjp na dan, da je prav on ukradel motor ter se z njim vozil več dni. Kazenski sodniki so ga konec decembra lani spoznali za krivega ter ga obsodili na 5 mesecev in 10 dni zapora ter na 20.000 Hr globe. Poleg tega so rtu prisodili še 1 mesec in 10 dni pripora ter 6.000 lir denarne kazni. Kazen je bila pogojna in je niso vpisali v kazenski list. Prizivno sodišče je deloma spremenilo prejšnjo razsodbo. Povečalo je namreč kazen na 8 mesecev zapora, ker je menilo, da je lastnik motorja utrpel znatno gmotno škodo, KINO -IRIS« PROSEK predvaja danes 23. t.m. z začetkom ob 1*. uri Cinemascope in technicolor Columbija film: I CAVALLONI zabaven in poln dogodivščin Igrajo: James Darren in Sandra Dee. PO ENOLETNEM PLODOVITEM DELOVANJU V SORICI Uspela prva produkcija gojencev Glasbene šole Nastopili so gojenci, ki igrajo violino, klavir, kitaro, harmoniko in trobento V soboto zvečer je bila v Gorici prva produkcija Glasbene šole. Ker je precej gojencev iz Dijaškega doma, kjer imajo tudi na razpolago večji prostor, je bila produkcija kar v tem zavodu. Povabilu so se poleg vseh gojencev zayoda odzvali tudi starši otrok, ki ottipkujpjo Glasbeno šolo kakor tudi protgsqrji; in učitelji. Tako je < prireditev zadobila še večji poudarek, dasiravno je bila notranjega značaja..' tJVodoma Je ravnatelj Dijaške-' ga doma dj1. Peter Sancin pokdral Vil Vse navzoče in v otvoritvenem govpru poudaril, da je po dolgih letih premorg Glasbena, šola .začela ponovno delovati. Od nje Zft sedaj še ni mogoče pričako. vati kdo ve kolikšnih uspehov, vendar predstavlja solidno podlago za nadaljnji glasbeni razvoj med Slovenci, ki smo vedno imeli na tem področju globoke korenine in bi bilo zares nespametno, če bi te dejavnosti ne gojili dalje. Sobotni program so izvajali samo nekateri gojenci, tisti, ki so z učenjem najbolj napredovali. Slišali smo pianiste, violiniste, harmonikarje, kitariste in trobentača. Anastazija Zavadlav je zaigrala dve skladbici za klavir, Niko Brešan štiri valčke za harmoniko, Marva Marinič dve skladbici za klavir, Sergej Vogrič eno skladbo za kitaro, Iva Tabaj dve klavirski »kladbi, Marko Cotič je zaigral na violino dve deli ob klavirski spremljavi svojega brata Vojka Cotiča. Davorin Marvin je zaigral na harmoniko dve Fa-kinovi skladbici, Klara Maraž dve klavirski skladbici, Ivan Humar, ki je edini trombetist, je ob spremljavi prof. Križmančiča pri klavirju zaigral dve veseli pesmi, Ivo Klanjšček, harmonikar, pa Fa-klnovo »Pravljico«. Ob koncu je trio iz Števerjana (Ivo Klanjšček, Drago Gravner in Ivan Humar) zaigral Avsenikovi »Kmetič praznuje« in »Večer na Robleku«. V tem članku nimamo namena podajati kritičnih opomb k nastopu vsakega gojenca. Hoteli pa bi poudariti, da smo bili nadvse presenečeni nad izredno dokončanim podajanjem in nad velikim smislom, ki so ga nastopajoči kazali za takt ip tudi za tehniko igranja. Prisostvovali smo končno toliko zaželeni žetvi na domačem, slovenskem glasbenem področju na Goriškem, in to po zaslugi Slovenske prosvetne zveze, ki je dala pobudo in tudi dejansko izpeljala ustanovitev šole v Gorici, in glasbenega profesorja Silvana Križmančiča, ki je z veliko mero volje, znanja in požrtvovalnosti odprl nove perspektive glasbenemu življenju ha Goriškem in s1 tem tudi novim, .višjim ob-dikafn kulturnega in ljudsko,pro. ;svetnega dela. Kot gost je, nastopil tudi mladi violinist iz Trsta Anttk Seražin, ki je ob spremljavi pianista prof. Ambjozeta izvrstno žaigral ’ dve težavni skladbi. Za zaključek je otroški zbpr iz §tandreža,-v katerem je tudi precej instrumentalistov zapel deset pesmic ter s tem še bolj povzdig- nil zaključno prireditev Glasbene Matice v Gorici. Ob koncu prvega šolskega leta Glasbene šole v Gorici ji želimo da bi po premaganih začetnih težavah z uspehom nadaljevala svoje plemenito poslanstvo na področju kulture. Sindikalne vesti Delavska zbornica nam je sporočila, da so se v Rimu začela pogajanja za obnovp vsedržavne delovne pogodbe za delavce slaščičarskih podjetij. Pogajanja se tičejo vseh delavcev, ki delajo v slaščičarskih podjetjih proste co-ng v Gorici. Prav tako so se začela pogaja, rja za delavce v hladilnicah in v pivovarnah. Del gojencev Glasbene šole v Gori ci, ki so v soboto prisostvovali ali nastopali na prvi produkciji v Dijaškem domu OBVESTILO TRGOVINSKE ZBORNICE Udeležba goriških obrtnikov na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani Rok za prijavo udeležbe zapade 27. t. m. VEST! IZ KOPRSKEGA OKRAJA Tudi Izola se dobro pripravlja na letošnjo turistično sezono Turistični objekt na Dobravi je eden najlepših ob jadranski obali - V Portorožu rezervirane vse hotelske zmogljivosti ■ V Postojnski jami letos že 11.000 tujih gostov Ižola se naglo razvija v pomembno turistično središče. Vsekakor le k temu največ pripomogla izgradnja turističnega objekta na jmbravi (Lofet), ki sodi med naj-'epše turistične točke na jadranski obali. Po zaslugi Dobrave je 'tolska občina zabeležila lani za ‘15 odstotkov večii devizni priliv kot prejšnje leto. /atu so sklenil) 'Uristični center na Dobravi še razširiti. Prav zdaj dokončujejo Sva motela, ki bosta sprejela v komfortno opremljenih sobah nad 9,1 gostov. Razen tega so razširili jjvtocamp, da bo lahko sprejel “0 avtomobilistov, vso okolico pa s° nasadili z nasadi in postavili klopii Hkrati so .začeli z urejanjem kopališča v Simonovem za-ovu, Do sezone bo gostom na razpolago 60 metrov dolga betonska plošča za sončenje, z betonskimi stopnicami v morje. Do kopališča bodo speljali asfaltirano cesto. Zaradi pomanjkanja sredstev«* letos sicer ne bodo mogli urediti dohoda do kopališča z Dobrave, je pa to v načrtu prihodnje leto, letos pa bo pač morala služiti še provizorična pot. V Izoli pripravljajo razen tega preureditev kopališča »tta špici«. Tam bodo razširili betonsko ploščo za sončenje ter postavili bife za kopulce. V samem mestu bodo uredili več pročelij hiš, popravili ulice in izvedli razna olepševalna dela, tako da bo mesto res dobro pripravljeno za sezono. Omembe vredni so tudi napori gostinskih podjetij, da bi izboljšali strežno službo. V ta namen so spomladi organizirali trimesečni tečaj za strežno osebje in 4 Janc na Ončui predvaja danes 23. t.m. z začetkom ob 15. uri Globe film International s.p.a,: OUATTRO NOTTI CON ALBA KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 23. t.m. ob 16. eksotičen film v Technicolor: IL TRONO NERO (ČRNI PRESTOL) Igrajo: Burt Lancaster in vrsta dobrih Igralcev. te dni je z uspehom položilo izpit 23 tečajnikov. • * * Postojnska jama iz leta v leto privablja več tujih in domačih gostov. Medtem ko so lani v prvih štirih mesecih zabeležili 9 tisoč tujih gostov, se je letos to število povzpelo že na nad 11 tisoč, Glede na številne rezervacije pričakujejo, da bo letošnji obisk znatno presegel lanskega. To je treba pripisati tudi dobri propagandi in vzpostavitvi večjih stikov s turističnimi agencijami P« svetu. Močno se uveljavljajo tudi okoliški turistični objekti, zlasti Predjamski grad in Pivška jama. Lanska izgradnja campinga s parkirnim prostorom in vveeckend naseljem pri Pivški jami se je po. vsem obnesla in letos bodo cam-ping še razširili. Od drugih del naj omenimo ureditev ceste do Pivke jame, ureditev parkirnih prostorov pred Predjamskim gradom ter ureditev servisnega paviljona pred Postojnsko jamo. • • • Portorožu se obeta rekordna turistična sezona. Vse hotelske zmogljivosti so rezervirane od 1. junija do 1. septembra, kar se še ni pripetilo nobeno leto. Večina mest je rezerviranih tudi v zasebnih sobah, nekaj pa tudi v počitniških domovih. Do konca maja bodo odprli nov hotel nasproti hotela Central. Z njim bo Portorož dobil enega najmodernejših hotelskih zgradb na jadranski o-bali. * • * V Lokvi pri Sežani so v nedeljo odprli jamo Vilenico, ki sodi med najlepše podzemeljske znamenitosti našega Krasa. Jama je bila zapuščena nad 40 let, zdaj pa bo imela pomembno vlogo pri razvoju turizma na tem področju. Sicer pa moramo povedati, da je bila nekoč jama Vilenica znana po vsej Evropi in so si jo ogledale številne znamenite osebnosti tedanjega časa. * • • Gostinsko podjetje Adria ureja na obmejnem bloku pri Lazaretu gostinski obrat. Zaradi naraščanja maloobmejnega prometa je treba zamisel vsekakor pozdraviti. * * * Podjetje Istra Benz je te dni zabeležilo nenavaden rekord — od ustanovitve podjetja jim je uspelo povečati promet kar za 150-krat. Podjetje (je začelo svojo dejavnost s 25 bencinskimi sodi in nekaj ročnimi črpalkami. Prvo leto obstoja so ustvarili 12 milijonov prometa. Zdaj ima Istra Benz 10 bencinskih postaj — od Divače do Novigrada, osnovalo je lasten prevozni park avtoclstern in zgradilo lasten industrijski tir na železniški postaji v Podgorju. Kof lansko leto se bo tudi letošnjega II. sejma Alpe Adria, ki bo v Ljubljani od 8. do 16. juni. ja, udeležila goriška trgovinska zbornica skupno z ono iz Vidma. Obe skupaj bosta uredili skupni paviljon, ki je rezerviran za obrtniške ■ izdelke teh dveh pokrajin. Stroške za ta dva paviljona bo. sta krili obe trgovinski zbornici, Kar se tiče možnosti izmenjave, odnosno prodaje blaga, navedene, ga na posebnih seznamih, ki jih bodo v kratkem odobrili za skup. no vsoto 4 milijarde lir, se bodo upoštevale pogodbe napravljene na sejmu in imajo pravico za iz. menjavo samo tisti operaterji, ki bodo na sejmu razstavljali. Trgovinska zbornica opozarjg nadalje vse tiste trgovske in in, dustrijske operaterje, ki se ne bodo mogli udeležiti sejma z last-nim paviljonom ali oddelkom, da l)od,o lahko razstavljali v okviru omejenega razpoložljivega prostora vzorce svojih izdelkov v omenjenem skupnem paviljonu proti odškodnini 10.000 za vsak kv. m razstavnega prostora. V to ceno je vključen tudi prevoz blaga iz Gorice v Ljubljano in nazaj. Tista trgovska in industrijska podjetja, ki ne nameravajo razstaviti svojih izdelkov, pa bi se rada vseeno udeležila sejma za sklenitev eventualnih kupčij v o-kviru sejemskih izmenjav, bodo lahko tudi poverila svoje zastopstvo trgovinski zbornici v omenjenem skupnem paviljonu s posebnimi reklamnimi lepaki ali na. piši ter bodo obenem imela pravi-co do posebne sejemske izkazni. ce, ki jo izdaja trgovinska zbornica proti plačilu 10.000 lir. Da bi nudili olajšave goriškim operaterjem, ki jih bo zastopala trgovinska zbornica v skupnem paviljonu, bodo odprli tudi poseben urad. Prijave za udeležbo na sejmu v eni ali drugi obliki se zaključujejo 27. t.m. 12. ure, druga izmena pa je stavkala od 18. do 22. ure. Tskstilni delavci zahtevajo, da se jim ure-Idijo vprašanja proizvodne nagrade, akordov, kvalifikacij in do. klad za nevarna in zdravju škodljiva dela. Uvoz inozemskega sladkorja Trgovinska zbornica iz Gorice sporoča, da je ministrstvo za trgovino z inozemstvom dovolilo uvoz 1 milijon 300.000 stotov sladkorja iz katere koli države. Od tega se lahko uvozi 800.000 stotov nerafiniranega in 500.000 stotov rafiniranega sladkorja. Prošnje za udeležbo pri uvoznem kontingentu je treba poslati na omenjeno ministrstvo, oddelek za uvoz, do 26. t.m. Uvozna dovo- ljenja bodo dajali do 30. junija letos.' Dražba sejalnih strojev danes v Sovodnjah Vodstvo delavsko-kmečke hranilnice in posojilnice v Sovodnjah sporoča, da bo danes 23. t. m. ob 11, uri dopoldne na dvorišču pri Batističu (pri Nanci), javna dražba sejalnih strojev. Kap jo je zadela Včeraj dopoldne okrog 9.30 so poklicali avto Zelenega križa v Ul, Parcar 20, kjer je nenadoma obšla slabost 82-letno Ardemo Pantaleone, Zenico so takoj odpeljali v civilno bolnišnico, kjer pa ji niso mogli več pomagati in je dobro uro po prihodku tja umrla zaradi srčne kapi.. Z ZADNJE SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI Odobrili so asfaltiranje številnih cest in pločnikov Za asfaltiranje Kratke ulice je določenih 5 milijonov, za popravilo periferičnih makadamskih poti pa 7 milijonov N* »ajinji seji občinskega /Odbora so : pjtoučjli 'del načrt«, ki predvideva milijardo lir stroškov za ^reditev vseh mestnih cest. Odborniki so razpravljali tudi o sporu med trošarinskim uradom in lastniki javnih lokalov, ki razmeščajo mizice na javnem prostoru. O tej zadevi obširneje poročamo v drugem članku. Na predlog odbornika Moiseja so sklenili kupiti'Fiat 1100 za povelj, stvo iRestnih stražnikov, V nadaljevanju seje je Odbornik za javna dela Lupieri obrazložil program cestnih del, ki jih bodo po odobritvi občinskega sveta finansirali s posojili pri državni blagajni. Začetni del programa predvideva 70 milijonov stroškov. Občinska uprava bo prevlekla s protiprašno oblogo ulice: Antoni-ni, Gibelli, Brigata Etna, Brolo, Ferraris, Galvani, LuzzattO, Can-tu, Giusti, Gozzi, Drevored Qua-do, Nievo, Percoto, Porta, Po Uspela 4-urna stavka v tekstilnih obratih Stiriurna protestna stavka, ki sc jo za včeraj soglasno proglasile tri sindikalne organizacije, je popolnoma uspela. Delavci, ki delajo čez dan, so stavkali od 8. do NA PRITOŽBO S0V0DENJSKE OBČINE CAFO obljubil enotno ceno za vodo po vseh občinah V Sovodnjah so jo doslej plačevali po 50 lir, po drugih občinah pa po 35 lir za kub. meter Prejšnji mesec smo v našem listu omenili pismo, ki ga je poslala občinska uprava v Sovodnjah vodstvu Furlanskega vodovodnega konzorcija (CAFO) in v katerem so se pritožili zaradi večje cene, ki jo morajo v Sovodnjah plačžvati za vodb v primerjavi z drugimi občinami, ki so prav tako včlanjene v konzorciju. Za zadevo se je zanimala tudi goriška prefektura i(i na zadnjem sestanku vodstva konzorcija, ki je bil prejšnji teden v Gradiški, so med drugim obravnavali tudi to vprašanje ob prisotnosti sovodenj-skega podžupana Janka Cotiča in tajnika Prima Creste, Sovodenj, ska predstavnika sta ob tej priliki še enkrat poudarila stališče sovodenj skih občanov, da bi morali imeti po vseh občinah, ki so včlanjene v konzorcij, enako ceno za plačevanje vode. To je bi- lllllimilllllllllllMIIIIIIIIIIlIllIllilllllllMllllimriiiilšIfMIllIilllšillliiiiiliiiiiiiiMiiiiiiiiiHHIIIMIltltUlllilllRIH IZ BCNZSKt SIOVENUE Novoporočenca iz Brda imata skupaj 142 let Ljubezen iz otroške dobe je prišla do cilja Prihodnji teden nameravata stopiti v zakon Virgilij Pinosa in Asunta Molaro iz Brda v Beneški Sloveniji, ali bolje on je iz Zavrha, ona pa iz Sedlišča, dveh zaselkov te občine. iz detinstVa prav gotovo med seboj dobro poznata. Nezgoda na goriškem županstvu Poroka sama na sebi ni nič po- Včeraj okrog 13, ure so poklicali avto Zelenega križa na gori-ško županstvo, kjer se je pri podiranju starega trakta občinske palače ponesrečil 57-letni Peter Makuc iz Ul, Pergola 12 v Gori-ci. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom leve roke v laktu ter rano na kazalcu desne roke in močan udarec. Pridržali so ga na zdravljenju za 30 dni. sebnega, saj gre v zakonski jarem prej ali slej večina ljudi. Pač pa sta nenavadna oba novoporočenca. On ima že 70 let, ter je minilo dobro leto, odkar mu je umrla prva žena, nevesta pa ima celo dve leti več ter je vdova že celih 12 let. Oba sta se čutila osamela in sta si zaželela družbe na na-večer življenja. Ženin ima sicer sina in hčer. ki pa sta oba že odrasla in sta si uredila svoje gnezdo izven očetove hišice. Nevesta pa sploh nima otrok. Oba sta si bila prijatelja že od mladih let ter sta šele v zreli dobi krenila v življenje vsak po svoji poti. Pinosa je med drugim več let delal kot zidar v Nemčiji, tej prejema sedaj pokojnino, ki mu z materialne strani omogoča mirno življenje. Sedaj sta se oba končno zopet našla in sklenila napraviti preostali del življenjske poti skupaj, saj se kot prijatelja Deklica se je porezala s steklom Oto 17.30 so včeraj pripeljali v civilno bolnišnico 13-letno Marijo Koren iz Gorice, Ul. Mattioli 11. Pri pregledu so ji zdravniki ugotovili rano na desni nogi, ki si jo je . deklica prizadejala doma, ko Je padla ter se porezala s steklom. Nudili so ji prvo pomoč in jo poslali domov s prognozo . utvorili prvo vins' okrevanja v desetih dneh. I ''Meri sodelujejo lo ob svojem času tudi obljubljeno in že pred časom so zagotovili, da bodo leta 1963 Izenačili tarifo za Sovodnje z ono, ki jo plačujejo druge občine. Kot znano, plačujejo sedaj vodo v Sovodnjah in v Doberdobu po SO lir za kub. meter (v začetku «o jo plačevali celo po 80 lir zaradi kritja stroškov napeljave ter so jo pozneje postopoma znižali), po nižinskih furlanskih občinah pa jo plačujejo po 35 lir. Vodstvo CAFO se je izgovarjalo, Češ vodovod je v deficitu in ne moremo znižati sedanje cene, po drugi strani pa sprva niso hoteli slišati niti o kaki izravnavi cene na višji ravni, kakor jo sedaj plačujejo po Furlaniji. Dejstvo pa je, da morajo sedaj plačevati višje cene samo potrošniki vode v Doberdobu in Sovodnjah in če so stroški v resnici večji od dohodkov ter je potrebno kakšno zvišanje, potem naj se to uvede sorazmerno in enako za vse v konzorciju včlanjene občine. Končno so se po daljši diskusiji sporazumeli v toliko, da je vodstvo obljubilo izenačenje cen za dobavo vode. To mislijo urediti tako, da bodo dosedanjo ceno po tistih občinah, ki sedaj plačujejo manj, nekoliko zvišalf, ceno v Sovodnjah pa nekoliko znižali in bo torej obveljal princip, naj vse občine plačujejo vodo po isti ceni za kub, meter. Pri tem pa niso postavili nobenega točnega roka. Prav bi bilo, če bi ta sklep Izvedli člmprej, ali vsaj določili točen termin, da se bodo potrošniki in posamezne občinske uprave vedeli kako ravnati. Omenimo naj še, da sp načrt za napeljavo' vodovoda na Vrh nekoliko spremenili in sp potegnili v to vas vodo iz napeljave za zaselke v Dolu. Ta sprememba bo nekoliko fazbremenjla v finančnem pogledu sovodenjsko občine no, Battistl, Svevo, Tominz, Drevored Venezia, Vicenza, Cavalleg-geri, di Lodi, Montelio, Regglmen. to Piemonte Reale. Za te ceste je predvidenih 13.8 milijona lir stroškov. Z asfaltno preprogo bodo nadalje prekrili ulici Molino in Cappella za 7.8 milijona. Nadaljnjih 11.7 milijona bodo potrošili za asfaltiranje parkirnega prostora pred mednarodnim nrehodom Rdeča hiša, dalje bodo asfaltirali Ul, Crispi med ulicama Morelli in Verdijevim korzom. Ul. Angiolina med ulicama Pttte-ri in Brigata Casale. S toplo asfaltno maso pa bodo prevlekli pločnike v naslednjih ulicah: Giu-stiniani, Bombi, Rafut, Alviano, Cravož, Silvio Pellico, sv, Gabrijela, Trg Medagli* d’oro, 4. november, Brigata Cuneo, Ponte del Torrione, Cotonificio, Torriani, levi pločnik v Brigata Re in prvi del levega pločnika v Ul. Corda-ioli. Za pločnike bodo potrošili 35 milijonov. Nadalje so odobrili dodatni strojtek.V znesku 5 mili-jonov za ureditev in asfaltiranje prvega dela Kraške ulice v Stan-drežu ter sklenili predložiti nb-činskemu svetu v odobritev strošek 7.2 milijona lir za vzdrževa. nje periferičnih makadamskih poti. Oto koncu so proučili zadeve, ki bodo sestavljale dnevni red prihodnje seje VERDI. 15.00: «L’amante di guer-ra», S. McQueens in R. Wagner. Zadnja predstava ob 22. ČORBO, 15.00: «11 giorno plii cor-to». V filmu nastopa 88 igralcev . is mnogih držav sveta. Zadnja predstava ob 22. uri. VITTORIA. 15.00: «Alto tradimen-to», Elizabeth Taylor In Robert Taylor. Ameriški čmobell film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 15.00: »Vulcano figlio di Gioves, B. Cortez in M. Gor-don. Barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je Odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242, tel. 31-51. pristnih vinskih sort z Oglavja, iz Števerjana in tudi is Pevme. Skupno bo razstavilo svoj pride-lek 14 proizvajalcev, in sicer na kakšnih 30 metrov dolgi stojnici, ki s med poročenimi in neporočeni”** 1. 2 3 4 5 6 * Na tejcmo.ki je vlako leto P*' nabila na Prosek precejšnje -i®*’ vilo ljudi, ki so si želeli vedre z°' bane in športnega užitka, že se' daj opozarjamo. ODLOŽEN TURNIR ZA «KRASKI POKAL** Na prošnjo nekaterih društev je SZ Bor odložilo izvedbo namiznoteniškega turnirja za «Kra-ški pokal« na kasneje. 33. a. solženicin EN DAN IVANA, DENIS0VICA šuhov je obrnil glavo k oknu, Aljoška na istem ležišču, ločen od šuhova s preprogo, pa narobe: tako da je deležen svetlobe žarnice. Spet prebira evangelije. Svetilka ni daleč od njiju, tako lahko čita, dovolj svetlo je, da je mogoče tudi šivati. Aljoška je slišal, kako se je šuhov glasno zahvalil bogu in se obrnil. «Ivan Denisovič, vaša duša želi k bogu, pomoliti hoče. čemu ji ne dovolite?* šuhov je postrani pogledal i.ljoško. Tople oči ima, podobne dvema svečama. Potem je vzdihnil. ♦Zato, Aljoška, zato, ker te molitve, podobne prošnjam, ali sploh prispejo tja, kamor so namenjene, ali pa — 'prošnja je zavrnjena’!* Pred štabno barako so štiri skrinjice, vse zapečatene, opolnomočenec jih enkrat mesečno izprazni. Mnogi mečejo v te skrinjice prošnje. Čakajo, štejejo dneve: še dva meseca, še en mesec — in odgovor bo tukaj. Njega pa ni. Ali pa: «zavrnjeno!» ♦Zato, Ivan Denisič, ker ste premalo molili, slabo, brez Iskrenosti, zato se tudi niso izpolnile vaše molitve. Molitev mora biti trdna! In če boste verovali, boste lahko rekli 'gori — premakni se, gora! In gora se bo premaknila!* šuhov se je nasmehnil in si zvil še eno cigareto. Prižgal jo je pri Estoncu. ♦Ne otepaj prazne slame, Aljoška! Se nikdar nisem videl, da bi gore hodile. Sioer pa je res, da gora še nikdar nisem videl. In ko ste vi na Kavkazu molili, ves vaš baptistični klub, mar se je kakšna gora zganila? In tudi drugi nesrečniki: prav tako so molili k bogu, pa so bili komu napoti? Vsem po vrsti so naložili po petindvajset let. Zato, ker je zdaj takšen čas: vsem po isti meri — petindvajset let.* ♦Toda za to nismo molili, Denisič,* ga prepričuje Aljoška. S svojim evangelijem se je primaknil k šuhovu, tik k obrazu. — ♦Od vsega tuzemskega in minljivega nam je gospod ukazal, naj molimo le za vsakdanji kruh: 'Daj nam danes naš vsakdanji kruh’!* «To pomeni 'vsakdanji obrok’?* je vprašal šuhov. Aljoška pa nadaljuje svoje, bolj prepričujoče z očmi kot z besedami, pa boža z dlanjo po dlani, gladi: ♦Ivan Denisič, ne velja moliti, da bi poslali paket ali da bi dobil obrok odvečne juhice. Kar se zdi ljudem veliko, je ničevno pred bogom. Moliti je treba za duhovne reči: da bi bog iz našega srca pregnal zlo, ki se je nakopičilo...* ♦Raje poslušaj mene! Pri nas, v polomenski cerkvi, je Pop-» ♦Nikar o tvojem popu!* prost Aljoška, celo čel0 je bolestno nagrbančil. ♦Počakaj, vendar me poslušaj,* — Auhov se je oprl na komolec. ♦V Polomnji, v naši župniji; ni bogatejšega človeka od popa. Kadar nas, recimo, pokličejo, da bi napravili streho, jemljemo po petintrideset rubljev dnevno, popu pa dajemo — sto rubljev. Vendar niti ne trene. On, polomenjski pop, plačuje alimente trem -ženskam v treh mestih, s četrto pa živi v družini. Tudi okrožni arhierej je na njegovi strani: naš pop mu mastno plačuje. Vse druge pope pa — kolikor so jih poslali, izrine, z nikomer noče delati...* «Cemu mi pripoveduješ o popu? Pravoslavna cerkev se je odrekla evangelija, zato ker njihova vera ni trdna.* šuhov je mirno kadil in opazoval Aljoško, kako se razburja. ■»Aljoška,* mu je odmaknil roko in mu puhnil dim naravnost v obraz. — «Nisem proti bogu, razumeš? Rad verujem v boga. Le v pekel in raj ne verujem, čemu nas smatrate za bedake — in nam obljubljate raj in pekel? Tako, to mi ni všeč.* šuhov je spet legel na hrbet, pepel otresa pri glavi previdno med posteljo in oknom — da bi ne osmodil kapitanovih reči. Zamišljen je in ne sliši Aljoškovega gobezdanja. «Nasploh pa,» je sklenil, ♦če moliš ali ne moliš, roka ti ne skrajšajo. Lepo boš odsedel svoje, od zvonjenja do zvonjenja * ♦In prav zaradi tega je treba moliti!* se je zgrozil Aljoška. ♦Kaj bi s svobodo? Na svobodi bo še poslednji delček tvoje vere prerasel plevel! Veseli se, ker si na prisilnem delu! Tukaj imaš dovolj časa, da lahko premišljuješ o duši. Takole je govoril apostol Pavel: 'Cernu jočete in žalostite moje srce? Nočem biti samo suženj, pripravljen sem tudi umreti za ime gospoda Jezusa’!* šuhov je molče strmel v strop. Zdaj že sam ni več vedel, če Je ali ni želel svobodo. Spočetka je hrepenel po njej in je sleherni večer računal, koliko roka je že minilo in koliko še ostalo. Potem ga je ta reč pričela dolgočasiti. In zatem mu je postalo jasno, da takšnih ne puščajo domov — odpeljejo jih v pregnanstvo. In človek ne ve, kje bo življenje boljše — tam — ali tukaj, nihče ne ve. Na svobodi bi imel le eno željo, da bi odšel domov. Domov pa ga ne bodo pustili... Aljoška ne laže, po glasu in očeh je videti, da je kar rad na prisilnem delu. ♦Vidiš, Aljoška,* mu pojasnjuje šuhov, «pri tebi se zdi ta reč prijetna: Kristus ti je ukazal, naj sediš v zaporu, in zdaj sediš — za Kristusa. Cernu pa sedim jaz? Zato, ker se ena-inštiridesetega leta nismo pripravili na vojno, mar zato? In v kakšni zvezi sem s to rečjo?* ♦Čudno, da ni drugega pregleda...* je zagodrnjal Kilgas s svojega ležišča. ♦Da-a!» je odgovoril šuhov. ♦To bi bilo treba s prstom napisati na nebo, saj res ni drugega pregleda.* In potem je zazehal: ♦Kaj ko bi zaspali.* In prav takrat so v tihi, umirjeni baraki zaslišali škripanje lese na zunanjih vratih. V barako sta pritekla dva moža iz hodnika v suknenih škornjih in zaklicala: ♦Drugi pregled!* Za njima je prišel še nadzornik: ♦Vsi v drugo polovico!* Nekateri so že zaspali. Zagodrnjali so in se pričeli premikati, vtikati noge v škornje (bombažnih hlač nihče ne slači — brez njih ne moreš ležati pod odejico, saj boš otrdel). ♦Fej, prekleti!* je psoval šuhov. Vendar se ni posebno hudo jezil, ker še ni zaspal. Cezar je iztegnil roko kvišku in mu dal dva piškota, dve kocki sladkorja in rezino klobase. ♦Hvala, Cezar Markovič,* se je sklonil šuhov k prehodu. ♦Dajte sem vašo vrečo, pod zglavje, za vsak primer.* (Spodaj, v prehodu, ne moreš tako naglo pograbiti in kdo bi tudi karkoli iskal pri šuhovu?). Cezar je izročil šuhovu svojo belo, zavezano vrečo, šuhov jo je spravil pod slamnjačo in počakal, da bi jih čimveč prepodili iz barake, tako bo manj časa čakal bosonog v hodniku Toda nadzornik se je zadri: ♦Hej, tam v vogalu!* In šuhov je bosonog mehko skočil na pod (sukneni škor nji z obujki so tako lepo stali na peči, da mu jih je bilo zal sneti!). Toliko copat je sešil drugim, sebi pa nobenih. Toda tega .je vajen in ne bo dolgo trajalo. Tudi copate pobirajo, če jih pri nekom najdejo podnevi. In brigade, ki so postavile sušit suknene škornje — so se prav tako odpravile, nekateri v copatah, drugi v privezanih obujkih ali kar bosonogi. ♦Naprej! Naprej!* kriči nadzornik. ♦želite morda limone, počasneži?* se mu je pridružil st» r6Šin& barake Vse so pognali v drugo polovico barake, zadnje pa na hod-nik. šuhov se je postavil prav blizu zidu, zraven kabine * vedrom. Vse so nagnali skozi vrata in nadzornik in starešina bar* ke sta še enkrat vse pregledala — če se ni kdo skril, potaj« v temi in zdaj spi. Kajti če bi kdo manjkal — bo nesreča, tjf di če jih bo preveč — nesreča, ponoven pregled. Vse sta ot> šla in se vrnila k vratom. 4 «Eden, dva, tri, štiri...* zdaj jih spuščajo naglo, drugeg® za drugim. Kot osemnajsti je mimo švignil šuhov. In teke* je proti svojemu ležišču, nogo je del na prečko — hop! — in že je zgoraj. Dobro je. Noge spet v rokave bombaževinastih hlač, raj odejo, na vrh jopič, že spimo. Zdaj bodo v našo polovic** spustili še one iz druge polovice, čemu vse to. Cezar se je vrnil, šuhov mu je spustil vrečo. Aljoška se je vrnil. Neroden je, vsem pomaga, vendar h* zna zaslužiti. ♦Na, Aljoška!* mu je dal piškot. Aljoška se smehlja. ♦Hvala! Saj še sami nimate!* ♦Jej!» Mi nimamo, vendar bomo vselej zaslužili. . Sam pa — košček klobase v usta! Z zobmi je! Z zobmi-Vonj po mesu! In pravi mesni sok. Naravnost v želodec je ***’ In — ni več klobase. šuhov je sklenil, da bo ostanek pojedel pred odhodom 1,8 delo In pokril se Je prek glave z odejico .tanko in neopran**, ne da bi še poslušal, kako so se med ležišča prignetli zap°r' niki iz druge polovice: čakajo, da bi pregledali njihovo P0'0-vico. šuhov le zaspal popolnoma zadovoljen. Danes mu je £1° marsikaj od rok: niso ga pobasali v samico, brigade niso P0, slall na gradbišče ♦socmesteca*, za večerjo je dobil obrok k* še več kot običajno, brigadir je slednjič dobro odrezal z c* stotki. šuhov je veselo zidal, med preg’edom ga niso zaloti*) z žagigo, zvečer je zaslužil pri Cezarju in kupil tobak. In 111 zbolel, nekako se je izmotal. Minil je dan, nič ga ni zatemnilo, skoraj vesel dan. Takšnih dni je v njegovem roku, od zvonjenja do zvonj* nja, bilo tri tisoč šeststotriinpetdeset. Zaradi prestopnih let — trj dni več. KONEC, ■' — — . . ... _ —— lei. St 37-338 - naročnina: mesečna 651 Ur - Vnaprej: C®0* trtaSknga -iSK« Trst 11-6374 - Za FLRJ: AUIT DZS, Ljubija**8, Mau ogla* 30 Ui beseda. — Vsi oglas-, se naročajo pri upravi UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHl 8 - IL TELEFON 93-808 letna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 640» Ur — FLRj v tednu Stritarjeva ulica 3 • 1, telet. 21-928, tekoči račun pri Narodni banici v f*"’ “J"*«)0J*» “ Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno'960 din, Četrtletno 480 din - Postni tekoči račun Založništvo Ljubljani b00-i4WW-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v Mrinl enega stolpca: trgovski loo, finančno-upravm 150, osmrtnice 120 Ur -_________________ Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO ■ — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst